mg G O S P O M m J|.3.
Na članke »Boj za obre3lno mero;, ki jih jo prinesel »Domoljub«, so je nekdo oglasil s pismom, v katerem pravi: >Če mi rci ja posojilnica ali kaka banka rade-voij0 visoke obresti, ne bom toliko neumen, da bi denar vložil v domačo posojilnico za polovično ceno.« Neumen, da je brej oni, ki vlaga v domačo posojilnico de-: ar /.a nizke obresti, ki bi lahko dobil v banki visoke obresti.
Poglejmo si to nekoliko od bližje. Po lom merilu bi bil neumen vsakdo, ki no <Jeda pri vsem in povsod samo na svoj dobiček. —
I'o tem merilu so neumni odborniki naših kmečkih posojilnic, ki opravljajo zelo odgovorno dolžnost in nimajo za to ii.:ake nagrade, nasprotno kot člani posojilnico jamčijo za posojilnice enako drugim članom s celim s\ojim premoženjem.
Neumni so v.-;i ti - H tisoči mož in fan-' , ena in deklet, ki izvršujejo v eni ali ['. organizaciji brezplačno dolžnost od-I; r.tika ali odbornice, pa nimajo od tega [i . , nega dobička razen delo in trud in I j a ■tokrat še gmotne žrtve.
i eumni so tinti, ki opravljajo razno funkcije ali v občinskem odboru ali [v vaškem odboru ali v politični organiza-I < i i ali kot cerkveni ključarji, pa nimajo j nič ( d tega razen delo in zamudo časa, pa I n nogokrat še po nepotrebnem sitnosti in I zamero.
Neumni so po len) merilu vsi delavci, ki i iačujejo tedensko za svojo Btanovsko (rganizacijo od pičle plače dosti vkoke popevke, pa osebno nimajo nobenega dobička, dobiček ima eni lega samo celota, svmo dobro organiziran delavski stan, ki zna varovati svoje koristi.
Ce pa to merilo pogledamo nekoliko bolj natančno, vse to ni neumnost, ampak jo čisto nekaj drugega: smisel za skupnost ali s tujo besedo solidarnost, smisel za družabno odgovornost in družabne dolžnosti. To pa ni neumnost, ampak je zelo umestna in potrebna dalekovidnost.
Kavno tisti, ki misli da je moder, ako Ju osi) jari pri bankah s svojim denarjem zaradi visokih obresti, tisti ni moder, ampak je zelo, zelo kratkoviden. Naj le samo premisli, ako bi bili tako kratkovidni vsi ™etje, kje pa bi bili danes? Ne bi imeli n'b one zadruge, niti ene posojilnice, niti enega društva, ker bi se vsak izgovarjal: ,aJ '»sem neumen, da bi jamčil s celim premoženjem za zadrugo. Saj nisem ne-•incn, da bi nosil denar v domačo poso-lln'oo. Saj nisem neumen, da bi hodil po-°w in v blatu v društvo, ko lahko ležim ]cma pri topli peči itd. itd.«
Ni j0 prava modrost, ampak je taka aikovidmost, da je slepa ne le za vsako oiidarnost stanu, slepa je tudi za svojo ™»o korist v bodočnosti. Za svojo lastno ;!-rtst pravim radi tega, ker tisti, ki radi O1'1 bresti nalaga denar v banke, lahko f°a nesreče ali kakega drugega vzroka
prav kmalu pride v stisko, da bo sam nujno rabil posojilo. Takrat seveda ne bo šel k banki, ker ima banka previsoke obresti. Takrat se bo zatekel k domači posojilnici, ki ima nizke obresti. Toda kako bi posojilnica dala posojilo po nizkih obrestih, ako bi bili vsi taki kot on, da brezpogojno zahtevajo za svoje naložbe visoke obresti?
Solidarnost, ki jo je družbi dolžan posameznik, ki jo je dolžan kmetskemu slanu kmet, pa ni samo potreba dotičnega stanu, ampak je tudi ndejstvovanje praktičnega krščanstva. Krščanstvo ni nekaj takega, kar je samo za praznik, samo za v cerkev. Krščanstvo mora biti praktično, hoče biti izvrševano v delavnik, pri delu, v gospo-narstvu. To krščanstvo zahteva, da kmet, ki ima denar, ta denar nalaga v posojilnici, ker s tem pomaga kmetu, ki je v stiski in bedi. Zato pa kmetske posojilnice niso špekulacijski zavodi, ampak t orišče za varčnost z denarjem in za pomoč.' nujno potrebnim kmetom s cenenimi posojili.
Dr. Korošec je imenoval tiste, ki nočejo poznati potrebe stanovske solidarnosti, odpadnike kmetskega stanu. Glede potrebe, da se krščanska načela uvažujejo tudi v gospodarskem življenju, pa je zapisal to-le: Treba je voliti med brezobzirno sebičnostjo in med krščansko ljubeznijo, ki no pusti kmetskega popotnika, ki so ga oropali in slekli kapitalistični razbojniki, ranjenega ležati na cesti, ampak mu sumaritanski pomagati.*
Tisti, ki smatra za neumno, ako se denar vlaga v domačo posojilnico po nižji obrestni meri, pa nima prav nič samari-tanskega. On vidi kmetskega popotnika ranjenega na cesti, pa mu noče pomagati, temveč hiti le za svojim dobičkom in vidi le svoj dobiček, za nesrečo svojega bližnjega pa je slep in za njegove klice na pomoč je gluh.
Kalijeva gnojila v vinogradu.
Kalij kot hranilo vsebuje kajnit 12 do 15 odstotkov, kalijeve soli 20 do 42 odstotkov in klorov kalij do 52 odstokov, Dandanes rabimo pri nas najrajše 42od-stotno kalijevo sol, v kateri nam pride kalij najceneje. V kalijevi soli, ki jo dobimo po 1.50 Din za kg, stane 1 kg kalija 3.57 Din, v kajnitu pa, ki se ga dobi za 1 Din kg, stane 6.66 Din. Torej je kalij v kajnitu skoraj dvakrat tako drag kakor v kalijevi soli.
Kalij utrjuje trsni les, tvori krepke temnozelene liste in pospešuje tvorbo sladkorja. S pomočjo kalija postanejo trte odpornejše proti slani in mrazu. S poskusi se je dognalo, da so trte, ki so bile pravilno gnojene s kalijem, dobro prestale mraz tudi 3 stopinje pod ničlo, medtem ko so negnojene rastline pozeble. S pravilnim kalijevim gnojenjem dosežemo 1 do 1 in pol odstotka več sladkorja v grozdju, nasproti grozdju iz trt, ki nimajo dovolj kalija na razpolaganje. Torej kalij izboljša tudi kakovost pridelka.
Kanadka.
Kanadlco bi dandanes že moral poznati vsak sadjar, kajti ni ga jabolka, ki b; bilo tako značilno že po obliki, po barvi, pa tudi po okusu kakor je baš kanadka. Poleg tega je la vrsla razširjena po vsem svetu, ker zaradi svoje po?ebne debroto zavzema med neštetimi namiznimi vrstami prvo mesto in uživa v sadni trgovini svetovni sloves.
Kanadka je debelo jabolko bolj ploske oblike in izrr.zilo peterorobo. Kcža je deloma hrapava, deloma gladka, r.a drevesu svetlo rumena, včasih do polovice rjasla. Dobro se razločijo po koži črnikaste pike, s katerimi je posuta. Plodovi, ki raste'o prav na solncu, imajo rdečkasto zagorelo lice. Meso je rumenkasto, včasih vleče tudi na zelenkasto. Ko je gc-dno, je izredno prhko, sočno in jako prijetnega, sladko-kislatega vinskega okusa. Kanadka zori v oktobru. Zelo napačno je, ako jo trgamo prerano, kajti potem v shrambi tako vene, da izgubi polovico vrednosti. Kanadke bi morali spravljati najnazadnje, ko je vse drugo sadje že pospravljeno. Prav pozno obtigana in shranjena v primerno vlažni shrambi, pa ostane sveža in sočna do aprila ali še dalje. Za obtiske kanadka ni posebno občutljiva, zato je kaj imenitna za prevažanje. Zbok vseh teh naštetih dobrih lastnosti je kanadka ena izmed najboljših in najdražjih sort.
Kakor plod, prav tako je tudi drevo kanadke tako značilno, da ga že od daleč lahko spoznamo bodisi ko je zeleno, ali pa pozimi, ko je golo. Ima namreč jako velike, okroglaste, usnjate, temnozelene liste, tako da se njeno zelenje močno loči od drugih vrst. Zlasti je ta razlika očitna na jesen, ko začne li3tje drugih vrst bledeti, kanadka je pa še vedno temnozelena. Vrh je redek, vejevje pobešeno. Dolge, skoro vodoravne veje so vseskozi na gosto obrastene s prav kratkim rodnim lesom. Cvete pozno in izredno dolgo, tako da malokdaj pozebe v cvetu.
Kanadka ne uspeva povsod. Dobro se ponaša le v rodovitni, globoki zemlji in v bolj zavetnih legali. V slabi, suhi zemlji in v m 17.1 i h krajih se ji prav radi suše vrhovi in ugonablja jo rak. Ako pa ji ugaja podnebje, lega in zlasti zemlja, je zelo rodovitna in rodi zelo enakomerno prvovrstno sadje. Kanadka je pri nas že od nekdaj vpeljana in precej razširjena. Žal, da se še vedno dobe sadjarji, ki je ne poznajo in ne vedo ceniti njenih vrlin. V Tunjcah nad Kamnikom jo goje v veliki množini. Pravijo ji »liberman«.
Onfario.
To je novejša ameriška sorta, ki je pri ' na3 že precej razširjena. Jabolko je debelo, ploščato, na drevesu zeleno, neznatne barve. Ko pa je godno, lepo porumeni, na^ solnčni strani pa živo pordeči. Belo, nežno meso je jako sočno, kislatega in nekoliko dižavnega okusa. Godno i« šele po*
smo pozimi in na pomlad. Sveže in sočno ostane tje do kresa. Zaradi svoje izredne trpežnosti jc ontario jabolko za pomlad in poletje. V količkaj primerni shrambi tudi ne vene in ne gnije rado. Udarci od toče pa mu jako škodujejo. Tako pokvarjeno ni za daljše shranjevanje. Tudi sicer je plod precej občutljiv za zunanje poškodbe.
Drevo ima zdravo in čvrsto rast in je zelo skromno in izredno rodovitno. Rasle povsod, kjerkoli še uspevajo jablane. Pomniti pa je, da v toplejših krajih, v ugodnejših legali in v dobri zemlji rodi tem obil-neje in tem lepše plodove. Cvete pozno in je cvetje precej neobčutljivo za pomladne mrazove. Plodovi se dobro drže na drevesu. Drevo je zdravo in odporno za bolezni. Opazili pa so ponekod, da mlado drevje v drevesnici cb hudih zimah pozebe. Cepljena pa v vrh, nikoli ne pobeze. Posebno primerna je ta sorta za precepljanje starejših jablan, ker najkasneje tretje leto po precepljenju že zarodi in potem redi redno in obilo.
Ontario je sorta z-a vse razmere. V Evropo so ga vpeljali šele okoli 1. 1S80., pa je danes že povsod znana in čislana. Goje jo tudi pri nas po vseh drevesnicah.
Gospodarske dr obline,
g Po:-peSevanje globokega oranja v Italiji. Pregcsfo obljudena Italija ite pridela toliko žitu, da bi mt^la prehnmiti svoje prebivalstvo. Letno mora uvažati iz Amerike, .Jugoslavije in Rusije velikanske množine žita, ki stanejo milijarde lir, kar pomenja 7a italijansko trgovsko bilanco izdatno izgubo. La poveča domači pridelek žita, je sedanja vlada izdala razne ukrepe, med katerimi je najvažnejši fa-le: Vsakc-iru kmetovalcu, ki s traktorjem (motornim plugom) r/orjt svojo zemljo 20 cm globoko, podeljuje italijanska vlada nagrade od 75 lir za vsak hektar; kdor jo pa preorje na 30 cm globoko, dobi celo 150 lir nagrade. Od tega ukrepa pričakuje italijanska vlada znaten po v i še k pridelka žita v državi.
g Močna nmetna gnojila.	nava(j.
na umetna gnojila iiuajo v sebi razmeroma malo rastlin-kih hranit. Tako ima n. pr. Toma-ova/Ki Ira v 100 kg komaj 17—19 kg fosforov kisline in superfcsfat 16—18 kg tega hranila, čilski soliler 15 in pol kg dušika, kajini 13—1 i kg kalija, apnov duši* 1/—19 kg dušika, kalijeva sol 42 kg kali;a itd. Sedaj pa prihajajo i/. Amerike vesti, da so lam zač<li izdelovati močnega umehia gnojila, ki imajo v 10 kg do 75 kg hranilnih snovi. Naravno, da takih močnih gnojil potrebujemo mnogo manj na hektar nego dosedetj običajnih. Baje pripravljajo A m en kanci ta močna gnojila za Evropo, da bodo lažje konkurirali z domačimi gnojili, ker bodo le-ta transport čez vodo lažje prenesla nego slabega gnojila.
g Razlika v teži pri krmljenju prašičev Dva prašičereica sta kupila prašiče iz istega gnezda, da bi jih izrodila in opita Ja s tečno krmo. Oba soseda sta prašiče precej dobro krmila, toda z različnim uspehom. Prvi je pripravil prašiča tekom devetmesečnega pitanja na 170 kg, medtem ko je drugi sosed tekem celoletne dobe dosegel pri svoji živali komaj 125 kg žive 8l
teže. Oba sta krmila k koruzo in krompirjem. Tcda prvi kmet je prašiča pital razen s koruzo tudi precej časa s posnetim mlekom, pozneje z zc-leno deteljo in otrobi. Drugi je pa' opustil te vrste kuno. — Koruza in krompir vsebujeta precej škroba primanjkuje jima pa beljakovin. Te dobimo v posnetem mleku, mladi detelji in v otrobih. Ta razlika v prehrani pri mladih prašičih v dobi rasti, nam zadostno pojasnjuje hitri prirast enega in zaostalo prirast drugega prašiča. Drugi prašič radi pomanjkanja beljakovin in najbrž tudi fos-ferovo kislega apna (poklajnega apna) ni mogel zadostno izkoristiti škroba, ki ga je dobival v koruzi in krompirju, zaradi tega je zaostal v rasti.
g 350 let krompirja. Letos praznujemo 350 letnico, odkar so iz Amerike prinesli v Evropo krompir. Dandanes pozna to najvažnejše hranilo že vsak človek, kajti ne služi samo za prehrano ljudem in f.iva-lim, ampak tudi za izdelovanje žganja in škroba. Na Kranjsko ga je vpeljala in ra/. širila Kmetijska družba okrog leta 1770, ki je kmetovalcem podeljevala nagrade za njegovo saditev in darila /a najbogatejše pridelke.
Denar.
g V rad ni kur/ za mare<* 1926. Finančni/ ministrstvo je za mesec marec 1926 od-ledilo sledeče kur/.e: napoleondor 218, turška lira 217, angleški funt 270, dolar 56.85, kanadski dolar 56.60, nemška marka 13.80. poljski zlat 7.65, šiling 7.98, 100 francoskih frankov 207, 100 švic. frankov 1093, 100 italijanskih lir 229, 100 belgijskih frankov 238, IGO holandskiJi goldinarjev 2270, 100 ruinunskih lejev 24.30, 100 bolgarskih levov -10, 100 danskih kron 1475, 100 švedskih kron 1520, 100 norveških kron 1190, 100 španskih pezet 800, 100 grških drahem 80, 1(10 čeških kron 109, 1 milijon madžarskih kron 795 Din.
g Položaj dinarja. Dinar st; je ustalil in ie tkoraj ves teden veljal v Curihu 9,125 centimov. Bistvenih sprememb v tujih devizah ni bilo. Povpraševanje po tujih valutah je bilo tako motno, da jc mora i a Narodna banka posredovati in kriti veliko potrebo po inozemskih valutah.
Cene.
g Ljubljanska blagovna borza. Na ljubljanski blagovni borzi postaja vedno bolj živahno in kupčije se razvijajo zelo povoljno. Premet je od meseca do meseca večji. Prodaja se blago v vagonskih dobavah, po cenah določenih za 100 kg, postavljeno na odpremni (nakladalni) postaji v vagon ali pa na mejo, kakor je pač označeno pri posameznih vrstah blaga. V zad-njiJi dneh so se plačevale nastopno cene: Pšenica bačka, 76—77 kg težka, na nakladalni postaji 290; rž medjimurska postavljena v Ljubljano 200—225; ječmen 63 kg težak v Ljubljani 185; oves bački na naklad, postaji 186, postavljen v Ljubljano 217.50, oves slavonski, zdrav, roše-tan, v Vinkovcih 185; koruza času primerno suha, postavljena v Postojno 155 do I08, bosniuHia v Ljubljani 165, umetno su-
šena na naklad, postaji 140, medjinnirska v Cakovcu 162; ajda prekmurska po stavljena v Ljubljano 270; proso prek. mursko v Ljubljani 225; otrobi drobni na slavonski postaji 120 Din.
g Borza losa v Ljubljani. Kupčija ^ lesom se še ne more razviti, ker vlada v Italiji pomanjkanje denarja. Vendar se ie trg v zadnji dobi nekoliko bolj po%ivcl nego v januarju. Na ljubljanski blagovni borzi se je zadnje dni za en kubičen meter lesa raznih vrst pri vagonskem odjemu postavljenega v vagon na oddajni postaji ali pa na mejo, plačevalo fe-le cene: Ut|. kovi testoni monte na nakladalni po. staji 480; bukovi plohi 1. in II. vrste postavljeni na mejo 500; hrastovi plohi na meji: obrobljeni 1250, neobrobljeni 1100;
postaji 430, javorje vi na naklad, postaji 450; deske smrekove in jelkove v Fo stojini 460; bukovi žeelzniški pragovi, raz-ne velikosti 25—30 Din za komad, smrekove neodrgnjene na nakl. postaji 4.85 Din /a komad; bukova drva suha na nakladalni postaji 22 Din za 100 kg, napol suha postavljena na mejo 17.50 Din za 100 kg.
g Ljubljanski trg. Cene so ostale precej nespremenjene, le zelenjava jc nekoliko padla, ker se bliža pomlad. — Meso in mast: goveje meso kg 15—19, teletinu 17—20, svinjina 20—25, slanina 19—20, mast 26—27.50, fcoStrunovo ine-o 14—15, koziičje 18—20, konjsko 6—8 Din. — Perutnina: kokoš za komad 25—35, petelin 30—40. — Mlečni proizvodi: mleko liter 2—3, surovo maslo kg 40. čajno 50—55, kuhano 45, bohinj. sir 36 Din. Jajca par 1.75—2.25 Din. — Žito in moka: Moka ,0. za kg 5.75, otrobi 2 do 2.50, koruzna moka 3.50—4; pšenica 3.50 do 3.60, rž 2.60-2.90, ječmen 2.40-2.60, cves 2.45—2.60, koruza 2.10—2.15, ajda 3 do 3.25, fižol 3.50-3.60, grah 4—6, leča 6, krompir 1.25—1.50 Din za kg. — Krma za 100 kg: seno sladko 75—80. polsladko 60, kislo 50, slama 50 Din.
g PcV>Žaj na tržiSču jajc. Proizvodnja jajo v drŽavi je spričo ugodnega vremena pričela večali. Zaradi tega so tudi ceno oslabele, tako da se v Sloveniji na drobno dobe tudi že po 0.75 Din komad. Boljšo blago se prodaja pri nas na drobno po 1 do največ 1.25 Din komad. Nakupne cene so v državi povprečno po 1 Din. Povpraševanje iz inozemstva je prav majhno, ker jc povsod velika piodukcija. Cene povsod padajo.
g Cene sladkorja. Na svetovnem trgu so cene sladkorja zopet padlo, ker kaže letina na Kubi, da postane rekordna. Po<j utisom teh vesti je bil tudi naš sladkorni kartel primoran znižati cene sladkorju za 10 par pri kg.
živina.
g Živinski sejem v Mariboru 23. t. m.
Ta sejem je bil jako dobro obiskan m kupčija živahna. Prignanih je bilo 611 in sicer 13 konjev, 215 volov, 368 krav 1* 6 telet. Od tega je bilo prodanih 318 od te|»*n Avstrijo 41. za Italijo 69 k'"11*'
dov. Cene za kg žive teže so bile te-Ie: debel« voli 8—8.50 Din, poldebeli 7—7.50 Din, biki za klanje 4—6.25 Din, klavne krave debele 6.50—7 Din, krave za klo-basarje 3—4 Din, molzne in breje krave 4,50—6.50 Din, mlada živina 5.25—7.75 Din. Mesne cene: govedina 8—19 Din, te-letina 12.50—20 Din, svinjina 12,50—27 Din
(i Prašičji sejem v Mariboru 26, t, m. Od 123 prignanih prašičev je bilo prodanih 74 komadov. Cene so neznatno poskočile in vlada zlasti po težkem blagu spričo bližajočih se velikonočnih praznikov večje povpraševanje. — Povprečne cene so bile: pujski 5—6 tedno stari komad 150—200 Din, 7—9 tednov 225—250 Din, 3—4 mesece 350—380 Din, 5—6 mesecev 400—480 Din, 8—10 mesecev 550—600 Din, eno leto stari 1500—1700 Din; kilogram žive leže 10.50—J2.50 Din, mrtve teže 15—17 dinarjev.
g Zagrebški tedenski sejem. Domače živine sc je prignalo še preccj, manj pa bosanske. Za inozemstvo so se kupovali samo prašiči in sicer za Nemčijo in Belgijo, zato so cene tem poskočile. Cene slabim vrstam so padle za 1 Din pri kg. Konjski sejem je bil dobro obiskan. Kupovalo sc jc za Slovenijo in Italijo, a tudi medsebojna kupčija jc bila precej živahna. Cene konjem so padle. Plačevali so se: voli I. 9.50—10.50 Din, II. 8—8.50 Din, III. 6.50—7.50 Din; krave domače 7—8 Din, teleta 7—10 Din; prašiči 12—12.50 Din, zaklani t5—16 50 Din,
Razno.
s; Izvoz živine na obmejni postaji Bohinjska Bistrica. Kmetijsko ministrstvo je
vsled posredovanja poslanca g. Dušana Serneca izdalo naredbo, glasom katere se v Bohinjski Bistrici ustanovi obmejna veterinarska postaja za izvoz, uvoz in prevoz živine ter surovin od živine med našo državo in Italijo, Na tej postaji bo do nadaljnjega vršil veterinarske posle obmejni veterinar z Jesenic. — S to npredbo jc vendar enkrat rešeno to za bohinjski kot kakor tudi za celo Gorenjsko tako važno vprašanje, za katero so sc naši tamošnji živinorejci potegovali že leta in leta. Sedaj jim bo vsaj megoče svojo živino od-prodajati v Italijo, kar so dosedaj ovirali visoki prevozni stroški čez Rakek,
g Vinski sejem v Št. Ilju v Slov, Goricah se bo vršil od 22. do 23. marca t. 1, v dvorani Dimnik pri kolodvoru ob 10 dopoldne. Posetniki sejma bodo imeli polovično vožnjo. Priglašenih je doslej za sejen*. 250 vrst vin,
g Nov zakon za pospeševanje živinoreje. Kmetijsko ministrstvo izdeluje nov zakon o pospeševanju živinoreje, ki mora biti izdelan in predložen v najkrajšem času.
g Padauje cen zemljišč v Vojvodini.
Iz Nov. Sara poročajo, da cene zemljišč v Vojvodini zelo padajo. Tekom enega leta so nazadovale za več nego 80 odstotkov. Vzrok temu je zmanjšanje dobičkanosno-sti kmetijskih posestev.
g Cene hmelja v Žatcu na Češkem. Kupčija se le polagoma razvija. Zadnje dni so se gibale cenc med 4000 do 4200 čeških kron, za fino blago do 4300 Kč. za 50 kg, t. j. v dinarjih za 1 kg 136 do 143 — 146 dinarjev,
g Kmeljarna v Žalcu. V središču našega hmeljarstva v Žalcu je bila 1902. 1,
ustanovljena zadruga v namen, da se sezida poslopje za vkladanje, pravilno basanje in strokovno prepariranje hmelja, kakor to žele in zahtevajo hmeljski pre-kupci. Pobudo za sezidanje takšnega poslopja je dalo Hmeljarsko društvo v spoznanju in prepričanj«, da je to v izpopolnitev umnega hmeljarstva v Savinjski dolini neobhodno potrebno ter ga krstilo za Hmeljarno.
Pred ustanovitvijo tega zavoda so morali hmeljski prekupci opravljati vse manipulacije s hmeljem v drugih krajih na Češkem in v Nemčiji, kar jim je povzročalo mnogo stroškov in drugih neprilik. Sedaj se vse to delo vrši pravilno v Hme-ljarni. Hmeljarna v Žalcu je s svojim solidnim poslovanjem šele ustvarila središče, iz katerega gre naš hmelj h konzu-mentom, to je naravnost v pivovarne, ki ga žele tako spoznavajo kot blago našega izvora. Poslovanje Hmeljarne se širi od leta do leta tako, da postajajo njeni prostori pretesni, njene priprave nezadostne za velike njene naloge in zaradi tega se mora povečati in razširiti. Zato je občni zbor zadružnikov dne 24. januarja soglasno sklenil, da se Hmeljarna že letos poveča. Vsa stavba se bo dvignila za dve etaži, priprave za prepariranje se bodo podvojile, dvigalnik in stiskalnice se bodo elektrificirale, ekshaustor za žveplene pline se bo izpopolnil, tako da se bo de-lazmožnost Hmeljarne dvignila na dvojno množino. Celotno to delo bo že tekom tega leta izvršeno. Prepričani smo, da bo povečana Hmeljarna v velik prospeh našega hmeljarstva ter razširila glas o dobrem savinjskem hmelju daleč po svetu.
Današnje stanje slov. kmetijstva.
Gospodarska in socialna slika. — Napisal Fran Erjavec.
Če smo dejali v prejšnjem poglavju, da je bil položaj slovenskega kmetijstva neposredno po vojni razmeroma ugoden in da je bilo danih mnogo pogojev za njegovo končno ozdravljenje, pa danes nihče več ne taji dejstva, da se je ta položdj v zadn jih letih neizmerno poslabšal in da mu zopet groze prav take krize, kakor jih je \ reživljalo v drugi polovici preteklega stoletja. Ža!, da današnje stanje našega kmetijstva sploh ni mogoče popolnoma točno in izčrpno ugotoviti s potrebnimi številčnimi pregledi, kajti država statistiko, ki je vir in podlaga vseh gospodarskih razmotrivanj, neverjetno zanemarja, toda že k onih podatkov, ki so nam na razpolago, moremo uvideti, da stojimo pred krizo, ki ogroža gospodarski obstoj našega naroda.
Nobenega dvema ni namreč, da smo Slovenci za enkrat še po znatni večini, k metiško ljudstvo zaradi česar je k m e t i š k i stan tudi narodno, socialno in gospodarsko najvažnejši. Da je to res, iiam dokazuje že statistika iz I. 1910., ki nam pove, da se je preživljalo prebivalstvo na predvojnem Kranjskem in v slovenskem delu štajerske, katerega je bilo na 15.800 km- okroglo 1,027.000 takole:
s poljedelstvom in gozdarstvom . z rudarstvom, obrtjo, ind. in trg. . ostalimi poklici ali brez poklica .
V zadnjih 15 letih se je to stanje sicer nekoliko premaknilo v škodo kmetijstva in v korist obrti in industrje, vendar moremo ^•precejšnjo gotovostjo računati, da se preživlja tudi v današnji Sloveniji prebivalstvo, katerega je okroglo 1,065.000 nekako Ifikole-
•s kmetijstvom........ 671.000 duš ali 63 odstot.
»obrtjo, ind,, rudarstvom in trgovino 256.000 duš aH 24 odstot.
671.000 duš ali 225.000 duš ali 130.000 duš ali
65.2 odstot. 22.1 odstot. 12.7 odstot.
z ostalimi poklici ali brez poklica . 138.000 duš ali 13 odstot. Iz tega razvidmo, da živita še vedno skoro dve tretjini slovenskega naroda od zemlje, zaradi česar lahko trdimo, da smo Slovenci še po prav znatni večini kmetiški narod.
1. Posestne razmere.
Prav neugodna slika za naše kmetijstvo se nam že pokaže, če pogledamo površino Slovenije, ki meri okroglo 16.200 km2 ali 1,620.000, ha kajti od te jc odapdlo 1. 1921-22 na: poljedelska tla 836.358 ha ali 51.63 % (v vsej državi 42.13 %) gozdove . . 690.633 ha ali 42.65 % (v vsej državi 30.58 %) nerodovitna tla 92.703 ha ali 5.72 % (v vsej državi 27.29 %) To znači, da zavzemajo v Sloveniji poljedelska tla komaj dobro polovico vse površine, gozdovi slabo polovico, nekaj malega jo pa nerodovitnega sveta.
Res je, da so gozdovi veliko in prevažno naravno bogastvo vsakega naroda, toda za poljedelstvo v ožjem pomenu besede prihajajo v poštev Ie deloma, zaradi česar je žc odstotek poljedelskih tal v precej neugodnem razmerju z odstotkom kmetiškega prebivalstva. Na vsakega prebivalca Slovenije odpadejo komaj dobre tri četrtine hektarja (0.78 ha) poljedelske zemlje, kar pri nas nikakor nc zadostuje za preživljanje, a na vsakega kmetiškega človeka odpade komaj 1% ha (1.246), kar je za gospodarsko zdrav in trden kmetiški stan zopet mnogo premalo.
Še nazornejše se nam pokaže to pomanjkanje poljedelske zemljo, če pogledamo velikost naših kmetij. Za to pri nas za sedanjo dobo sicer nimamo podatkov, a služi nam v to svrho lahko še avstrijska statistika iz 1. 1902. za predvojno Kranjsko in slovenski del Štajerske, kajti s tem ozemljem se po večini krije današnja Sovenija glede velikosti ter števila prebivalstva in vsak poznavalce razmer tudi ve, da se te razmere od tedaj niso bistveno izpremenile. Po tej statistiki je bilo torej
1. 1002. r.a označenem ozemlju skupno
v velikosti
0—1	ha.....skupaj
1—5	ha.....skuj aj
5—10	ha.....skupaj
10—20	1 a.....skupaj
20—50	ha.....skuj aj
50—100 l:a.....skupaj
in nad 100 ha.....skupaj
Ali z drugimi besdami povedano: malih kmetov (0—10 ha) smo imeli srednjih kmetov (10—20 lia' smo imeli trdnih kmetov (20-50 ha) smo imeli velikih posestev (nad 50 ha) smo imeli
144.6S3 kmetij in sicer
34.285 ali 23.7 % 47.695 ali 32.95 % 25.574 ali 17.73 % 24.335 ali 1G.8 % 10.912 ali 7.*2 % 1.320 ali 0.9 % 567 ali 0.4 %
.	.	107.554 ali 74.38 %
.	.	24.335 ali	16.8	%
.	.	10.912 ali 7.52 %
.	.	1.887 ali	1.3	%
Iz te<*a pregleda je razvidno, da je pri nas ogromna večina kmetiških posestev malih kmetij, zaradi česar upravičeno lahko trdimo, da smo Slovenci narod malih kmetov. In kdor količkaj pozna naše kmetiške razmere, ve, da so vsaj oni
. • ■___• ___a..!	r; 1,., ,/r.nilir* nil.-nlrnr no	----
Ol.OTU UU	/d,	....... i - «	j	.	*
slovenskih kmetiških gospodarstev pasivnih. Pes je siccr, da ima del teli razen prejemkov iz poljedelstva še kake druge redne dohodke, toda četudi prištejemo k tem vse one, ki imajo do 1 ha zemlje, nam ostane še vedno polna tretjina vseh slovenskih >kmetije, ki ne donašajo lastnikom niti za zadostno preživljanje.
Maredne igre.
Skcraj nikjer ni veselic ni zanima;: e za narodne igro ali tekme t;-!.o ra> šir^eno in priljubljeno kakor pri naredili na severu Evrope. Pokrajine tam so zelo redko na?c'.lene, oddaljenost od sela do sila je velika. In ker leži tam gori na.manj pol leta sneg, zato ni čudno, da so ljudje v nekaterih etvareh prav i zborno izvež-bani. Učenci morajo hoditi kib metre daleč v Šolo, učitelji tudi; pismonoše nui.'o pisna 20 do SO kilometrov daleč in drčijo s smučmi tako hitro naprej kakor via c. Cd časa (b čr.-a se zberejo najboljši smu-<•• r.'i in dr-ald skupaj v narodnih tekmah in poskušajo tam svoje moči in svojo seret-i ' t. Za neko tako tekmovane na Norveškem se je priglasilo 600 smučarjev! Samo na razdaljo 50 kilometrov jih ie nastopilo 150. Kako hitro gredo in letijo! Prav rio izrednega ni, če napravi kdo s smučmi 50 kilometrov v štirih urah. Samo malo pomisli, pa bes videl, kaj se to pravi. Ali pa drsan.ie! 500 m čirov ti predrsajo v 44 do 50 sekundah, 5090 metrov v devetih minutah, 10.000 metrov v 10 do 20 minu-tah. In teli iger se udeležuje vse, staro in mlado, moški in ženske. Sai je dobila zadnjič na Finskem neko pno darilo oseni-najstletna deklica.

NaSa r.ajbol^a žena, zlata mamica ter naj-* srčnejše ljubljena taiCa
3CSIPINA KNAFELC
»e je preselila, previdena s svetotajrtvi za umirajoče, v 77. letu starosti, po mukapolnein trpljenju k svojemu večnemu plačniku. — Pogreb sc vrši dne 2 marca t. I. ob 11. uri dop. iz hiše žalosti, v Šmi-hel u št. 35, na pokopališče v Šmihelu. — Vsi, ki ste poznali zlato in plemenito srce pokojne, jo ohraniie v najboljšem spominu ter molite za njo. Šmihel pri Novem mestu, 1, marca 1926.
Franc Kaatelc, soprog. — Jattina Lovrenčič, hči. Ivan Lovrenčič, zet.
moram imeti! Kje naj ga kupim? - Najceneje ga kupiš v dobro znani trgovini klobukov
Jos. Pok nasl. A. Jamnik
LJUBLJANA, Stari trg štev. 14.
Velika zaloga najnovejših novosti klobukov in čepic.
V
m '-n
r . I r SI g $ ^ & v- m
Sraederovka, Muškat, Hamburg, Prokupac, Ranjska in Italijanska Graševina, Malaga, Sasla bcii in rudeči, Lisičina, Blatina in Žilavka na najboljši arce-rkanski podagi sa dobi s polnim jamstvom glede pristnosti podlage, žlahtne sorte in kvaliiete v trtnici »Mitinac« M. Obrenoviča i Z. Po-poviča, Smedercvo Cenike zahleva;te v Smederevu pri g. Žiki Popoviču, ekonomu, v Beogradu pri g. M. Obrenoviču, agr. inž., Poenkareova ulica 35.
Pl
tjJ VC%
lsfeas o LJUSJRM, mtkloSičeca csst'3 38
naznanja p. n. občinstvu, da je svojo lekarno
nrsselil u psteta oferožitcga mstin z®	ds^vceu raa Isti cesti
nasproti sodne palače ter jo popolnoma na novo in moderno uredil.
Il&lblif|a BeMaraa za one, bi prihajalo na giaonl koiestaor!
Klobuk brezplačno
dobi rtnmn ako kupi novega v 3ka • uailta v modnem salonu E. DJUKANOVIČ - Ljubljana, Sv. Petra _cesta 27, poleg hotela Tratnik.
ČILSKI SOLITER
s 15 5 o/o dušika.
Najboljše dušično gnojilo za vse spomladne
setve, posebno za slaba žita. Dobi se pri vseh poljedelskih in gospodarskih društvih, v vseh prodajalnah veštačkih djubriva, skladiščih Ministerstva za poljedelstvo in vode in pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo
O. Ivo Cerinlču
Karlovac (Hrvatska). Pojasnilo o uporabi in vsa navodila o pravilnem gojenju daje brezplačno Delegacija Proizvadjača Čilske Salitre Poenkareova ulica 35 u Beograd«.
lunine manipulacij? P° silno nnlžanlh cenah n.
Br. Oljnko platno meter 11"—. Slovensko 13'-. Vojaško H M, Savinjsko 15 M. AnirleSU Jlfon 1«'-. n»tlst Sifon 18' ; nadalje fino platno »a rjulie, kapne In prevleke, na-mline prte, servljetc In olirlsačc razpošilja letos
veletrgovina R. Stermeckl, Celje 5iev. 19
H	vel
I	Zahtevajte vzorce In lluatrovsnl cenik fez
S	Milkami. Kdor pride z vlakom, duhl nakupu
R	primerno povrnitev vožnje. Trsovol eusro cene. m
V Polšniku pri Litiji, poleg žup. cerkev, »e proda novo- hŠ?o že ne čisto izgotovljena, ia w zgrajena IHO« tisoč dinarjev, ali se da v naiem trgovcu ali konsumnemu druStvu. - Lastniki Josip KNEZ, trgovec z me*, blagom, St. Jarl| pod Mj-mom, p. Radeče pri Zidanem mostu._
Pošljite naročnino!