Št. 63.
V Ljubljani, pondeljek dne 17. marca 1919.
Leto III.
RflPREJ
tt jngoM socialno MA M\i
bhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
(Malih« !■ ifnnlitn v Ljubljani, Frančiškam«ka i&i Kn. t, L mAbOt.
Učiteljska tiskarna.
Nartiiiaa: po poiti ■ dostavljanjem la dom a« celo hio K 431—, n pol 1*U
K 11'—, aa četrt leta K 10*50, ta mesec K 3 50. Za Nemčijo cele teto It#,«* ostalo tišino in Ameriko K M.
ImaeratJ: Inostopns potit nstiea 30 t; pogojen prostor K1*—> nusglasi ii poalio* ▼ralica po 60 t; Tsčkratne objav« po dogovora primaren popust
Reklamacije sa list se poitniiM prost*.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Ogoljufani.
Na ljubljanskem gradu vihra črna zastava, tretjina slovenske zemlje je izgubljena! Tako so odločili imperijalisti, zbrani na pariški konferenci.
Večje farse im lumparije, kakor je ta pariški 'krovni posvet, svet še ni videl. Državniki, ki skozi štiri in pol leta imeli polna usta pralce in odrešenja malih narodov, državniki, ki *° se zgražali nad Brest-Litovskim miiom, ti državniki so mojstra Viljema v imperialistični brutalnosti prekosili. Vse kar so govorili in obetali je laž m vsi, ki so jim verovali so ogoljufani.
Ogoljufani smo tudi mi Jugoslovani. Miljon Srbov je izkrvavelo na bojiščih in poginulo gladu doma, tisoč in tisoč Hrvatov in Slovencev Padalo v legijah in umiralo kot veleizdajalci ^ vešalah — za imperijalizem degenerirane OIT1ansko-anglosaške buržoazije.
Vsa ta prelita kri vpije do nebes po maščevanju. In maščevanje pride! Že piše zgodovina tem hnperijalistično-kapitalističnim vladam, ki 50 zakrivile eno največih hudodelstev svetovne zgodovine, svoj menetekel!
Proletarijat evropskega zapada bo naš maščevalec! Tisto nasilje, ki ga čutimo ml na svoji koži, ttači tudi proletarijat Francije, Italije, Anglije in Amerike! In ni več daleč dan, ko bo krvavo zažarelo nebo tudi nad Rimom. Parizom uiJLortdonotn in ko nastopi svojo pot Pravica!
Prevrnili se bodo prestoli, zrušile vlade kabalističnih držav in ljudje, ki danes dele kri-v'co. bodo šli Viljemovo pot.
V	revoluciji svetovneea proletarijata je re-*‘tev narodov in dokler ta ne pride in ne vrže današnjih mogotcev, nam ne prineseta kri in nieč Pravice in Odrešenja!
. Bratie v zasužnieni zemlji, bratje v domo-verujte v revolucijo proletarijata in zma-■Si! *>odete!________________________________
Valutno vprašanje.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani jc sklicala na 13. marca zastopnike denarnih zavodov, trgovine, industrije in obrti iz cele Slovenijo na posvetovanje o valutnem vprašanju. Udeležba le bila jako mnogo-brojna. Prisotni so bili tudi zastopniki deželne vlade, na o u j.tn deželni predsednik dr. Brejc, ter zastopnik trgovsko in obrtniške komore v Zagrebu dr. Juraj Vr-nič. Razprave, ki i.h je vodil zbornični predsednik Van Knez, so trajale dve in pol Ure ter dovedle do po-Inega soglasja udeležencev. Soglasno so se sklenile plodni« resolucije, ki se predlože odločilnim činite-
1. Prepričani, da je ureditev našega valutarnega pbtema najnujnojše naše narodno-gospodarsko vpra-jNe, ki zadevu najvitalnejše interese celokupnega na-prebivalstva, ter z ozirom na to, da Jo žigosanje Jakovcev Avsitro - Ogrske banke na našem ozemlju Prlmlt‘vno Uvedeno in tako brez vsako kautele J®61, Ponarejevanje, da obstoji nevarnost, da se iz dru-na*	utihotap.jo	ogromno množino takega paplr-
njQ^a denarja, sc izrekajo zbrani Zastopniki za takojš-d- Menjavo žigosanih bankovcev z novim državnim rl«m.
p^2- Istočasno protestirajo zoper lanciranjo vesti in vsaV*’ ^ ^ sc že sedaj po naredbenem potu brez "io i°*a temo<ia ln upravičenosti določila relacija iz-»ojl 1 *a 2 in pol ali celo za 3, ter zahtevajo, na] So ^ »Jriavtd denar zamenja v razmerju 1 : i.
l	^ Nov državni denar naj izključno cirknlira V ce-t . ^Cmlja države SHS; prepove se naj vsaka kupčija it, ru,rt,n denarjem, bodisi s franki, kronami, dinarji Itd. kra.Stanove »ai se takoj devizne centrale na sedežih po-^ »nskih vlad, ki bodo edine smele kupovati in odda-Valute in devijte.
4. Stremi naj se za tem, da se notranja vrednost na-šoga denarja na svetovnem trgu viša z omejevanjem uvoza, zlasti luksarljoznih predmetov, in s pospeševanjem Izvoza, daječ impuls pridobitnim domačim energijam k najkrepkejšemu delu, ker more edino naša gospodarska moč Lu zvišana produkcija ustanoviti ugodno razmerje nasproti tujemu denarju; v notranjosti pa konsolidirajmo naše uredbo, zlasti kar se tiče naše davčne politike.
5. Ker na našem ozemlju danes kroži nekaj nad 3 milijarde kron in ta obilica papirnatega denarja pro-vzroča, četudi ne sama, draginjo in gospodarsko letargijo, priporočamo, naj se ob priliki zamenjave žigosanih kron z novim državnim denarjem en del žigosanih bankovcev pridrži kot državno posojilo, s čimer bi se na eni strani znižala inflacija, na drugi strani pa z&si-gurala poznejša oddaja premoženja pri posestnikih gotovino.
Vzporedno s tem naj sc takoj vse potrebno ukrene, da se energično pobira davek na vojne dobičke in naj se sklene oddaja premoženja, ki naj v prvi vrsti zadene progresivno vse one, ki so sl v vojski iu vsled vojske pridobili velika imetja.
Zasledujejo naj se z največjo pozornostjo valutarne odredbe vseh držav, ki so nastale na ozemlju bivše Av-stro-Ogrske monarhije in v kolikor se pokaže, da doso-gajo svoj namen, naj se tudi uvedejo pri nas.
6. Z ozirom na dejstvo, da v avstrijskih ali ogrskih vojnih posojilih v naši državi noloržen denar obsega po večjem dolu pupilarni denar, ustanove in vloge pri majhnih domačih denarnih zavodih in bi anuliranje teh posojil imelo katastrofalne posledice, sedanja negotovost pa pospešuje tudi nedopustno zakotno trgovanje s temi efekti, predlagamo, naj se popiše vso vojno posojilo v našem1 ozemlju in se interesente pomiri glede usodo tega posojila.
7. Dodatno ie bilo še sklenjeno, naprositi vlad«, naj da navodila naši komisiji pri Avstro-Ogrski banki v ta namen, da se prepreči nadaljnjo tiskanje bankovcev.
Neorganizirani boji v Nemčiji.
Krvavi boii, ki se bijejo zdaj tu zdaj tam v raznih mestih v Nemčiji, imajo obliko neorganiziranih bojev. O teh neorganiziranih bojih piše »Arbelter-Zeitimg« z dne 8. marca t. 1. približno takole:
Ze več kot dva stoletja sem je bila Nemčija znana kot klasična dežela organizacije. Nemško delavstvo Je bilo tako trdno in dobro organizirano kot nikjer na svetu. In kar si Je proletarijat priboril tekom polovice zadnjega stoletja, si Je priboril edinole potom organizacije. Danes se vrši nemška rcvoluciJa in delavsko gibanje v znaku popolne neorganiziranosti, kar Je zanjo karakteristično. Vso delavske stranko brez razlike so Izgubile moč vodstva cele mase. Večinski socialisti mislijo, da je večina ljudstva na njihovi strani; saj so pri volitvah dobili nad enajst milijonov glasov. Ali faktično večinski socialisti vendar niso biH fn tudi niso v §tanu preprečiti izgrede, ki se dogajajo po celi Nemčiji, posebno še v Berlinu. Tudi neodvisni socialisti faktično nfmajo prav nobeno vplivne moči na izbruhe bojev po raznih krajih. Oenernlna stavka v Berlinu je bila gotova sklenjena stvar, še predno so neodvisni socialisti mogli o njej sploh kaj vedeti. — V kolikor so bile velike stavke v zadnjih tednih sploh pod kakim vodstvom, so bile le pod vodstvom delavskih svetov. Nemški delavski sveti so tvorba čisto posebne vrste in se povsem razlikujejo od ruskih sovjetov. V sovjetih niso zastopani samo obrati, temveč tudi organizacije; »delavske poslanike« ne volijo le razne tovarne, ampak tudi stranke In stroke. Ruski sovjeti so bili vedno pod vodstvom kake stranko: v začetku pod vodstvom menjševikov in socia-listov-revolucijonarjev, pozneje pa pod vodstvom bolj-ševikov. Prevladujoči vpliv trdno centralizirane strankine organizacije boljševlkov na sovjeto raznih mest je zasigural edinstvenost in zinisel akcije vseh sovjetov po celi Rusiji ter s tem tudi njih obstoj. V nemških delavskih svetih pa stranke kot take sploh niso zastopane. Voditelji raznih strank uiti prilike nimajo med delav-
skimi sveti delovati Pač se prištevalo delavci v delavskih svetih k tej ali oni stranki, t. J. k večinskim, neodvisnim socialistom ali Spartakovccm, ali njih razmerje do strank je prav zelo rahk). Večinski socialisti v delavskih svetih vodijo čisto drugačno politiko kot njihovi strankini pristaši v vladi in narodni skupščini, oziroma v strankinem vodstvu in strokovnih organizacijah. Prav tako je z neodvisnimi socialisti. Na delavske sveto vplivajo največ male lokalne skupine, tako n. pr. v Berlinu takozvani »revolucionarni glavarji«. Vpliv teh »glavarjev« je omejen vsekakor le aa gotov kraj. Na ta način torej manjka ona vez, ki bi vezala delavske svete različnih krajev in jim določala skupne cilje tor jih prevevala z enakim duhom. iVled tem ko v Rusiji centralizirana strankina organizacija vodi vse sovjete in Jim daje navodila, tega v Nemčiji ni in sploh biti ne ino. re. To je tudi edini varok brezptanega revolacijoitar-nega gibanja na Nemškem. Proletarijat se po nepotrebnem kolje med sabo, delavstvo se razdvoja hi medsebojno zasovražuje, kapitalisti pa preže na ugoden časi Ta anarhija bo ponehala samo, če neba pogub o n osen razkol med socialnimi demokrati, ki je edini povzročil, da Je njihov vpHv na mase tako oslabljen, da niti ena niti druga struja ni v stanu voditi celega delavskega gibanja v Nemčiji Ta usodepolnl razkol Je Ml vzrok celi nesrečni anarhiji v nemški revoluciji
Učimo se Iz tega tudi pri nas in zavedajmo se, d* bazira vsa moč v trdni organizaciji in da Je tudi pri nas vprašanje ujedinjenja in skupnega tlela cele naše Jugoslovanske socialne demokracije eno najvažnejših vprašanj, ki ga je treba prejkoslej udejstviti, da ne zablodimo v težke krize, in da preprečimo možnosti, da se proletarec valja v krvi proletarca! Deljena moč iii nobena moč! Le če se trdno združimo vsi proletarci, bomo z lahkoto premagali kapitalizem! Na delo za organizacijo in ujedinjenje vseh raznih partij, ki so se med nami pojavilo iu druga drugo pobijajo!_____________________
Politični pregled.
— Lvovu grozi pogin. LDU. Utrli u, 15. (DuuKU.) »Vossische Zeitungj javlja iz vira, ki je v stiku z zo-renješlezijskimi industrijskimi in trgovskimi krogi, da preti Lvovu skorajšnje uničenje. Cernoviški kolodvor gori, število žrtev je jako veliko. Povsodi so ropi na dnevnem rodu.
.*■=■ Nemčija ho oddala trgovsko broddvje. LDU. Haag, 5L (CTU.) Bruseljski poročevalec »Telegrafa« javlja, da so nemški delegatje sprejeli vse pogoje zaveznikov glede oddaje trgovskega brodovja.
Nemci in mirovna konferenca. LDU. Berlin, 15. (CTU.) Kakor doznava *B, Z. am Mittag«, niso nemški mirovni delegati dobili noomejenjh pooblastil Koučpo-veljavno odločitev si je državna vlada pridržala. Mirovno pogodbo bodo mogli podpisati Sele na piodlagl po-sobnoga sklepa kabineta.
== Trgovski stiki med Jugos|avifc> in FraacUo. LDO. Pariz, 41. (DunKU.) Danes so osnovali v Beferadu francoski komercialni urad, da se ustanov«; trgovski in go-spodarstveni stiki med Francijo m Jugoslavijo. Naloga tega urada bo tudi to, podajati Jugoslovanom vsa potrebna pojasnila glede frauoaskih izdelkov in lajšati promet s francosko trgovino.
— Berlin pred zopetno splošno stavko., LDU. Berlin, 14 Na cestah in v delavnicah v Borimo širijo mod delavstvom ponovno propagando za splošno stavke, H naj bi se začela dno 20. t m. V letakih in na govorih po-udarjajo agitatorji, da se mora ta stavka rtošlriti' o& vso Nemčijo.	,
—. Razvitje Industrije v Uralu. ijJtt,' Moskva, 14 Finančni minister sibirske vlade, Je pred kratkim potoval po Uralu, da se prepriča o gospodarskem stanja le pokrajine. Kljub bližin) boftševlške fronte se )e gospodarsko blagostanje počasi jelo dvigati Po vsem Urala se je zopet začela razvijati industrija. Sibirska vlada Je sklenila, pomaga« industriji v Urala s lem, da $1 da na razpolago 52 milijonov rubljev.
— Obravnava zoper Cottfan ae Je pričela. LDU. Pariz, 14. Danes se je pred dragim vojnim svetom pod prodsedstvom polkovnika Hlverta pričela obravnav«
eoper Emila Cottina, ki te dro 19. februarja oddat 9
strelov fe rovrtverju na francoskega ministrskega predsednica Clemenceauja.
-	Mir bo diktiran? UDU. Pariz, 15. (CTU.) Kakor poroda »fartransigeaat«, ic Francija sporočila nemški vladi, da smatra ra neprimerno, če pošlje Nemčija 200 delegatov na mirovno konferenco. Nemški delegatje bodo prisostvovali samo razpravam o sredstvih za izvedbo predrnirovnfc ktavnri, ne pa razpravam o klavzulah aamflL
—	Japonci proti bod&erikom? LIHI. Amsterdam, 14. (DutiKUJ »Times« poročajo iz Tokija, da izgube Japoncev vsled boljševističn h napadov v Sibiriji silijo Japonce, začeti proti boljševikom vojaško akcijo, ki bo neodvisna od akcije shirance*.
Dnevne vesti.
— Protestni obhod. Včeraj je ljubljansko prebivalstvo protestiralo proti krivični razsodbi antantnih državnikov zastran Trsta, Gorico in slovenskega Primorja. Protestni obhod se je pomikal po Kongresnem trgu, Breg«, ps Starem trg« ta Mestnem trgu preko Jubilejnega most«, po Sv. Petra cesti, mimo »Uniona«, sodne palače na Dunajsko cesto, potem mimo pošte proti vladi, odkjer m ie mirao razšlo. Množici sta govorila pesnik Pr. Albrecht ia pisatelj g. Kozak, ki sta poudarjala, da od zahoda «e smemo pričakovati pravičnega miru, nego od Izhoda. Na hišah vise črne zastave. Obhoda sc (0 adeiežMa zlasti mladina. Demonstracija v podrobnostih je bila preveč plod naše domače meščanske »politične vzgoje«. Korekturo so napravili « govorniki. Tudi stvar s Primorjem Se> ni gotova, ker se vrše šele pogajanja.
— Reklama. »Slovenski Narod« prinaša zadnje čase dopise, notice, zlasti iz Belgrada, ki diše po neokusni reklami Zal,bog: tudi dejstva, ki se porabljajo za reklamo, niso resnična. Tako ima n. pr. sobotni »Slovenci Narod« zopet »pianu iz Beograda«, v katerem piše v s vrh o reklame za JDS sledeče: »Olede prehrane slovenskega dela naše skupne kraljevine je interveniral (slovenski zastopnik) dr. Triller, kateremu se je pridružil tudi g. Kristan, pri ministrstva za prehrano in dosegla sta dovoljenje za nakup več sto vagonov moke in koruze, 10—20 vagonov masti in 2000 prašičev-ritd.« Dr. Tril-lor je vse Časti vreden mož in vedno pripravljen storiti, kar se le da ra dobro stvar, ali tu gori navedena trditev je neresnična. Dr. Triller ni interveniral, ker ni bilo treba, ker ata naš sodrug Anton Kristan in slov. referent v minlstrstv* prehrane, g. Janko Juvan (ki |e zeio agilen ter sierbe« zastopnik Slovenije) pri ministra Petričiču »redila vse potrebno. Lepo ni od dopisnika »Slov. Naroda«, da poroča v svrho reklame netočno fn oelo neresnično. Nam se zdi za samo po sebi umevno, da vsak klub ta vsak zastopnik v Narodnem predstavništvu stori, kar more. Da je n. pr. v zadevi 5®% draginjske doklade Interveniral tudi prof. P. Pe-stotnik. Je prav in lopo — ali tudi drugi so intervenirali, pa se niso s tem pobahali, ker so mnenja: kar more to mož je storiti dolžan. Oh, reklama in reklama...
— »Krt ni voda«, pravi prislovica in vendar, ako greš po Ljubljani ta ogleduješ izložbe, kjer le nakupi-fieno vse polne dobrot in so tem dobrotam pripisane cene, kakršne zmere le vejiti oderuh, ti pride na misel, da je kri vendarle voda. Ljudstvo Je potrpežljivo stradalo pet let v dobri veri, da morajo ž nlim trpeti tudi bogataši, ali da se niorajo v razkošju vsaj omej:tl, ker primanjkuje živil ta drogh življenjskih potrebščin. Danes pa, ko vfdi v izložbah nakupičene klobase, mast, pecivo, moko ta razno drugo blago, a si s svojimi skroenijml dohodki ne tega no onega ne more nabaviti, temveč sme le gledati in si delati skomine, pri tem pa umira gladu, si moramo reči, da je kri ljudstvu zvodenela. — Gospodje, ki ste nam pomogii do »svobodne« Jugoslavije, ali ne pomislite, da ob svobodi nihčo( ne more ,ž Ive ti? Ne pomislite, da so naše svobode deležni le oderuški bogatini, ki lahko uživajo vse razkošje, plačilno s krvjo ubogega ljudstva, kateremu tudi še danes svobodno izsesavaj« kri; nam proletarcem je svobodno le — ttradanje, — Izpametujte se, gospodje, ki ste zasedli — ne po božji in ne po volji ljudstva — mehke sedeže, ter vodite z njih našo usodo; izpametujte se, da vas •© doseže za vašo brezbrižnost — ura pokoro.
— Društvo zasebnih urednikov In uradnic opozarja člane In Članice, ki so vpisani v srbohrvaški tečaj, da so je pričelo s trgovsko korespondenco v cirilici, ter jih prosi, da pouk redno obskujejo.
— Vsem državnim uavtavljencem v pojasnilo. Ker poedlncom na vsa vprašanja ni mogoče sproti odgovarjat, naj služi v orlentacilo sledeče: »Društvo državnih uslužbencev kraljevine SHS za slovensko ozemlje« ima pisarno v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 31. Vse dopise je pošiljati samo na ta naslov, članarino pa edino le društvenemu blagajnik« Ivanu Lavriču, pri okrajni davčni oblasti v Ljubljani Društvo zastopa kot osrednje društvo načelo udruženja vseh poedinih državnih nastavljencev v strokovne organizacije, ki naj se kot
take priklopijo naši organizacije Uslužbenci ene (n (ste stroke cele Slovenije naj tvorijo samo po eno strokovno društva Ne kaže tedaj ustanavljati društev iste stroke v Ljubljani, Celju, Mariboru itd. Odseka ki naj so vezani le na eno strokovno organizacijo, pa vsaka organizacija v lastnem delokrogu lahko osnuje. Kdor tedaj še pripada kaki strokovni organizaciji, naj ne prijavlja posebej pristopa naši organizaciji, ker je po svojem strokovnem društvu že itak naš član. Vsak neorganiziran državni nastavljene* plača mesečno 50 vin., za organizirane pa plačuje članarino dotična strokovna organizcija. Zato je želeti, da se posamezne stroke čim-prejc zedinijo in ustanove, v kolikor jih še niso, svoja društva. Ker Je društvo v finančnih težkočah, je odbor sklenil, da plača vsaka organizacija, broječa do 50 čl cino v, 10 K, od 50 do 100 činov 20 K, od 100—200 članov 40 K, od 200—300 čltnov 60 K, od 300—500 članov 80 K, od 500-800 članov 100 K, od 800—1000 članov 150 K. nad 1000 članov 200 K, vsak neorganizirane* pa po
2	K enkratne pristopnina Provizorična pravila našega društva se vsem včlanjenim organizacijam dopošljejo, čim bodo dotlskana. Vsak član prejme tudi člansko izkaznico, kakor hitro pošlje članarino za četrt leta in enkratno pristopnino ter bo mogoče obdelati ves mate-rijal za sestavo natančnega članskega katdstri. Do tega časa prosimo potrpljenja.	Odbor.
— Seja umetniška komisije »Narodne galerije« se vrši v torek, dne 18. t. m. ob pol petih popoldne v. stanovanju R. Jakopiča, Turjaški trg 2., I. K seji se vabijo poleg članov umetniške komisije tudi člani odbora.
— Prehodno - gospodarski urad v Ljubljani bo imel tekom tega meseca na razpolago nekaj vagonov drva (največ bukovih) po 900 K za desettonski vagon franco namembna postaja. Prebivalstvo, katero na to blago re-flektira, se poživlja, da naznani svojo potrebščino ter namembno postajo do 25. t m. na označeni urad. V prvi seji po imenovanem datumu upravne komisije prehodno-gospodarskega urada se bode izvršila razdelitev, pri kateri se bodo v prvi vrsti upoštevali najpotrebneji sloji prebivalstva.
— Postopanje napram odpuščenim slovenskim javnim uslužbencem na Koroškem. Januarja je bilo na Koroškem odpuščenih več slovenskih javnih uslužbencev, katerim se je decembra izplačala plača vnaprej za tri mesece. Sedaj zahteva 'deželna vlada v Celovcu, da se za februar in marec izplačane plače zopet vrnejo. Deželna vlada je odredila, da se v danih slučajih temu primerno postopa napram odpuščenim uslužbencem nemške narodnosti v Sloveniji.
— Preizkušala In revizija parnih kotlov v Sloveniji. Deželna vlada je poverila začasno in do prekHca službeno mesto za preizkušanje in revizijo parnih kotlov v Sloveniji ter za izpraševanje kurjačev in strojnikov ing. Michorja.
— Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani. Ing. Vladimirju Remcu Je deželna vlada začasno poverila vou-stva urada za pospeševnje obrti, dokler se definitivno ne nastavi na tem zavodu ravnatelja.
— Uradni prostori za lavne zavode. Na predlog poverjenika za javna dela je deželna vlada sklenila nd-stopne premestitve javnih uradov v druge prostore:
1.	vnovčevalnica za živino in mast se preseli v sobo sedanjega stavbnega oddelka pri deželni vladi; 2. stavbeni oddelek se preseli iz palače deželnč vladč v h.šo Turjaški trg štev. 1; 3. prehodni gospodarski urad in eventualno osrednji montanistični urad se preseli iz Za-tiškega dvorca v hišo štev. 5 na Turjaškem trgu; 4. nadzorništvo deželnih naklad se preseli Iz hiše štev. I Turjaški trg v Zatiški dvorec; 5. veterinarski oddelek naj se izseli iz palače deželne vlade, ako mogoče v hišo štev. 1 ali štev. 5 na Turjaškm trgu. Poskrbeti je tudi, da se izseli komisija za agrarske operacije iz'hiše Turjaški trg štev. 3 (lontovž).
— Za vojne slepce. Kuratorij Kranjske hranilnice je dal svoj asil na razpolago slovenskim slepcem. Trenutno stanujejo v asilu železničarji Ponudbo je deželna vlada sprejela. Železničarje se naseli drugod.
— V aprovlzacljskih komisijah po deželi bodo odslej zastopane vse tri stranke. Tako je sklenila deželna vlada v seji dne 12. marca..
— Pokojnino premogarjev in vdov v Zagorja, Deželna vlada je ukrenila vse potrebno, da se zvišajo pokojnine bivšim premogarjem in vdovam.
— Preinogokop v LJešah pri Guštanju na Koroškem je postavljen pod državno nadzorstvo. Vsled neznosnih mezdnih in zdravstvenih razmer ie namreč tamošnje delavstvo stopilo v stavko. Lastnik je grof Henkell -Donnersmarka, ki je z vso silo pritiskal na delavstvo ter ga črpal do skrajnosti. Ta buržua jo eden najbogatejših nemških grofov; umevno, da je potem tudi naj večji ča-stitelj zlatega teleta. Kaj je takemu birokratu mar sreča delovnega ljudstva, on gleda le na to, da si napolni svoj vamp in nasiti svoj pohlep.
— Vlak za vračajočo se čehoslovaško rodb’ne. Rodbine, katere se mislijo vrniti v čehoslovaško republiko, naj naznanijo število rodbinskih članov in težo prtljage, katero nameravajo vzeti seboj, v svrho določitve direktnih vlakov do Češke. Priglasi se sprejemajo pis-
meno pr| uradu voj. plnomocnika C. S. R, v LjubU«®!«
Stritarjeva ulica štev. 3.
— 1200 Slovencev v Kočevja. Po poročilu, došlem poverjeniku za pravosodje, se je ugotovilo potom neuradne štetve v mestu Kočevje 1200 Slovencev, katerim stoji nasproti samo nekoliko večje število Nemcev. Sklenejo se potrebni koraki v osveženje občinskega odbora potom kooptiranja primernega števila Slovencev.
— C« štrajkajo bančni uradniki . . . Vsled štrajka bančnih uradnikov v Zagrebu je morala borza ustaviti delovanje. Začelo pa Je tudi zelo primanjkovati drobiž* in francosko vojaštvo je po vseh javnih lokalih moralo iskati drobiž, da so mogli izplačati mezde vojakom.
— Železniška zveza z Dunajem. Od sobote naprel vozi vlak štev. 32, ki dospe iz Ljubljane v Gradec ob
11.	uri 2 minuti ponoči, ob 8. uri zjutraj proti Dunaju- | Na Dunaj (južni kolodvor) dospe ob 3. uri 35 minut popoldne.
Dopisi.
Celjsko zanimivosti. Mi nekdanji »lojalni« avstrijski ( patrljotje smo bili vajeni, da so različni dobavitelji 1® vojni dobičkarji vabili merodajne gospode od razn® oblasti k sebi ua posete, pojedine in kakor se sploh take reči z dobrim namenom imenujejo. Slo se pri tem v najzadnjem slučaju gotovo ni samo za dobaviteljev d®" biček; mislimo si pač, mož je že vedel, zakaj je koš® povabil na večerjo itd. To je bilo v ranjki Avstriji« smo smeli dobri državljani take stvari samo z enim očesom gledati. Dne 11. t. m. pa je v svobodni, dem0" kratični Jugoslaviji povabil neki bivši avstrijski vok" liferant, recimo da jo to gospod Ivo Cater, graščak v Bežigradu pri Celju, k sebi na večerjo merodajne 8°" spode iz celjskega mestnega urada in okrajnega glavarstva, kakor je bil mož pač najbrž oziroma sigurno v*' jen iz prejšnjih časov. Air se zopet povračajo ti časi al> kaj? O. Cater pač vabi k sebi te gospode, ker jih sigurno potrebuje za svoje kupčije. Ali ta krvoses še nim* 1 dosti »zasluženih« stotisočev in rabi še več? Na vsak * način bo treba početju tega vojnega dobičkarja posve-1 s titi čim večjo pozornost. Razumeti je njegovo početi* | s še lažje, ako vemo, da se je med povabljenimi natiaj®* tudi finančni tajnik g. Sedlar! — Vprašanje: Zakaj s6 lahko ravnatelj S. vozi med uradnimi urami s svoji® konjem na izlet? Odgovor: Ker sje njemu ni treba brigati za plačo, ki jo dobiva tudi brez dela, ne skrbi 8® tudi delo, ki ga opravljalo le drugi. Čudno prt tem I® tudi to, da ti drugi nimajo ne konja, ne prostega Čas® med uradnimi urami, ampak se kuiajo. Hm, hm, kaj f® b| se spuntali, kdo neki bi potem delali
Celovec. (Se nekaj o Mohorjevi družbi.) Zadnji čas je, da posvetimo z lučjo v to podjetje. Ce smo ga doslej gledali mirno, čeravno bi bili že marsikdaj radi ft-pregovorili pošteno besedo, je bil pač vzrok, ker smo imeli do njega še neko staro spoštovanje zaradi zaslu8« ki si jih je družba nekdaj pridobila. Od smrti prof. AP‘-ha družba vidno peša, ne na zunaj, pač pa na znotraj-Pravijo, da riba smrdi pri glavi. Tako je tudi tukaj. Ves odbor spada že davno kam drugam, a ne na tako važo° mesto, kot je družba sv. Mohorja. In to iz več vzrok°v’-Prvič so možje deloma prestari (Vidovič, Hutter), se nikakor niso mogli oživeti v novo dobo; drugi, ml®^ ši pa so nevedneži, ki tudi niso niti oddaleč vohali, k®’ slovenski kmet in delavec rabita v svoj pouk. Drugič P® smatra ves odbor svoja mesta za korito. To je razvida0 iz tega, ker so izdajali redno samo molitvenike, ki i'" je preplankal iz nemščine družbeni tajn k msgr. Pod-gore, ki še pravilno slovenski ne zna. Da so zamoS* njegove in druge molitvenike družbenikom vrivati, s° bili primorani vračati dobro gospodarsko In lopo slo vn® spise. Potem pa so so izgovarjali po »Ustnicah uredništva«, da ljudstvo zahteva molitvenike in druge nabožn® knjige! To počenjanje družbenega odbora je naravnos* r< demagogija, če sc pomisli, koliko dobrega, kulturno koristnega bi bila lahko družba storila za slovenski narod -*i v svojih 70 letih obstoja! Da je družba sedaj či3to n®' v vadno korito-za odbornike in »gospode«, ki so bili ^ Celovcu, značj žo to, če povemo, da korigira družben* knjige okoli dvanajst korektorjev, namreč ves odbor ® še vsak kaplan, ki ima v Celovcu ali okolici svoj sedež- lv Da to delo ni zastonj, je samo ob sebi umevno. Nalvečl1 kuriozum družbenega odbora pa !e sedanji ravnatelj* nunski špirltuai Zoichen- O tem se čisto mirno lahko reče, da je kakor »kmet na konju«. Takoj, ko je ta gospod dobil v odboru oziroma družbi odločilnejšo besedo, so se začele družbene razmere vidno slabšati. Ce n* še kdo videl sYCt°P'semskega farizeja, naj pogled« njega*
Ce prvič ž njim občuješ, dobiš vtis, da ni boljšega Človeka, na svetu; ali.bog varuj imeti kako razmcie ž njim* Gospodarsko se ne razume na podjetje prav nič, o tehničnem poslovanju tiskarne in knjigoveznice pa tolik0 kot zajec na boben. A vendar ima tudi v tem odločilo* besedo. Celo strojem predpisuje, koliko tisoč pol morajo v oni uri natiskati. Sicer pa Je zelo nezaupen n®-pram delavstvu. Ima navada da delavce »preseneti«’ Enkrat pride v tiskarno in knjigoveznico ob 7. uri, d*'®'
*iv
10!
M;
«01
Kič točno ob 12., da vidi, če se delavci ne spozabijo ln se domislijo prerano na prazen želodec itd, tako kakor kak ogloduh. Čudež je, da Se sploh dobi delavce in da se no skujajo! In plače? Odborniki dobijo za svoje korektno gotovo precej- Zaradi tega se mora pa »špa-rati<t pri delavstvu. Lani je v knjigoveznici g. Terčka Imelo eno dekle (K.) dvanajst kron na teden! Vlagateljice ne bodo Imele črez 26 kron in hlapci tudi ne. Kar ie tohničaega delavstva, pa stoji ravnatelj na stališču, da rajši zapre »svojo« tiskarno (gospod namreč že govori, »moja« tiskarna, »moja« knjigoveznica, »moja« drva...), kakor da bi zvišal komu plačo. Se čudež, da s® tarifa ukloni. Ce bi ne imeli splošnega tarifa, bi se morali zadovoljiti s samim »božjim Ionom«, kakor je ob neki priliki g. predsednik Vidovič rekel delavcem, da naj delajo tudi nekaj za »božji Ion«, če se Jim zdi, da so preslabo plačani. In nek hudomušnež Je rekel, da hoče •meti znižanje božjega in zvišanje posvetnega »Iona«. — Ko so iiveli še stari gospodje: Janežič, Ap.h, Sket itd., s« Je ustanovil »penzijski fond«, iz katerega naj bi delavci na stara leta onemoglosti dobivali pokojnino. Prvi, ki }e tega fonda deležen. Je stavec T„ ki dobiva za svoje črez — štiridesetletno delo v tiskarni na teden osem-naJst kron —• penzijona ali miloščine? Druga, ki bi pri-Sla v Poštev, Je neka vlagateljica, ki si Je pri svojem 251etnem v|aKanjU mučila noge, da skoraj ne more hoditi. To ženo Je ta famozni »ravnatelj« Zeichen odpravil
*	enkratno odkupnino 200 kron. AH ni to norčevanje, H učitelj krščanske pravičnosti? Kje pa si more delav-^ PriStediti, in četudi v petindvajsetih letih, toliko, da ^ lahko od tega živela na stara leta? Prva leta Je dobivala plače po osem kron. Potem nekaj let po 14 kron, nazadnje Je imela mogoče kakih 20 ati kvečjemu 24^ K. Pa n« na dan, ampak na teden 1 Tretji slučaj pa je gosp. Errat. Tega so kratkomalo odpravili brez vsega. Seveda zasučejo celo reč prav po farizejsko, češ, saj je šel Sam, sam Je odpovedal, torej mi nič ne morčmo za to.
Vidiš, slovensko ljudstvo, kako »plodonosno« se Je Ves čas, posebno pa zadnja leta, tvoj denar vlagal v ta ‘kulturni« zavod! Pomisli samo še to: Koliko »blagoslova« so ti mogli zasigufati vsi nešteti molitveniki, ko So delavci ob takih oderuških plačah pri njih tiskanju 'zrekli marsikatero debelo klctvico... Družba pa si Je "apravrla milijone in so le nekateri lahko dobro živeli! *n še živ jol In vi poverjeniki, ki delate za »božji Ion«, ^sak jud ie dal toliko in toliko procentov provizije od nabrane vsote, ali sto Vi kaj dobili? Dvomimo. In ti slovenska inteligenca, ki ti primanjkuje toliko in toliko Sflanstvi'a h knjig, kje si bila ves čas! Ali še misliš da-igrati vlogo neudeleženca tega velikega narodnega *av<^a£ Mislimo, da je sedaj, ko imamo Jugoslavijo, ^ajui čas, da se ta družba korenito preosnuje, da bo imel ve« narod dobiček od nje, ker ji je ves narod nosi!
Soldinariol
Shodi.
Sodmid in sodružice Ljubljane in okolice! V sredo, ne 19. marca (praznik) točno ob 9. uri dopoldne se bo yr5‘!a v bivši Mahrovi hiši, I. nadstropje (društveni
krajevna strankina konferenca
*	bedečim dnevnim redom: 1. Majsko slavje v Ljubljani. *• Raznoterosti. — Na konferenco so vabljeni vsi člani Politične organizacije, izobraževalnega društva »Svobode« in strokovnih organizacij.
Tržič, Vabilo na redno zborovanje pol. kiajevnc Organizacije v Tržiču, ki se bo vršilo dne 25. marca o’j 3. popoldne pri Peiarju. Dnevni red: Poročilo predsedoval tajniško poročilo; blagajniško poročilo; volitev od-lora in slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi odbor.
Krajevna politična organizacija za Ljubljano ima % ahrovi hiši, I. nadstropje, desno, svojo pisarno. Uradnt Kre vsak dan od 6. do 7. ure zvečer.
Seja centralnega odbora spk>žuu železničarske or-J*n,*ac|a za Jugoslavijo se vrši v torek, dne 18. t. m. 17- ari zvečer.	Predsednik.
Iz stranke.
ičl1 ell" r^ ffO' :se-i ni ga1 tlo-|iflt' teb*
el t vSeJa izvrSevalnega odbora jutri ob 8. uri rjyar v Upravi wNapreja“.
Vestnik „Svobode“.
Sotlru^ v torek, dne 18. t. m. je pevska vaja ob ^ *>ečer v Šelenburgovi ulici 6, II. nadsir.
V sredo, dne 19. t. m. se bo vršil shod v Sevnici -OH »Jutrai. Poroča sodi ug Kocmur. '___________
Umetnost in književnost. |
lik0 n.^OOrtoar Narodnega gledališča. Dramsko g 1 e -
V	pondeljek, dne 17. t m. zvečer ob pol 8. .	predstava	»Tiha	sreča«	izven abonementa.
Gorele, dne 18. t m. ostane gledališče zaprto. — V
-	0> dno 19. t. m. obp ol 8. zvečer »Re<voluctjska svat-abonementa. — V četrtek, dne 20. t m. ob pol
;iln«
tnO'
nfl'
©ti*-
dro-
b.
8.	zoočer »Strahovi« za abonement *B«. — Operno gledališče. V pondeljek, dne 17. t m. ostane gledališče zaprto. — V torek, dne 18. t m. »Boheme« za abonement »C« ob pol 8. zvečer. — V sredo, dne 19. t. m. ob pol 8. zvečer »Slovaška princeska« za abonement „B«. — V četrtek, dne 20. t m. ob pol 8. zvečer »Ma-non« za abonement »A«.
Pozor p. a abonenti! Pisarna Narodnega gledališča opozarja še enkrat vse p. n. abonente, ki so vplačali le polletni abonma, a naineravaio 'tudi za drugo polovico sezije obdržati svoje sedeže, da naj se zglase takoj v pisarni (soba štev. 6), ker se sicer na nje ne more več ozirati in se sedeži dajo v prodajo.
Občni zbor »Sodjalne Matice« sc Je vršil pretečeni četrtek v društvenih prostorih. Predsedovala je sodru-žica Štebijeva, zapisnikar je bil sodr. dr. Lemež. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da ie zadruga imela v pretečenem letu 24.876 K 91 vin. dohodkov in 24.636 K 87 vin. izdatkov. Cisti dobiček za leto 1918. znaša torej 171 K. Deležev Je bilo 65 z akcijskim kapitalom 7080 K. Zadruga ima 3000 K naloženih v Mestni hranilnici ljubljanski, 196 K 19 vin. pa v poštni hranilnici Odboru se je na predlog revizorjev podelil abso-lutorij. — Zadruga izdaja lastno glasilo »Demokracija« in je v pceteklem letu izdala tri publikacije. — Ker je upravni odbor podal demisijo, Je bilo treba izvoliti nov odbor In se je sklenilo, da se zviša število odbornikov od 5 na 9. Izvoljeni so bili sledeči: sodr. Golouh, predsednik; sodr. dr. Lemež, podpredsednik; sodr. Erjavc, tajnik; sodružica Mara Lemeževa, blagajničarka; odborniki ss.: Bernot, Celešnik, Flere, Pleško in Svetek.
V nadzorstvo pa sta bila izvoljena sodruga Kratnik in Tomc. Pri raznoterostih so se razmotrivala razna vprašanja, tičoča se honorarja za sodelovanje pri publikacijah, določitve uradništva in uradnih ur, načrtov glede nakupa oziroma ustanovitve lastne tiskarne in knjigarne ter agitacijskih sredstev. Po izčrpanju dnevnega reda Je sodružica Štebijeva zaključila občni zbor s pozivom na agilnejšo agitacijo; članov in večje zanimanje za »So-c.jalno Matico«._______________
Zadnje vesti.
Svečana seja narodnega predstavništva.
LDU. Belgrad, 16. (JDU.) Današnja svečana seja narodnega predstavništva je bila napovedana ha 10. uro dopoldne. Že mnogo pred začetkom se je zbrala kljub dežju pred poslopjem narodnega predstavništva in pred stanovanjem regenta Aleksandra ogromna množica meščanov, ki je nestrpno pričakovala regentovega prihoda. Malo pred 10. uro dopoldne je prikorakal 2. pešpolk z oddelkom mitraljez ln vojno godbo. Postavil je špalir od regentovega stanovanja do starega dvorca, v katerem zboruje narodno predstavništvo. Na obeh koncih špalirja je bila postavljena po ena vojaška godba. Sejo narodnega predstavništva je otvoril predsednik dr. Draža Pavlovič ob 10. uri in jo prekinil, ko se je približal regent. V vladnih klopeh so bili navzoči vsi ministri razen ministrskega predsednika, ki je došel v regentovem spremstvu.
V diplomatski loži so sedeli akreditirani poslaniki prijateljskih držav in šefi podpornih misij. Galerije so bile prenapolnjene z občinstvom. Razgovori navzočih so se vrtili samo okrog dveh točk, o prestolnem govoru iti nepovoljnih vesteh o pariški konferenci. Ob 10. uri 25 minut sta se podala regent in predsednik vlade Stojan Protič na pot v narodno predstavništvo. Ko je stopil regent na ulico, ga je pozdravil narod z navdušenimi vzkliki in ovacijami,’ ki so se nadaljevale ves čas do vhoda v stari dvorec. Pred regentovim vozom in za njim je jezdilo po pol eskadrona kraljeve garde. Godbi sla svirali srbsko, hrvatsko in slovensko himno. Pri vhodu v narodno predstavništvo je pričakovalo regenta predsedništvo zbornice ter ga peljalo v dvorano. Vsa dvorana z ložami in galerijami vred je retrenta pri vhodu burno pozdravila. Predsednik dr. Draža Pavlovič ga je povabil na njegovo mesto pod slavnostnim baldahinom, okrašenim s sliko kralja Petra in z novim državnim grbom. Za pozdrave se je zahvaljeval regent prijazno s pokloni in mahljaji rok. Ko so se ovacije malo polegle, je regent vstal In med napeto pozornostjo otvoril v imenu kralja Petra I., kralja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, sejo narodnega predstavništva s prestolnim govorom, ki ga je poslušala vsa zbornica stoje. Topli neposredni ton regentovega govora je vplival na vse navzoče Izredno prijetno Ln domače. Ko je prestolonaslednik končal, se navdušenje In odobravanje kar ni hotelo poleči. Regent je zapustil nato v spremstu ministrskega predsednika narodno predstavništvo In se vrnil v svoje stanovanje. Občinstvo ie kljub dežju vztrajalo na
ulici in mu prirejalo vnovič prisrčne ovacije. Godbi sta sedaj zaigrali vse tri himne. Ob 10. uri 50 minut je zaključil predsednik dr. Draža Pavlovič svečano sejo. Vojaštvo, ki je tvorilo špalir, je nato defiliralo pred regentom in ministrskim predsednikom.
LDU. Belgrad, 16. (JDU.) Prihodnja redna seja narodnega predstavništva je sklicana za jutri ob pol 10. dopoldne. Na dnevnem redu je volitev v razne sekcije In odbore ter nadaljevanje verifikacijske debate.
Demonstracije proti Parizu.
LDU. Zagreb, 15. Danes zvečer se je po mestu razširila vest, da je že padla odločitev v jugoslovansko-italijanskem sporu in da smo izgubili vse po Italijanih zasedeno ozemlje razen Dalmacije. Prebivalstva se je polastilo zaradi tega veliko razburjenje. Po ulicah so se jele zbirati skupine, ki so živahno razpravljale o položaju. Sčasoma se je zbrala na glavnih ulicah, zlasti na Iliči več tisoč ljudi broječa množica, ki je manifestirala po mestu za popolno narodno ujedinjenje in demonstrirala proti Italiji in pariški odločitvi.
Povelje donavski paroptovni družbi.
LDU. Budimpešta, 16. (CTU.) Budim-peštanski listi priobčujejo danes povelje gene-ralštabnega šefa Trovvbridgea. Donavski paro-plovni družbi ter Ogrski rečni in jezerski plovni družbi, ki se med drugim glasi: »V zmislu vojaške konvencije z Ogrsko ter v zmislu oblasti, ki mi jo je dal poveljnik zavezniških armad, ukazujem: 1. da se vsa podonavska plovba med Bratislavo in Brajlo stavi pod gospostvo čeho-. slovaške vlade in da po Donavi brez izrecnega dovoljenja čehoslovaike vlade ne sme voziti nobena ladja; 2. ukazujem, da morata obe družbi, če to zahteva čehoslovaška republika, izročiti ves plovbeni materijal, delavnice in ladjedelnice. Kot mkiimum enot, ki se morajo čeho-slovaški republiki izročiti, se ugotavlja: 16 re-morkerjev, 400 vlačikiih ladij in vsi osebni pa-robrodi. 3. Ves ta materijal mora odploviti v Bratislavo in se tam preiskati. Glasom te odredbe se morajo vsa izkrčevališča takoj pripraviti in ohraniti v dobrem stanju. Kar se tiče osobja, si pridržuje čehoslovaška vlada pravico, ukreniti vse potrebno.
Strah pred boljševizmom.
LDU, B e r 1 i n , 15. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Haaga: Angleške vladne kroge mučijo skrbi, da bi se moglo boljševiško gibanje razširiti iz Rusije v rodovitne tropične okraje Indije in mOrda še dalje. Ureditev ruskega problema nameravajo poizkusiti aliiranci na ta način, da pošljejo oficijelno misijo v Varšavo, ki naj tam dožene, na kak način bi se prišlo do kompromisa. Aliiranci bi bili pripravljeni, Ljeninovo vlado pod gotovimi predpogoji pripoznati in gospodarsko podpirati, ako se zaveže ruska vlada svoje rovarsko delovanje v njihovih državah opustiti. Ker do-v zdevno Ljenin sam išče izhoda iz ruske zagate,s je mogoče, da pride med entento in boljševtki v doglednem času do nekega načina premirja.
Cottln obsojen na smrt.
LDU. Pariz, 15. (DunKU.) »Agence Ha-vas« poroča: Vojni svet je obsodil Cottina, ki je napadel Clemenceauja, na smrt.
Nemčija izroči 100 ladij.
LDU. Pariz, 16. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Admiral Wemyss se je z Bruslja vrnil v Pariz in poročal, da bo Nemčija izročila ; približno 100 ladij. Kakor hitro bodo odplule te ! ladje, se bo začelo z dobavo živil.
Vojna odškodnina Franciji.
LDU. Pariz, 16. (DunKU.) Finančna oseba se je izrazila napram zastopniku lista »Fcho de Pariš«, da znaša vojna odškodnina, katero dolguje Nemčija Franciji 246 milijard. Ako se v izplačitev te svote z obrestmi vred računa dobo 50 let, tedaj znaša skupna svota 840 milijard.
Angleške zahteve.
LDU. Amsterdam, 15. (DunKU.) Kakor poroča Reuterjev urad iz Pariza, krožijo vesti, da soglašajo angleški mirovmi delegatje v zahtevi, da mora Anglija imeti po vojni sorazmerno mornarico, kakor pred izbruhom vojne, da tako ščiti svoje po vsem svetu raztresene dele.
Zveza narodov — del mirovno pogodbe. LDU. N e w y o r k , 16. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Wllsonov tajnik je sprejel od predsednika brzojavko, da je višji vojni svet končno sklenil, da naj tvori zveza narodov del mirovne pogodbe.
Reorganizacija finančne uprave.
V zmislo sklopa ministrskega sveta z dne 26. februarja t. L Jo polec druRih (Zader, Trst) odpravljeno tudi finančno deželno ravnateljstvo v Ljubljani. Na njo-s:a mesto stopi ljubljansko »Poverjeništvo ministrstva finaijc*. Teritorialno območje tega poverjeništva obsega Slovenijo in Istro, njena stvarni delokrog se pa približno krijo z delokrogom dosedanjega finančnega deželnega ravnateljstva. Bistvena razlika Je le ta, da sme poverjenik tudi v zudevah, ki presegajo njegov delokrog, ukreniti sam, kar treba, ako je uprep neodložljiv »zbog večjo Škode ali koristi državnega zaklada«; mora pa ukrep predložiti finančnemu ministru, da ga naknadno odobri.
V podrobnostih bo morala pač šele praksa marsikaj razbistriti in tudi popolniti. Za prvo orljentacljo publiko pa zadostuje, da je v vseh finančno-upravnih zadevah pristojnost bivšega finančnega deželnega ravnateljstva prešla ali direktno na poverjeništvo ali, da bo to posredovalo na nadaljnem službenem potu.
Poverjeništvo je neposredno podrejen« finančnemu ministrstvu in edino temu odgovorno za svoje poslovanje. S tem jo izvedena popolna centralizacija finančnž uprave. Zlasti v personalnih zadevah uradništva bodo — kolikor ni pristojen poverjenik — odločevali odslej izključno finančno ministrstvo in višji činfteljl. Disciplinarna oblast se bo izvrševala po sedanjih predpisih.
Ni pa dvomiti, da bo poverjeništvo v vseh zadevah splošnega pomena — posebno na gospodarskem pollu —• po možnosti postopalo v sporazumu z deželno vlado.
Ustroj in službeno razmerje finančnih oblasti pr.ve instance (finančnih okrajnfh ravnateljstev in davčnih okrajnih oblastev) ter ostalih organov, ki so bili doseda) posredno ali neposredno podrejeni finančnemu deželnemu ravnateljstvo, ostaneta zaenkrat nespremenjena. Z ministrstvom občujejo le preko poverjeništva.
Razno.
* Pohlep po denarju. Nek kmet Jo pripeljal v Zagreb vino in ga prodal za 125.000 K. Ko je to vsoto dobil, mu šc ni bik) dosti. Ukradel je pri istem trgovcu še neko stvar, vredno 50 K. Ker se ga Jr, pri kraji zasačilo, mu Je trgovec sam predpisal 200 K kazni za list »Hrvat« ali pa ga ovadi. Da, pohlepnost po denarju se Je v vojski sitno raze vela, zato se tudi ni treba čuditi, da so bogataši In vojnj dobičkrji, več ko imajo, tembolj tudi požrešni. In čo so ti taki, ali se moro potem revežem zameriti, če v sili napravijo kaj nepostavnega? Kdo povzroča največ nemoralo? To pač ni težko povedatll
• Ne promenlrad, ampak delati I Sodrug, ki se je vrni! iz Rusije, nam Je pripovedoval o tem-le dogodku, ki jasno izpričuje, da lenuhi in postopači v boljševiškl Rusljf ne morejo obstojati in da Jih Je Lenin iztrebil z železno roko: V Moskvi, ki se Je po revolucijskih dneh pričela polagoma pomirjati, so se naenkrat pojavile na ulici nagizdano mladenke in žene bogatašev, ki so vsak dan promenirale po obljudenih ulicah in parkih. Sovjetu to seveda ni bilo po volji, da bi tako čvrste in mlade ženske tratile čas s promeniranjem ter pogovarjanjem, zato Je izdal oklic: »Vsem«!, v katerem je stalo, da se morajo določenega dne vse mlade ženske, ki nimajo deia, Javiti pri mestnem sovjetskem uradu in sicer naj prinese vsaka od teh s sabo eno izmed sledečih orodij: grablje, motiko, lopato ali rovnico. V slučaju, da bi se vse brezposelne žensko ne javile na določčn dan,
morajo one, katere ,se zaloti pri promenadi in se jim dokaže, da se ne bavijo z nikakšnim koristnim delom, prevzeti v popolno oskrbo enega ali dva vojna invallua. Ko je prišel napovedani dan, sc je javilo veliko število teh »promenadnih kebrčkov« z grabljami, motikami ud., in vse te Je poslal sovjet na polje, da tam delajo ter tako koristijo človeški družbi. Nobena pa ni bila toliko »korajžna«, da bi ostalu doma, kajti škoda se Jim Je zdelo denarja za — vojne invalide. — To je boljševiškl teror m če bi se ga poslužile vlade evropskih in drugih držav, bi to gotovo splošnosti le koristilo. Nekaterim bi sc sicer pobesi! nos, a na to se ne sme ozirati, Se gre za blagor ljudstva. Kdor noče delati in ima dovolj denarja, naj pa prevzame v svojo oskrbo invalida ali vojno sirota
* Na Ogrskem nameravajo z 12. aprilom t. 1. ustaviti vse podpore za brezposelne, ker upajo v aprilu najti posel za 120.000 delavccv.
J Ljudsko štetje v Brnu. Zadnje ljudsko štetje v Brnu dne 6. januarja t. 1. jo ugotovilo, da Je v Brnu 57.2% Cehov (vštevši vojaštvo), 37.8% Nemcev, 4.4% Židov in 0.5% drugih narodnosti. Prvo štetje so morali, popraviti in se jo ugotovilo, da šteje mesto Brno z vojaštvom vred 131.863 prebivalcev. Od teh je 80.114 Cehov, 4-4.223 Nemcev, 5450 Zidov in 820 drugih narodnosti, ali 61% Cehov, 34.4% Nemcev, 4% židov in ostanek druge narodnosti. Te številko pa niso točne, kor je mnogo Javnih uslužbencev, ki so češke narodnosti, vpisanih za Nemce, tako posebno v občinrki upravi.
* Žrtve španske bolezni v Indiji. Minister za Indijo )e v angleškem parlamentu poročal, da je v Britski Indiji v letu 1918. umrlo vsled španske bolezni 5 milijonov ljudi.
* Podmorski tunel med Angleško in Franc’Jo. V angleški spodnji zbornici Je državni kancelar Bonnar Law izjavil, da se bo kmalu ^ačel graditi podmorski tunel med Angleško in Francijo. Pri tem bo zaposlenih na tisočo demobiliziranih vojakov-delavcev. Načrti za novu tunel SO že izdelani. Izdelal iih Jo angleški inžener Francis.
* Rtteito. Babica ruske revolucije, Katarina Bereš-kovskeja, ki je bila pri sovražnikih ruske revolucije že tolikokrat mrtva in od krutih boljševikov ubita, j e d o * spola v New-York. — Grški carigrajski patriarh jo dospel na poti v Pariz, v Rim. V Parizu bo predložil mirovni konferenci zahteve grškega prebivalstva carigrajskega. — V Pariz Je dospela deputacija Kucovala-hov iz Macedonijo in od Pindusa, da brani na mirovni konferenci zahteve svojega naroda. Govore, da bodo zahtevali neodvisno državo. Ce Je to res, potem pa svet no bo imel dovolj prostora za te »samostojne« državice. — Dunajski komunisti nameravajo razbiti nem-ško-avstrijsko konstituanto. Zahtevajo socialistično republiko. — »Obzor« poroča iz Zagreba, da je srbska vlada zahtevala nazaj vse Jugoslovanske umetnine, ki se nahajajo na Dunaju. — Argentinija pošlje Nemški Avstriji 30.000 ton masti. — Predsednik ogrsko republike Karolyi Je izjavil, da bodo smatrali vse na Ogrskem zaprto komuniste kot politične jetnike. — Posamezni igralci »Narodnega glodišča« v Budimpešti so pristopili h društvu javnih nastavljencev neke socialistično organizacije. (»Magyar Orszag«),
Aprovizacija.
Meso aa rdeče Izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v torek, dne 18. t. m. v cerkvi sv. Jožfa. Določen je tale red: dopoldne od 7. do pol 8. štev. 1 do 200, od pol 8. do 8. štev. 201 do 400, od S. do pol 9. štev. 401 do 600, od po 9. do 9. štev. 601 d oSOO, od 9. do pol 10. štev. 801 do 1000, od pol 10. do 10. štev. 1001 do 1200, od 10. do pol 11. štev. 1201 d* 1400, od pol 11. do 11. štev. 1401 do 1600. popoldne od 3. do pol 4. Stev. 1601
j do lfOO, od po! 4. do 4. štev. 1801 do 2000, od 4. pd i 5. štev. 2001 do 2000, od pol 5. do 5. štev. 2201 <So 2400. od 5. do pol 6. štev. 2401 do konca.
Meso za gostilničarje in zavode bo oddajala nvestn* aprovizacija v torek, dne 18. t m. od 1. do 3. po^ldn« v cerkvi sv. Jožefa.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e J a n.
Tisk »Učitellsk« tiskarne« v Ljubljani.
Zahvala.
Vsem, ki bo nam ob prebridki, nenadni izgubi našega ljubljenega soproga in očeta
Julija Podobnika
izkazali sočutje in nas tolažili, se iz dna srca zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, dalje čč. duhovščini, sorodnikom, gg. železničarjem ter vsem prijateljem in znancem in mnogobrojnemu občinstvu za številno zadnje spremstvo. Iskrena hvala vsem.
Ivana Podobnik, soproga. Elsa, Mici, Šteti, hčere. Jofiko, sin.
   r | ____________________________
! Posestvo!
Proda se hiša, 5 minut od postaje, tik ceste*
V hiši je električna luč, trafika, dovoljeno \e točiti vino, pivo; poleg hiše je svinjski ble^r , velika njiva, eadonosnik in vrt. Cena 32.000 & | Ponudbe na Val. Jančič, Sp. Poljčane, Štajerek»;
„... zaidite prilike! j i
ter sl naročite za poskušnjo eden, dva	ali več	kosov	f
brega pralnega mila 20“/. ali 30% v kosih po 100 ali 200 g1, 20% pralno milo komad —'40 K
»Ho »	*	„	1-20 ,	C
38-40»/o	, B	„	2 - „	in K ^
lstotam najfineje 66%	milo	za	britje	komad P°	-
K 2	.	.	_	J
PoStni zavitek 5 kg 30®/« pralnega mila povzetje K 3270.
Razpošilja: tvr .Janko Pintar, Sp.Šiška, Ljubija®*
SADJEVEC,	:
VINO in
KISLO VOD0
razpošilja
A. OSET, p. GUSTANJ
D" JADRANSKA BANKA
PODRUŽNICA LJUBLJANA.
■■■■
D
O
Delniška glavnica Rezerve . . .
.... K 30,000.000. .... K 10,000.000.
=:■   CENTRALA: TRST, ==
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader. Ekspozitura Kranj.
SPREJEMA Vloge na knjižice, im tekoči in Uro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd.
ESKON7IRA: Menice, devize, vrednostne papirje ytd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na viq| tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
DAJE KREDITE: Pod najugodnejšimi pogoji.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslov : JADRANSKA. Telefon St. 257.
61
ki
ka
re
tič
ka
la\
le
V«;
Olfl
*n<
*n>
koS
Soc
rod
rod
bod
'o a £ Sini,
maj