POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN POSTOBnS RZEBUH » OOTOVUt ZASAVSKI VESTNIK LETO V. — ST. 40. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA TRBOVLJE. 9. OKTOBRA 1952 S PREDKONGRESNE KONFERENCE ŽENA TRBOVELJSKEGA OKRAJA ,Če hočemo vzgajati otroke, moramo biti v prvi vrsti sami vzgojeni" Lidija Šentjurčeva - delegat okraja Trbovlje za IV. kongres AF2 Slovenije Konferenca žena trboveljskega okraja, ki se je vršila v nedeljo 5. oktobra v Trbovljah v prostorih okrajnega ljudskega odbora, je dala bogate in plodne zaključke. Izvoljene delegatke iz okraja Trbovlje so s svojimi številnimi predlogi obogatile dobro uspelo konferenco. Poleg delegatk, izvoljenih po sekcijah žena v okraju, je temu zborovanju prisostvovala predsednica GO AFŽ Slovenije, tov. Angelca Ocepkova, prav tako tudi predstavniki političnih in oblastnih forumov okraja in mesta Trbovlje. POLITIČNI REFERAT PREDSEDNICE AFŽ OKRAJA TRBOVLJE TOVARIŠICE ANICE PEČAR V svojem bogatem poročilu je tov. Pečarjeva podala analizo političnega dela žena v okraju Trbovlje ter se v njem dotaknila tudi problemov izven okraja in v svetu. V svojih izvajanjih je tov. Pečarjeva nanizala bogate spomine naših številnih požrtvovalnih žena v času naše NOV ter je dala te žene za zgled vsem ženam v današnji bitki za izgradnjo socializma. V svojem referatu se je poročevalka dotaknila vzgoje otrok, vprašanja izkoriščanja otroških doklad, boja proti alkoholizmu ter poudarila pomen sodelovanja žena v družbenem in političnem življenju. Ob zaključku svojega poročila je uod-črtala požrtvovalnost in borbenost tovarišice — matere mladega Ivana Pi-rečnika, ki ji je v borbi za svojega otroka uspelo končno zmagati. ORGANIZACIJSKO POROČILO To poročilo je podala tov. Mara Na-rad. Iz njenega referata smo razvideli, da so žene okraja Trbovlje s svojimi uspehi lepo počastile svoj kongres in kongres Partije. Lep napredek zaznamuje okrajna sekcija AFŽ v letošnjem letu v tem, da so občinski odbori žena postali mnogo iniciativnejši in so sami reševali številne naloge, ne da bi čakali na navodila od okrajne sekcije, kar je rodilo uspehe. Prav tako je bila uspešna tesna povezava žena z občinskimi odbori OF. Po naših kmečkih krajih, kjer so bili odbori žena šibki, so jim priskočile na pomoč žene iz naših centrov; tako so žene iz Zagorja obiskovale svoje tovarišice v Čemšeniku, Troja; h, Mlinšah in Senožetih, medtem ko so v ostalih centrih, bližnje vasi priključene mestnim odborom OF. Konkretno so žene pokazale svojo dejavnost v vprašanju vzgajanja otrok, v gospodinjskih tečajih, pri zdravstvenih akcijah in podobno. Kljub visoki politični zavesti, ki so jo pokazale žene našega okraja, pa je le čutiti nazadovanje prizadevanj žena v vsakdanjem političnem življenju, namreč pri delu v naših ljudskih odborih, v odborih OF, ■v Partiji, delavskih svetih, v upravah naših kmetijskih zadrug itd. Zanimiva je statistika, koliko žena sodeluje v raznih ustanovah; tako ie v okrajnih forumih naših množičnih organizacij od 170 odbornikov le 27 žena, v občinskih odborih OF sodeluje med 156 odborniki komaj 17 žena. prav tako je v občinskih ljudskih odborih od 329 odborni- Naročajte ZASAVSKI VESTNIK Bralcem našega lista, ki še niso nanj naročeni, a želijo »Zasavski vestnik« redno prejemati, priporočamo, da kupijo na pošti položnico (golico) in na njej nakažejo na naš tek. račun št. 614-90332-3, Uprava »Zasavskega vestnika« pri oodružnici NB v Trbovljah vsaj polletno naročnino, ki znaša 120 din. Na hrbtni strani položnice napišite »Nov naročnik«. Lahko pa se na naš tednih naročite z dopisnico, naročnino pa poravnate, ko prejmete list in položnico. Naročajte »Zasavski vestnik« tudi svojim rojakom — Zasavča-nom, ki žive v drugih republikah naše države ali pa v tujini. Naš list berejo tildi naši rojaki v Ameriki in se ga vesele. Predvsem pa bodo veseli »Zasavskega vestnika« naši fantje, ki so pred kratkim odšli / JLA na odslužitev kadrovskega roka. Ti bodo Še posebno radi brali naš list, saj so radovedni na novice in dogodke svojega rodnega kraja. Letna naročnina »Zasavskega vestnika« je 240 din, za tujinp pa 480 din. Uprava 1 »Zasavskega vestnika« kov le 18 žena, v OSS pa deluje med 14 odborniki komaj ena žena. V okraju je v vseh naših gospodarskih področjih zaposleno 19,8 % žena. V delavskih svetih imamo 241 žena, v upravnih odborih pa 78, od katerih sodeluje v industrijskih podjetjih komaj 19 žena. POMOČ ŽENAM. KI AKTIVNO SODELUJEJO V GOSPODARSTVU Da bi žene mogle dejansko sodelovati v gospodarskem ni javnem življenju ter pri vzgoji otrok, se ustanavljajo povsod razne ustanove, kot so: jasli, otroški vrtci, dijaški domovi, šolske kuhinje in podobno. V okraju Trbovlje na tem področju dela ne zaznamujemo posebnega uspeha. Otroške jasli smo opustili, vendar pa se kaže potreba po dečjih domovih, za katerih ustanovitev 60 dane vse možnosti. Inventar je na razpolago, vendar je potrebno, da določimo poslopja v ta namen. Nadalje je na splošno ugotovljeno, da kažejo starši v zadnjih časih mnogo teč skrbi za učne uspehe mladine v šoli. Več skrbi pa bo treba posvetiti vzgojnim domovom in otroškim Lidija Šentjurčeva, delegatka žena okraja Trbovlje za IV. kongres AF2 Slovenije vrtcem, tako da bodo imele žene, ki so zaposlene v gospodarstvu, zavetišča za svoje otroke. IZOBRAŽEVANJE - STALNA SKRB NAŠIH ŽENA Lepe uspehe so dosegle žene našega okraja z raznimi tečaji in predavanji. Vrsto nredavanj smo imeli ob Dnevu žena 8. marca in v Tednu matere in otroka, žal pa predavanja niso bila stalna. Mnogo boljše je bilo z organizacijo raznih tečajev. V Trbovljah, Hrastniku in Zagorju so imele žene trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo po 30 deklet. Tako so žene v Trbovljah organizirale šivalni in pri-krojevalni tečaj v dveh skupinah, ki ga je obiskovalo 60 žena in deklet. Tudi žene v Loki pri Zidanem mostu so uspešno zaključile svoj 6-tedenski tečaj. Po vseh vaseh so imele žene v okviru vaških izobraževalnih tečajev praktičen pouk v šivanju. Lep uspeh je bil nadalje dosežen v Trbovljah. Tu so ustanovili stalno enoletno gospodinjsko šolo, ki je že začela s poukom, obiskuje jo pa 35 učenk. Graje vredno pa je, da se po naših šolah danes, ko so že dane možnosti, še ne posveča zadostna paž-nja pouku v ročnih delih. Obvezen pouk je predpisan, vendar se ta iz neznanih vzrokov ne vrši. DELO ŽENA MED DELAVKAMI V INDUSTRIJI Ne samo naše sindikalne organizacije, tudi žene so pozabile na vprašanje dela z delavkami. Več iniciative so pokazale v tem pogledu žene iz Hrastnika, ki so imeje v preteklem mesecu sestanke z delavkami iz steklarne — nasprotno pa žene delavkam v ostalih industrijskih podjetjih niso posvetile po-trebno^ pažnjo.' Vprašanje zaposlitve žena in deklet je velik problem. V trboveljskem okraju je doslej 188 nezaposlenih žena in preko 60 mladink za uk. Vprašanje ustanovitve lahke industrije v okraju postaja problem, ki je vedno bolj pereč. Sekcija žena — za-družnic dosedaj prav tako ni imela posebnih uspehov razen v Loki, kjer je bil dobro uspel šivalni tečaj. LETOVANJA NAJMLAJŠIH IN RAZNI PRAZNIKI ŽENA Lepo so žene skupno s Svetom za kulturo in prosveto pri OLO Trbovlje letošnje leto organizirale oziroma pomagale pri letovanju otrok. Otroci iz Trbovelj so letovali na Mrzlici, kjer je bilo v 5 izmenah na oddihu 187 otrok. Iz Zagorja je na Sv. Gori v 3 izmenan letovalo 87 otrok, na Kalu je bilo v eni izmeni 48 otrok iz Hrastnika, iz Radeč pa v Sopoti 1 izmena s 30 otroci. Žene so na teh otroških letovanjih pomagale v kuhinji in postrežbi. Vsakoletna otro- ška prireditev — Novoletna jelka — je prinesla veselje 7500 otrokom. Teden matere in otroka ter Dan žena, 8. marec, so žene po vsem okraju lepo in dostojno praznovale. Kljub številnim uspehom pa so bile v delu žena vendar razne pomanjkljivosti, ki so bile iznesene v bogati in plodni diskusiji. VZGOJA OTROK NI SAMO DELO ŽENA. MARVEČ DELO VSEH ■Razgovor o obeh poročilih se je razvijal v glavnem o vzgoji otrok doma in v šoli ter o političnem dvigu žena. Zelo dobro je govorila o zaščiti matere in otroka tov. Završnikova, ki je podčrtala važnost otroških negovalk ter otroških vrtcev. Prav lepo je nadalje orisala zdravstveno zaščito v Zagorju delegatka tega kraja, le škoda je, da ni mogla navesti podatkov za ves okraj, kar je zanimalo vse navzoče delegatke. Zastopnica žena iz Hrastnika je govorila o njihovem delu v tamkajšnji steklarni in o ustanovitvi sekcije žena za reševanje tovarniških problemov. Enako je prav dobro govorila tudi tov. Tončka Ramovševa, ki je med drugim dejala tole: »Če hočemo vzgajati otroke, moramo biti o prvi vrsti sami vzgojeni.« V diskusiji so govorili še tov. Dušan Povše, sekretar MK KPS Trbovlje, Ernest Gorše, Herman Pečnik in drugi. Lepo in odkrito je govorila končno predsednica GO AFŽ Slovenije, tov. Angelca Ocepkova, ki je predvsem podčrtala, da na vzgojo otrok vpliva odnos moža do žene in obratno, poudarjala je nadalje važnost roditeljskih sestankov, ideološko vzgojo žena in zaposlitev žena ter s tem v zvezi možnosti, ki jih imamo na razpolago. Po plodni diskusiji je bil izvoljen novi odbor okrajne sekcije AFŽ, kjer je bilo izvoljenih 24 delegatk za IV. kongres AFŽ Slovenije, med katerimi je bila izvoljena tudi tov. Lidija Šentjurčeva. Ob koncu konference so žene spre-, jele sklepe za svoje bodoče delo ter poslale z zborovanja pismo materi mladega Ivana Pirečnika, ki se glasi: Draga mati Ivana Pirečnika! Z okrajne konference AFŽ v Trbovljah Ti pošiljamo tovariške pozdrave, katerim pridružujemo čestitke, da si po pravični razsodbi dobila kri svoje krvi. Naša materinska in domovinska čustva delimo s Teboj in obsojamo krivičnega sodnika Clarka, ki je pokazal svoj nečloveški odnos do materinstva in sovražno razpoloženje do naše ljudske oblasti. Hvaležne smo naši ljudski oblasti, da je pokazala največ je razumevanje za Tvojo človeško zahtevo. Želimo, da bi imela veliko veselja s sinom Ivanont in da bi imela veliko uspehov pri njegovi vzgoji o socialističnega človeka.« PRID VI. KONWlSOM KPJ ~7 ——* ——---------\ Tekmovanje v počastitev VI. kongresa KPJ Člani partijske celice rudniškega obrata Podstrana .v Zagorju so že meseca julija sklenili, da bodo na čast VI. kongresa KPJ napovedali tekmovanje. Meseca avgusta so na vseh delovnih tretjinah objavili svoj tekmovalni načrt, po katerem bodo dvignili proizvodnjo premoga, znižali stalež bolnikov, zmanjšali število neopravičeno izostalih, znižali obratne nezgode in izkoristili letni dopust. Kot vedno, je delovni kolektiv v Podstrani tudi tokrat razumel pomen tega tekmovanja ter je že v septembru pokazal dobre uspehe. V primerjavi z avgustom so meseca septembra na tem obratu povišali produkcijo za 14,6 %, obratne nezgode pa znižali za 0,8 %. Poleg tega obratnega tekmovanja so v Podstrani poživili tudi politično del<^ v celici. Tako so člani Partije postavili posebno komisijo, ki bo nadzorovala pravilno plačevanje članarine po lestvici, izvršili so vse potrebne priprave za predavanja, ki se jih udeležujejo tudi člani sindikata in OF, zlasti so pa razvili široko propagando za poživitev dela v novoustanovljeni »Svobodi'«. Kot vedno, je tudi v tem tekmovanju celoten kolektiv zelo aktiven in discipliniran. Čeprav je med delavci v obratu Podstrana mnogo rudarjev iz raznih krajev Jugoslavije, vlada v kolektivu vzorno tovarištvo, kar je porok za izpolnitev točk napovedanega tekmovanja. ODPRTI PARTIJSKI SESTANKI V LITIJI IN OKOLICI . V okviru priprav za VI. kongres KPJ se vrše v vseh krajih Zasavja odprti partijski sestanki. Na njih poročajo funkcionarji KP o delovanju osnovnih partijskih organizacij. Pri ocenitvi dosedanjega dela in načrtih za prihodnje razdobje sodelujejo razen članov domačih partijskih organizacij tudi delegati okrajnega komiteja KPS ter nečlani. Na odprtem partijskem sestanku v Litiji, ki se ga je udeležil organizacijski sekretar tov. Stane Kober, so razčlenili dosedanje delo in posvetili precej časa tudi gospodarskim problemom. Med najbolj nujnimi zadevami je kanalizacija mesta Litije. Dokler ne bo opravljeno to delo, se je nemogoče lotiti tlakovanja ceste, ki drži iz Litije proti Šmartnu. Ta del ceste je že v načrtu Cegrada, republiškega podjetja za gradnjo cest. To vprašanje bo treba torej zdaj čim preje ugodno rešiti. Na odprtem' partijskem sestanku v Litiji so obravnavali tudi vzgojne zadeve. Zaradi nekaterih izpadov mladine je bilo po Litiji precej kritike in ljudska oblast bo odslej vse malomarnike, ki kale nočni mir, kaznovala, Odprti sestanek KP je ugotovil potrebo vzgojnega dela z mladino ter je primerna zaposlitev mladine v kulturnih društvih največjega pomena. V založbi »Savinjskega vestnika« v Celju je pred dnevi izšla izredno zanimiva knjiga ŽIVI ZID Knjiga opisuje pohod XIV. proletarske divizije na Štajersko. Knjigo je napisal udeleženec pohoda Stane TERČAK. Bogati jo deset visokih jedkanic akademika Božidarja JAKCA, ki je knjigo opremil. Vezana je v platno in stane le 320 din. — Knjigo naročite v Upravi »Savinjskega vestnika« v Celju ali v najbližji knjigarni. Mladina steklarne v Hrastniku je vzorna Pod geslom: »Borba za plemenite i bi njena organizacija postala vplivna cilje Partije mora postati last vse mla dine«, je član biroja CK LMS tovariš Rudi Bregar izročil prehodno zastavo CK LMS najboljši organizaciji Ljudske mladine Slovenije v predkongresnem tekmovanju — mladini steklarne Hrastniku — in sicer na slavnostni konferenci, ki ji je prisostvovalo okrog 100 mladincev, zastopniki Partije, OF, uppava podjetja in OK LMS Trbovlje. »Po tekmovalnih sprejetju svojih obvez na čast VI. kongresa KPJ si je mladina steklarne prizadevala izboljšati vsebino svojega dela,« tako je dejal član tovarniškega komiteja, ko je nanizal uspehe in pomanjkljivosti v dosedanjem tekmovanju te mladine. Mladina steklarne je skrbela za to, da v svojem podjetju, še posebej se je ta mladina trudila, da bi si čim bolj osvojila misli, izražene na XVI. plenuma CK LMS in v pismu Aleksandra Ran-koviča. Za dosežene uspehe so bili mladinci steklarne, odlikovani s podelitvijo prehodne zastave CK LMS. Predhodne pohvale OK LMS in CK LMS so bile tej mladini svetla spodbuda še za vztrajnejše delo. Uvajanje prikladnejših oblik dela in vzgoja mladih ljudi preko društev je rodila uspeh, da je 79 mladincev te organizacije aktivnih članov delavskega prosvetnega društva »Svoboda«. Od teh jih deluje 25 pri mladinskem odru, ki pridno pripravlja igro, ki jo bodo uprizorili v okviru Mladin- ‘i ji -M*"' ^ * Jr ‘" f - 7 " !»-*■*• - 1 i . m Mladi steklarji pri delu skega tedna. 28 mladink je ustanovilo svoj mladinski pevski zbor, 36 jih aktivno deluje v SsD »Bratstvo«, 53 jih je sodelovalo pri fizkulturnem nastopu ob zletu »Svobode« v Trbovljah. Mladina si je samostojno uredila igrišče za odbojko, ustvarila je pogoje za ustanovitev »Šole mladih godbenikov« in s tem ustvarila godbi mlad naraščaj. Ta mladina je že imela svoj samostojni nastop. Taka je bilanca tekmovanja in prizadevanja naših mladih steklarjev v Hrastniku na področju kulturnega in telesnovzgojnega dela. Mladinska organizacija steklarjev se je mnogo trudila, da se urede prilike mladincev, ki stanujejo v Samskem domu. Pregledala je njihove življenjske in materialne pogoje in v zvezi s tem dala zdrave predloge upravnemu odboru podjetja. Prav tako vodi organizacija skrb za 'delovne ,pogoje mladine in njene zdravstvene prilike, na kar opozarja upravo podjetja. Da bi pa delo mladine ne bilo enostransko, skrbi organizacija tudi za ideološki dvig članov Ljudske mladine. V predavanjih in diskusijah obdeluje ta organizacija važne gospodarsko-poli-tične probleme doma in v svetu ter objasnjuje vse gospodarske ukrepe; gospodarsko problematiko svojega podjetja so ti mladinci dobro obdelali ter skrbe, da je tovarniška mladina poučena o proizvajalnem in finančnem položaju svojega podjetja in o njegovem pomenu v družbenem planu. V delu te mladine 60 seveda še razne pomanjkljivosti, vendar jim obljuba, ki so jo dali ti mladinci ob prevzemu zastave, da se bodo še dalje borili za uspehe in da obdrže zastavo čim dalje, daje trdno vero, da bodo pomanjkljivosti odpravili in res častno oričakali ; VI. kongres KPJ ter nadaljevali sprejeto podaljšanje tekmovanja V. kongres LMJ. i A. K. EDEN O JUGOSLAVIJI V govoru v svojem volivnem okrožju je Eden te dni dal značilne izjave o Jugoslaviji. Britanski zunanji minister je poudaril, da ima Jugoslavija svoje mesto v obzirnem sistemu zahodnega sporazuma, ki ga gradimo v Evropi, podčrtal je nadalje. da ima Jugoslavija slavno tradicijo patriotizma in zavzema važen zemljepisni položaj. Pripomnil je, »da se je jugoslovansko ljudstvo osvobodilo kominformističnega nadzorstva ter je odločeno braniti svojo svobodo.« »Samo tržaško vprašanje preprečuje enak razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo kot z Avstrijo, Turčijo in Grčijo.« Izrazil je upanje,, da bo mogoče z realističnim čutom in dobro voljo na obeh straneh premostiti to oviro. ACHESONOVE IZJAVE O KOREJI, AVSTRIJI IN POSARJU Acheson je na zadnji tiskovni konferenci zavrnil govorice o konkretnih predlogih in načrtih resolucij glede vojne na Koreji, ki bi jih ZDA predložile na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN. Izjavil -je, da je ameriška vlada proučila korejsko vprašanje 6kupno z drugimi vladami ter da ni bilo ničesar dokončno določeno. Acheson je glede Avstrije dejal, da so ZDA skupno s Francijo in Veliko Britanijo odločene nadaljevati napore za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe in da je odsotnost sovjetskega predstavnika na zadnjem sestanku namestnikov zunanjih ministrov ponoven dokaz, da Sovjetska zveza ne želi skleniti te pogodbe. Glede Posarja je podčrtal svoje zadovoljstvo glede razgovorov med francoskim zunanjim ministrom in Schu-manom in dodal, da je ameriška vlada vedno poudarja, da morata saarsko vprašanje rešiti Francija in Nemčija. NAGIBOVA ČISTKA V EGIPTU General Nagib je bil te dni na potovanju po Egiptu in povsod poudarjal namen svojega gibanja. Pri pomnil je, da je nered največja nevarnost, ki grozi temu gibanju. Egiptovska vlada nadaljuje s čistkami v najvišjih krogih bivšega vladnega in dvorskega režima. Med drugimi bodo postavljeni pred sodišča bivši načelnik kraljevega kabineta in bivši ministrski predsednik Hilali. Istotako se bo zagovarjalo pred sodiščem 12 članov »železne garde* bivšega kralja Faruka. Ta železna garda je odstranila vse elemente, ki so bili nevarni prestolu, ali pa jih likvidirala. Vlada je na svoji zadnji seji sprejela nove ukrepe o čistki. AMNESTIJA ZA NACISTE V VZHODNI NEMČIJI Vzhodno nemška vlada je predložila načrt zakona, na podlagi katerega se vse sankcije in diskriminacije do bivših nacistov in častnikov fašistične vojske odpravijo. Izjema velja samo za vojne zločince in za tiste, ki 60 zakrivili zločine proti človeštvu. KOREJSKO BOJIŠČE Kljub dolgotrajnim mirovnim pogajanjem je na korejskem bojišču še vedno živahno zlasti letalstvo. 48 ve-letrdnjav je p^ed nekaj dnevi odvrglo 425 ton bomb na kemijske tovarne v bližini mandžurske meje in hidro-električne centrale na reki Jalu. Proti letalom so stopile v akcijo protiletalske baterije onstran reke Jalu na mandžurskem ozemlju. V ujetniškem taborišču Fejudo je prišlo do upora ter je bilo pri spopadu ranjenih 120 in ubitih 45 kitajskih vojnih ujetnikov. Do incidentov je prišlo baje zaradi demonstracij ujetnikov ob priliki tretje obletnice ustanovitve pekinške vlade. ŽELEZNIŠKA KONFERENCA EVROPSKIH DRŽAV Dne 1. oktobra se je začela prva evropska železniška konferenca po letu 1923 v Nici. Konferenci je prisostvovalo 350 delegatov iz 28 držav. Na dnevnem redu je določitev evropskega sodelovanja pri določanju železniških voznih redov. Konference se udeležuje tudi Sovjetska Unija in komhiformistični blok. OBISK GRŠKE VOJAŠKE DELEGACIJE Grška vojaška delegacija bo pod vodstvom načelnika generalnega šfaba kopenskih sil generala Sahanotosa obiskala Jugoslavijo meseca oktobra. V grški delegaciji, ki bo štela 7 članov. bodo zastopani vojska, mornarica in letalstvo Med obiskom se bodo vršili razgovori s poveljniki jugoslovanske vojske o vojaškem sodelovanju med Jugoslavijo in Grčijo. V skupščino socialnega zavarovanja Izvolimo najboljše Stojim0 pred volitvami v prvo skupščino Okrajnega zavoda za socialno za- varovanje, ki pomenijo prehod na upravljanje socialnega zavarovanja po voljenih predstavnikih zavarovancev. Bodoče poslovanje okrajnega zavoda za socialno zavarovanje bo povsem odvisno od tega, kakšne delegate bomo izvolili v prvo skupščino, da že izbiri kandidatov, ki je sedaj povsod v teku, posvetimo vso našo pazljivost in da v nedeljo, 26. oktobra, izvolimo najboljše od njih. Danes bi seznanili naše zavarovance o nekaterih problemih socialnega zavarovanja. Predvsem moramo pribiti, da naša podjetja in ustanove kakor tudi zasebni delodajalci zelo slabo izpolnjujejo obveznosti, ki jih imajo do social-' nega zavarovanja. Že drugo leto zbira Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Trbovljah poročila o uporabi pravic iz socialnega zavarovanja, ki jih mora jo podjetja, ustanove, zadruge in dTužbene organizacije predlagati zavodu redno vsak mesec do petna jstega. Še danes pa je precejšnje število podjetij in ustanov, ki teh poročil ne predložijo do določenega roka in jih je treba vsak mesec znova opominjati. Včasih tudi opomini ne zaležejo, zaradi česar je bil začasni odbor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje prisiljen, da nekaj teh podjetij in ustanov predlaga v kaznovanje. Med njimi so krajevna gospodarska pod jet ja v . Hrastniku in mestna občina v Zagorju. Poročila nekaterih podjetij so pomanjkljiva, kar priča, da jih upravni odbori na svojih sejah ne obravnavajo, kar so po uredbi dolžni storiti. Tu bi še opozorili, da so mesečna poročila velikega pomena ne samo za socialno zavarovanje, marveč tudi za Zvezni gospodarski svet in Zvezni statistični urad, ki črpata iz njih važne podatke. Prav za ti dve državni ustanovi je treba na hrbtni strani poročila izkazati višino plačnega fonda in prispevkov za socialno zavarovanje. Zaradi tega bi se morala podjetja in ustanove bolj zavedati svojih dolžnosti in z večjo skrbjo in brigo izpolnjevati mesečna poročila za socialno zavarovanje. Pogosto kršijo naša podjetja tudi predpise glede obveznega priglašanja nesreč pri delu. Marsikdaj zve okrajni zavod za socialno zavarovan je za nesrečo pri delu šele iz poročila ambulante, ali pa celo šele takrat, ko ponesrečenep zaprosi za invalidnino. Največ grešijo podjetja, ker ne priglasijo nesreče v predpisanem roku 8 dni oziroma v smrtnih primerih v roku 48 ur. Da dosežemo večjo zanesljivost v priglašanju nesreč, bo začasni odbor moral tudi tu- kaj_ poseči po sankci jah. Še slabše kakor socialistični sektor pa izpolnjujejo svoje dolžnosti zasebni delodajalci. Pogostokrat ne prigiašajo ali ne odjavljajo ljudi, ki so jih sprejeli ali odpustili iz službe, niti ne predlagajo mesečnih obračunov plač. Močno* je popustila nadalje disciplina v plačevanju prispevkov, ko so se ti prispevki pred dvema letoma začeli pobirati skupno z davki. Ko je meseca maja letošnjega leta okrajni zavod za socialno zavarovanje snet prevzel službo plačevanja prispevkov, je ugotovil, da zasebni delodajalci dolgujejo za letošnje leto nad 600.000 din. Ta dolg se ni skoro nič zmanjšal. Iz tega razloga se je začasni odbor odločil za energično izterjavo in so bili trije najtrdovratnejši dolžniki naznanjeni javnemu tožilstvu oziroma sodišču. Za njimi bodo prišli na vrsto še vsi ostali nepoboljšljivi plačniki. Dogaja se, da zasebni kmetje prigiašajo v zavarovanje svoje ostarele delavce ali delavke z namenom, da pridejo le-ti do svojih pokojnin — ko pa jih okrajni zavod terja, da poravnajo prispevke, se ti izgovarjajo, da ljudje niso pri njih v službi in da jih imajo pri hiši zgolj iz usmil jen ja ... Te dni je začela z delom komisija za ugotavljanje delovne dobe, ki se zavarovancu vpiše v delovno knjižico. Komisija posluje sedaj na rudniku Trbov-lje-Hrastnik, ^ je od vseh pod jetij prvo sistematično pripravilo gradivo za izdajo novih delovnih knjižic in je temu delu sploh posvetilo veliko skrb. To ie Ob izdajanju novih delovnih knjižic Ker bomo v našeni okraju kmalu začeli . ne bo sprejelo v delo nobeno podjetje, prav z izdajanjem novih delovnih knjižic, štejemo I tako takšnemu človeku posredovalnica za za potrebno da pred izvedbo te velike in od- delo ne bo posredovala službe, če jo bo iskal, govorne naloge seznanimo naše bralce o na- I da ne govorimo o primeru, da takšna oseb« j_ --------- A-1- - ne bo dobila objave za vožnjo e popustom. menu in pomenu teh knjižic. Da bomo laže razumeli namen novih delovnih knjižic, si najprej oglejmo, kakšno nalogo so imeli stari predpisi o delovnih knjižicah. Cilj starih predpisov o delovnih knjižicah iz leta 1948 je bil v glavnem ustalitev delovne sile in preprečenje nenormalne fluktuacije delovnih moči, pojav, ki je ustvarjal v naših podjetjih stalno potrebo po novih delovnih močeh In prav zaradi velike potrebe po delovni sili v času naših največjih naporov za izpolnitev našega petletnega gospodarskega načrta podjetja niso dosledno izvajala predpisov o delovnih knjižicah, namreč da so sprejemale nove delovne moči brez delovnih knjižic, na drugi strani pa tudi delavci niso bili v zadostni meri zainteresirani, ali imajo delovno knjižico ali ne. Zaradi pomanjkanja teh knjižic, ali pa zaradi pomanjkljivih podatkov v njih delavec v mnogih primerih ni mogel uveljaviti svojih pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja, n. pr. pri upokojitvi. Kljub raznim pomanjkljivostim v prejšnjih predpisih o delovnih knjižicah so ti predpisi in navodila vendar mnogo pripomogla k pravilnemu reguliranju delovnih razmerij, hkrati pa k zmanjšanju škodljive fluktuacije delovne sile. Sedanji predpisi o delovnih knjižicah pa imajo povsem novo in konkretno nalogo in mnogo večjo važnost za delavca ali uslužbenca Po teh predpisih so delovne knjižice enotne za delavce in uslužbence, prav tako ti predpisi zagotavljajo vsaki osebi v delov- nihče zaposliti brez te važne listine. Če hoče kak delavec ali uslužbenec stopiti v delovno razmerje, si mora najprej preskrbeti delovno knjižico oziroma jo mora že imeti, kadar se nekdo ponovno zaposli. To ljstino dobi pri Posredovalnici za delo oziroma pri Svetu za ljudsko zdravje in socialno politiko tistega okrajnega ljudskega odbora, kjer delavec ali uslužbenec stalno prebiva. Človek, ki brez delovne knjižice išče zaposlitev, se izpostavlja nepotrebnim stroškom, ker takšnega delavca ali uslužbenca ZA NAŠE KMETOVALCE Kje bomo letos dobili bike za pleme? tudi iz južnih republik. Zato bodo kupci teh živali eventualno morali prispevati nekaj Pred nekaj dnevi je oddelek za eospodar-stvo pri OLO Trbovlje razposlal občinam seznam rejcev, ki imajo na prodaj mlade bikce v tukajšnjem okraju. Vse te živali so bile že pregledane in ocenjene ter ustrezajo za pleme. Potreba po mladih bikih je zlasti v nekaterih občinah prav občutna, zlasti tam, kjer so starejše junce že prodali, ali pa jih mislijo še v teku zime odprodati zaradi majhnih proračunskih sredstev in razmeroma visoke cene za plemenske bike — okraj pa v prihodnje ne bo mogel sam nakupovati bike in jih dodeljevati brezplačno rejcem. Srb za nakup novih bikov morajo v prihodnje nositi KZ, občine pa so dolžne, da skrbe za gospodarske potrebe svojih občanov. Okraj bo podpiral nakup priznanih dobrih plemenskih živali na ta način, da bo priznal in dodeljeval subvencije do 1 tretjine nakupne cene oziroma znesek v višini iznad povprečne cene za zakol. Za dodeljeno subvencijo podpišejo prevzemniki obvezo, da bodo bike obdržali najmanj dve leti za pleme in da se bodo povsem ravnali po navodilih strokovnih organov okraja. Interesenti za prevzem bikov naj si takoj odberejo predlagane živali pri domačih rejcih in naj to sporoče okraju ali pa kmetijskemu referentu zaradi nakazila subvencije, katerega bika so prevzeli in kupili pod danimi pogoji. Ne čakajte, da vam bo okraj sam kupil bika in vara ga brezplačno dodelili Tudi se ne zanesite preveč na nakup bikov iz Dolenjskega. Najprej naj se odku pijo biki domače reje in šele tedaj, če teh ne bo zadosti, se bodo biki kupili drugje. Rejce, ki brezpogojno čakajo na plemenski sejem bikov na Dolenjskem, obveščamo, da bo plemenski sejem bikov letos 10. oktobra v Dobrepoljah. Ker pa se bodo biki n* sejmu prodajali prvovrstne žival je verjetno. več kot pa za domače bike Iz tega razloga bo potrebno, da se interesenti sami udeleže tega sejma, ali pa vsaj pooblaste drugega, da kupi zanje bike, in da so pripravljeni za prvovrstne živali plačati tudi več kot pa za domače junce. Stroške za transport bo kril okraj Trbovlje. Priporočamo končno, da vsi, ki se nameravajo udeležiti tega sejma zaradi nakupa bikov ali tudi telic, to predhodno sporoče okraju zaradi priprave subvencije in naro čila vagonov. -io če bi hotela iskati zaposlitev v kraju izven svojega stalnega bivališča. Vsak delavec in uslužbenec mora vedeti, da bo delovna knjižica v bodoče njegov najvažnejši osebni dokument, ki bo vseboval vse podatke iti navedbe, na podlagi katerih se bodo uravnavala vsa vprašanja, ki slede iz delovnega razmerja. Službena leta in delovna doba, ki bodo vnesena v delovno knji-•žico. bodo v prihodnje edina priznana zakonita osnova za dosego vseh pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja. V prihodnje bo odpadlo vsako drugačno dokazovanje delovne dobe delavca ali uslužbenca, kar je važno tembolj, ker so službena leta eden izmed važnih činiteljev pri določevanju plač, pri napredovanju v službi, pri uveljavljanju pravic iz socialnega zavarovanja, kot n. pr. dosega starostne pokojnine, rente, družinske pokojnine, dosjga dodatkov za otroke in podobne pravice. Zaradi tega je naloga vseh delavcev in uslužbencev, da zberejo vse podatke in odločbe. s katerimi bodo dokazali in potrdili resničnost svojih navedb o svoji delovni dobi in službenih letih. Pogrešno je mišljenje vseh tistih, ki mislijo, da so komisije po naših podjetjih ali pa direktor podjetja dolžni dregati in prositi delavce in uslužbence, da ti uveljavijo svoje pravice, in da so ti poklicani in dolžni, da zbirajo zanje podatke o delovni dobi oziroma službenih letih — ne, to mora opraviti vsak delavec ali uslužbpnec sam saj je to v njegovo osebno korist. Prav zaradi tega. ker so delavci in uslužbenci sami dolžni zbrati dokazano gradivo, so sindikalne organizacije dolžne da opominjajo svoje člane na potrebo zbiranja potrebnih dokazil za svoja službena leta. zlasti pa je to važno pri vseh tistih delavcih, ki so take listine zavrgli, uničili ali celo izgubili in morajo sedaj te listine nonovno iskati. Imamo pa tudi primere, kjer posamezniki namerno skrivajo dokumente o svoji zaposlitvi, pri čemer računajo na dokazni postopek s pomočjo prič. češ da bodo s pomočjo prič prišli do več službenih let. kot jih dejansko imajo. Seveda taka špekulacija samo zavlačuje dokazni postopek in se lahko zgodi, da delavec zgubi še priznanje tistih službenih let ki ima nanje pravico. Jasno je, da takšen človek škoduje sebi in svoji družini. Iz tega razloga je najpametneje, da vsakdo predloži vse resnične dokumente In navede le tiste priče, ki lahko s polno odgovornostjo pred zakonom in svojo vestjo potrdijo resnična službena leta kakšnega delavca. Zatorei naj si vsak delavec sam poišče verodostojna dokazila, ne pa da se poslužuje celo prič, ki stvari ne poznajo, ali pa celo krivo pričajo. Ne pozabimo torej, da je delovna knjižica važen osebni dokument delavca ali uslužbenca. kjer gre v glavnem za to. da bomo imeli enkrat za vselej »črno na belem« zapisano našo resnično delovno dobo. kar bomo/ v prihodnje čestokrat potrebovali. Po zamenjavi knjižic ne ho mogoče več iskati dokazil za službena leta v preteklosti. Zato uveljavimo sedaj svoje pravice vestno in pošteno. J. K. Stanovanjsko krizo v Trbovljah so začeli reševati Število prebivalstva v Trbovljah, ki so v povojnih letih postale še center okraja, narašča iz dneva v dan in potreba po stanovanjih postaja v kraju problem. Zakaj? Trbovlje kot staro rudarsko naselje imajo še mnogo stanovanj iz tistih časov, ko je bil ta kraj še na pol kmečko naselje — recimo na primer: Dobrna. Ta stanovanja so danes ne samo slaba, marveč tudi neprimerna za bivanje. Tamkajšnja stanovanja se v primeru hujše zime zaradi velikega^ snega lahko vsak trenutek ''živali seveda a\Msokab0PrCaev*tako I zruJfi°- Tu pa se poraja vprašanje , da bodo kupci za te bike prišli 1 nosti človeških življenj. Spomini Zagotčeve mame Loka je lep trg v Dolnjem Zasavju. Ima lepa polja ob Savi. kjer se dolina ravno zelo odpre. Nad Loko se dviga 974 metrov visoko Kozje, a nekoliko dalje priljubljena Lisca Zaradi izredno lepe lege in milega podnebja se je trg z bližnjo okolico v zadnjih 70 letih zelo poveča! in pomnožil. Zgradili so železnico in važno železniško križišče v Zidanem mostu. Zato so si v bližini sezidali svoje hišice številni železničarji. Pa ne samo to. Semkaj so se po nekem čudnem naključju naselili mnogi Primorci In Slovenci iz Benečije. Najbrž zaradi gradnje železnice in ceste ter zaradi lepe doline. O tem nam pričajo njihovi priimki, kakor: Fon, Berginc, Volarič, Knez. Klinkon. Močnik, Perdih, pa še italijanski priimki: Cuietto, Lendaro, Moro, Negro. Bobera. Pred 83. leti je prišla semkaj tudi 10-letna Terezija Volarič, rojena 4. oktobra 1R59. leta v Smasteh pri Kobaridu, v bližini rojstnega kraja Simona Gregorčiča. Njeni starši so se z vso družino priselili iz Smasti k Sv. Juriju pri Bregu, kjer je bila poročena njena sestra. Razumljivo je, da ima Zasavje lepša polja kot goriško-soška dolina. Iz št. Jurija se je Terezija Volarič primožila v Loko k nekdanjemu Mateku, ki je stanoval v sedanji Zagorčevi hiši. Ko sem prišel kot učitelj in primorski rojak v Loko, sem se pobliže zanimal za Za gorčevo mamo in sem jo marsikaj povprašal. Sprva me io nezaupno gledala, kdo sem in čemu .io vprašujem. Ko pa sem ji povedal, da sem njen Sorojak, se je lega razve- ! selila in mi je v kobariškem dialektu pripovedovala marsikaj, kar pravi, da ni pozabila svojega rojstnega kraja. Iz svojega dolgega življenja mi je povedala naslednje zanimivosti: Kolikor se spominjam iz otroških let. sem včasih šla v Kobarid, kjer sem videla tedanjega kaplana in pesnika Simona Gregorčiča. Leta 1866, ko je Avstrija izgubila Benečijo. ki jo je morala odstopiti Italiji, sem videla, kako se je avstrijska vojska umikala po glavni cesti is Čedada »koal Kobarid v Tolmin Nprašal sem jo, če je bila še kdaj doma. Odgovorila mi je. da se je nekoč peljala z vlakom iz Loke na Trbiž, od tam pa je šla peš na Višanje. Od tu je pešačila čez Predli 93-letna Terezija Matek iz Loke pri Zidanem mostu in Bovec v Kobarid. 8 te poti mi je pravila naslednjo zanimivost. Pod Klužami (nekdanja avstrijska trdnjava blizu Loga pod Man gartom) je most čez 112 metrov globoko Koritnico. Tamošnji prebivalci so ji tedaj pri- povedovali, da so Avstrijoi ponoči razrušili most. da je mnogo Francozov strmoglavilo v globoko Koritnico. Ko pa je prijezdil do tja »ta višji od Francozov« (baje sam Napoleon), se je konj naenkrat ustavil in ni hotel dalje. Tedaj je Napoleon spoznal, v kakšnem težkem položaju je bila njegova vojska. Vprašal sem jo nadalje, kako se je vračala v Loko! V tistih časih še ni bilo železnice po Soški dolini (zgradili so Jo šele leta 1906) šla sem preko Tolmina čez Cerkljanske hribe do Skolje Loke — tako je pripovedovala — od tam pa z vlakom v Loko. »Kaj ate doživeli v Loki posebnegat« sem jo še vprašal. In odgovorila je: »Spominjam se, da so se vozili avstrijski vojaki z »MilitHrzugom« mimo Loke v Zagreb in dalje v Sarajevo, ko jo Avstrija leta 1878 okupirala Bosno in Hercegovino.« Vprašal sem jo tudi, kako se počuti kot 93-letnica! »Veste,« mi je rekla, »da me Je sram hoditi po Loki, ker me ljudje vedno sprašujejo, koliko sem stara.« Dejal sem ji, da bi morala biti ponosna, ko še tako dobro izgleda, kajti stara mamica si še sama prinese drv in tudi skuha si še sama. Tudi pere si prav tako sama. Ce je treba kaj malega pospraviti, stori tudi sama. Dobre oči ima, kajti sama si še vdeva šivanko. Pač pa pravi, da včasih slabo sliši. O svojem možu je povedala, da je leta 1927 utonil v Savi, ko je vozil splav. V njeni drižini ao dočakali vsi visoko starost; tako je njena babica dočakala 93 let, njena mati 80, oče pa 83 let V svojem življenju še ni bila nikoli resno bolna, pač pa jo je pred dvema letoma v Loki povozil nek kolesar in je morala nekaj dni ležati zaradi malih poškodb. Ko smo jo hoteli prvikrat slikati, se je branila. No, drugič pa nam Je to le uspelo. Zelo je zadovoljna, da se je slika tako posrečila, kakor jo sami vidite Pa tudi njeni sorodniki jo bodo videli, ker jo vedno vprašujejo, kako ji gre. Naša mamica iz Loke je še zelo razumna in ima še prav dober spomin, sicer nam ne bi mogla toliko povedati. Ločani, kakor njeni sorojaki, ji želimo, da bi še zdrava in čila dočakala vsaj še stoletnico. S. S. Poleg tega so v Trbovljah pred nedavnim podrli staro, 26-stanovanjsko hišo (nekdanjo staro glažuto), v načrtu pa je porušenje še druge stare, 62-sta-novanjske stavbe na rudniku (nova glažuta), to pa zaradi razširitve industrijskih objektov Strojne tovarne »Miha Marinko«. Vziic temu pa v Trbovljah nismo zgradili toliko novih stanovanj, niti se ta ne zidajo v ustrezni meri. Uprava rudnika v Trbovljah se je sicer lotila zidanja novih hiš in izboljšanja že obstoječih stanovanjskih zgradb, predelavo samskih hiš v družinske in delno zidanja novih stanovanjskih objektov — vendar to prizadevanje ni imelo zaže-ljenega uspeha. Vse to je le kot kaplja v morje. Na rudniku so nadalje začeli z zidanjem 40 stanovanj na III. etaži, vendar ta gradnja počasi napreduje, kar je krivda Gradbenega podjetja »Beton« v Trbovljah. Iz tega razloga je o tem perečem vprašanju začel malo bolj razmišljati delavski svet rudnika Trbovl je-Hrast-nik. Sklenil in izdal je pravilnik, po katerem ima vsak zaslužen član delovnega kolektiva po predhodnem dovoljenju upravnega odbora podjetja pravico na brezplačno dostavo 90 odstotkov gradbenega materiala po obstoječih normativih, ki je potreben za gradnjo enostanovanjske hišice. Tako Bo p° tem pravilniku prejel vsak koristnik brezplačno: zidno opeko, strešno opeko, cement, apno, pesek, gramoz in les. Stav-ba bo last graditelja, vendar pod pogo-icm, da lastnik hiše brez dovoljenja rudniške uprave ne bo uporabil stavbo za kakšnd obrt. Lastnik hiše bo imel še nekatere druge obveznosti, ki jih pravilnik navaja v potankostih. S to veliko akcijo je upati, da se bo stanovanjska stiska v Trbovljah le do neke mere ublažila. Možnosti za tako akcijo so sedaj na rudniku podane — na članih njegovega delovnega kolektiva pa je, kako bodo to priliko izkoristili. Umestno bi bilo, da bi v Trbovljah o podobni akciji razmišljala še druga industrijska podjetja, med njimi na primer Strojna tovarna »Miha Marinko«, cementarna in elektrarna in morda še druga podjetja in ustanove — končno seveda tudi mestna občina Trbovlje sama zelo važno, saj se bodo v prihodnje vse dajatve iz socialnega zavarovanja odmerjale Ie na podlagi podatkov in navedb, ki bodo vpisane v delovni knjižici. Zavarovancem, ki niso še zbrali dokazil o svojih zaposlitvah, priporočamo, da store to čimprej. Če nimajo uradnih dokazil (starih delavskih knjižic, službenih spričeval, potrdil podjetij in ustanov, vojaških knjižic itd.), naj navedejo za vsako zaposlitev po dve verodostojni priči, to je taki. ki sta bili z zavarovancem skupaj na delu, na hrani, na stanovanju in podobno. Ne-veljajo izpovedi prič, ki vedo za zavarovančevo zaposlitev zgolj iz pripovedovanja drugih ■“!" njega samega. Nr sme se ponoviti, da bi zavarovanec predlagal za pričo osebo, ki naj bi mu potrdila zaposlitev v času, ko priče še niti na svetu ni bilo. Jasno je nadalje, da komisija za ugotavljanje službenih let ne bo mogla priznati »pristnega« uradnega potrdila, ki je datirano z datumom iz dobe predvojne Jugoslavije, a nosi na koncu lep pozdrav: »bmrt fašizmu — svobodo narodu!« Naloge novih organov v upravljanju socialnega zavarovanja, skupščine ter upravnega in nadzornega odbora bodo vsekakor velike in odgovorne, zlasti še potem, ko bo okrajem zaupana tudi pokojninska služba. Zato ponavljamo, da morajo sindikalne organizacije postaviti na kandidatno listo za volitev delegatov v skupščino okrajnega zavoda za socialno zavarovanje svoje najboljše ljudi. — kr — VSAK TEDEN nekaj »Stalinska luč«. V Bolgariji imajo termocentralo »Stalin«. Pred časom jo je tisk navdušeno hvalil: »Glavnemu mestu Bolgarije ne bo nikoli več primanjkovalo električne energije«. Časopisi so pisali, Bolgari so čakali, namesto tega pa so dočakali mrak. Po najnovejših odredbah glavne direkcije elektro-energije pri ministrstvu za elektrifikacijo Bolgarije, je omejena potrošnja električne struje po vsej državi. Električno energijo lahko uporabljajo samo od (0. zvečer do 6. ure zjutraj. Gospodinjstva smejo uporabljati samo po eno žarnico, mesečno pa ne smejo potrošiti nad štiri kilovate. Nastal je splošni mrak — toda, kot nekateri trde, vendar ne tako velik, da ne bi videli, kako »izvažajo« v ZSSR njihov tobak, rožno 'lje in druge poljedelske pridelke. Isti ljudje trde, da je do ome':tve električne energije prišlo zato. ker se Rusom bolj izplača graditi v Bolgariji naprave za namakanje polj kot električne nanrave, ki bi jim tako nič ne koristile. V Bolgariji je termocentrala »Stalin«. Še vedno. Toda luči ni. Bolgare je simbolično obsijala »stalinska luč«. • Zadeva, o kateri je vredno molčati... Sovjetska propaganda se na vso moč trudi, da bi čimbolj razširila med domače ljudi in v tujino vest o XIX. kongresu VPK(b). V ta namen je mobilizirala ves propagandni aparat v podrejenih vzhodno-evropskih državah in kominformističnib partijah na svetu. Ob vsem hrupu pa Moskva previdno molči o tem, da ie od zadnjega kongresa minilo že 15 let in da je kremeljsko vodstvo s tem grešilo proti določbam statuta! Še bolj zanimivo je, da pri tolmačenju statuta izpuščajo iz raznih učbenikov določbo o časovnem obdobju, v katerem je treba kongres sklicati. Najnovejši ruski partijski učbenik »V pomošč slu-šateljen politškol«, ki ga je izdala »Pravda« leta 1949 za uporabo v vseh partijskih šolah v deželah sovjetskega bloka, govori o vsem drugem, samo o tem ne. Pri opisovanju »modrosti« centralnega komiteja s Stalinom na čelu so avtorji šli tako daleč, da so napisali, da je v CK VKP(b) »osred' točena pamet« vse partije, oziroma vsega partijskega članstva. Nič čudnega ni, če torej »modro vodstvo« in »rvajmodrej-ši med modrimi« vsako svojo besedo sovjetskemu ljudstvu štejejo za sveto in neizpodbitno resnico in če za svoje ravnanje, ki je v nasprotju z določbami statuta VKP(h), ne iščejo nobenega opravičila! • ZloMn In »kazen«. Nedavno so ods a v j 1 j na Madžarskem ministra za gradbe Sandora Lazslo. Uradno — »šel je z linije«. Dejansko — poneveril je tri mili ione forinte. To ga je. tako je videti, tudi rešilo, če bi res »šel z linije«, bi ga gotovo likvidirali kakor toliko drugih. Tako je po* stavljen z direktorja traktorske postaje v Arektu. Biti lopov — v madžarščini pomeni »iti z linije«. Edini Las lov pogrešek je ta, da je delal preveč odkrito in tako predstavljal hudo konkurenco ostalim. Vsekakor, madži" ' a proi*' vodnja traktorjev je še prcne-znatna, da hi vsem Laszlovim kolegom mogla zagotoviti direktorske položaje. Naši čitatelji pišejo Jesen na Polšniku Leto se ie nagnilo v jesen. Gozdovi že žarijo v pisanih barvah in kostanj že zori. Po Jinogradih je že utihnilo petje in vriskanje, kmetje pa pridno pospravljajo ostale jesenske pridelke. Čeprav je bilo leto večji del sušno, vendar ni bistveno vplivalo na pridelke. Krompirja imajo Poldničani precej in se skoraj vsak gospodar pohvali z njim. »Za letos nam je »koloradar« prizanesel, kaj bo pa prihodnje leto, pa ne vemo,« modrujejo očanci, ko pospravljajo sad zemlje. Tudi ajda lepo kaže; Če ne bo slane ali dežja, bo kar dobro nadomestila belo žito, ki je letos rodilo nekoliko slabše. Sadna letina pa je v naši okolici letos slaba. posebDo jabolka so odpovedala, Čeprav so spomladi precej cvetela. Nekaj hrušk je edino omembe vreden sadni pridelek, vendar ga bo premalo za sadjevec, ki je potreben za- domačo rabo. Tudi krme imajo naši kmetje letos premalo. Prav tu nas je suša najmočneje prizadela, vendar bomo s pametnim in varčnim krmljenjem prebrodili čas do prihodnje košnje. Če bo ugodna jesen, bo še marsikakšen koš zelene krme nadomestil dragoceno 6eno. Jesenska setev se je že začela. Vsak gospodar skuša zasejati čim več ozimine, da bo prihonje leto zavarovan pred pomanjkanjem. Umnejši kmetovalci pa preorjejo njive tudi za ostale kulture, saj vedo, da je jesensko oranje potrebna garancija za izboljšanje njiv in hektarskega donosa. Pa poglejmo malo še kulturno življenje na Polšniku. Dne 21. septembra je OF priredila uspeli »Dan izseljencev«. To je bil praznik za vso našo občino. 2e več tednov prej se je staro in mlado pripravljalo, da se dostojno spomni enajste obletnice izselitve na-fcih ljudi po nemškemu okupatorju. Vreme nam je bilo nad vse naklonjeno, .saj je ves dan sijalo krasno jesensko sonce. Tega dne je prihitelo na Polšnik nad tisoč ljudi iz bližnje in daljnje okolice, celo Ljubljančani so se odzvali vabilom. Ob desetih je prikorakala na slavnostni prostor pred novo šolo godba na pihala iz Hrastnika. Takoj so domačini obstopili 26 godbenikov, ki so ob igranju veselih melodij vzbujali splošno pozornost. Tudi 25-članski pevski zbor zagorske »Vesne« je ob istem času prispel na Polšnik. r^ekai minut nato pa so se z velikim kamionom pripeljali še pevci iz Šmartna pod vodstvom tov. Franceta Grudna. S Šmarčani je Prišlo tudi mnogo drugih ljudi. OLO Trbovlje in okrajni odbor OF Trbovlje sta bila zastopana s svojimi predstavniki. Ker je bila' istega dne v Trbovljah okrajna partijska konferenca, sta zastopnika okraja opravičila odsotnost drugih predstavnikov oblasti lu organizacij, ki bi 6e sicer udeležili proslave. Šolski upravitelj iz Dola pri Litiji te zastopal načelnika Sveta za prosveto in culturo OLO Trbovlje, tov. Mirka Skalina. Z njim je prišlo še več domačinov iz Dola. S polurno zamudo 6mo začeli s kulturnim programom, ki ga je odprl domači šolski Upravitelj s pozdravom zastopnikov oblasti In organizacij in vseh ostalih. Godba je zaigrala jugoslovansko himno, nato pa 60 vsi Prisotni z enominutnim molkom počastili spomin vseh žrtev druge svetovne vojne. Uvodno besedo je imel tov. Janko Majcen, ki je v jedrnatih besedah zajel celotno e dogajanje na Polšniku od leta 1941 do danes. svojem govoru je orisal trpljenje naših ljudi ob izselitvi in v taboriščih kakor tudi njihov odpor v vrstah partizanov ter srečno vrnitev onih. ki so vzdržali krutost vojne ob svoji vrnitvi v domovino Poudaril je skrb ljudske oblasti do naše opustošene občine. Za njim je domačinka Pavla Voje v kratkem, a zelo prisrčnem govoru, ki je vreden objave, privabila prisotnim 6olze v oči. Na kratko sta spregovorila tudi oba okrajna zastopnika, ki sta podčrtala veliko skrb naše oblasti za dvig našega kraja in obljubila vso možno pomoč. Šolska mladina je nato deklamirala devet prisrčnih pesmi domačina Evgena Ceja. ki jih je napisal v izseljeništvu. Med deklamacijami so učenke zapele nekaj čustveno poudarjenih pesmi. Pred pričetkom najvažnejše točke sporeda, dramatizacija tov. Franca Jermana »V pregnanstvo«, je domači pevski zbor pod vodstvom tov. Ivana Feleta zapel »Nazaj v planinski raj«. Domačini in ostali so nato prisluhnili dvem dejanjem igre, ki je verno prikazala dogodke ob prihodu Nemcev na Polšnik, zadržanje zavednih ljudi ter ponašanje nekaterih hlapčevskih domačinov — v drugem dejanju igre pa dogodke na dan izselitve. Liki posameznih oseb v igri so bili kar dobro podani, nekateri celo odlično, kakor so se po igri izražali navzoči. Po končanehi sporedu sta nastopila gostujoča pevska zbora; prvi ie zapel moški pevski zbor iz Šmrat-na šest odlično podanih pesmi pod vodstvom tov. Grudna ki so jih poslušalci nagradili s ploskanjem. Disciplinirano so prišli nato v okusnih krojih na oder pevci moškega zbora »Vesna« iz Zagorja pod taktirko tov. Kum-šeta. Zapeli so pet pesmi, ki so se odlikovale po čustveni vsebini. Pevci &o jih odpeli res mojstrsko tako da so zadnjo pesem morali ponavljati. Kulturni spored je bil ob pol treh popoldne končan, ha Kar se je v lepem razpoloženju začela ljudska veselica, med katero sta morala na željo občinstva oba gostujoča zbora zapeti še nekaj udarnih pesmi. Ves čas pa je godba, katere zvoki so lili daleč v dolino, privabljala ljudi na Polšnik in na veselični prostor. Mnogo znancev iz' dni trpljenja je obnovilo staro poznanstvo ob kapljici dobrega vina. Ves dan so si ljudje ogledovali razstavo dokumentarnih fotografij, ki so jih prireditelji dobili deloma v muzeju NOV, deloma pa so jih zbrali sami in povečane razstavili v velikem šolskem razredu »Toliko ljudi še ni bilo nikoli na Polšniku in tako lepe prireditve še nismo doživeli,« so zatrjevali polšniškl veterani in njim moramo že verjeti. Razigrani, in z obljubo, da nas bodo še kdaj obiskali, so se začeli v mraku razhajati tujci, domačini pa so kljub .hladnemu vremenu vztrajali na veseličnem prostoru. Zadovoljstvo vseh gostov prireditve nam je dokaz, da smo tudi na Polšniku zmožni organizirati večje kulturne prireditve, ki bodo dvignile zavest naših ljudi. Ob koncu pa moramo izreči vse priznanje prireditelju — Osvobodilni fronti, ki si je zadala odgovorno, nelahko nalogo. Obema gostujočima pevskima zboroma kakor tudi godbi pa se za odziv najlepše zahvaljujemo! Vsa Čast seveda tudi vsem domačim pevcem in igralcem kakor tudi ostalim sodelavcem, ki so kakor | koli pripomogli, da smo tudi na Polšniku 1 izvedli res lep »Dan izseljenoev«. — er. Novice iz Litije Slikar Marčič na obisku v rojstnem kraju, v Litiji Slikar Rudolf Marčič, ki je litijski rojak — letos je slavil 70-letnico — je v umetniških krogih zelo znana osebnost- Saj so njegove slike raztresene po vsem svetu. Nekatere vise celo v muzejih velikih mest: na Dunaju in drugje. Slikar Marčič je odličen zlasti kot marinist, to je slikar motivov z morja. Prav zato stanuje ob našem Jadranu in sicer v Lovranu. Pred drugo svetovno vojno Pa je imel lastno slikarsko šolo na mičnem otoku Koločepu pri Dubrovniku. V letošnjih počitnicah ee je slikar Marčič zadrževal na Gorenjskem, kjer je napravil več risb naših gorenjskih motivov, tako Bleda, Triglava, Stola in drugih. Slikar Marčič pripravlja mapo naših gorenjskih planin in drugih privlačnosti in značilnosti. Ob povratku z Gorenjske je Marčič obiskal po dolgih desetletjih — doma ni bil že 32 let —tudi svoj rojstni kraj Litijo, ki jo je hotel tudi letos upodobiti. Neprijazno vreme pa mu ni nudilo prilike za skiciranje. Pri Koblerjevih v Litiji imajo tri Marčičeve motive iz Litije. Zlasti je zgovorna slika, ki prikazuje staro Litijo, ko so bile na Glavnem trgu še s slamo pokrite strehe. POMAGAJMO JIM NA NOGE! Zagorjani pravijo, da je Hrastnik ■takšna dolina, kjer šele opoldne prisije sonce. Tako pravijo Zagorjani. Bolj verjetno, kot ta trditev, pa je, da je Hrastnik zelo oddaljen kraj od drugih, kamor le redkokdaj zaide kakšna pošta ali pa pride iz njega. To bi lahko trdili zaradi tega, ker pride kljub delavnosti hrastniških društev, podjetij in ustanov le malokdaj kakšno poročilo v naše liste. Ce bi kdo dejal, da v Hrastniku živijo nepismeni ljudje, bi se takšni trditvi ne čudil — ker pa je v. Hrastniku le precejšnje število registriranih dopisnikov, a ni od njih nobenih objav, zaslužijo dopisniki vso grajo. Pred nedavnim je bil v Hrastniku koncert rudniške godbe na pihala. Tukaj pa ne mislimo tiste godbe, ki nam Jgra že dolgo časa. pač pa mlade godbenike, ki sta jih z vztrajno voljo in sposobnostjo izurila v dobre godbenike tovariša Jože Komlanc in Stanko Plahuta. Koncertna dvorana je bila nabito polna in vsako odigrano glasbeno delo so poslušalci burno pozdravili. Na tej prireditvi so tovarišici Mimi Zalezinovi, ki živi danes v Franciji, a Je bila po naključju v Hrastniku na dopustu, izročili pismeno priznanje. Ta tovarišica je bila v predaprilski Jugoslaviji vse od ustanove društva »Svobode« njegova zelo agilna članica, slasti pa se je odlikovala na gledalskem odru. Okupator pa je med vojno vso družino te tovarišice izselil, ?na sama pa se je v Franciji poročila ln tamkaj ostala. Tovarišica Zalezina je s svojim obiskom Jugoslavije in Hrastnika dokazala vsem tistim, ki strašijo izseljence, češ: če se povrneš v Jugoslavijo, boš tamkaj zaprt, ustreljen ali pa celo obešen, da temu le ni tako. Tovarišica Zalezina bo v Franciji lahko vsem povedala, da smo io v domovini prisrčno sprejeli, prav tako jim bo lahko rekla, da nam je bilo ob njeni poslovitvi vsem težko. Po koncertu se je razvil med to tovarišico in nami živahen razgovor. Vprašanja, kako je v Franciji, so kar deževala. Pri drugi mizi pa so spet govorili, kako bi še povečali število mladih godbenikov in izboljšali godbo. Razgovor je pokazal, da je v Hrastniku dovolj ukaželjnih fantov, da pa jim manjka godal. Godala, ki jih uporabljajo stari in mladi godbeniki, so namreč last hrastniške steklarne, na te instrumente so pa navezani, ker so godbeniki ob koncu vojne morali pustiti svoja godala v Armiji. Kljub vsem prizadevanjem ti godbeniki niso mogli priti do godal, šele zadnje čase pa se jim je vendar ponudila priložnost, da si jih lahko preskrbe iz Avstrije. Seveda se pa sedaj poraja Vprašanje denarja za nakup godal. Treba bo priskočiti na pomoč z denarnimi sredstvi, da na ta način omogočimo mladinski godbi, ki deluje v okviru »Svobode I — Hrastnik«, nadaljni razmah. Morda ne bi bilo napačno, če bi poleg raznih podjetij in ustanov v kraju in okrajp tudi rudarji žrtvovali vsaj polovico svojega enodnevnega zaslužka v ta lepi namen. Upam, da ta žrtev ne bo pretežka. V. Slikar Marčič bo v 6ezoni 1952/53 priredil razstavo svojih slik tudi v Ljubljani. Tega dogodka bodo veseli mnogi Litijani, ker bodo lahko spoznali umetniško dejavnost svojega slavnega rojaka- Slikarju Marčiču, zasavskemu rojaku, naj veljajo te ugotovitve za čestitko k 70-letnici! J.Z. Letalski miting v Litiji Aeroklub »Milan Borišek« v Litiji bo priredil v nedeljo, 12. oktobra ob 14. nri v Zavrstniku nad Litijo propagandni letalski miting. Sodelujejo jadralna in športna letala Aerokluba »Milan Hudnik« iz Ljubljane ter padalci iz Litije. Udeleženci, katerih vstopnice bodo izžrebane, bodo imeli brezplačno vožnjo okoli Litije. Ob slabem vremenu se miting preloži. Vabljeni vsi ljubitelji letalstva. Aeroklub »Milan Borišek«, Litija Šmarčani si bodo zgradili moderno kegljišče V Šmartnem pri Litiji so pokrenili člani delavskih sindikatov akcijo za zgraditev modernega kegljišča. Izvoljen je bil že pripravljalni odbor, ki bo oskrbel potrebne načrte. potem pa se lotil dela. S tem upajo v Šmartnem poživeti družabnost in gojiti ta lepi in zdravi šport. IZ ŽIVLJENJA LIL V LITIJI LIL je kratica, ki pomeni Lesno industrijo v Litiji. To podjetje je okrajnega značaja. Obrat ima dve delavnici, tako mizarsko in struparsko v bivših mizarskih delavnicah pri Kunstlerju in Koprivnikarju. LIL izdeluje tu prvovrstno pohištvo, ki se meri z drugimi tovarniškimi izdelki tako po kakovosti in ceni. V zadnjem času je LIL uredil razstavo v Litiji izdelanega pohištva v trgovskem lokalu pri Potokarju poleg železniške postaje. Številni Ljubljančani pa si ogledujejo stalno razstavo pohištva LIL, ki je nameščena v poslopju palače »Slavije« v Gajevi ulici nasproti ljubljanskega nebotičnika. LIL v Litiji izdeluje razen pohištva tudi druge mizarske izdelke. V zadnjem času ima precej posla, tudi zabojarna. LIL ima poseben oddelek, tovarno furnirja, v nekdanji Samsovi tovarni furnirja polog postaje. LIL izdeluje tudi prvovrsten furnir, ki ima svoje odjemalce širom po naši državi. Tako se razvija okrajna lesna industrija v Litiji v pomembno gospodarsko podjetje Iz ustvarjenih čistih dobičkov so člani delovnega kolektiva napravili letos že več skupnih potovanj. Delavski svet je te dni sporazumno s sindikalno organizacijo priredil skupni izlet na zagreb ški velesejem. Taki izleti na gospodarske razstave so najlepša prilika za izobrazbo naših strokovnih kadrov. Tudi stroški za ta izlet so bili poravnani iz sklada dobička. Pripomba k Vegovi 150-letnici smrti V zadnji Številki »Zasavskega vestnika« smo objavili kratko beležko o 150-letnici smrti slavnega zasavskega rojaka Jurija Vege. matematika in vojaškega strokovnjaka. Ta pomembna obletnica je šla brez objav v nekaterih naših listih. Daljši članek in sliko f Vegi je priobčil le »Primorski dnevnik«, ki je res dobro urejevan list in sledi verno vsem zgodovinskim dogodkom in spominkom. V Radiu Ljubljana pa je prikazal Vego kot vojaškega strokovnjaka generalmajor Karel Levičnik. Francoski filan »Pastoralna simfonija« Protestantski duhovnik v neki francoski gorski vasici je vzel k sebi ubogo. 6lepo ui in pol divje dekletce. Vzbudil je v njej predstav© o lepoti vidnega sveta, in to bolj iz egoizma kot Človekoljubnosti. Dekle 6© je razvilo v prikupno žensko, ki je v svoji nedolžnosti vzljubila »dobrega« duhovnika. Ta jo je nagovoril, da je odbila njegovega sina, ko se je zaljubil vanjo. Šele ko je Gertruda po operaciji spregledala, so v njeni duši umrl© tudi idealne, a varljive podobe lepote. predvsem pa 6e je razočarala nad pastorjem. Ni vedela druge rešitve zase kot smrt. Utopila se je v gorskem potoku — kot žrtev sebičnosti sveta in lažnive ljubezni do bližnjega. , , Film »Pastoralna simfonija« je delan po istoimenski noveli francoskega pisatelja Andr© Gideja fumrl lansko leto, pri nas poznan med drugim po svoji povesti »Ozka vrata«). Pastorja igra v tem filmu francoski igralec Pierre Blanchar, ki ga poznamo pri nas že po filmu »Po ljubezni« in »Domovina«. Film »Pastoralna simfonija« bo na sporedu v trboveljskem kinu v prihodnjih dneh. Kino Trbovlje bo predvajal v bližnjih dneh francoski film PASTORALNA SIMFONIJA prihodnji teden pa italijanski film BREZ MILOSTI Oba filma imata odlično vsebino, zato vam ne bo žal, če si ju boste ogledali. Spored predstav bo razviden iz naših reklamnih omaric in lepakov. Gostovanje v duhu prijateljskega sodelovanja Pod gornjim naslovom je priobčilo v Celovcu izhajajoče glasilo koroških Slovencev »Slovenski vestnik« v svoji štev. 67 z dne 27. septembra t. 1. članek, v katerem opisuje gostovanje mešanega pevskega zbora »Slavček« in delavske godbe na pihala, ki sodelujeta v sestavu »Svobode-center« v Trbovljah- V opisu turneje naših pevcev in godbenikov pravi list o koncertu v celovškem Mestnem gledališču med drugim naslednje: »Koncert ženskega zbora v veliki dvorani je vedno tvegana zadeva, ker se glasovi le prelahko zgubijo, kar silno zmanjšuje učinkovitost zborovskega petja. Ženski zbor Delavskega kulturnega društva »Svoboda« iz Trbovelj pa je z neoporečno izenačenostjo glasov in brezhibnim prednašanjem pesmi to nevarnost preprečil in s tem dokazal svojo visoko kvaliteto. Po plahem iskanju prostorne učinkovitosti pri prvih dveh pesmih je šel zbor pod spretnim vodstvom dirigenta Jožeta Skrinarja iz sebe in izvajal tople, predvsem iz težkega delavskega obeležja izvirajoče melodije, v katerih je prišlo še močno do izraza izredno čustveno bogastvo delavskih pevk. Težko je tu razločevati med manj in bolj dobro podanimi pesmimi, brez dvoma pa so naravnost prikipele iz src pevk pesmi, kjer kakor v Tomčevi »Mrazek« in Simonittijevi »čriček na vrtu« tako besedilo kot melodija učinkujeta na žensko dušo in čustvovanje. »Mesto Litija« V okviru »Zasavske knjižnice« je kot prvi zvezek izšla pred nedavnim knjižica »Mesto Litija« V knjižnici so na straneh 12 do 15 po abecednem redu pod naslovom »Pomembne osebnosti« navedeni razni kulturni delavci, ki so se v Litiji ali okolici rodili, tamkaj živeli in delovali. Ko sem prebral ta seznam, sem opazil, da je pisec žal pozabil uvrstiti med navedene kulturne delavce ime tovariša Draga Rostoharja, ki ga menda pozna vsak starejši Litijan. Tov. Rostohar se je rodil leta 1886 na Pijavškem v okraju Krško. Služboval je na osnovni šoli v Litiji kot šolski upravitelj oziroma učitelj od leta 1926 do 1946, ko je bil upokojen. Med vojno je bil od okupatorja izgnan v Srbijo. Od leta 1945 do jeseni 1949 ie deloval tudi na šoli za učence v gospodarstvu kot predavatelj in upravitelj. Neozdravljiva bolezen ga je 2- junija 1950 spravila v prerani grob. Pokojni Rostohar se je uspešno uveljavil zlasti kot dober sadjarski strokovnjak. Po svojem praktičnem delu in po svojih strokovnih predavanjih je bil znan v Litiji in širni okolici. Za njegova predavanja je bilo med našimi sadjarji vedno mnogo zanimanja. Kot dobrega tovariša se ga spominjamo vsi njegovi bivši sodelavci z litijske osnovne šole. Pokojnt tov. Rostohar se je s svojim delom v šoli in med ljudstvom vsekakor trajno uvrstil med pomembne osebnosti v Litiji. Marjan Železnik. Če je ženski zbor pokazal veliko znanje, je v drugem delu mešani zbor s svojimi umetnimi in ljudskimi pesmimi, med katerimi je bila tudi koroška »Pojdam v Rute«, nudil še večji umetniški užitek. Zbor je izvajal pesmi s tako preciznostjo in čistostjo harmonij, kot je to najti redko kje. Tudi tu se je izkazal izborni zborovodja, ki je tudi za svojo kompozicijo »Srečno« žel veliko priznanje. Val navdušenja pa sta izzvali Ulagova »Zlata ptička« in posebno makedon; ska junaška »Bolen mi leži« v Simonittijevi harmonizaciji. Čudovit je bil glas sopranistke, ki je vedno spet imela priložnost, da pokaže svojo sposobnost. Sploh izgleda, da je bil spored izbran in koncentriran kakor nekdai pri Trboveljskih slavčkih okoli tega brez dvoma čudovitega soprana, da je zbor od časa do časa imel le še podrejeno vlogo spremljevalca. Čeprav so vse te pesmi ugajale, na žalost pri teh zbor. ni prišel do tiste veljave, ki mu po številčnosti in kvaliteti pripada. V tretjem delu pa so godbeniki Delavskega kulturnega društva »Svoboda« prekosili vse pričakovanje. To ni bila godba diletantov, to je bil že koncert visoke umetniške vrednosti Mogočno je zadonela partizanska »Komandant Stane«, na kar so sledili »Slovenski biseri« (ki mimogrede povedano niso vedno slovenski« biseri) in »Ob splitski obali«. Na koncu pa so zaigrali Friedmanno-vo »Slovansko rapsodijo«, ki je bila višek umetniškega izvajanja godbenikov, pa tudi višek doživetja za številno publiko. Velja: koncert Delavskega kulturnega društva »Svoboda« iz Trbovelj je pokazal, da so njegovi pevci in godbeniki v resnici reprezentantke slovenske glasbene kulture, polni ustvarjalnega oblikovanja in svobodni zastarelih oblik. Kakor vse kulturne in umetniške vrednote, ki nam jih je do sedaj pokazala m nudila na gostovanjih sosedna Slovenija, je bil tudi ta koncert izvrsten in je učinkoval blagodejno. Njegov še globlji pomen pa ie v tem. da je služil v resnici ustvarjanju miru in bratstva med narodoma-sosedoma.« $ A H V nedeljo, 5. t. m. je bil v Trbovljah šahovski brzoturnir na čast VI. kongresa KPJ. Udeležilo se ga je 23 šahistov, ki so se razdelili v dve skupini. V prvi je zmagal Tau-šič z 10 točkami od 11 možnih. Drugo in tretje mesto si delita Kreže in mladinec Goljuf z 8 in pol točke. Četrti je pionir Jazbec s 7 točkami, peti pa mladineo Poznič s 6 in pol točke. V drugi skupini je na prvem mestu Vili mus s 5 točkami. Pet šahistov iz obeh skupin bo igralo na okrajnem brzoturnirju v nedeljo, 12. oktobra, o čemer poročamo v drugem članku. J. *ARL BIGGERS: Skrivnost EVE EAJIRA Phan ie vzdihnil: . »človt-s ne stori vedno vsega, kar želi. Itaga gospa! V življenju človek vedno le ‘®tne, p« po navadi ne konča.« »Toliko bolje,« Je rekla gospa Kirk »Tu-[»j nam boste zelo potrebni. Strašna žalo-kfa! in to se je odigralo v naši hiši! Vso ,0* nisem zaradi tega zatisnila niti očesa.« »Prav žal ml je. babica.« .. »Saj ti ni treba biti preveč žal! Že dolgo !*wam več dobrega spanja. Kaj je novega? preiskava napreduje?« »Ne prehitro,« ]e odgovoril Kirk. , »Kako neki bi mogla hitro napredovati P?d vodstvom nadzornika, kot je Mannery. J* živce ml gre zaradi svoje omejenosti. »‘del boš. da ga bo nekdanji sluga Sally 0rdanove spravil k pameti . .« . »Sprejemam ta poklon,« je rekel Chan in * Priklonil - »To ni poklon, temveč gola resnica Ne ®*očaraJte me: samo v vas če upam.« ti*®rago ml Je, de sl prišla sama.« Je rekel “rook?’0- kdal b0dl t,hl '"'h* Tappel" »Je dobro leto. čemu vprašuješ?« »Kaj veš i njej?' - »Barry, ne zbijaj >all Saj jo poznaš Res °® »Tn ne NI mi bila dana prilika, da hi jo n *•» spraševala Toda jaz znam gledati £!,' En sani' poglef ml ie zadostuje.« *yrk je planil v aueh ,-,*Tl el pa bistra ženska! Tl o tej ženski nič r.e veš!« ‘D® no. ona je Angležinja Iz Devonshlra«. »In Devopehiraf« t »Da Njen mol je bil duhovnik To se vidi Iz vsega njenega vedenja. Sedaj je vdova.« »In to je vse. kar veš?« »Tl hodil po napačni poti Sicer sl odličen deček, a ue preveč bister Nisem prišla semkaj. da bi se pogovarjala o navadah In življenju gospe Brook/ temveč sem ee sinoči spomnila, da nisem vsega povedala, kar vem.« »Torej el prikrila resnico?« »To ni posebno važno. Ali ste odkrili kakšno novo zvezo med sirom Frederlkom ln gospo Andberry?« »Nismo. Ali sl lo morda tl?« »Glejte, za kaj gre: začelo ee je predavanje, jaz pa sem odšla v kuhinjo.« »To ni prav nič čudnega.« »Imela aem suho grlo, v salonu pa ni bilo kozarca vode. Na hodniku aem presenetila sira Krederlka in gospo Andberry, ki sta bila zatopljena v ,-esen pogovor.« »In kaj sta govorila?« »Saj nisem vohunka! Sicer pa sta me opazila. Ko sem se vrnllu sta oba že zginila« »Tvoja Izjava utegne biti pomembna,« je dejal Kirk. «Cudno je, da je sir Frederik tedaj, ko me je zaprosil, naj povabim tudi zakonski par Andherry, trdil, da ju pozna. Vse skupaj bom povedal gospodični Morrow.< »Pa kaj to briga njo?« je vprašala stara gospa. »Državni tožilec je vodstvo preiskave zaupal njel.« »Tl hočeš reči. da Je tako resno stvar zaupal . ..« »Pomiri se, mama! Gospodična Morrow je zelo resna mlada ženska « »Nemogoče! Preveč je lepa,« »Tudi Izjeme so.« Gospa je ostro pogledala Kirka. »Pazi sel« »Česa naj se pazim?« »Pri Klrkovih kažejo vsi moški preveliko nagnjenje do pametnih žensk. Verjetno po tistem zakonu, da se nasprotja privlačujejo. Tako sem prišla v družino tudi jaz.« »Sicer pa tl nisi bila preveč grda.« »Nisem: Vsaj te napake mi ne bo mogel očitati novi rod Povej gospodični 51orrow, kar aem tl povedala o gospe Andberry. Toda zdi se ml, da me je slišal član glavnega pre Iskovalnega odbora, gospod Chan?« Obrnila sc je proti detektivu »Pisala sem Sally Jordan. da boste morali zaradi dela ostati v San Franciscu.« »Vsa celina se smeje trudnemu poštarja, ki svojega letnega oddiha ne zna drugače Izkoristiti, kot da neprestano pešači. Nimam nič proti tema, vendar bi se rad vrnil v Honolulu.« »Pohitite s to zgodbo.« je rekla gospa Klrkova, »potem pa bežite prej. preden se pokaže spet nova. Jaz grem sedaj v svoj klub. Barry. sporoči ml. kar se bo dogodilo.« Kirk jo je pospremil, potem pa se je vrnil v salon. »Po vsem je videti, da se bo tudi mala F.liane Andherry pojavila na pozornici,« je rekel. »Sinoči Je bila videti zelo razburjena . . . celo prej, preden je videla tistega moža, ki je pobegnil po pomožni lestvi?., če ga je sploh videla. Vse bom povedal gospodični Morrow. Kaj mislite vi. gvspod Chan?« « »Drugače niti storiti ne morete.« je ravnodušno odgovoril Kitajec- »Ali vas ta mlada gospa sploh ne zanima?« »Mene bolj zanima polkovnik Beatem. To je Čuden človek.« Kirk je pogledal na oro »Oprostite mi, gospod Chan. Danes bom večerjal s prijateljem v Cosmopolltan Clubu « »Ne bi vam rad zmešal načrtov. Povejte ml... ali ate že opazili polkovnika Beatema v klubu?« »Sem Nekdo mn je dal vabilo. Srečal sem ga že večkrat. Tudi vi morate kdaj z menoj v klub, gospod Chan.« »To bo zame posebna čast.« »Parady vam bo pripravil večerjo.« »Nikar ae ne trudite preveč. Po včerajšnjem dogodku je vaše osebje pač zaslužilo kratek oddih. Preveč dobro živim na vaše stroške. Danes bom večerja! v mestu.« »Kakor vam je ljubo.« Okrog pol sedmih je Chan odšel Iz hiše. Večerjal je v skromni restavraciji, nato pa se je nameull v kitajski del mesta. V tem delo mesta poteka vse življenje v glavnem ponoči. Trgovine so bile še vse razsvetljene ln polne ljudi. Zunaj so se sprehajalci prerivali po pločnikih Mladina je bila oblečena po zgledu beleev. starejši pa so nosili tradicionalne jopiče Iz črnega blaga, blače po kitajski modi. na nogah pa so Imeli klobnčevlnaste copate. Chan se je ustavil na vogalu In se povzpel po znanih stopnicah. V kitajščini ni izraza za pojem »presenečenje«. Zato je KI-LIn mirno 'n brez za čudenja sprejel svojega rojaka, čeprav sta se zjutraj poslovila. »Spet sem tukaj.« je rekel Chan »Zjutraj sem mislil, da se bom odpeljal, a usoda je hotela drugače.« »Vstopi,« mu je rekel rojak. »V moji hiši si vedno dobrodošel.« »Preveč sl ljubezniv,« je odgovoril Chan »Kakor sl že sam uganil, sem bil tudi tokrat žrtev svojega poklica. Računam, da boš tako dober ln mi boš nekaj pojasnil.« Ki-Lln Je pogladil svojo belo bradico. NI odobraval poklica svojega rojaka in Chan je to vedel. »Tl spet delaš za policijo teh belih vragov?« »Na žalost spet. Vendar ne zahtevam od tebe. da bi Izdal svojega rojaka. Zastavil tl bom samo kratko, nedolžno vprašanje. Ali poznaš nekega Li Gunga, ki je med svojim bivanjem v San Franciscu stanoval pri svojih sorodnikih v Jackson Streetu?« »Nikoli ga nisem videl, vendar sem o njem slišal v hiši Tonga Ta Lt-Gung je veliko potoval po svetu Od nedavnega stanuje pri svojem rojaku Henriku Liju, uvoz nlku pletenin, v neki veliki hiši v Jackson Streetu. »Ali se družiš s Henrikom Lijem?« »Nimam te čaet!,« je hladno odgovoril. Ker je razumel, da njegov rojak ne bi rad naprej govoril, o tej stvari, je Chan vstal in rekel: »Hvala ti za tvojo ljubeznivost. Dolžnost me sili dalje.« Tudi Ki-Ling je vstal: »Ta kratki obisk se ne računa Upam. da boš spet prišel. V mojem domu sl vedno dobrodošel« »Vem, In prav gotovo bom spet prišel, čeprav me delo tare. Torej na svidenjel« Rojak ga je spremil do vrat. »Želim tl mnogo uspeha,« je rekel tako prisrčno, kakor da bi povedal še mnogo več kakor pa samo to obrabljeno željo. Chan je odšel proti Jackson Streetu. Ustavil se je pred »Domom Vzhoda«, ki je bil zgrajen z razkošjem Tu so živeli najbogatejši člani kitajske naselbine. Chan je stopil v vežo In začel ogledovati pismene nabiralnike Tako je odkril, da stanuje Henrik Ll v drugem nadstropju Povzpel se ,1e v tretje nadstropje ln je skoraj neslišno šel mimo vrat Henrika Lija Ko se je kratek čas zadržal na stopnicah tretjega nadstropja,, je spet odšel dol. Toda nekaj stopnic pred koncem mu Je spodrsnilo ln z velikim ropotom se je strklfal do drugega nadstropja. Vrata stanovanja Henrika Lija so se odprla, na pragu pa se je pokazal majhen, debelušen Kitajec. »Ali ste se pobili?« ie ljubeznivo vprašal. »Joj!« je vzdihnil Chan In se težko pobiral. »Nesreča me preganja. Noga se mi je Izpahnila na teh spolzkih stopnicah « Poskušal je stopiti, pa ni mogel. »Verjetno sem si zlomil nogo. Da bi mogel vsaj eno minuto posedeti « Mali mnžiček je na široko odprl svoja vrata. »Izvolite vstopiti v mojo revno stanovanje Moj, stoli so prosti, sicer brez vsa kega udobja, pa vendar Tas prosim, da jih uporabite.« Chan se Je zahvaljeval In klanjal ln stopil za njim v zelo razkošno opravljen salon. Zidovi so bili prevlečeni s svilo, stoli pa z žametom. Vvi 9pcwt Ali je trboveljski »RUDAR" res v krizi Metalac (Zagreb) : Rudar 3:0 (3:0) Druga tekma v novi hrvateko-slo-venski nogometni ligi — in spet poraz trboveljskega predstavnika! kaj je z Rudarjem, se vprašujejo vsK Odgovor ni težak: Knaus je poškodovan, Klan-čišar se zdravi v bolnici, Sovre pa bo lahko nastopil šele v nedeljo. Ali smemo poraz pripisovati samo igralcem? Ne — delno je kriv tudi trener. Vsi gledalci imajo občutek, da so igralci Rudarja poprej bolj obvladali žogo, da pa v zadnjem času samo nabijajo. Vodstvo Rudarja naj bi 6e za to vprašanje zanimalo pobliže. Moštvo Rudarja je v nedeljo v Zagrebu proti skoraj enakovrednemu nasprotniku izgubilo igro s 3:0. Ta rezultat je bil postavljen že v prvem polčasu. Najboljši del pri Rudarju je bila obramba. Dve tekmi, dva poraza, rezultat brez točke — 6:0. Odgovor, da je lahko drugače, bodo igralci Rudarja dali v nedeljo v srečanju z moštvom iz Šibenika. — V nedeljo vsi na stadion Rudarja! NOGOMETNO PRVENSTVO V ZASAVJU V nogometnem prvenstvu Zasavja tekmujejo: Rudar II, Proletarec II iz Zagorja, Retje in Dobrna iz Trbovlj, Bratstvo iz Hrastnika, Svoboda iz Kisovca ter Krško in Litija. V nedeljo, 5. oktobra, je bilo odigrano Nedeljske ŠDortne vesti Tudi mladina je odigrala II. ko! je sledeč: Rudar II : Dobrna 3 : 2, R« Retje 11 : 0 (4 : 0). Preseneča visoka drugo kolo, rezultati pa so sledeči: v Kisovcu Bratstvo : Svoboda 4 : 2 (2 : 1), s , - - - v Zagorju Retje : Proletarec II 5:1 (2 : 1L v Trbov- ljah Rudar II : Litija (5 i 0). Tekma med Dobrino in Krškim bo odigrana pozneje. MLADINCI RUDARJA KREPKO VODIJO V mladinskem prvenstvu sodeluje le pet moštev in sicer: Rudar I in II, Retje, Dobrna in Bratstvo. Ostala moštva nimajo mla- Tudi mladina je odigrala II. kolo. Izid Rudar I : zmaga Rudarja nad Retjem. Po drugem kolu vodi na lestvici Rudar s 4 točkami in diferenco v golih 10 : 0. PRVENSTVO SLOVENIJE VISOK PORAZ PROLETARCA V KRANJU dine, kar je graje vredno. Posebno velja to za Proletarca iz Zagorja. Zagorski Proletarec igra v prvenstvu Slovenije v zahodni skupini. Po uspehu prejšpjo nedeljo, ko je igral Proletarec na Jesenicah z moštvom Gregorčiča 2:2, je doživel sedaj velik poraz v Kranju proti Korotanu in sicer 11 : 2. Upajmo, da bodo igralci Proletarca v nedeljo v Zagorju proti Postojni dokazali da je bil poraz v Kranju le naključje. Objava Večje število DELAVCEV in ELEKTROMONTERJEV sprejmemo takoj ali pa po dogovoru. ELEKTR0-CEUE, obrat Trbovlje (DES) Izleti organizacije AFŽ v Zagorju Organizacija AF2 v Zagorju je priredila leto« tri izlete. Prvega 60 žene napravile k »Mamici«, kjer eo v prijetnih razgovorih pozabile na evoje težave. Lepega poletnega dne jih je rudniški avtobus zapeljal na Bled. Bohinj in še naprej. Ustavil se je ob vznožju gorenjskih velikanov,- vesela družba pa je odšla pogledat slap Savico. Lepa je gorenjska stran in lep je bil izlet. Zagorske žene so si ogledale tudi zagrebški velesejem in njegove zanimivosti. Niso pozabile iti v živalski vrt. kjer niso videle le veverice in lisice. Zvečer so zadovoljno pele v avtobusu ki ga je varno vozil veseli, priljubljeni Miki. Organizacija AFZ v Zagorju in vsi, ki so zagorskim ženam omogočili, da so videle marsikaj lepega in zanimivega, zaslužijo priznanje. , ’ Drugo leto pa spet. Kami Dosti je še lepih in zanimivih krajev, da bi le dobre volje in uvidevnosti ne zmanjkalo. Emeg. Preberi in premisli! Marsikdo hrani doma reči, ki jih več ne potrebuje: obleko, čevlje, kolo, radioaparat, harmoniko, fotografski aparat, kitaro, gramofon, uro, prstan itd. Na drugi strani pa so spet ljudje, ki bi take in podobni predmete kupili, če bi vedeli, kdo jih proda. Mali oglasnik našega lista bo posrednik pri vaši ponudbi. Prav hitro se bo našel kupec. Zato se oglasite v upravi »Zasavskega vestnika« osebno ali pismeno, kjer zadostuje dopisnica, na kateri nam sporočite, kaj želite prodati. »Zasavski vestnik« vam bo pomagal tudi drugače: z oglasom vam bo posredoval, če želite kaj kupiti, če iščete službo, če ste morda kaj našli ali izgubili, in podobno. »Zasavski vestnik» je v našem Zasavju razširjen tednik, ki ga ljudje radi berejo, zato imajo mali oglasi in drugi inserati v njem zanesljiv uspeh. Prav tako naj naša društva, organizacije in ustanove opozarjam v našem listu na svoje prireditve, zabave, igre, filmske predstave in priobčujejo še druge objave. Oglas v »Zasavskem vestniku« se bo vsakemu zanesljivo izplačal. UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA« šahovsko tekmovanje v počastitev VI. kongresa KPJ Aktivni in vsi priložnostni šahisti cele Slovenije se bodo v teh dneh kosali v množični šahovski tekmi, da z njo podaste VI. kongres KPJ. Tudi v trboveljskem okraju bo te dn> tekmovanje vseh registriranih ljubiteljev šahovske igre ter vseh ostalih neorganiziranih šahistov. Taka tekmovanja bodo v Trbovljah. Zagorju. Hrastniku in Radečah, prav tako pa se bodo pomerili v šahu tudi pionirji in mladinci do 14. leta starosti po naših šolah. Organizacijo pionirskih tekmovanj po šolah bodo izvedle šole same. Med mladimi šahisti bodo odbrali pet najboljših šahistov-pionirjev. ki se bodo nato udeležili tekmovanja v Ljubljani, ki bo v nedeljo, 19. oktobra, za celo Slovenijo. Tudi med ostalimi šahisti bodo izbrali pet najboljših šahistov, da se udeleže tekmovanja v Ljubljani. Krajevna šahovska tekmovanja bodo v našem okraju opravili do 10. oktobra, na kar bodo najboljši šahisti odšli v nedeljo. 12. oktobra, na okrajni šahovski brzoturniV v Trbovljah. Iz tega tekmovanja bodo odbrali pet najboljših šahistov, ki bodo zastopali okraj Trbovlje na šahovskem turnirju v Ljubljani. Tega tekmovanja se lahko. udeleže tudi člani Ljudske milice in JLA. Prav tako bodo izvedle šahovske predtekme vse sindikalne podružnice in društva, ki imajo šahovske sekcije. DROBIŽ IZ TRBOVELJ Pretekli ponedeljek so se trboveljski mladinci postavili: ustanovili so svoj aeroklub. Na občnem zboru je bilo okrog 120 mladih obrazov Četudi v kraju ni prostora za ureditev aerodroma, se bodo naši mladinci v novem društvu vendar lahko šolali v modeliranju, jadranju in v padalskem športu. Prav tako se bodo mladinci v klubu lahko pripravljali s teoretičnim šolanjem za pilote — Ui Ustanovitev kluba moramo toplo pozdraviti. sai bodlo z njim pripomogli h krepitvi naše državne obrambe, na drugi strani pa se bodo mladinci z delom v društvu odtegovali kvarnemu vplivu ceste in — alkoholu. »Kulturno« ponašanje sem opazil v našem --------•»*-—- -------------------■- trboveljskem omnibusu Redkokdaj se vozim v njem. pred dnevi pa sem se peljal z njim od Vod na trboveljsko postajo k vlaku št. 517. Komaj sem rlupil v vozilo, sem slišal sprevodnika. ki je v' pogovoru z neko mlado Trbovel.'čacko dejal v krajevnem narečju tekale: »Madona. don‘s boš pa dopelt pla čalal« — Bližnje pojasnjevanje prizora menda □i potrebno. Pred kratkim sem bil po daljšem času spet v Hrastniku Tamkaj sem napravil prijetno ugotovitev ikot naša okrajna komisija), namreč da j. kulturna postrežba v hrastni-ških gostiščih neprimerno boljša kot v Trbov Ijah . .. V urednfštvu boveljskega Linematogr mo na drugem mestu, bo kino vrtel v bliž-o!i iVi n nas je obiskal npravnik trboveljskega Linematografa. Kakor poroča njih dneh ilirn »Partninlna simfonija* in film »Brsz milosti«. Ta me6ec bo kino igral VOLK NA SMRTNI POSTELJI Volku je bila zadnja ura in je premeril v pdslednjih mislih svoje nehanje. »Velik grešnik sem bil,« je hropel izpod odeje, »pa vendar sodim, da nisem bil na j večji Dosti zlega sem storil, pa tudi dosti dobrega. Tako se še dobro spominjam, da sem nekoč naletel na jagnje, ki se je izgubilo od črede. Lahko bi ga bil razteguj, pa ga nisem. Prav takrat sem to-di mirno poslušal zasmehovanje In ^bndanje stare ovce, čeprav ni bilo pasjih čuvajev blizu.« »Vse to Je ras, striček,« je pritrjevala lisica, ki mu je stregla. »Prav dobro se spominjam tudi iaz; to je bilo takrat, ko m t! ie bila zataknila kost in ti jo 1« potem dobrodušen žerjav izvlekel 12 goltanca. Volk je težko zahropel in utihnil.. po vrstnem redu še sledeče filme: Merton pri filmu. Veliki grešnik, Dolina orlov, Pot v Utopijo in Glas v viharju. V Trbovljah bomo imeli — kakor smo čnli — v bližnji prihodnosti tri bioskope. Poleg dosedanjega kinematografa v Delavskem domu bo odprla kino »Svoboda II« v svojem Domu v zgornjih Trbovljah, v spodnjem deln Trbovelj pa »Svoboda-Zasavje« v svojem novem Domu pri Sušnika. Trboveljčani so bili pretekli četrtek začudeni, ker kljub *-----------------v"- časniškemu oznanila ni bilo uprizoritve Golouhov« igre »Kriza*. Tudi v soboto ne. Toda o tem več na drugem mestu. Novi aeroklub v Trbovljah J« priredil v soboto »Letalski miting«. Mladina se je zabavala in pridno vrtela, ni pa bilo starejše publike. Izgleda, da jesen ni pripraven čas za take prireditve. Ljudje potrebujejo denar za nakup krompirja, otrokom je treba čevljev, zimske obleke itd. To pa niso malen-kosti. Kar vprašajte naše gospodinje. V nedeljo bile Ljubljani atletske tekme srednješolske mladine Tudi 19 trbo- __U-t.JL __..14».. : _ ---tn. J- i»ti. veljskih gimnazijoev in gimnazijk je bilo tam. Zmag sicer niso prinesli domov, odlikoval Pa se je na teh tekmah Trboveljčan Janez Pokorn, splošno znani sprinter, ki obiskuje gradbeno šolo v Ljubljani. Odnesel je zmago v teku na 100 metrov, v skoku v daljino in v metu kopja. Mlademu Pokornu čestitamo. Sodeč po dosedanjih pripravah bo ta akcija ob dobri organizaciji eno izmed nad- | ZASAVSKI PIONIR Kotiček za naše pionirje in pionirke Jako sem zaspan...' »Tako sem zaspan,t mi je dejal nekega ponedeljskega jutra šestletni Lado. »Kaj nisi spal?s sem brž vprašala »Saj nisem mogel. Vso noč so vpili po cesti.* Njegova sestra Darinka je še pristavila: >Ko bi vsaj lepo peli, bi jih se poslušali.« Lado je moral biti res zaspan, ker je o vrtcu po kosilu zaspal, kar se mu večjih šahovskih tekmovanj, hkrati pa dostojna priprava vseh ljubiteljev šahovske igre na VI. kongres KPJ. Z množično udeležbo pokažimo v tem tekmovanju plemenito prizadevanje, da naj postane šah igra vseh delavcev, kmetov in ljudske inteligence. 'e malokdaj posreči. Tudi jaz sem se ponoči mnogokrat zbudila zaradi vpitja po cesti. Včasih bi skoraj ne vedela, ali sem o spalnici ali v živalskem vrtu. Neugnanim moškim so s cviljenjem pomagale še tovarišice. Zjutraj sem lahko pritrdila mami, ki je dejala: -»Nocoj je bila prijetna' noč...« Bo sedaj konec oeselic? No, konec vem, da jih ne bo. Da bi jih le ne bilo vsako nedeljo po več naenkrat! Koliko manj prepirov bi bilo v družinah, če bi ljudje na veselicah ne popivali preko mere. Dragi Ivan Pirečnik O vseh važnejših dogodkih smo vedno obveščeni tudi mi pionirji. Velik, pa tudi pomemben dogodek je vsekakor Tvoja vrniteo o domovino. V zgodovini našega naroda je zapisano, kako so tujci gospodarili pri nas. Nešteto ljudi, med njimi tudi otroci, so morali zapustiti svojo domovino in oditi v tujino. Ti si eden izmed tistih otrok, ki so jih odtrgali od mater, da je krvavelo njihovo srce. Hoteli so te za vedno odtujiti svoji domovini. Po težkih letih ločitve je zmagala pravica in končno si objel svojo mamo in prišel nazaj v našo prelepo domovino. Kakor Tvoja rodna mati, Te je tudi domovina sprejela z odprtimi rokami. Srca slovenskih pionirjev se vesela in pionirji Te z veseljem sprejemamo o svoje vrste, ker vemo, da boš tudi Ti hotel postati dober Titov pionir. Zato Ti kličemo: »Bodi prisrčno pozdravljen o spoji domovini in krepko stopaj po slovenskih tleh za domovino — * Titom naprej!* Trbovlje, 2. oktobra /952. Pionirski odred >Alojz Hohkraut*, Trbovlje l. A N / M 1 V O S T l Najstarejši zakonik. Dr. Samuel Noth Kramer, strokovnjak za hieroglife na univerz: v Pensylvaniji. je razbral najstarejši znani zakonik sveta. To ie zakonik, ki ga je okrog 21)50 met pred našim štetjem sestavil kralj Urnamu. ki je vladal v mestu Ur v južni Mezopotamiji. Zakonik je torej star okrog 4009 let. torej 300 let starejši od znamenitega Hamurbljevega zakonika. Našli so ga pred 10 leti In je opravljen v nekem carigrajskem muzeju. Uvod govori, k kralj Urnamu odbil vojni napad bližnjega mesta navaja Legaš, vzpostavit stare meje. Nato zakonik aocialne in moralne reforme. nija. je aluminij celo v oknih namesto šip. | nekega posebnega izdatka, saj To so dosegli na ta način, da so izdelali premoženje znašalo okrog 160 ■—=-■«- -- postale I Naravno, da niso tu vključeni tako tanke plošče iz aluminija, ki go prozorne. Nenavaden vojak Kmet Moseh Herschlik je dobil poziv, da se javi na vojaške vaje. S seboj ie pripeljal 67 glav goveje živine. 2 konja, traktor tn voz. Razlog: njegova žena ima doma dovolj dela s tremi majhni mi otročiči in se zato ne more ukvarjati s poljem in živino. Kmeta so oprostili vojaških vaj. je njegoyo milijard lir. . . J __ ______ ______________ redni letni dohodpi. ki jih je dobival kot kralj Zanimivo je omeniti da. te bila celotna površina | njegovih posestev v Egiptu ob abdikaciji trikrat večja kot je bila takrat, ko mu jo je zapustil njegov oče. Nebotičnik Iz aluminija. Ameriška družba za proizvodnjo aluminija »Aluminium Com Pany of America« je zgradila v Pittsburgu velikanski nebotičnik s trideset nadstropji, ki je skoraj ves Iz aluminija. Ne le da je lz aluminija zgrajeno oerodje ln pročelje, temveč tudi notranje naprave: kot vodovod ne cevi. električne potrebščine, vrata, dvi gala itd. Da bi stavba bila čimveč iz alumt Farukovo lntetje. Odkar je general Nagib zrušil diktatorsko oblast Faruka v Egiptu, se dnevno pojavljajo v svetovnem tisku šte- vilke Fantkovega ‘metja in dolgi, senzacionalni opisi k ral levega privatnega Jevega privatnega življenja. Po uradnih poročilih sedanje egiptovske vlade le Faruk trošil samo za vzdrževanje svoje kraljevske palače 12 milijard lir na leto, kar pravzaprav zanj ni predstavljalo Urška se pooovarja s Tončko: »Pozabila sem ti povedati nekaj važnega, kar v Zagorju, Hrastniku in še drugod prav gotovo še ne vedo, namreč MESTNO TRGOVSKO PODJETJE V TRBOVLJAH ima te dni na razpolago v svoji poslovalnici »Pri Pašu« (Na Njivi) in v poslovalnici »Na Vodi« (rudniški konsum) prvovrstni PARAClNSKI KAMGARN in odlične volnene izdelke TOVARNE MAJŠPERK. — Cene tem proizvodom so znižane za 2017«. Predvsem bo na razpolago blago za moške in ženske plašče. — Ne pozabite si poleg obeh navedenil) poslovalnic ogledati še bogate zaloge raznovrstnega blaga v ostalih prodajalnah Mestnega trgovskega podjetja v Trbovljah. — Preskrbite si za zimo potrebno blago, ki vam ga nudi po ugodnih cenah MESTNO TRGOVSKO PODJETJE V TRR0VLJAH Letošnja letina po svetu. Ameriško ministrstvo za poljedelstvo sporoča, da kaže le tošnja letina )ita in predvsem pšenice in rži izredno dobro. Po teh računih bo letošnji pridelek pšenice in rži vsaj dosegel, če ne celo presegel, rekordni pridelek lz leta 1936 in bo znašal 225 milijonov 680 tisoč ton žita. Same ZDA bodo pridelala letos 1 milijardo 300 m lijonov mernikov pšenice in rži. Karfada pa. okoli 656 milijonov mernikov. Tudi Francija, Italija, Nemčija in celo Španija bodo pridelale leto« več kot po na vadi. Tein se pridružuje tudi Turčija ln v Aziji Indija Pakistan ter Avstralija. Slab pridelek bodo Imelo leto« država E ...... vzhodne Evrope. Najbolj prizadeta je v tem Madžarska, kjer predvidevajo še slabšo že tev kov lan'. Podobno je na slabem tudi Ju ...................)fl goslavija, kjer je uničila auša ponekod tudi "" "“tdeset odstotkov žita. da ne govorimo . poznih kulturah. Tudi Bolgarija. Ce škoslovaška *n Poljska nimajo kaj pričakovati. ker je tudi pri njih uničila suša velik del pridelka Vsem tistim, ki ponoči tako radi prepevajo po cestah, pa svetujem, da pristopijo k, pevskemu zboru, kjer bodo V treznem stanju urili svoj glas. Še posebno priporočam tovarišicam, naj se vpišejo o novo ustanovljeni ženski zbor v Toplicah, kjer jih bo v petju vodila strokovna moč in ne alkohol ter kričeči divjaki. Obiskovalci veselic pa naj si že enkrat zapomnijo, da je Zagorje mesto. Za vpitje naj si pač poiščejo kak drug kraj in ne zagorske ceste, kajti vsak, ki podnevi dela, ima ponoči rad mir in to vsako noč v tednu. —a Pionirji in pionirke Metka Dolanc, učenka IV. razreda osnovne šole na Dolu pri Hrastniku, vam piše takole; »Dober dan! — halo, pionirji, na plan! Ali ste vsi zaspali med počitnicami! Ali bo spet kaj ugank! Naj kaklna pionirka ali pionir opiše, kod je hodil meji počitnicami in kaj je videl. Jaz sem bila na Bledu in v Domžalah, kjer sem se čudila radiooddajni postaji. — Pozdravljeni!« Tako pravi Metka. Glejte torej, da nam boste kaj pisali Tudi Metka naj nam piše, kaj vse je videla na Bledu, sp ~oči naj nam. če se je vozila po jezeru v eoinu. piše naj nam, kako se jr vozila 7, vlakom, kaj je videla. s kom je govorila, kaj vse je slišala. Vse nas ho zanimalo in tudi pionirje. Kar se pa tiče ugank, sporočamo Metki in ostalim. ki se zanje zanimajo, da bodo verjetno spet prišle na vrsto. — Uredništvo. OB ) A V E Važno za vse potrošnike Mostna trgovsko podjetje v Trbovljah sporoča »sem cenjenim odjemalcem, da si lahko pre-krhe v vseh špecerijskih pošlo« valnirah krompir po ceni 13 din za kilo* gram. Ker so zaloge krompirja omejene, pohitite z nakupom že sedaj, dokler ne pritisne mraz. Obvestilo Pogrebni zavod v Zagorju opominja vse stranke, ki imajo na zagorskem po-kopališču grobove, da plačajo pristojbino za grobove umrlih. Prav tako pozivamo stranke, ki dolgujejo pristojbino za postavitev spomenika še iz leta 1350 in 1351, Ja jo takoj poravnajo. Pogrebni zavod v Zagorju. Objavo V petek, 10. oktobra bo ob 0. uri zvečer v tajništvu fcD »Rudar« posvetovalni sestanek glede ustanovitve lahkoatletskega klub* v Trbovljah. — Vsi ljubitelji lahkoatletik* vabljeni. SD »Rudar«. Trbovlje OBJAVA Uprava Muzeja NOV v Trbovljah pozK* vse prebivalstvo, zlasti Še borce narodno* osvobodilne vojne, v kolikor so v posesti k®' krftnega koli materiala, kakor: slik. oble*' orožja literature itd da ga odstopijo ze.iu Potrebno je da se ta material očuva !** ohrani in da je osredotočen na enem/ mestu* kjer je na vpogled najširšim krogom preb*' valstva. Muzej se nahaja v prenovljenem Rudaf* skem domu v Trbovljah in je redno odpr* vsak torek in petek od 16 do 18. ure. Obiščite ga! Uprava muzeja NOV Trbovlje Partizanski tabor pri »Lizi« nad Trbovljami ZB mesta Trbovlje je skupno s kra jevnimj Zvezami borcev iz Marije Reke in Prebolda priredila preteklo nedeljo velik partizanski tabor pri »Lizi«, zna-Dem kraju med Trbovljami in Savinjsko dolino. 1 abor je bil na prostem. Na njem je ob velikem številu borcev in ostalega prebilalstva sodelovala godim ua pihala »Svobode-center« iz Trbovelj, moški pevski zbor iz Prebolda, šolska mladina iz Marije Reke, ki je poleg petja prednašala razne recitacije ter uprizorila kratko enodejanko. Zbor partizanov se je začel okrog 3. ure dopoldne. Na njem so govorili šolski upravitelj iz Marije Reke, predsednik ZB mesta Trbovlje tov. Janez Zalaznik ter predsednik ZB jz Prebolda, na kar je sledil bogat kulturni .program. Popoldne so nastopili člani in članice TVD »Partizana« iz Trbovelj s prostimi vajami, nato pa je sledilo ljudsko rajanje. OBJAVA septembra so v Savi Dne 25. — Blanco in Rožnim našli moško trupi0. Na sebi je imel belo srajco, obrnjon° čez glavo, rdečo kravato, črno prep'e' teno. Truplo je bilo golo, opasano z **a' vadnirn usnjenim pasom. Na nogah P® je imel visoke črne čevlje. Dolžina trupla znaša 175 do 180°°'' Star je okrog 60 let. redkih kostanjev*1’ las, zgoraj in spodaj brez zob. Kdor bi kaj vedel o ponesrečeni naj sporoči (o oddelku za notranje deve priiOLO Krško. ^ ZAHVALA ' Najtopleje se zahvaljujem primflr'j'J dr. Virgilu Krasniku /a uspešno opiljeno težko operacijo. — Franc Za*** j Trbovlje. | u)* U * »r*MJn Akt tidhoi Odg« vuru urminik f Adiij« oiujui Mib>»i l)b I ru«»vij® uštnr juhi )an) Trbovlje Th»k h* A urn* »(.Junak* I or*<1ii)Atv« lo U(?ri * N o* apr«*« rrJnik« Trbovlj« L-.ič ot ralafoi* 41 M Khčuo »rt O«** Varodn, bank, , r-bovltab 4t 614 l.tat 'kbat, »aak č crtek - Bok«*P'*% ♦ račamo, ortapek: ta Ita, morajo » ,,.)• i-.Onlštvu alžaa.iet, vankc n«4nlJo »»»..miš Msančna oaročnlt a KI lin *»** j|, nelolntna nine^vaiB «1 IUt»T U T T f\ Rl 1 •*! 1Jn pnll#V*«« I2f) n ............... 140 ^ Potamtina lUvllk, na 4 ttraueb