Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman Teljd: Za celo leto predplaea 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Tcljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnapetit-vrsta: 8 kr.,če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. roo.
7 Ljubljani, v četrtek 1. maja 1884.
Letnilt XII.
Zastava Slovako-Slovencev.
Pisatelj teh vrstic je nedavno po listu „Narodnie Novinj"" poročal o narodnem gibanji v očigled bližajočih se, a še ne razpisanih volitev na Ogerskem. Danes pa, gospod vrednik, vzprejmite po istem časniku posneti sostavek, kteri kaže, da so razmere pri naših karpatskih bratih podobne našim, isto tako program, ki se ga držijo slovaški Slovenci.
„Verni zAstave". Pod tem naslovom dotični uvodni članek pravi: Politika ne teče kakor velika reka, z mogočnim in s prijetnim tokom, ne, ona se vrti in zvija, kakor potok. Mi ne jemljemo za zlo, ne zazlevamo kljukastemu potoku njegovih kolobarjev in stranpotov, to bi lahko prizanašali, samo naj bi nam nevarne vode ne spuščal čez svoje bregove.
No današnje prigodbe, ki se vršijo okoli nas, pred nami in za nami, kažeje, da je politika ne-kterih ljudi zgubila pravi smer, prestopila svoje meje ter že tako daleč dospela, da narode razdružuje, njihove moči slabi in vničuje. Oestokrat pri tem pomagajo žalibog celo osebne razmere; sebično ko-ristolovje je duhove že tako premamilo, da je postalo kamen pohujšanja in spotikljivosti. A kdo bi ob-sojeval politiko, če se semtrtje tudi po manje pravih stezah suče, samo da vodi k željenemu cilju? Eaz-umeva se pač, da te stezice ne smejo ovirati glavnega smera, črte. Smer nam je zakon, postava, pravilo vsakega političkega čina, dejanja. Nas ne sme premotiti nobeno slepilo, navidezni prospehi, dozdevni dobički.
Mi smo na svojo zastavo napisali gmotni ali tvarni, nravni in duhovni blagor našaga slovenskega naroda. Vsakdo, ki pozni naš slovenski značaj ter si prizadeva ga tlačiti, kdor našo besedo iztiskava iz prirodnega in zakonitega položaja, vsak takšen Človek je zapeljivec in naš neprijatelj. Mi si prizadevamo omikati ljudstvo, naj bi spoznalo svoje pravice, naj bi si opomoglo na toliko, da bode jih znalo si varovati, a zapravljene pridobiti. Mi korakamo, napredujemo domoljubno, postavno, lojalno.
Mi spoštujemo pravice drugih, a zahtevamo, naj bi tudi naše bile spoštovane.
Tej zastavi ostanemo verni, zvesti. Nas nobena moč ne odkloni od nje. Mi se bomo z vsemi silami upirali napadom, kteri hočejo v ljudstvu slovenskem zaduševati narodno zavest. Mi ne bodemo prenehali s pritožbami glede tlačenja slovenske narodnosti, ugovarjati, protestovati proti lomljenji narodnostne postave, proti zanemarjanju našega jezika po sod-nijah, administrativnih uradih in šolah. Dokler nam ne dajo, tega, kar narn grd po prirodnih in državo-pravnih postavah, ne prenehamo nepostavnost imenovati vse zoper narodnost našo namenjene čine, dejanja.
Nepostavnost je izključljivo vživanje „državnega jezika" po sodiščih, nepostavnost je učenje predmetov po ljudskih šolah s pomočjo madžarščine, nepostavnost je metanje našega jezika iz srednjih uči-lišč, nepostavnost jo pri nas pisanje matrik, krstnih i. dr. knjig z neslovenskim jezikom, nepostavnost je pridrževanje nMatičnih" penez*) in ustanov, ki bi morale služiti namenu, zavoljo kterega so jih ustanovitelji osnovali, a ne da bi jih molji grudili.
Mi se bodemo potegovali za svoje pravice glede jezika in drugih narodnih zadev. Današnje stanje narodnosti smatramo za nepravilno, izjemno, nasil-niško. Tri milijone ljudi — toliko je slovaških Slovencev — bi pač zaslužilo, da bi se za njihove potrebe postavila država ter ozirala na njihove težnje in moči, ali ona še se ne zmeni za vse to. Madžarizacija je sama ob sebi že zadeva nepostavna, je prelamanje zakona leta 1868, ki v § 44. — ta odstavek je rojstni brat glasovitemu § 19. pri nas — vsakemu narodu pod krono sv. Štefana spadajočemu dovoljuje neomejeno rabo materinščine po šolah in uradih. Kdor nasilno madžaršči s iztiskanjem našega polnopravnega jezika, ta greši proti fundamen-
*) Znano je, da je madišarska roka pred nekterimi letmi ubogim Slovakom zaprla gimnazije in pograbila denar, ki so ga ti bili nabrali za svojo „Slovensko Matico" v Budapešti.
Dopisnik.
talnim, osnovnim postavam državopravnim, bodi to kdorkoli.
Krivice nam zadavane v resnici gorko čutimo, a obžalujemo, da je v naši ogerski domovini takšna kolobacija in nevarnost, ker se lomije obstoječe postave, ker celo vlada neče priznavati prirodnega stališča zemlje in prebivalstva slovenskega. Mi ravno in odkritosrčno rečemo, da zaduševanje narodnosti naše je zločin proti eksistenciji (bitji) ogerske države, a bode li se še dalje napredovalo v tem čudnem opravilu, propadla bode naša domovina, kakor se je to že zgodilo z marsiktero drugo državo. Naj bi se pa kaj takega ne pripetilo, naj bi nam domovina razcvetela, močnila, osrečevala se, želimo, da bi narodi vživali slobodo obzirom na razvoj znotranji, kulturni in politični, le tako se bode v okom prišlo državnemu razpadanju.
Mislimo, da ni mogoče dolgo hoditi po dosedanjemu potu, ker ta vodi naravnost do prepada. — Nekaj posebnega opazimo v zgodovini Poljski. Tam sicer ni bila tlačena narodnost, pač pa stališče, stan. Takozvani ^chlop" poljski bil je brezpravna stvar, izdan na milost in nemilost gospodstva, pri-nešenega iz Nemčije, od koder so mesta dobila tako imenovano „magdeburško pravo", vsled kterega so meščanom pripadle posebne predpravice. Namesto take pravne krivice gospodske se pri nas šopiri madžarščina, a mesto podložnega hlapčevstva zavzema duhovno sužništvo. Kam je dospela poljska beseda o svojem času skupna, to je dobro znano.
Narodi jako težko zapopadejo nauke, ki jih najdejo v zgodovini. Tudi pri nas nečejo nikakor pojmiti pogubnosti niltlaka, zatiranja, čeravno naglo zori njegovo strupeno ovočje (sadje). Sami madžarski časopisi pritožujejo se v pogledu na zdivjalost nravnega življenja, na socijalno pokvarjenost. Toda, ni dovolj samo tožiti, misliti je treba tudi na od-stranivne pomočke.
Na visoki naši zastavi stoji zapisano, kako bi se odpomoglo družbinskim bedam, nadlogam. Narodi razviti, svobodni, omikani, vpokojeni, objasneni
LISTEK.
Posvečevanje novega zvona pri sv. Jožefu v Celji.
Na prijaznem hribčeku ob vzhodni strani zunaj Celjskega mesta stoji ena najlepših cerkev lavantinske škofije: cerkev sv. Jožefa. 7. septembra 1852 so se tamkaj naselili čč. oo. misijonarji iz družbe sv. Vin-cencija; vtemeljil je ta misijonski stan pri sv. Jožefu grof Ferdinand Brandis. Koliko so prečastiti gospodje misijonarji storili v teku teh let v čast božjo in v izveličanje neumrjočih duš: to je znano le vsega-vedujočemu Bogu. Toda pobožni romar lahko zapazi tudi na zunanji obliki cerkve, koliko so se imeno-Tani gospodje prizadevali v tem času, da so hram božji prekrasno oblekli od zunaj in od znotraj. — Imela je ta cerkev tudi že do zdaj prav lepo vbrano zvonjenje; pa želeli so dobiti še nov zvon, ki naj z mogočnim glasom daleč na okrog verne kristjane vabi k pobožni molitvi; in včeraj se njim je izpolnila tudi ta želja. „Slovenec" je že marsikaj povedal o tem zvonu, o njegovi obliki in teži; naj danes ob kratkem še pove, kako se je vršilo 2. nedeljo po veliki noči njegovo posvečevanje.
Milostljivi gosp. knez in škof Mariborski so došli v soboto 26. aprila ob štirih popoldne v Celje, spremljani od svojega dvornega g. kaplana. Eavne poti se podajo iz kolodvora k sv. Jožefu, kjer jih na tako imenovani „Kalvarski gori" pričakuje obilno ljudstva, med njim tudi več v belo oblečenih deklic. Vsi smo želeli za prihodnji dan — za dan slovesnosti, vedro in prijazno nebo; Bog nas ni hotel uslišati; celo nedeljo predpoldne je deževalo.
Pri sv. maši v nedeljo, ob '/^O. uri, ktero so služili mil. g. knezošKof, so pele pevkinje iz Št. Petra v Savinjski dolini. Vse se je radovalo nad tako vbranim, res izvrstnim petjem. Sledilo je zatem posvečevanje zvona. V ta namen je bil priredjen na čednem odru med misijonarsko hišo in cerkvenim zvonikom olfar — blizu oltarja v kotu med cerkvijo in zvonikom je visel okusno ovenčani novi zvon. Pri posvečevanju so stregli mil. g. knezoškofu zraven čč. 00. misijonarjev in nekterih Celjskih duhovnikov v. č. g. župnik Teharski, Tomaž Jeretin. Zvon je imel tudi svojega botra in botro; to službo sta opravljala prespoštovana Jožef in Ana Novak (Cestni Jože) iz Št. Jurske fare ob južni železnici. Dasi je celo uro, kar jo trajalo posvečevanje, deževalo, bilo je vendar po širnem prostoru okoli cerkve zbranega silno veliko vernega ljudstva. — Po tem sv. opravilu
so pridigovali mil. g. knez in škof o cerkvenih bla-goslovilih v obče in posebej o blagoslovljenji zvonov. Med sv. mašo, ktero so po pridigi darovali v. č. g. superijov J. Horvat, je prav vrlo pel pomnoženi moški pevski zbor od Celjske farne cerkve: Singen-bergerjevo mašo in hon. s. Stanislai. Nad 30 pevcev je slavilo Najvikšega. Bog daj, da vsi gg. pevci, ki so se do zdaj z izvanredno požrtovalnostjo trudili pri brezštevilnih vajah, kakor tudi ob cerkvenih opravilih na koru, edino le v ta namen, da se pospešuje po pravilnem cerkvenem petji čast božja, da vsi tudi v prihodnje delujejo vstrajno in složno.
Kakor se že pri vsaki dobri stvari rado godi, da njo zlobni ljudje skušajo zatreti, godilo se je tudi našemu vrlemu cerkvenemu pevskemu zboru; da, prišlo je celo tako daleč, da se mu je prepovedalo peti v cerkvenem duhu zloženo latinsko mašo na koru! Kaj takega se more zgoditi se ve le samo v Celji. Toda hvala Bogu in vikši cerkveni škofijski oblastniji: Ta prepoved se je morala zopet preklicati. Po vstrajnem in složnem sodelovanji vseh zadevnih moči — in ravno zdaj imamo tukaj zmožnih moči za vpeljavo cerkvenega petja — se bodo premagale vse težave, bodo morda spoznali svojo budalost celo tisti krogi, ki se temu
s pravico, ktera sveti z narodnosti, bi domovini dajali moč ter jo privedli do pristanišča miru in sreče. To je napisano na praporu domoljubnosti Slovako-Slovenccv.
Kiiloli^a cerkev v zediiijeiiih (Iržavah sevei-iie Amerike.
(Konee.)
Tako je bilo tudi po drugih krajih. Vsak dan, piše Carrol prijatelju, mi prinaša novie, ki vest vznemirjajo in mi zavdajajo velike skrbi za prihodnost. Ne morete si misliti, kakšne bridkosti morem prenašati in kakšno trpljenje se mi kaže za prihodnost, trpljenje, ki poglavitno izvira od tod, da prihajajo duhovni iz raznih krajev in razno izobraženi, ki pridejo tukaj iskat si službe. Prisiljen sem, sprejeti nektere, a komaj so umeščeni, napravijo največi nemir in nered. Carrol pri vsem tem ni obupal, dovršil neverjetne stvari; a potreboval je veči oblasti. Zato so se obrnili odlični duhovniki 1. 1789 do apostolskega sedeža in prosili za svojega škofa. Papež je uslišal te prošnje, dal jim je tudi pravico, naj si sami volijo škofa in škofovi sedež. IzvoliH so mesto Baltimore in — Carrola. Baltimore, poglavitno mesto v Maryland, so izvolili, ker je bilo od nekdaj v ti državi največ katolikov v Ameriki; Carrol pa se je izvolitve močno prestrašil, ter je rekel, da na tem svetu nima več upati miru in za-dovoljnosti, a misel na večnost ga pa se strahom navdaja. A ubogati moram, ubogati hočem, je pristavil ponižni mož.
Potem ko so sv. oče potrdili novega škofa, je šel k posvečevanji na Angleško in povrativši se iz Evrope, začel je snovati škofijo, ki bi imela obsegati vse države v uniji. Združene države so imele 30.000, po drugih virih 50.000 katolikov; 40 mašnikov je bilo vseh skupaj; po največ krajih ni bilo cerkvi ne šol; mnogo katolikov po veČ let ni videlo duhovna in so komaj nekaj pojma imeli o naukih in dolžnostih svoje vere; slabo obnašanje nekterih duhovnikov so protestantje pripisovali cerkvi, v mnogih krajih so zaničevali katolike zarad njih nevednosti. Ali škof Carrol ni obupal. To malo kardelce duhovnikov je s prečudno previdnostjo razdelil po državah in do skrajnih mej v Georgiji, Maine in Mi-chigan-u so ga spoštovali in čislali. Leta 1791 je imel prvi sinod, pri kterem je bilo 22 navzočih, sklepi tam storjeni so bili jako plodoviti.
Prava dobrota je bila cerkvi zedinjenih držav francoska revolucija; ker mnogo Parižanov lepega življenja in visoke vzobraženosti, ki so bili od tam pregnani, prišli so v Ameriko, in tam bili v mnogo korist. Lepo pridobitev je pa imela amerikanska cerkev nad ruskim knezom Demetrijem Galicin-om, ki je prišel v Ameriko seznanit se z Wa8hingtonom in drugimi vodji amerikanske revolucije. Mudil se je kratko časa pri Carrolu, in to je bilo zadosti, da se je odpovedal svetu in posvetil svoje moči v službo mladi cerkvi. Vstopil je v novo semenišče, prejel 1. 1795 mašnikovo posvečevanje in delal do njegove smerti 1840 z apostolsko vnemo in najboljšim vspe-
tako častnemu podvzetju kažejo še sovražne. Toda zadosti o tej stvari!
Poslušajmo zdaj, bliža se poludne: Zvon mora vsaki čas že zapeti. Ees, zagotovljali so nam možje, ki so prevzeli skrb, da zvon potegnejo v zvonikovo lino: „vsaj eno uro potem, ko neha posvečevanje zvona, bomo slišali že njegov glas". „Hitro, ko bote zaslišali zapeti novi zvon, molite glasno angeljsko pozdravljenje; s to molitvijo hočemo zvon pozdraviti vsi pričujoči". Toda poldne odbije, novi zvon pa še vedno molči; se je li mar kaj neljubega pripetilo pri zvonovlaku? Kes, vreteno se je strlo, okrog kterega se ovijajo vrvi, s kterimi se je zvon vlekel navzgor! Treba je toraj poslati v Celjsko mesto po drugo Vreteno (vinto); predno se pa zamore ž njim pričeti nadaljni vlak, preteče več ur. — Zdaj ob petih zvečer se zasliši celo nov, nenavadni zvonov glas; delo je srečno dovršeno I Ees nenavaden, toda čist. močen in mil glas novega zvona! Naj vzbuja verne kristjane k pobožni molitvi, naj jih vabi k božji službi, naj vodi dobre ovčice k skrbnemu Pastirju! „In danes, ko zaslišimo njegov glas, nikar ne utrdimo svojega srca". — Zvečer ob 6. liri so se mil. gosp. knezoškof zopet odpeljali v Maribor.
bom v oddaljenih Alleghaniy-8kih gorah. Proti konci minulega stoletja začeli so se mnogi vselovati v Ameriko, posebno pa katoliški Irci; tako je rastla in se širila katoliška cerkev, nje škofa so povsod, brez razločka vere, največ čislali.
Ko je "VVashington umrl 1. 1780, povabil je kongres katoliškega škofa, da je imel za njim mrtvaški govor, ta Častni nalog je slavno izvršil. Leta 1808 je doživel škof to veselje, da je 6 mladih Amerikancev posvetil v mašnike.
Leta 1810 je že bila katoliška cerkev toliko napredovala, da je papež povzdignil Baltimore v nadškofijo, podredil je nji štiri na novo vstanovljene škofije v Novem Jorku, Piladelfiji, Bostonu in Bard-stovnu. V tem času je bilo v katoliški Ameriki že 80 cerkva, 70 duhovnikov, več samostanov in 150.000 katolikov. 3. decembra 1. 1815 je sklenil Carrol delavno življenje star 83 let. Največo hvalo obsegajo besede Galieina, ko je rekel: čim bolje posnemamo Carrola, tem bolje se bližamo popolnosti.
Z njim je zgubila katoliška cerkev v Ameriki vstanovitelja, združene severne države pa odličnega državljana, ki je delal jednako goreče za oslobojenje severnih držav kakor za oslobojenje cerkve. "VVashington, „oče domovine" nadkriluje vse vrstnike, njemu vreden drug pa je bil prvi katoliški škof. Custis, sinovec Washingtona je pisal, da je AVashington prav posebno ljubil in čislal dr. Carrola zarad njegovih izrednih zaslug pri svečeništvu, zarad neoma-dežanega življenja in zarad posebnih zaslug za domovino.
Škof Carrol je umrl, a njegovo delo z božjo pomočjo postavljeno na trdno podlaga še živi, blagoslov božji je bil zmirom z njegovimi nasledniki, in po amerikanskem katoliškem direktorji je v severni Ameriki: 13 nadškofov, 57 škofov, 6835 svečenikov, 1651 bogoslovcev, 6613 cerkva, 1150 kapel, 1476 postaj za dušne pastirje, 22 duhovenskih semenišč, 87 gimnazij, 599 akademij, 2532 farnih šol, 481.834 otrok hodi v farne šole, 294 je zavetišč, in 139 bolnišnic. V poslednjem letu je prirastlo 289 mašnikov, 217 bogoslovcev, 372 cerkvil, 6 gimnazij, 20 akademij, 41 farnih šol, šolsko obiskovanje je prirastlo za 53.192 gojencev in 19 zavetišč. Ta števila kažejo, kako napreduje katoliška cerkev. Katolikov je 6,633.176.
Hovi volitveiii red
za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani.
(Dalje.)
§ 5.
Pravico voliti imajo tisti člani trgovskega in obrtnega stanu, kteri uživajo vse državljanske pravice, ter v okraji zbornice trgujejo, obrtujejo ali rudarijo, in to samosvojno ali kot javni družniki (po čl. 85 in 99 trgovinskega zakonika); potem tisti, kteri kot načelniki ali ravnatelji vodijo trgovinska ali obrtna podjetja na delnice (§ 7, odstavek 1., zakona dne 29. junija 1868, držav, zakonika št. 85), ako se od omenjenih podjetij v § 7, odstavek 2. navedenega zakona, oziroma v § 2 pričujočega volitvenega reda zaznamenovani davčni znesek plačuje.
Plačevanje merovine se glede utemeljitve volilne pravice in razvrstitve v volilne kategorije (vo-litvene razrede) jednači s plačevanjem dobitkovine.
V imenu ženskih ali takih oseb, ktere so pod zakrilstvom (varuštvom) ali skrbstvom, ter imajo samo v svojih rokah kako trgovino ali kakšen obrt, voli upravitelj njih posla (§ 7, al. 4., zakona o trgovinskih zbornicah).
Eudarska društva, tovarniške in trgovske družbe, društva, vkupni imenitniki svoboščin in vse take skupne osebe imajo samo po j e d e n glas.
Volilno pravico zvršuje tista oseba, kteri pri-stoji zastop podjetja po zakonu ali po pravilih.
Izvoljeni smejo biti tisti trgovci in obrtniki, kteri so avstrijski državljani, so 30. leto svoje dobe navršili, ter imajo že vsaj tri leta vsa svojstva, ka-koršnih je treba volilcu in rodno domjujejo v zborničnem okraji.
Niti voliti niti izvoljeni biti ne morejo tisti, kteri po obstoječih zakonih no smejo v občini niti voliti niti izvoljeni biti (§ 7, al. 10., zakona o trgovinskih zbornicah).
Kazven tega ne morejo izvoljeni biti: trgovci, kteri so pali v konkurz, dokler ne dobijo zopet spo-
sobnosti (§§ 246 in 253 konkurznega reda z dne 25. decembra 1. 1868, držav, zakonika štev. 1 iz 1 1869).
§ 6.
Pravi zbornični člani se volijo v neposrednji volitvi. Pravi člani se volijo za šest let. Kadar minejo tri leta, tedaj v 31. dan decembra polovica članov izstopi po redu svojih službenih let in ti se nadomestijo z novimi volitvami. Ako jih ima več po jednoliko službenih let, razsodi žreb, komu je izstopiti. Izstopivši se smejo spet voliti.
Ako se med časom jedne volitvene d6be izprazni jedno ali več zborniških mest, tedaj zbornica za prave člane pokliče one, kteri so ob zadnji volitvi dobili po največ glasov za prej izvoljenimi v dotičnem volitvenem razredu. Kdor se tako poklice, službuje potem samo do prve volitvene dobe (§ 6, zakona o trgovinskih zbornicah).
§ 7.
Politično deželno oblastvo postavi ob jednem pri razpisu volitev volitveno komisijo, da volitve priredi in z vrši.
Volitvena komisija je sestavljena iz jednega občinskega svetovalca Ljubljanskega mesta in šest zborničnih zastopnikov, in to iz dveh članov trgovskega odseka in iz štirih članov obrtnega odseka, ter vrhu tega tudi iz zapisnikarja (§ 8, zakona o trgovinskih zbornicah.
Občinskega svetovalca Ljubljanskega mesta, kakor tudi zbornične zastopnike imenuje politično deželno oblastvo v člane volitvene komisije.
Občinski zastop in zbornica imata pravico, v tem staviti političnemu deželnemu oblastvu predloge.
Ce se je zbornica razpustila (§ 23, zakona o trgovinskih zbornicah), pokliče politično deželno oblastvo nektere zaupne može izmed trgovcev in obrtnikov v volitveno komisijo.
Komisija ima naslov: C. k. volitvena komisija trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani.
Vse tej volitveni komisiji pripadajoča razsodila so konečno veljavna.
Politična upravna oblastva in županstva imajo dolžnost volitveno komisijo pri izvrševanji volitvenih poslov izdatno podpirati.
Komisija uraduje v prostoru trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani.
Zbornica mora preskrbeti potrebno pomožno osobje.
Volitveni stroški se pokrijejo iz zbornične bla-gajnice.
§
Volitvena komisija sestavi na podstavi zborničnih popisov in če je zbornica razpuščena (§ 23, zakona o trgovinskih zbornicah) eventualno na podstavi uradnih pripomočkov, ki so pri roki posamičnih volilskih kategorijah volilske imenike, kteri ob-sezajo v razpredelkih volilčevo ime in njega priimek in obrt, kraj njegovega podjetja iij po koliko davka plačuje, ter jih, določivši zapadni rok 14 dni za vložitev ugovorov, ako bi jih kaj bilo, razpoloži javno, in to pri c. k. davkovnih uradih in pri mestnem magistratu v Ljubljani.
Ob ugovorih razsoja volitvena komisija, ter naznanja svoja razsodila ugovornikom.
Na podstavi veljavno popravljenih volilskih imenikov razdil volitvena komisija izkaznice in glasovnice za volitev, ter jih razpošlje z razpisom volitvQ volilcem (§ 8, zakona o trgovinskih zbornicah).
V razpisu volitve stoji, koliko članov je po po-samnih volilskih kategorijah (volitvenih razredih) voliti in kteri dan, ter ktero uro se bode volitev pred volitveno komisijo vršila ali po ustnem glasovanji ali da se napisane glasovnice osobno oddado (§ 9, zakona o trgovinskih zbornicah), ter ktero uro se bode ustno glasovanje in oddajanje glasovnic končalo.
Kazven tega je v razpisu volitve naznaniti dan, do kterega morajo, če se volitev vrši z dopošilja-njem po volilcih podpisanih glasovnic (§ 9, zakona o trgovinskih zbornicah), napisane in podpisane glasovnice z izkaznicami dospeti k obrtnemu oblastvu prve stopinje (k okrajnemu glavarstvu, oziroma k magistratu in občinskemu uradu v mestih z lastnim štatutom).
Volitve trgovinskega in obrtnega odseka, oziroma posamnih njegovih volilskih kategorij (volitvenih razredov) sc ^smejo vršiti v primernih presledkih. ktero določa volitvena komisija (§ 9, al. 3., zakona o trgovinskih zbornicah).
Volitveni red je določiti tako, da presledje do
glasoštetja zadostuje, da se morajo glasovnice voli-tveni komisiji oddati in doposlati (§ 9).
Razpis volitve z glasovnicami in izkaznicami vred mora volitvena komisija po obrtnem oblastvu I. stopinje tako doposlati, da se z ozirom na kraj, kjer je volil6evo podjetje, zgoraj navedene tiskovine uredd po občinah in dodavši jim po občinah spisane popise izroče zaznamovanim obrtnim obla-stvom, ktera jih izroče volileem proti dostavnemu izkazu in sicer v mestih z lastnimi štatuti neposredno, drugod pa potom občinskih uradov.
(Koneo prili.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 1. maja.
IVotranje dežele.
Vojni maršal nadvojvoda Alhrecht je v Trstu. Dospel je tja v ponedeljek ob polšesti uri z C. kr. pomorsko eskadro. Na molu San Carlo pričakovala ga brezštevilna množica meščanov in vojakov z godbo, častno kompanijo in zastavo. Vse v Tržaški luki stoječe ladije natvezle so veliko galo, raz mestne zbornice in Lloydove palače plapolale so pa dolge zastave. Sprejeli so ga nezrečeno navdušeno. Poleg mestjanov in vojakov zbrala so se ondi tudi vsa Tržaška avstrijsko misleča društva, ki so špalir napravila. V torek je šel nadvojvoda Albrecht ob pol-osmih zjutraj k sv. maši zadušnici, ki se je pri novem Šv. Antonu na obletnico smrti njegovega preslavnega očeta nadvojvode Karola, zmagovalca v bitki pri Aspernu, služila. Imel jo je prem. škof dr. G avina. Po sv. opravilu podal se je pred veliko vojašnico, in je ondi postavljeno garnizijo pregle-daval. Popoludne ob dveh je bila velika pojedina v hotelu de la Ville za 32 osob. Povabljena so bila načelništva duhovnih, vojaških in civilnih oblastnij. Popoludne šel se je nadvojvoda po „Bošketu" sprehajat, od kodar se je zvečer ob polosmih k ces. namestniku baronu Pretisu povrnil, kjer so te pili. Včeraj imeli ste Tržaška in Koprska posadka velike vojaške vaje pred nadvojvodo Albrechtom in popoludne ob 5. uri se je pa odpeljal.
Načelnih fjeneralnega Haha, fml. baron Beck, potuje po Dalmaciji in Hercegovini, kjer si nove utrditve ogleduje. Vrnil se bo preko Nevesinja in Mostarja, kjer si bo ogledal občrtano in obkoljeno železnično progo, ki se bo takoj drugi mesec delati in še letos dovršila.
Dv. Kopp je klubu združene levice naznanil, da se je odpovedal poslanstvu, ker neče, da bi se mu predpisavalo prepričanje. Klub mu je na to rekel, da to sam po sebi ni bil še noben povod za odpoved poslanstva, pač pak je bila ona potrebna v dokaz, da narod spozna, da se pravi poslanec ne sme nikakemu pritisku umakniti, ne od zgopj ne od spodaj, no od leve ne od desne, ter mu je njegovo postopanje, kot hvalevredno pripoznal. Več jadiko-vanja provzročila je pa Koppova odpoved pri nemških listih, kakor so „Deutsche Zeitung", „\Viener Tagblatt" in drugi, vendar se pa vsi nadjajo, da se bo že kje našel kak volilni okraj, ki bo dr. Koppa zopet s svojim mandatom počastil.
Na HrvaŠkem bodo hišni red v deželnem zboru še bolj poojstrili, kakor so ga lansko leto v jeseni. Dotični odbor je načrt že izdelal in ga bo takoj predlagal strankarskemu klubu, kakor hitro se bo deželni zbor sošel. Za kazen so nerodnim določili izključenje iz deželnega zbora za celo zasedanje, da celo zgubo volilne pravice za bodočo volilno dbbo.
Tuanje države.
i) „Novoja Vremja" prinaša poročilo svojega sedaj pd Avstriji potujočega korespondenta, da se bo spomladi, kadar gora ozeleni, po Hercegovini zopet vnel punt. Že sedaj se prikazujejo tu pa tam tolpe nezadovoljnežev, ktere nezadovoljni elementi iz Srbije gmotno podpirajo. Guje se celo, da uporniki in pan-slavisti za letos neko večjo rabuko po celem JBal-hanu nameravajo. Bolgarski tabori, nezadovoljnost pa Bosni in Hercegovini in srbski radikalci, vse to so očividna zpamenja, da ni vse, kakor bi moralo biti. Sicer pa dopisnik sam pripozna, da nevarnost ni tako velika, kakor se ljudem dozdeva.
Lahi so napravili letos v Turinu razstavo domače obrtnije in umetnosti; pri tej priložnosti so se domislili, da je cesar Franc .Josip še dolžan kralja Humberta obiskati. Ker se pa kaj tacega naravnost na Dunaj pisati ne spodobi, in ker so prepričani, da bi cesarja iH^ranca .Josipa za ccl svet ne dobili v Eim, odkar je papež očividno dokazal, da mu katoliških vladarskih družin ni mogoče sprejemati, ktere bi se ob enem v Kvirinalu mudile, spustili so toraj potomci Rumula nekako bombo v „Petrogradskaja Včdomosti", s ktero poskušajo, če bi se ne dalo cesarjeviča findolfa in Štefanijo v Rim privabiti. Napravili so pa tako-le: Iz Florenca oglasil se je dopisnik v „VMoniosti", da je že za trdno, da obiščeta avstrijska prestolonaslednika Turinsko razstavo, kjer bota ob enem obiskala kralja Humberta, ki so bo
ondi na razstavi mudil, potem se odpeljeta v Rim, kjer bota v palači avstrijskega poslaništva ostala, v Vatikanu obiskala sv. očeta in drugi dap se pa kralju v Kvirinalu poklonila. Da si bode naš cesarski dvor dvakrat in trikrat premislil, preden pojde kdo v Rim se klanjat, nam pač ni treba posebej povdarjati. Cesar Franc Josip dobro v^, da se papež Leon XIII. ni norčeval izdavajoč že vdrugič pisanje do vseh svojih poslancev po katoliških dvorih, v kterem je opozoroval katoliške vladarje že naprej na slučaj, ako bi prišli v Rim in bi se kralju klanjati hoteli, da jih on ne bi zamogel sprejeti. Kar je obetal, je tudi spolnil pri pohodu bavarskih vojvodov. Naj si kralj Humbert izvoli kako drugo mesto, in obiskovanje ne bo imelo nobenih zaprek. Italiji je pa posebno na tem ležeče, da bi našega cesarja ali pa Rudolfa v Rim dobila, in to še več, od kar ste si Rusija in Avstrija posebni prijateljici. Toda na ta način bo še dolgo čakala.
Kaj je značaj v političnem življenji? Praporček na strehi, ki se po vetru suče in prav nič druzega! Bismark, največji politikar sedanjega stoletja nam je to, jasno iokazal. On je svoj politični kožuh že tolikokrat premenil, kolikorkrat se mu je potrebno zdelo, da si v državnem zboru večino ohrani, ktero potem zopet toliko časa za nos vodi, kakor Savojec kosmatina medveda, dokler je dosegel, kar je z njeno pomočjo ravno doseči nameraval. Bismark se je sedaj že nekaj let semkaj z vso odločnostjo (vsaj na videz) konservatizma držal in nemški cesar Viljem L, ki mu je na tem ležeče, da se narodu vera ohrani, je sprevidel, da je desetletni boj proti katoliški cerkvi ne le popolnoma nevspešen, temveč še celo kar naravnost poguben in zarad tega je v prestolnem govoru, kar smo ob svojem času omenili, tudi nekoliko omenjal, da želi že skoraj konec tega boja. Z radostjo pozdravili so konservativci in z njimi ves centrum državnega zbora ponudeno jim priložnost, da jim bo mogoče po dolgem vstrajnem boji na zboljšanje žalostnih razmer, v kterih se ondi katoliki nahajajo, delati. Že so se jeli dogovarjati, da se združijo v eno stranko (konservativci in centrum), ki bo vlado podpirala pri njenem prizadevanji, katolikom obstoječe razmere zboljšati. To bi bilo pa zoper Bismarkove namere. Kajti ako se združita konservativna stranka in centrum, stari Otton pa sam tudi konservativec, moral bi z njima složno korakati in majeve, in druge katoliški cerkvi sovražne postave odpraviti. Tega pa ne! Rajši bi zgubil ne vem kaj, kakor pa da bi katoličanom le nekoliko od-jenjal. Proč toraj s konservativnim kožuhom, prevroč je postal in stari Otton je zopet smuknil v svojo poprejšnjo narodno - liberalno površnjo suknjo, ktero je pred nekaj leti, ko so mu liberalci jeli čez glavo rasti, kakor oguljeno slekel. Sedaj jih zopet potrebuje v boji proti konservativcem in katolikom in še jih je skoraj vse tiste dobil, kteri so mu pomagali pred desetimi leti verige kovati, v ktere je vtaknil katoliško cerkev in njene duhovnike. Bismark sedaj na oslabelo moč konservativnega življa računi toda mož se moti. čez noč se zna zgoditi, da bo cesar Viljem večnega boja sjt in od vstrajnosti nemških katolikov na boljšo pot pripeljan, vendar-le spre-vidil, da boj proti katoliški cerkvi je vsaki stranki poguben, najbolj pa državi. Katoliška cerkev bo ostala, kar je bila, ko od Bismarkovih kosti že pepela več ne bo! In pruska država?
V JParisu zbrali so se minoli četrtek Jero-misti s svojimi načelniki Maurice Rihardom, Pa-skalom, Lenglejem, Bessonom. Prebrali in sklenili so sledečo resolucijo: „Prva dolžnost nam je, da pobijamo vse tiste, ki podpirajo rojaliste, ali pa se nevtralno proti njim zadrže. Dalje je še druga stranka, ktera upora ni zatajila, pač pa kvari njegova načela, hoteč prirediti jih po svojem okusu. Kakor rojaliste, narod ravno tako te talmi-republi-kance vsak dan bolj sovraži. Nikakor jim ne smete na kakoršen koli način pripomoči, da bi še dalje duševno bolehali. Tudi imamo neko radikalno-re-publikansko stranko, ki ima tako zamedena načela, da .ne razloči kolobocije od preosnov, ki bi bile mogoče. Ta stranka strastno hrepeni po napredku, za soeijalizem se pa kar nič ne zmeni, da bi mu pomagala do trdnega stališča, brez kterega pravega napredka ni mogoče. Brezštevilna in jako pomenljiva so pa vprašanja ki nas ločijo od radikalcev. V tem smo pa edini, da kakor mi, tudi oni priznavajo, da je narod sam svoj sodnik z najvišjim go-spodstvom; kakor mi, tako se tudi oni hočejo v vseh zadevah nanj sklicevati; kakor mi, so tudi oni za to, da se pregleda ustava. Povsod, kjer Vam ne bo mogoče oddati svojega glasu bonapar-tističnemu kandidatu, oddajte ga suvereniteti naroda, dajte ga radikalnemu kandidatu.
ima
njemu za daljno potovanje vgodnega vremena. Ko pa misli kraj svojega začasnega stanovanja zapustiti, se vsede vrh grmička; potem zavije eno svojih okroglih in — „huš!" odleti v bolj priljubljeni mu kraj.
Nasledek tej veliki množini slavčkov je bil ta, da so slavčkovi »lovci" urno in slastno segali po njih; in tudi res so marsikteri kljunček premotili s svojim nastavljenim „poljskim murnčkom" in zvabili v svoje mrežice.
Takih slavčkovih „Iovcev" enega poznam; mož že več „križev", pa ne na prsih, ampak na hrbtu, toraj je že bolj izurjen v lovu. Očigled bogatega lova in dobrega plačila za krilatega pevčka si omaja svoje telo in hajd — na lov. Nekega dne si pa že kar naprej na medvedovo kožo privoši glažek brinovčka, pa — precej velik glažek — tak glažek, iz kterega se navadno v manjšega zaliva. Potem pa na delo! Vse gre dobro, vse po sreči; skoraj misli mož, da mu brinovček donaša toliko V kratkem ima mož že 6 pevcov in varno spravi njih vse skup v žakelj. Toda kapljica XIX. stoletja je tudi močna, kakor duh XIX. stoletja; velikost svoje moči ima zaznamovano v svoji številki in ta njena moč znaša XIX „granov"; duh kapljice XIX. stoletja premaga moževega duha, ki ni več zmožen slediti duhu XIX. stoletja in — položi ga zeleno travo. Med tem pa rahli dež mirno pada in hladi ter gasi moževo vročino in sicer tako vspešno, da ta počiva mirno in sladko; da! — sladkeje, ko doma na svojih zlomljenih in že zmletih slamnatih bilkah. Dolgo že počiva, in — zdaj se zbudi. In zdaj ? — Malo mrzlo je možu. Šnopsovo gorkoto je mož deloma izpihal, deloma mu jo je dež ohladil; preljuba božja rosica izpod neba pa nima lastnosti kapljičine XIX. stoletja, ker je ona še iz stare šole, v kteri niso današnje smrdljive kapljice poznali, — in ga toraj tudi ogrela ni. Kaj torej storiti? V obližji stoji hiša; semkaj stopi in trka. Čudno se vidi gospodarju, kdo bi pač zdaj o pozni nočni uri trkal na njegova vrata. In vendar vstane, pogleda in odpre znanemu sosedu — našemu lovcu. „I kaj pa vendar delaš tukaj, o tako pozni uri? in o dežji?"
—	poprašuje hišin oče našega „lovea"; in on pošteno odgovarja, da je slavčike lovil. Potem pa nadaljuje: „Saj — saj — bi še lovil, pa se me je krč podstopil, — krč — krč; oh! tako me vije! — daj mi daj malo brinovca, ako ga kaj imaš doma;
—	saj vem, da ga imaš gotovo kaj". — „Kje imaš pa slavčike?" — popraša hišni oče lovca, ko se mu že dozdeva kaka bolj „kunštna" od našega lovca in ga vsega nekako blatnega vidi. „Tukaj jih imam, tukaj, v žaklji" — pravi, — in moli žakelj tje proti luči. In glejte! — vsi slavčki so bih mrtvi. „Kako pa to, da so mrtvi?" — popraša lovca hišni oče, — „pa ja nisi mrtvih slavčkov lovil?" — In kapljica XIX. stoletja, umna, kakor je, ima urno odgovor izza svojega rokava in pravi: „Lej! lej! — zadušili
se!" — Ali so se mar res zadušili slavčki? —
so
in zadušili v žaklju, ki ima vendar Ijuknjico pri Ijuknjici kakor slamnata streha? O kaj še! Naš „lovee" je v svojem vrtoglavji padel na svoj žakelj in — poležal ter tako umoril uboge slavčike. In zdaj nam je jasna uganjka, zakaj je mož na mokri zemlji tako dobro spal. Menil je bil namreč, da počiva na mehki pirnici, ko je počival na slavčkinem perji. — Na svetu je pa že tako, da vsaka stvar sčasoma opeša; in tudi šnopsova moč je opešala in naš „lovee" je dobro spoznal svojo nesrečo in svoj krč. smola — ja! ja! smola s tem hentanim ob kake tri goldinarje. Kar tožil
tožbo „gor vzel" — godrnja, v novem veselji tega nam zdaj
pa sem ob kate tri tožil, ko bi mi kdo dokler ne pozabi znanega krča.
Šembrana šnopsom; bi ga, kar
Izvirni dopisi.
Od Savskega brega, 27. aprila. (Šn02)S ima pri vsi svoji sreči pravo smolo.) Letos se jo v prvi spomladi nenavadno veliko slavčkov vstavilo ob naših vodnih bregovih, mnogo več, ko navadna leta; menda zavoljo deževja. Slavček namreč potuje le pri lepem vremenu, v slabem pa se kaj rad kar ustavi, kjer ga ravno uima doleti, in mirno pričakuje milega.
DomaČe novice.
{Životopis prihodnjega knezoškofa Ljubljanskega) je ob kratkem ta-le: Preč. g. dr. Gogala Janez jo bil rojen v Kranju 22. junija 1825; po prvih šolah domačih je vstopil v Ljubljani leta 1839 v gimnazijo, leta 1847 v bogoslovje, bil posvečen za mašnika 30. julija 1850, ter je po (iokončanem bogoslovji 1. 1851/52 podučeval sedem mesecev na gimnaziji latinščino v 5. in 6. pa slovenščino v 3. razredu; I. 1852 poslan na Dunaj v Avgustinej vrnil se je doktor bogoslovja leta 185(5, služil nato kot duhovni pomočnik na Vrhniki do oktobra I. 1858, potem pri stolni cerkvi sv. Nikolaja, opravil 1. 1859
meseca marca preskušnjo iz veroslovja za srednje šole, postal julija meseca kateliet na visi gimnaziji v Ljubljani, 1.1863 stalno profesor, tisto leto vodja v Alojznici, 1. 1876 predstojnik Vinceneijeve družbe, vstanovitelj deškega zavetišča in 1. 1883 deške sirotišnice „Collegium Marianum", poprej že leta 1880 častni in 1. 1881 pravi kanonik pa direktor klerikalnega semenišča škofije Ljubljanske, kteri na blagor okreva ravno sedaj iz hude nevarne bolezni — na zdravje!
{„Kmetska posojilnica LjuhljansJce olcolice" v LjuUjani) imela je od 1. januvarija do konca aprila t. 1. 70.198 gold. 49 kr. prometa; hranilne uloge znašajo po stanji koncem aprila 43.433 gold. 80 kr. Ker je obresti posojilom sedaj še za 1% znižala, pričakujemo še lepšega v^peha. Ob jednem opozoru-jemo na njeno današnjo naznanilo.
(ČasniJcarsJco.) Tredništvo „Laibacher Zeitung" prevzel je, kakor „Ljub. List" poroča, z današnjim dnevom naš rojak g. Ivan Naglic, do sedaj sodelavec pri „Triester Tagblattu".
(JMajnilč) obhaja na tukajšnji višji gimnaziji tudi letos po stari navadi vsak razred za-se in po svojem okusu. Mladina nižjih razredov je zadovoljna, ako se zamore kje skupaj zbrati, da popolnoma brez skrbi žogo bije; ona višjih razredov hrepeni že po višjem. Med vsemi izleti bo izvestno najlepši oni, ki so ga napravili sedmošolci v Litijske hribe. Odpeljali so se zjutraj z mešancem do Lazov, od koder so strmino na Janče pod nogo vbrali, kjer so z zajuterkom vživali najlepši razgled, kar ga je v onih pogorskih krajih, ki močno na Švico spominjajo, le dobiti mogoče na zalo gorenjsko in Ljubljansko ravan. Iz Janč spustili se bodo navzdol, prepeljali se preko Save na Vače (vsaj tako je spored), kjer si bodo nekoliko odpočili, in jo potem proti Litiji vrezali. Ondi bo kosilo, po kosilu od-dihljej in razna razveselovanja pod nadzorstvom g. prof. Nedveda. Zvečer jih bo zopet mešanec pobral in v Ljubljano pripeljal.
{Godhe-hiidnice) kakor je pozdravila druga leta prvi majnik, je letos v Ljubljani vsakdo pogrešal. Res je škoda, da se je ta lepa in že od davnih časov pri nas vkoreninjena navada, kar nenadoma s korenino zatrla.
(Hudo vreme) imeli smo danes v Ljubljani ob 7^12. uri dopoludne. Gromelo je in tudi posamične kaplje dežja so jele padati, kterega se nam sedaj, hvala Bogu, kar nič ne manjka.
(Povesil je) pred škofijo dirjajoč kmetišk voz na ^lojtre" žensko osobo. Kriva je bila strahu, ki ga je prestala, sama, kajti voznik je trikrat nad njo za-vpil, pa vselej zastonj. Ko bi ne bil na vso moč konja na stran potegnil, šel bi ji bil voz naravnost čez telo, tako so ji pa kolesa le kiklje nekoliko „po-mungale", ženi pa se druzega ni zgodilo, kakor vsled prestanega strahu morda kaj — človeškega.
(LjuUjana zabavlja!) Komu? Prvemu majniku. Zjutraj je še nekaj kazalo in marsikdo je zapustil mestno zidovje in se na Eožnika napotil, kjer se je okoli 7. ure že precej lično število gostov nabralo. Na Zgornjem Eožniku jih je bilo posebno mnogo, tako da so morali nekteri po pol nre, da celo po tri četrti na kavo čakati, ktere pa naposled vendar le niso dobili, ker se jim je preneumno zdelo tohko časa oprezovati; odšli so rajši v Šiško, kjer so bili izvestno bolje postreženi. Na krčmarjevo lastno korist bi mu svetovali za take izvanredne priložnosti vendar za točno postrežbo skrbeti, kajti poleg dobrega blaga je tudi ona tista reč, do ktere imajo gostje pravico. Točna postrežba goste vabi, zani-kerna jih pa odganja.
Razne reči.
vdušeno: „Nedilme se!" (Mi smo mi, in so nikdar ne vdamo. Ne vdamo se!) V imenu Moravanov zahvalil se je dr. Mildschuh povdarjajoč češko in moravsko liraterstvo. „Čehi in Moravani pri nas smo jedne krvi in na veko nas bo vezala bratovska vez. Našo ljubezen do zlate Prage, najjasneje dokazujejo naši gledališki vlaki, ki ne bodo popred prenehali, če tudi našim nasprotnikom niso po volji, dokler ne pripeljemo poslednjega Moravana v zlato Prago! Hud boj imamo za pravice naroda, a vstrajati hočemo, dokler si ne priborimo vseh pravic. Temu vstrajanju zakličem viharni „Na zdar!"" In tako je šlo od kolodvora do kolodvora, dokler niso došli v zlato Prago.
—	Preden sta prestolonaslednika zapustila Carigrad, ju je sultan še prav po kraljevo obdaroval. Cesarjeviču Rudolfu poklonil je prekrasno sabljo, dva umetno izdelana revolverja, dragoceno in z briljanti okrašeno tobačnico, dva arabska konja, bogato z zlatom olepšano sedlo, zaboj sultau-duhana, skrinjico cigaret, vrečo mokka-kave, popolno pohištvo za salon z vloženim biserničjem in pa zaboj turških preprog in starin. Oesaričina je dobila dragoceno vezljano sedlo za gospe, šapelj, ki je 30.000 gold. vreden in si ga je pri drugem dvornem obedu že v lase pripela; sultanica Valide podarila ji je ob priložnosti, ko jo je Štefanija v haremu obiskala, domačo pohišno obleko vezljano z biseri in smaragdi. Briljantnih gombov imela je tri vrste.
—	Bankir se je pokristjanil. V petek pred cvetno nedeljo krstil je budčjoviški biskup grof Schonborn v Rimu Dunajskega bankirja Adlerja z njegovo ženo. Adler daroval je ob tej priliki zdatne svote rimskim cerkvam.
—	Hugon Šenk naprodaj —v romanu. Veliki četrtek začeli so na Dunaji in v Lipsku prodajati roman; „Hupn Šenk in njega zločini ali morilci deklet in njih žrtve". Ta roman je po najnovejšem okusu. Mora biti mičen.
—	Angleški listi poročajo, da je bil v Ipswichu in druzih vzhodnih delih Angleškega hud potres, ki je posebno veliko škode napravil v Colche-stru, kjer se je sesulo več hiš in razrušilo več cerkev. Trpel je 30 sekund.
Telegrami.
Madrid, 30. aprila. Volitve v korteše končane. Izvoljenih je 329 vladnih in 98 vladi nasprotnih poslancev.
Kahira, 30. aprila. Osman Digraa se pripravlja, da bo zgrabil Assuan.
Portsmouth, 30. aprila. Na parniku „0ro-codile" došlemu iz Bombaja, prikazala se je kolera. Osem vojakov je obolelo, od teh jih je šest pomrlo že čez eno uro. Vseh popotnih bilo je 1242 osob na parniku.
— Iz Moravske pripeljal seje v nedeljo deseti giedališčni vlak v z ato Prago s 428 osobami. Po kolodvorih zbralo se je Cehov in Moravanov toliko, da se je vse trio in so prišle z vstrajnim in do neba segajočim „Na zdar!" pozdravili. Ko je vlak na Kolinski kolodvor vozil, zagodli so godci „Hej Slovane!", pričujoči so se odkrili in gromovito 80 zaklicali „Na zdar!" in „Slava". Ko se je vlak vstavil in so nekteri izstopili, pozdravil jih je Kolinski župan s krepkimi, v srce segajočimi besedami. Opominjal jih je vlastenske pravice v Moravi krepko braniti pred nemškim nasilstvom in je končal rekoč: „Me sme me, a nikdy se nedame", česar ne sme noben Slovan pozabiti. Popotni zakličejo mu na-
]>uuajsika borza.
30. aprila.
Papirna renta po 100 gld.....
Sreberna „ „ „ » ■ 4% avstr. zlata renta, davita prosta Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta
M	))	,1 ^ ^	•	*	*	•
papirna renta	...
Kreditne akcije .... 160 gld. Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gid. „ avstr.-ogorske banke
„ Liinderbanke.....
„ avst.-oger. Lloyd!v v Trstu „ državne železnice .... „ Tr»mway-dru6tva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 . 2.50 gl.
........ 1860 . 500 „
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „
...... „ 1864 . . 50 „
Kreditne srečke . . . . 100 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice .
„ Ferdinandove sev. 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. .
London .......
Srebro .......
Ces. cekini.......
Francoski napoleond......
80	gl.	15	kr.
81	„	40	„ 101 „	05
95 „	90	,
122 „	60	„
91 .,	95	„
88 „	75	„
320 „	50	„
118 „	25	„
852 „	-	„
111 „	20	„
574 „	-	„
314 „	75	„
205 „	40	„,
124 „	-
136 „	80	„
172 „	-	„.
171 „	50	„
182 „	-	„
23 „	50	„
19 „	50	„
108 „	20	„
106 „	25	„
104 „	50	„
121 „	35	„
n	«
5 „	71	„
9 „	64 „
59 „	40 „
Občinski tajnik,

ki je že 17 let po raznih županijah služboval, ter je nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožen in z dobrimi spričevali, želi službo zopet pri kaki županiji prevzeti. Kaj več se izve pri vredni-štvu „Slovenca".
,lt
Umrli so:
28.	aprila. Henrika Maršal, zasebnica, 30 let, Gospodske ulice št. 18, jetika.
29.	aprila. Jožef Meisterl, delavec, zdaj prisiljenee. 49 let, Poljanski nasip št. 50, jetika.
Tujci.
30. aprila.
Pri Maliil: Henrik dr. Loebel, z Dunaja. — Mirosl. Seitz, kupec, z Dunaja. — Ana Peer, zasebnica, z Dunaja. — Janez Naglič, časnikar, iz Trsta. — Josip Latt, c. k. poročnik, iz Ljubljane.
Pri Slonu: Josip Ogrinz, c. k. policijski komisar, z Dunaja. — Oeiirling, Taussig in Khu, kupč. potovalci, z Dunaja.
—	Kari Pfefferkorn, tovarnar, iz Arnaua. — Lengycl, kupec, iz Kanižc. — Dr. Zanadsky, c. k. zdravnik, z družino, iz Idrije.
—	Ivana Paa, modistinja, iz Idrije. — Franc Pischer, gostilničar, iz Kamnika. — Josip Stanič, notarski pristav, iz Kamnika. — Hermann Punzer, iz Hrastnika. — Sonano in Dunator, zasebnika, iz Zadra.
Pri Tavčarji: Marjeta Stelta in Marija Gilbert, zaseb-nice, iz Pulja.
Pri Virantu: Andr. Hamilton, kupe. potovale, iz Škotskega. — Ignacij Peliani, c. k. poročnik, iz Murzzuschlaga. Franc Kastelic, kupec, s hčerama, iz Novomesta.
Pri Južnem kolodvoru: And. Grimlovic, c. k. vpok. major, z Dunaja. — Franc Lammer, c. k. finančni svetnik, z Dunaja. — Ignacij Pischer, tovarnar, iz Brna. — Janez Domeni/-, učitelj, iz Vevč. — Neža Schevšck, šivilja, iz Beljaka.
£k»ekutiTne dražbe.
6.	maja. 1. e. džb. pos. Janez Drinovec iz Terboj, 3818 gl. Kranj. — 1. e. džb. pos. Štefan Lagoj iz Suhorja, 4640 gl. Postojna. — 1. e. džb. pos. Marija Penko iz Kaia, 750 gl. Postojna. — 1. e. džb. pos. Antonija Grilano iz Hraš, 214 gl.
56 kr. Postojna.
7.	maja. 1. c. džb. pos. Blaž Gasparič iz Bezgovce št. 3, 93.') gl. Kočevje. — 3. e. džb. pos. Martin Matekovie iz Kado-viec. — 3. C. džb. pos. Marko Želoznik iz Koželj. Metlika. -1. e. džb. pos. Frane Lisec iz Orle, 2670 gl. Krško.
8.	maja. 1. e. džb. Luka Vidrih iz Cirknice, 850 gl. in 625 gl. Logatec.	_
V lijiibljaui
znižala je obresti posojilom proti menjici od 'J^/o 6®/o; taksa za uradne stroške računa se kakor prej. Hranilne uloge obrestuje po Uradni dan vsaki torek dopoludne. Društvena pisarna je na Marije Terezije cesti.
(1)	BavnateljsM odbor.
ŠMARIflCE
se dobivajo v	(10)
,KatoHški Biakvaimi"
po sledeči ceni:
V pol usnji z barveno obrezo — gl. 90 kr. vse v usn i z barveno obrezo I „ — „ vse v usn i z zlato obrezo . I „ 20 „
Po pošti 10 kr. več. Kdor vzame 12 skupaj dobi jedne za nameček. Najcenejše se knjige pošiljajo po pošti s križnim zavitkom, denarji pa po nakaznicah. S poštnim povzetjem stane mnogo več, pa nepotrebnih stroškov.
99
Gospodu Gabrijelu Piccoli,
lekarju
Veliko let ozdravljam razne bolezni, edino le z Vašo ielodečno esenco" in to z najboljšim vspehora. Prosim vas še za 12 steklenic.
Trst, meseca septembra 1883.
Dr. Pardo, praktičen zdravnik. Vaša „ielode(na esenca'' oprostila me je izvrstno
__in popolnoma liude nad dve
leti trajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor izumniku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo.
Bakovae na Hrvaškem blizo Karlovca.
Ivan Pufič.
Podpisani potrdim, da je ,,ielodečna esetica" g. Gabrijela Piccoli moje župnijane od marsikake bolezni temeljito ozdravila in se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v Istriji meseca oktobra 188^.
Anton Vlassich, župnik - kanonik.
Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše „ielodeine esence'', ki je za bolezni v želodcu bolje od vsakega druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. Augcsthaier, (15)	monter v tovarni za stroje g. Korosi
v Gradci.
„riccolljeva ielodečna esenca" je pomagata že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pi; sem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno m preha-jalno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, ako so o pravem času no ozdravijo. Steklenica velja 10 kr.