KRANJ, DNE 24. JULIJA 1»S4 UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN Dan vstaje so Gorenjci slovesno proslavili Slovesen sprejem patrulj v Kranju Kranj, 22. julija Tako kot so širom po Gorenj-^ slovesno praznovali največji "ovenski praznik, Dan vstaje, *° tudi Kranjčani na predvečer Paznika z lepimi prireditvami Počastili ta zgodovinski dan. V ^ranj je prispelo ob šestih poldne pet partizanskih patrulj, v katerih so bili sami stari ra, ki je prvič v zgodovini slovenskega naroda bil zmagovit. Ta upor je podrl vse dotedanje protiljudske režime v Jugoslaviji in končno stri tudi fašistično nasilje. Ljudstvo je doseglo zrna-nove, Jugoslovanski narodi s« govito stopili na pot v boljše družbene odnose. Za govorom predsednika tov. Košmelja je bojne patrulje in številne Kranjčane, ki so pri- zmago zato, ker je prvo vlogo sostvovali slovesnemu sprejemu, v uporu igral delavski razred pozdravil tudi zastopnik JLA vstaje na Bledu je bila zaključena z mogočno razsvetljavo jezera in ljudskim rajanjem. Na desetine raket je še pozno v noč razsvetljevalo jasno nebo in dajalo praznično razpoloženje. Vedno več ljudi, ki so se želeli priključiti splošnemu slavju tega pomembnega dne slovenske zgodovine je prihajalo na Bled. Tekom današnjega dne pa bo- pod vodstvom Komunistične kapetan tor. Kozomara. Po nje- do stari Dorci m aktivisti obi- partije Jugoslavije. Po zmagi govem govoru je bila pogostitev Wc7brigad~in "odredov*" Pred nad okupatorjem pa je za narode najzaslužnejših borcev kranj- *Wnostno tribuno na Titovem Jugoslavije napočila nova doba. skega okraja. *rgu je prva prispela bojna pa- skali kraje in ljudi ter znance iz narodnoosvobodilne vojne. , j^Ulja iz Preddvora in Šenčurja, sta se pred Kranjem zdru-**ti in nato skupaj vkorakali v ^sto. V presledkih po nekaj ^inut so se zvrstile pred tri- Veličastno slavje na Bledu Proslava iia Primskovem Tudi na Primskovem je pri- Jesenice, 22. julija že dolgo ni videl. Ob 19. uri pa pravila »Svoboda« slavnostno a- Potem, ko so odjeknili prvi so komandirji partizanskih pa- kademijo v počastitev Dneva bUno še patrulje iz Tržiča, Gol- streli in je letalo odvrglo pa- trulJ z Jesenic, Bohinja, Gorij, v Na lavi ki je bila nika in Goric, iz Cerkelj in iz dalca nad jezerom, so začeli Krope, Žirovnice in drugih kra- ..... '. ' . *eh dolin, Selške in Poljanske, v5eraj prihajati na zborno mesto ^ (bilo je skupno osem pa- <*<>bro pripravljena, je sodeloval J* sta se v Skofji Loki združili partizanske patrulje iz vseh pre- trulJ>- P°dali raport majorju ženski pevski zbor, mladi tam- ln nato nadaljevali mimo Zab- delov radovljiškega okraja. JLA tovarišu Prezlju. Ta je buraši in folklorna skupina. Tu- nice pot v Kranj. Tovariš Cerar iz Kranja, ki je nato raportiral predsedniku OO d- nekaj recitacij je bilo Ka slavnostni tribuni so boj- v višini 300 m skočil iz letala Zv,eze borcev tovarišu Berton- "•patrulje pričakali najvidnejši je lepo pristal v vodi in zapla- <*lju, ki je v slavnostnem go- V slavnostnem govoru pa je ^edstavniki oblasti in politič- val k bližnjemu čolnu. Medtem voru orisal zgodovinski pomen govornik poudaril pomen 22. ^ organizacij Raport patrulj pa se je okoli okrašene tribune razvoja naše .narodne revolucije julija za slovenski narod, ki je ie eprejel predsednik kranjske- Pred blejsko »Kazino« zbralo in bodočega razvoja komun. na ta dan dvignil svojo pest *a okraja tov. Miran Košmelj- več tisoč ljudi, kolikor jih Bled Veličastna proslava Dneva zoper okupatorja. *^lenko, ki je nato v svojem *rajšem govoru poudaril tudi ft . ■ • ■ • g • i • V • 1 II • | rrrrrr ii aospodarskih m turističnih prBblemib KLJUCILI SLAVNOST » r Zvečer ob osmi uri je bilo na Zatrnjen predlog o spremembi obratovalnega časa t gospodarskih fcK0S^hbSL2 podjetjih - Ksta„«,«eT Tkalnice Oteče ZB tov. Peklaja je na sre-^ igrišča zagorel velik kres. Kranjčani pa so okoli njega »kupaj 2 našo vojsko plesali Ti-^°vo kolo. S kresovanjem je bil Predvečer Dneva vstaje zaključen. bobrodohll Pred tremi dnevi je prispel na obisk v našo državo na povabilo ^atŠala Tita Njegovo veli-<>tvo cesar Etiopije Haile ^'assie I. Ta obisk je posledica vse ^'stnejših odnosov med na-/Ui dvema državama in na-llhi narodi, ki so se v zadkih dvajsetih letih borili za J^ke cilje. Izbojevali so ^odvisnost, ki je porok za U*Predek in lepšo prihodnost Visokemu gostu so pripra-v Beogradu nadvse pri-?.r**n sprejem. Vse od letali-pa do dvorca na Dedi-kjer visoki gost biva s °Jirn spremstvom, so ga °*đravljale množice Beo-,raJčanov in kmetov, ki so * okoliških vasi prihiteli, da 1 Pozdravili dragega gosta. ^ "aile Selassic se je po pri-j°^u na letališče, kjer ga je .°£akal predsednik republiške tovariš Tito, in po po-^*Hici jugoslovanskim naro-0n», podal s svojim sprem-^v°>n v dvorec na Dedinju. b'eČer pa mu je maršal Tito ^ edil intimno večerjo, kjer e bilo razen cesarja prisotno j** njegovo spremstvo. tihi °pski cesar Do sedem ^ gost v naši državi in v Vjj** Času si bo ogledal šte-kulturne in gospodaric anamenitosti naše držani njemu v čast pa bo tudi fj» ada kopnenih in morna-•na^ S" na^e lirske ar- j^^elovanje med Etiopijo j.^ .^goslavijo, državama z '^no družbeno ureditvijo, 0oi,,lrežeto z đuhom niedse-strJlefi'a razumevanja in vse-*e tnsltega sodelovanja, zato bfortu^' mi pridružujemo do-K| 0§,i«i voditelju Etiopije, U,e^^»festira prisrčne vezi dvema geografsko od-stfeen'ma' vendar po svojih Va^'^njih bližnjima drža- Na zasedanju obeh zborov OLO Radovljica, ki je bilo prejšnji teden, so obravnavali mnoga vprašanja precej obsežnega dnevnega reda, ki je obsegal za oba zbora 25 točk, za zbor proizvajalcev pa še točko več. Ni dvoma, da je tako obsežen dnevni red enkratnega zasedanja utrudljiv, ker odbornik ne morejo z isto pozornostjo slediti in razpravljati tako številna gospodarska vprašanja. Razen tega pa so nekatere točke dnevnega reda le formalnega pomena. skih podjetij, katerim naj se predpišejo pavšalne dajatve, pa so bili odborniki mnenja, da se ta problem še natančneje prouči in reši obojestransko gospodarsko korist. Odbornikom so bili naknadno predloženi v obravnavo še od-loki o spremembi odloka o ureditvi gozdarske službe in pašnega sklada, o uvedbi okrajnih taks, o določitvi stopenj dopolnilne dohodnine od kmetijstva Dejstvo je, da so z decentra- Ijanov predlaga ustanovitev in-lizacijo našega družbenega živ- dustrijskega podjetja, vlagajoč ljenja okrajni ljudski odbori do- P« tem vse svoje pripadajoče in ° pripojitvi avtoprevozniške-bili ,večje pristojnosti in pravi- deleže in imetje v novoustanov- §a Podjetja »Kovinsko-električ-ce. Toda dosedanja praksa kaže, H«* podjetje. Tkalnica je bila nemu« podjetju v Radovljici, da bi nekatera formalna vpra- doslei tekstilna zadruga, sedaj Nazadnje so odborniki spre-šanja lahko brez kršenja demo- pa bo P°stala podjetje za izde- jeli tudi Odlok o dopolnilnem kratičnosti in bojazni pred biro- lovanje bombažnih izdelkov, ker proračunu za leto 1954. mora vskladiti svoje poslovanje Ze ob sprejemu družbenega tudi z novimi gospodarskimi načrta in proračuna za leto 1954 predpisi. se je namreč ugotovilo, da bodo Nadalje so potrdili sklep de- dohodki iz gospodarstva večji lavskega podj. »Tobak«, Ljub- kot je bilo predvideno in sicer ljana o izločitvi skladišča v Radovljici in ustanovitvi samostojnega podjetja z nazivom »Tr-razmisljati o morebitnih spre- govsko podjetje Radovljica«, membah oziroma dopolnitvah , , . * „ , _ .. , , .. Potrdili so ravnotako tudi obstoječega Zakona o ljudskih pravila podjetjema ,Elektro<( 2l„ • °n ' k v, k rovnica in Projektivnemu biro- uredit^ avtomateke "teTeTonske Skupno sejo obeh zborov, na ju v Žirovnici. mreie kar bo v lošno korist kateri so razpravljali o odborni- Q določitvi ODrtnih in gostin_ radovljiškega okraja, kih, ki naj bi sestavljali komisijo za potrditev delovnih mest po strokovni izobrazbi v tarifnih pravilnikih novo ustanovljenih podjetij, je vodil predsednik OLO tov. Milan Kristan. kratizmom reševala posamezna tajništva OLO. Na (ta način bi bilo delo obeh zborov manj obremenjeno z drobnarijami ter bi se odborniki lahko posvetili načelnemu reševanju posameznih problemov. Zato bo treba za 178 milijonov dinarjev. Sklenili so, da se od tega zneska 172 milijonov dinarjev uporabi za dograditev stanovanjskih blokov Železarne na Jesenicah, razen tega pa da dotacija PTT v višini 6 milijonov dinarjev za Panorama Kamnika s Kamniškimi planinami v ozadju .5 rr>ir>cjt po tclcfor)^ Razgovor s predsednikom moravske občme tov. Martinom Klopčičem 8. avgusta bodo v moravski občini praznovali občinski praznik. Na slovesnost se bodo občani pripravili nadvse dostojno, saj so Moravče s svojo okolico znani stari partizan- ski kraji. Predsednik pam je zanimivega. V naši občini je bilo po-žganih 90 hiš in gospodarskih poslopij. Požgane so bile vasi Hrastnik, Grmeče, Kata-rija, Javorščica, Sv. Trojica in Globočica. Poleg tega so bile same Moravče šestkrat bombardirane in je bilo več kot polovico stavb porušenih Zaradi tega je imela občina ogromno dela samo z obnavljanjem porušenih domov in poslopij. To je tudi vzrok, da Se danes nimamo zadružnega doma in nobene dvorane. Ker pa je bilo prosvetno življenje pred vojno pri nas izredno živahno, saj smo imeli dve dvorani, pa je bilo po osvoboditvi kulturno izživljanje precej otež-kočeno. Načrte za nov kulturni dom pa smo že dali v izdelavo, vprašanje je samo, če bomo imeli dovolj denarnih sredstev. Občinski dom, ki je bil razdejan, je že obnovljen. Zadnja dela bodo dokončana do našega občinskega- praznika. V tej stavbi so našli prostor vsi uradi in zobna ambulanta ter pošta. Na podstrešju smo dozidali sedem stanovanj za nameščence in učitelje, šole bodo letos v glavnem vse obnovljene. Dela so končana v Moravčah in pri Sv. Trojici, dočim bomo letos dokončali obnovitev v Pečah in Vrhpolju. Velike težave imamo z u-reditvijo občinskih poti, ki jih imamo v oskrbi. Nič manj kot 28 kilometrov jih o delu občine povedal dosti je, vse pa so zelo slabe. Lani in letos smo regulirali pota v Soteski, Češnjici in v Zalogu. Primanjkuje nam sredstev za gramoz. Vaščani pa so pripravljeni udarniško pomagati pri teh delih. V letu 1953 in letos smo napeljali elektriko v dvanajst vasi. Sedaj pa elektrificiramo požgane vasi Ka-tarijo, Grmeče in Sv. Miklavž, kakor tudi Stebalijo in Štorovje, ki sta hribovski vasi. Precej težko napreduje tudi gradnja okrajne ceste Gandrše—Tertija, ki povezuje Gorenjsko s štajersko. Načrte izdelujejo, OLO Ljubjana-okolica pa je obljubil večje investicije za ta dela. Z gradnjo bodo pričeli prihodnje leto. Naša občina je izrazito a-grarna in nimamo industrije. Edino podjetje je »Kremen«, kjer kopljejo pesek. Podjetje je bilo primitivno in je OLO dal 25 milijonov za mehanizacijo obrata. Sedaj bo podjetje lahko sprejelo tudi večje število delavcev. V naši občini je padlo 140 borcev-domačinov. Zveza borcev jim bo maja prihodnjega leta odkrila spomenik, ki bo stal 1,5 milijona dinarjev. Spomenik izdeluje moravski rojak kipar Tine Kos. še to napišite, da bomo 8. avgusta praznovali občinski praznik, kamor vabimo vse stare partizane z Gorenjske in štajerske, ki so kdajkoli hodili po naših krajih. Zasedanje sta nato odbora nadaljevala na ločenih sejah, kjer Od 1. avgusta nove najemnine V stanovanjsko sUupnosi m Kranju bo prišlo 4400 stanovanj Na torkovi seji ljudskega od- sta razen drugih obravnavala bora mestne občine so največ naslednja važna /vprašanja. Predlog o spremembah obra- razpravljali o odloku o kategorizaciji stanovanj, tarifi stano- pridobiti s povišanjem najemnin čimveč sredstev za vzdrževanje stanovanjskega fonda, ki je že v zelo slabem stanju. Brez ozira na to, da kategorije ne bodo imele nikakršnega To ^e vpliva na ceno stanovanja, so bilo obenem najpomembnejše stanovanja z ozirom na število doseženih točk razvrščena v ka- tovalnega časa v gospodarskih vanjskih najemnin in o delitvi podjetjih je okrajni zbor zavr- . , „n v,„~ i- • stanovanjskih najemnin, ml kot nepripravljen in gospodarsko neutemeljen. Pri tem je potrebno paziti ina posebnosti vprašanje tega zasedanja, trgovske mreže v okraju z ozi- ,T ... ... rom na njegove turistične po- Na osnovi P°pisa ]e m° Ugo" trebe. S področja turizma in go- tovljeno, da je v Kranju 1786 stinstva so sprejeli z malenkost- stavb s 3784 stanovanji s celotnimi spremembami iSe Odlok o no stanovanjsko površino, ki opravljanju gostinskih storitev znag 3 izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, Od- Ljudski odbor, ki je pripravil tegorijo. lok o oddajanju opremljenih sob na osnovi vseh teh podatkov ge nekaj zanimivih podatkov potnikom in turistom ter Odlok spremembo prejšnjega odloka, je dai0 popisovanje, ki ga je o oddajanju hrane abonentom v Je želel pri tem doseči pred- opravila začasna uprava stano- zasebnih gospodinjstvih. vsem dvoje: vzpostaviti pravic- vanjske skupnosti. V Kranju nI Potrdili so sklep skupine dr- no odmerjene najemnine, ki so stanovanj prve kategorije, ki bi žavljanov o ustanovitvi Tkalnice bile dosedaj nepravilne, ker so prišla v stanovanjsko skupnost. Otoče kot industrijskega obra- stanovalci boljših stanovanj pla- Od stanovanj v drugi katego- ta. To je namreč prvi primer čevali le malenkostno višje na- riji bo prišlo v stanovanjsko ne samo v okraju temveč tudi jemnine od onih v precej slab- skupnost 67 stanovanj, iz tretje v republiki, ko skupina držav- ših in slabih stanovanjih, in 332, iz četrte 661, iz pete 856, iz šeste 980 in iz sedme 241 stanovanj. Dosedaj so prebivalci Kranja plačevali za 1 m2 stanovanjske površine poprečno 9,3 dinarja, medtem ko se bo od 1. avgusta dalje plačevalo povprečno 14,1 dinarja za m2. Dosedanja povprečna najemnina za stanovanje je znašala 460 dinarjev, tegorije in sicer: od 100 do 110 nova najemnina pa bo v višini točk v prvo kategorijo, od 86 750 dinarjev, do 99 v drugo, od 71 do 85 v Nova najemnina se bo izraču-tretjo, od 56 do 70 v četrto, od navala tako, da se bo pomnožilo 41 do 55 v peto, od 26 do 40 v število točk s številom m'2 in šesto in do 25 točk v sedmo ka- končno s koeficientom, ki zna- ša za prvi okoliš 0,27, za drugi 0,25 in tretji 0,23. Skladno z novo Uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš bodo na področju LOMO Kranj v hišah splošno ljudskega premoženja in tistih, ki bodo spadale v stanovanjsko skupnost, volitve hišnih svetov in sicer v razdobju od 1. do 30. septembra (Nadaljevanje na 2. str.) In vse&iue Zunanjepolitični feljton PRAZNIK LJUDSKE VSTAJE V KAMNIKU Prvi občinski praznik v Radovljici Tre t \ a nagradna križanka ZABAVNA STRAN štednji šolske mladine V. TEDEN DNI PO SVETU VODE UPADAJO Po katastrofalnih poplavah v Avstriji in na Madžarskem, bo pričele reke počasi upa-dait in se vračajo v svoje struge. Vendar na Madžarskem nevarnost povodnji še ni končana, kajti Donava še vedno narašča in je oblast morala izprazniti že nekaj vasi. Obstoji nevarnost, da bo Donava kljub maksimalnemu vodostaju še narasla. SPORAZUM S FINSKO Tass poroča, da so preteklo nedeljo v Moskvi podpisali sovjetsko-finski sporazum o blagovnem prometu do leta 1960. Izvoz v Finsko bo v letu 1960 dosegel 495,000.000 rubljev. ARETACIJE V GOI Portugalske oblasti v Goi (portugalska posest v Indiji) so v zadnjih dnevih aretirale več uglednih meščanov. Poročajo, da portugalska policija izvaja številne racije in zato prebivalci Goe po šesti uri zvečer ne zapuščajo več svojih domov. MOST NA TURSKO-GRSKI MEJI Grški minister za javna dela Karamanis je izjavil, da bodo avgusta pričeli graditi most čez reko Evros na gr-ško-turški meji. Most bo dolg 700 metrov in bo povezoval ebe državi. To bo eden največjih mostov na Balkanu in je Grčija zanj prispevala •koli 10 milijonov novih drahem, t. j. nad 300.000 dolarjev. VODJA REPUBLIKANSKE VEČINE ZAHTEVA Vodja republikanske večine v ameriškem senatu Know-land je sinoči predlagal, naj bi od SZ in Kitajske zahtevali, naj privolita v svobodne volitve v Nemčiji in na Koreji, če jih zahtevata v Vietnamu. Senator je mnenja, da bi bilo treba volitve izvesti v Nemčiji, na Koreji in v Vietnamu pod nadzorstvom OZN, ko bo ta organizacija ugotovila, da so izpolnjeni pogoji, da bodo volivci svobodno izrazili svojo voljo. RUSI ZAHTEVAJO ZAPLENJENO LADJO Sovjeti so poslali ameriški vladi noto, v kateri protestirajo proti zaplenitvi ladje »Tuapse« pri Formozi in zahtevajo njeno vrnitev. Preje so Sovjeti za zaplembo obdolžili kuomintanske oblasti, sedaj pa zahtevajo izročitev od ameriških, ker smatrajo, da so vode okoli Formoze pod ameriškim nadzorstvom. ŽRTVE VOJNE V INDOKINI Po uradnih podatkih Francije je doslej v Indokini padlo 92.000 francoskih vojakov. Od tega števila je samo 19.000 padlih iz Francije. Največje izgube so imele indokitajske enote in sicer 43.000 mrtvih. Francoske kolonialne enote in Tujska legija pa imajo 30.000 mrtvih. Od decembra 1946 je Francija porabila za vojno v Indokini skoraj tri milijarde frankov. Nove stanovanjske najemnine e,as naših bralcev i milijon za pripravljalna dela za mosi čez Kolero Jeseniški trg pa tak (Nadaljevanje s 1. strani) letos. Kasneje pa bodo še izvolili svet stanovanjske skupnosti. Nove najemnine bodo pravičneje odrejene kot dosedanje. S povišanimi najemninami pa bo LOMO ^obil tudi nekaj več sredstev za vzdrževanje hiš, katera sicer tudi še sedaj ne bodo zadostovala velikim potrebam. Razen tega so odborniki raz- prebivalcev, ki „vsak dan vsaj zovi po .Jelenovem klancu in Jeseničani predobro vedo, da Prodaja ga samo ena stojnica, enkrat pridejo v Kranj. Zato njegovi preusmeritvi na_ Staro }e sadje važen prehrambeni pro- t. j. »Sadje-zelenjava«, ki ga pri- so odborniki odobrili uporabo cesto nevzdržno, so sklenili v izvod tako zaradi svoje kalorič- pelje dnevno na trg nekaj gaj' 1 milijona dinarjev iz investi- začetku avgusta ponovno skli- ne vrednosti, kakor zaradi mno- bic, kar pa v primeri s povpra- cijskih sredstev za pripravljal- cati komisijo, ki bo uredila to gih zasčitnih snovi in to pred- sevanjem ne pomeni nič. Jese na dela, raziskovanje tal in izdelavo načrtov. Tudi turističnemu društvu so izglasovali krat- pereče cestno-prometno vprašanje vse do tedaj, dokler se pač ne bo dalo v skladu z razpolož- koročno posojilo za dokončanje ijivimi sredstvi najti ustreznej-gostišča na Šmarjetni gori, ki §Q rešitev. bo dograjeno v zmanjšanem obsegu kot je bilo predvideno. Odborniki so tudi slišali poročilo sveta za gospodarstvo o vsem vitaminov, organske kisli- niške gospodinje morajo torej." ne in mineralne soli, ki jih vse- sedaj, ko je sadja že dovolj, sta- buje. Danes, ko so vsi živilski ti v dolgih vrstah ter ure in trgi s sadjem že lepo založeni, ure čakati na pol kilograma ali je na jeseniškem trgu največje kilogram sadja, ki si ga otroci povpraševanje po sadju. Zakaj? pravljali še o potrebi izgradnje stanju prometa na Jelenovem mostu čez Kokro, saj je na le- klancu. Ker je sedanje stanje vem bregu Kokre več kot 4000 zaradi prepovedi prometa z vo- Bogat spored Medvoškega tedna Kako so praznovali t Šenčurju Delovni ljudje občine so sklenili, da bodo 14. julija praznovali občinski praznik. Obenem pa je slavilo telesnovzgojno društvo 35-letnico svojega obstoja. Tako je bilo v Medvodah v dneh od 10.—18. julija več prireditev, ki so jih pripravili bodisi telovadci in športniki ali kulturni delavci »Svobode«. Vse prireditve so bile zelo dobro obiskane. »Medvodski teden« je otvoril predsednik ObLO tov. Fr. Mravlja, ki je v kratkem govoru orisal pomen in tudi vzroke, da so prav 14. julij izbrali za ob igro »Raztrganci«, ki je bila zelo dobro obiskana. Na košarkaškem turnirju je sodelovalo 6 ekip in sicer: Liti- ja, Zagorje, Ilirija Ljubljana, sko ploščo. V tej hiši so bila »Partizan« iz Domžal in domača namreč pogosta posvetovanja ekipa. Zmagala je ekipa doma- komunistov in članov OF že činov, ki je porazila vse svoje pred vojno, zlasti pa v letu 1941 tako zelo žele. Upravičeno se sprašujejo, zakaj na trgu ni več stojnic s sadjem? Zakaj sta dve lični baraki stalno zaprti, dočim sta nekoč prodajali sadje in zelenjavo? Zakaj so glavno poslovalnico s sadjem v bližini gimnazije ukinili ravno v času, ko> sadje dozoreva in ko je po njem Na predvečer občinskega praz- Vse priznanje zaslužijo tisti, ki največje povpraševanje? Vsega nika, 17. julija, je bila svečana so k uspehu največ pripomogli; sta na Jesenicah dve trgovini * seja ObLO Šenčur, na kateri je to so predvsem prereditveni od- sadjem in ena stojnica na trgu-govoril o pomenu tega praznika bor in pa gasilci, ki so se na Ali trgovska mreža misli, da je tovariš Janez Mlakar. Sejo bi praznik nadvse skrbno in pol- za Jeseniške potrebe to dovolj? lahko pripravili še bolje in ude- noštevilno pripravili (lepo bi bi- Jesei"ške gospodinje upajo, da ' lo, če bi sledili temu vzgledu bo osamosvojitev trgovin izbolj^ tudi gasilci z Visokega in Luž). šala, ProdaJ° s sadjem in da be Dalje je treba pohvaliti gasil- P°f?°valnica »Kasta«, ki se vse sko godbo, pevski zbor, folklor- *oll.javlja, skoraj postavila no skupino in številne posa- "a z^^kem trgu sto.mico s pre- __• , • , -ii .I , Potrebnim sadjem, ali pa pr*- meznike. k. so vlozUi svoj trud vzela enQ primcrnih ^«£«£5 V priprave za praznovanje. Po- barak na t in nudjla £ sebno požrtvovalni so bih pred- dinjam izbirQ sadja y dovoJni ležiti bi se je morali vsaj vsi odborniki. Takim svečanostim bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti. Isti večer so na hiši Janeza Pipana odkrili spomin- nasprotnike. Druga je Ljublja- Decembra 1941. leta in bil tam sedmk Prireditvenega odbora meri. Mišljenja smo, da bo kon na, tretji »Proletarec« iz Zagor- sprejet sklep o ustanovitvi Ko- tov' Maks Erzin, Ivan Pegam, ki kurenca izboljšala tudi sedanje ja itd. Zasluga za zmago pripa- krške čete, ki je bila še 4sti ie za uspel . Pr°Sram žrtvoval prodajo sadja v stojnici »Sadje da deloma tudi občinstvu, ki je mesc osnovana na Krvavcu. V svo^ tedenski dopust, in pa Ja- zelenjava«, bodrilo svoje igralce in jim olaj- pretežni večini so jo sestavljali ne7' Golob ter Kati Mohorjeva. Gospodinja šalo zmago. na začetku prav borci iz Sen- __ V nedeljo dopoldne je bil na- č"rske občine. 8. marca 1942 je OU IVI aV 11, JUHI l/.Ul ilU / • C* \J\J~ -m---m----- - - ^ 1.«A. • , , w v činski praznik. Predsednik te- stop PLZ, popoldne pa je raz- okupator omenjeno hišo zazgal vilo TVD »Partizan« svoj pra- v nJeJ sta zgorela rnati in san, lesnovzgojnoga društva »Partizan« tov. Novljan pa je pozdravil v imenu telovadnega društva vse navzoče. Po otvoritvi »Medvoškega tedna« se je začela akademija TVD »Partizana«. Lahko rečemo, da ni še nobena telovadna prireditev v Medvodah doživela takega aplavza. Posebno so ugajale pionirke in člani. Prve s por, nakar je sledil velik telo- °*eta Pa 550 isti većer zaJeli ra-vadni nastop, ki so ga^Še poži- nJenega pri sosedu in ga nato vili gostje iz Ljubljane in Dom- ustrelili v Begunjah. žal. Janez Cucek Tudi nedeljsko praznovanje je lepo potekalo. Svečanega zborovanja z bogatim kulturno- V našem družbenem redu je tudi za cerkev mesto Razstava na Jesenicah Pokrajinski odbor CMD za stjo in da je to sodelovanje ved' umetniškim sporedom se ie ude- p?renl*° je imel P"??1.1 ^tr~ no večJe- Istočasno pa izpodbija m^mSSS^S^, druž^n^sl^^tt vrta' SSftK. S ^ r3ČUn 1 Poleg številnih kulturnih, f iz- Predsednik Okr. odbora SZ in ?rtSi£2 ^mKTšS+ irih lludl^ ne n °X "'Z kulturnih in športnih prireditev Pa tovariš Martin Košir, sekre- številnih duhovnikovi Gorenj? ' P P°Sebn° P prostimi vajami, drugi pa v va- v počastitev jeseniškega prazni- tar 00 ZB- O pomenu prazni- ske> so se siavja udeležili tudi jah na orodju. ka, ki bo 1. avgusta, bodo Jese- ka je govoril tajnik obč. odbora ZB Šenčur tov. Pavel Drak- Drugi dan je bilo na sporedu streljanje med sindikalnimi podružnicami. Zmagalo je moštvo »Colorja«. Atletsko tekmovanje je dalo nekaj dobrih rezultatov. Isti dan je bila tudi otvorjena gospodarska razstava, ki je prikazala izdelke vseh pomembnejših tovarn in podjetij. Popoldne so na Zbiliskem jezeru tekmovali s čolni. Zvečer pa je v Zadružnem domu DPD »Svoboda« priredilo vokalno -instrumentalni koncert. Na odbojkarskem turnirju je zmagalo moštvo Sk. Loke pred Šentvidom, Partizanom iz Medvod in Smlednikom. Otvoritvi pristanišča na Zbilj-skem jezeru je prisostvovalo veliko ljudi, ki so zvečer na jezeru poslušali promenadni koncert. Odkrili so spomenik padlim borcem v Pirničah in obdarili partizanske sirote, kar je vsekakor zelo lepo. Veliko pozornost so vzbudili tudi »manevri«, kakor so ljudje tar OO ZB ka, ki bo 1. avgusta, bodo Jese- ka je govoril tajnik obč. odbo- predstavnik GO CMD Anton ničani proslavili spomin na pr- ra ZB Šenčur tov. Pavel Drak- Ravšel, zastopnik Bele Krajine vo oboroženo vstajo tudi z ve- Jar> M imenu okraja in mesta in zastopnik oddelka za prosve-liko razstavo, ki jo pripravljajo Kranja pa je svečanost pozdra- to pri OO SZDL Kranj, v prostorih Metalurške ind. šo- Vl1 tov- Hafnar. Zborovanje je otvoril predsed-le. Pripravlja jo Železarna Je- Proslava je bila kljub neka- nik pokrajinskega odbora CMD senice ob pomoči političnih in terim pomanjkljivostim letos France Sekovanič, ki je govoril množičnih organizacij. Razstava uspešna. To dokazujeta njen ob- 0 uspehih društva in o dobrem bo prikazala delo jeseniških širen in vsestranski program, sodelovanju z državo. Zastopnik plavžarjev, martinarjev, valjav- pa tudi velika udeležba prebi- CMD iz Bele Krajine, kjer je cev itd. valstva na vseh prireditvah, tekla zibelka naše ljudske oblasti, je govoril o letošnji prostora g • r>i # »»vi 10-letnice prvega zasedanja Po gostovanju Slovenske filharmonije snos m poudam. da so duh0V- v inozemstvu. na Jesenicah Gospodarska razstava na Bledu Prav lepo urejena in po ra?' stavljenih proizvodih številnih podjetij iz vse domovine, boga' ta gospodarska razstava na Bi«' du, Je nedvomno pomembna flC spodarska ustanova v naši republiki. Kajti ni ga tujca in m letnika, ki tudi le mimogrede obišče Bled, da si je ne bi ogle' dal. O Slovenski filharmoniji, ki je z gostovanjem na Jesenicah dne 14. t. m. zaključila letošnjo sezono, smo poročali že v zadnji številki našega tednika. Gostovanje je bilo za Jeseničane izreden kulturni užitek, ki zasluži še nekaj vrstic. Poleg večernega koncerta v Fizkultur-nem domu, ki je bil v počastitev 85-letnice ustanovitve Železarne Jesenice, so priredili gostje tudi popoldanski koncert pred bolnico na Plavžu in ob za- Odkar je razstava odprta, j* imenovali borbene akcije, ki so ključku sezone nudili izreden jih izvajali pripadniki Zveze užitek tako železarjem kakor borcev, UROJ, predvoj. vzgoje tudi bolnikom jeseniške bolnice, in enot JLA. Popoldanskemu koncertu je pri- Poleg teh prireditev pa je sostvovalo poleg lažjih bolnikov »Svoboda« priredila še dramsko tudi upravno in zdravniško o- niki Dolenjske in Primorske pripravljeni odločno čuvati pridobitve NOB. Drugi govorniki so sebje s primarijem dr. Brand- se dotaknili še trpljenja sloven- je obiskalo že 16.000 ljudi, od steterjem na čelu. Malo drugače skega ljudstva med vojno in katerih je 65 do 70% tujcev. ^ je pa bilo na večernem koncer- ljudi, ki so prvi organizirali knjigi vtisov so pohvale v naj' vstajo v juliju 1941. leta. različnejših jezikih. Vsi so za' Jože Vovk je v svojem govo- dovoljni z razstavo in prav pC ru o petletnici ustanovitve CMD sebno nad njeno okusno ur«' poudaril, da tisti, ki so v novi ditvijo. dobi prerokovali mučeništvo, ga niso pričakali, nasprotno, stanje kakršno je danes, kaže, da naj-ka. Nemalo čudno pa je dejstvo, de v socialističnem redu tudi da na nastopu ni bilo niti pred- Cerkev in religija svoje mesto stavnikov Železarne niti pred- in je še celo močno zaščitena, stavnikov LOMO in množičnih S tehničnimi poročili in z vo-organizacij. Koncert naše naj- litvami novega odbora, je bilo višje glasbene ustanove bi pač slovesno zborovanje članov zaslužil več pozornosti in to to- CMD zaključeno, liko bolj, ker je bil uvodna pri- Ta občni zbor dokazuje, kako mnogo pripomogla k povečanj1" reditev v počastitev velikega koristno je sodelovanje katoli- naše blagovne izmenjave z inO' praznika delavskih Jesenic. ških duhovnikov z ljudsko obla- zemstvom. tu v Fizkulturnem domu. Ker je bil vstop brezplačen, bi mero-dajni kaj lahko poskrbeli za polno zasedbo. Pa to še ni vse. Koncert je bil v okviru prireditev v počastitev 85-letnice železarne in 1. občinskega prazni- Z razstave gre marsikateri o-biskovalec, ko dobi natančnej' ša pojasnila o podjetju ali te varni, za katere proizvode se za' nima tudi do same tovarne sm podjetja in tam zaključi trgoV ski posel. Razstava, katero vodi podjetji Bled-Commerce, bo nedvomnp Naš zunanjepolitični komentar gladna vojna je za nami Dolgo se je vlekla »azijska« konferenca v Ženevi. Cele !me-se so se sestajali zunanji ministri, njihovi pomočniki in pomočnikov pomočniki, zdaj v vili tega, zdaj onega prikrojeval-ca ,Usode narodov. Razbijali so konferenco in se spet sešli, Američani niso hoteli sedeti za isto mizo s Kitajci in so zategadelj izumili mizo v obliki črke U in s tremi vrstami sedežev. Zapuščali so mesto ob jezeru in se spet vračali, časopisom so zdaj govorili, da s konferenco ne bo nič, zdaj spet, da ni izgubiti upanja. Med seboj so se napadali na tiskovnih konferencah in si spet prijazno segali v roke. In ves čas je bilo videti, da se niti za korak niso pomaknili naprej od začetnega položaja. Res se niso. Ženevska konferenca je bila dolge mesece tako brezplodna, da se je naveličal celo lastnik vile, v kateri ■e je nastanila osrednja osebnost konference, britanski zunanji minister Sir Anthonv Eden, in visokemu najemniku odpovedal stanovanje, kljub prav tako visokim zneskom, ki jih je prejemal za to, da se je odpove- dal kopanju v lastni kadi«. In vendar smo že pred dobrim mesecem v članku »Med Dien Bien Fujem in Ženevo« izrazili prepričanje, da ženevska konferenca ne bo brez vsakih rezultatov, namreč, da bo rešila vsaj indokitajski problem. Izid, ki so ga v Ženevi dosegli v torek zvečer, je predvidevanje potrdil. Tudi način rešitve je tak, kakor smo ga pričakovali. Da je bil tak potek najverjetnejši, kaže sam položaj in medsebojni odnos velikih udeležencev: Od evropskih držav je Velika Britanija zavzela vlogo velikega posrednika, vlogo, ki najbolje ustreza (njeni današnji moči, interesom v jugovzhodni Aziji m sploh potrebi po »sprostitvi živcev«. Po zaslugi je to vlogo odigrala sijajno in dvignila ugled britanske diplomacije. Težko je reči, kateri od naslednjih dveh državnikov bo veljal kot »junak« konference — Eden aH Pierre Mendes-France. Slednji, predsednik ' zadnje francoske vlade in iniciator bivših ostrih, radikalsocialističnih napadov na demokrščanske ekonomske politike, je vsakakor dal močan impulz ženevski konferenci v trenutku, ko je bilo vse videti docela brezupno. Ko je ob nastopu vlade izjavil, da se bo potrudil, doseči sporazum o prenehanju vojne v Indokini do 20. julija opolnoči, ali pa bo odstopil, je postalo jasno, da je na fracoski strani nastopil nov moment, Pojavila se je nova sila, ki je svetu pokazala, da si absolutno želi prekinitve ognja in da se v tem stremljenju ne bo pustila ovirati od bojevitejšega zahodnega partnerja. Odziv, na katerega je ta pobuda naletela tudi v lastni deželi, je izrazil dejstvo, da francosko javno mnenje gleda na kritični položaj tretje republike z realističnimi očmi. Čeprav na prvi pogled kapitulantska, je takšna o-rientacija Francije pozitivna, saj je trezno spregledala stvarne možnosti. Tako se je zahodna Evropa pokazala sorazmerno zelo samostojna v odnosu do njenega a-meriškega zeveznika. Bili so trenutki, ko je kazalo, da je odšla tako daleč, da je že kar onemogočila nadaljnjo navzočnost Dullesa in Bedella Smitha in s tem minirala splošni uspeh kon- ference. Dejansko ni bilo tako. Prav to evropsko stališče je o-mogočilo sporazum kakršen je. Prisililo je ameriškega delegata, da se je vrnil, ker bi sicer nasprotni tabor, Sovjetska zveza in Kitajska, lahko trdil, da je sporazum z Evropo lahko doseči, če tega ne ovirajo ZDA, ki so »torej glavni povzročitelj sporov«. Tudi Sovjetska zveza ni mogla ostvariti svojih maksimalnih pretenzij. Ce Molotov ob odhodu v Ženevo ni bil pripravljen na popuščanje, je do tega vendarle moralo priti spričo dokaj jasno izraženih kitajskih želja po premirju v Indokini. Tudi to pot se je pokazalo, da Kitajska ni poslušen satelit, temveč temeljito enakovreden soigralec. Razen ostalih razlogov, ki jim ni mesta v tako kratkem članku, tudi že navedena stališča posameznih velesil, medsebojno prepletanje njihovih koristi in medsebojno dejstvovanje njihovih moči sili mednarodno dogajanje na drugačen tir. Razvrščanje svetovnih sil v dva sovražna bloka je doseglo končno mero. Porodila je potrebo po postopkih, ki se jih v začetku ni nameravalo poslužiti, — potrebo po pogajanjih, razgovorih in postopnem mirnem reševanju spornih vprašanj. Zaradi nepopustljivosti Sovjetske zveze je bil edini plod berlinske konference o Evropi sklep o sklicanju ženevske konference o Aziji. Pesimisti v Ameriki in Evropi so prerokovali, da utegne biti edini sklep ženevske konference ta, da skli-čejo novo konferenco o Evropi. 2eneva je vendarle dosegla več. Ni sicer rešila korejskega vprašanja. V Koreji ostane vse pri starem. Tudi indokitajski problem ni dokončno rešen, je pa vsaj dosežen sporazum o premirju. Vietnam bodo po 17. vzporedniku razdelili v dve o-zemlji. Severno !bo pod kontrolo vlade »Demokratične republike Vietnam, t. j. Ho Si Min-ha, južno pa bo ostalo pod Bao Dajem. Ostali dve indokitajski državi, Laos in Kambodža bosta nevtralizirani, kar pomeni, da ju bodo zapustile tako viet-minške, kakor tudi francoske čete. Premirje in ponovno razvrstitev oboroženih sil bo kontrolirala nevtralna komisija, ki jo bodo sestavljali zastopniki Indije, Kanade in Poljske. 1956. leta bodo v vsem Vietnamu svobodne splošne volitve. Večstransko deklaracijo z vsemi temi določbami so podpisale države — udeleženke ženevske konfrence z izjemo ZDA, ki so izjavile, ua se vsemu navkljub le strinjajo s tem sporazumom. S tem so se končno zadovoljili tuđi Sovjeti in Kitajci. Mimo tega so zahodni udeleženci konference privo- lili v ameriško zamisel o vai" nostnem paktu jugovzhodne*}' Pacifika, v katerega pa ne bod'' vključene indokitajske dežele Kot je bilo pričakovati, je j Ženevi Molotov predlagal, naJ bi se še letos štiri velesile vn"' vič sestale k razpravi o evrop' skih vprašanjih, torej k pog3' janjem o Nemčiji, nemara v Stockholmu ali v Berlinu. & Rusiji to ni potrebno zaradi M česar drugega, ji to narekuj* želja, da bi za vsako ceno pM prečila uresničitev pogodbe 0 Evropski obrambni skupnoS^' oborožitev Zahodne Nemčije ^ ostvaritev bonnskih sporaz11' mov. bo prinesla Kaj moreDit^ nova konferenca o Evropi, Pa ni mogoče predvidevati. Prič*' kovati ni vsekakor nič pretira0^ ga, saj se tudi nad izidom *^ nevske konference ne moret*1 navduševati. Ta mednarodni $e' stanek velesil je spet pri žive^ telesu presekal na dvoje živ J za življenje sposoben narod 1 ga niti ni vprašal za mnenje. Kljub temu je ženevska ferenca jasno izpričala, da \, mednarodna politika stopil3 novo fazo. Hladna vojna je nami. Na njeno mesto se vztr?^ no vsiljujejo pogajanja in sP^ razumevanja, — sporazumevaj nenačelno in često krivično- ^ a je vendar sporazumevanje ^ ne več vojna. 0 Misli ob kamniškem prazniku 8težkim srcem, a s ponosom, se spominjamo naših bratov in sestra, ki so v dolgotrajni osvobodilni vojni žrtvovali svoja mlada življenja za našo zmago. To je bil boj svobodoljubnega ljudstva, ki noče hlapčevati, ki si hoče samo krojiti svojo usodo. To je bil boj za boljše življenje, boj za socialno osvoboditev in gospodarski napredek, boj za neoviran kulturni razvoj. Naš mali narod ima slavno zgodovino. V poldrugem tisočletju se je moral boriti z ineštetimi zatiralci, pa čeprav so ga tu in tam opeharili za kos domače zemlje, si je vendar priboril svobodo. V naši zgodovini je zapisana bogata kulturna dediščina, na katero smo lahko ponosni. Tudi Kamnik je k temu dodal svoj delež. Se proti koncu 14. stoletja je mesto dobilo prvo šolo. Pomemben prispevek slovenski kulturi so doprinesli številni pisatelji in pesniki, med njimi Jurij Japelj, Anton Medved, Rudolf Maister, Radivoj Peterlin - Petruška, upodabljajoči in gledališki umetniki in tudi gospodarstveniki. V gospodarskem in turističnem pogledu pomembno mestece Kamnik vse do novih časov ni dobilo srednje šole. Pred vojno sta bili sicer dve, j— frančiškanska gimnazija (interna) in dekliška meščanska šola v mekinjskem samostanu. Mnoga dekleta so lahko posečala meščansko šolo, vsa moška mladina pa je ostala ali brez upanja na srednješolske študije ali pa je morala obiskovati oddaljene ljubljanske šole. Razmere, ki niso bile ugodne, so se popolnoma spremenile z našo nacionalno in socialno osvoboditvijo. Ljudstvo zahteva šole, terja pa jih tudi naš čas, saj ni moderne tehnike brez šolanih ljudi, pa naj gre tudi samo za delavsko izobrazbo. Tako je Kamnik dobil po osvoboditvi gimnazijo, ki ima zdaj preko 700 dijakov v 24 oddelkih in katero sta zapustila že dva razreda maturantov. Večina njih se je vpisala na ljubljanske visoke šole. Število dijakov raste iz leta v leto. V prvih povojnih letih so bile v enem poslopju tri šole — gimnazija, osnovna in vajeniška šola, zdaj pa je poslopje pretesno že samo gimnaziji in tudi osnovna šola je v drugi zgradbi s prostori v zadregi. Brez dvoma bo lljudska oblast znala rešiti tudi to in dala naši mladini še eno novo šolsko zgradbo. Mladina pa se udejstvuje tudi na drugih področjih. Aktivno dela v mladinski organizaciji, v gimnazijskem mladinskem klubu, v TVD »Partizan«, v sindikalnem športnem društvu, v DPD »Solidarnost«, v mladinskem in pionirskem pevskem zboru, šahovskem društvu, v ljudski tehniki, pri gasilcih in še kje, kjer kipi nje svobodno življenje. To nam je prinesel naš čas in v tem se nam ohranja nesmrtni spomin na vse one, ki so pričeli vstajo v kamniški občini in ki so jo razplamteli do njene zmage. Naj živi spomin na slavne dni NOB z zavestjo, da si sami kujemo svojo bodočnost! L. A. Dan vstaje v Kamniku Ob prazniku ljudske vstaje Kamnika - 27. juliju čestita vsem Kamničanpm Uredništvo iti uprava „(jlasu (jorerljske 27. juliju Ob občinskem prazniku se poklanjam« spominu prvih žrtev za svobodo in pošiljam« borbene pozdrave vsem delovnim ljudem in delovnim kolektivom mesta Kamnika Delovni kolektiv tovarne upognjenega pohištva „STOL" - Kamnik Delovni kolektiv podjetja SVILANIT Kamnik ČESTITA PREBIVALCEM KAMNIŠKE OBČINE K NJIHOVEMU REVOLUCIONARNEMU PRAZNIKU 2 7. JULIJU IN JIM 2ELI ŠE VELIKO USPEHOV PRI NAPORIH ZA OSTVARITEV SOCIALIZMA Prebivalci mestne obč. Kamnik bodo letos že drugič s ponosom proslavili svoj borbeni občinski praznik 27. julij. Na ta dan 1941. leta so sc Kamničani z orožjem v roki u-prli okupatorju in njegovim pomagačem. Pod vodstvom tova- Druge skupine pa so medtem podirale brzojavne drogove, razdirale železniško progo in podobno. Ena od njih je napadla nemškega policista, ki je z motorjem pridrvel mimo, vendar mu je uspelo uiti nazaj v Kamnik. Tisto noč so bile vse kam- Ostale skupine so po opravljenih akcijah nemoteno krenile na zborno mesto na Kratni, kjer sta jih čakala tov. Tomo Brejc in Marijan Dermastja. Kljub izdajstvu je njihova prva akcija dobro uspela. Tem partizanom so se pridruževali vedno novi borci. Iz njih je zrasel udarni kamniški bataljon, ki je bil strah in trepet okupatorju in njegovim hlapcem. £judski odbor mestne občine Kamnik pošilja ob 27. juliju — prazniku vstaje kamniškega ljudstva, borbenje čestitke Vsem svojim občanom in jim želi, da čim lepše proslavijo spomin na prve dneve upora. Velik gospodarski razvoj Spomenik skojevcema Antonu Miklavčiču in Dominiku Mlakarju, ki sta v boju proti okupatorju prva darovala življenji za svobodo rišev Toma Brejca in Marijana Dermastje so se na udar temeljito pripravili. Policijska ura jih pri delu ni ovirala. V svetli poletni noči so se zbrali delavci in kmetje in pogumno izvedli prvo akcijo v kamniškem okolišu. Razdelili so se v več skupin. Vsaka od njih je imela svojo nalogo, ki jo je hotela opraviti za vsako ceno. Komandant kamniške čete je bil tedaj tovariš Dermastja, komisar pa tovariš Sturm. Na Duplici je tamkajšnja skupina zažgala most čez Kamniško Bistrico. Po gorivo so se uporniki vtihotapili v tovarno »Stol«. Ker z ognjem nso dosegli zaželenega uspeha, so se lotili mostu kar z žago in ga na ta način porušili. Po temeljito opravljeni akciji So se umaknili v gozdove. niške ulice popisane s pozivi na boj. Tudi izdajalec je bil tedaj že na delu. Na Perovem onkraj Bistrice sta v boju s policijsko zasedo junaško padla skojevca Anton Miklavčič in Dominik Mlakar. Ranjen in ujet pa je bil tovariš Gerlovič, ki so ga potem odpeljali v bolnišnico na Golnik. S pomočjo bolniškega osebja se mu je kasneje posrečilo pobegniti k svojim tovarišem v gorenjske gozdove, a svobode ni dočakal. V isti noči so bili še pred začetkom akcije ujeti tudi tovariši Jeglič, Kolarič in Exler. Čez nekaj tednov so jih po zverinskem mučenju ustrelili v Begunjah. Kamnik ima danes 6000 prebivalcev, vsa občina pa jih šteje okoli 9000. Do leta 1952 je bilo mesto sedež okraja Kamnik, po združitvi z okrajem Ljubljana-okolica pa je Kamnik dobil z zakonom o ljudskih odborih mest in mestnih občin svoje posebne pravice, ki mu v novih pogojih omogočajo vsestranski politični, gospodarski in kulturni razvoj. V mestu je skoncentrirana — kemična, kovinsko-predelovalna, lesna, živilska, usnjarska in tekstilna industrija. V občini je zelo razvito tudi obrtništvo. Pretežni del prebivalstva živi od dela v industriji, obrti, trgovini in gostinstvu. Ostalo prebivalstvo pa se ukvarja z živinorejo, poljedelstvom in sadjarstvom. LOMO Kamnik se zelo trudi, da bi občina vsestransko napredovala. Denaima sredstva, ki jih imajo na razpolago, skušajo kar naj koristneje uporabiti. Letos je bil na Glavnem trgu dograjen nov zdravstveni dom. V njem bodo poliklinika, zobna ambulanta in posvetovalnica. V načrtu imajo nadalje adaptacijo Zavoda za rehabilitacijo invalidne mladine. Iz republiških sred- stev pa bodo zraven doma zgradili še stavbo z učilnicami za praktičen pouk, ki je mladini nujno potrebna. V letošnjem letu bo dobilo vodovod naselje pri postaji Kam-nik-mesto in pa naselje pri Spodnjem kolodvoru. Vas Podgorje pa bo še to leto imela nov požarni vodnjak. Letos so dogradili most preko Nevljice in urejena je vsa njegova okolica. Tudi na elektrifikacijo nriso pozabili. Do jeseni bo zasvetila električna luč v Palovčah. Pretežni del stroškov za to bo kril LOMO, vaščani pa bodo pomagali z lesom in prostovoljnim delom. Težko stanovanjsko krizo bo LOMO skušal olajšati z gradnjo dveh devetstanovanjskih blokov. Z deli bodo pričeli v najkrajšem času. Tudi industrijski razvoj kamniške občine gre s hitrimi koraki naprej. Skoraj vse tovarne povečujejo in mehanizirajo svoje obrate. Celotna industrija letos izredno dobro izpolnjuje plan. Nekatera podjetja ga prekoračujejo kar za sto odstotkov, kar je vsekakor zavidljiv uspeh za kamniško industrijo. DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE USNJA KAMNIK POZDRAVLJA OB 27. JULIJU — , DNEVU VSTAJE MESTA KAMNIKA VSE DELOVNE ILJUDI KAMNIŠKE OBČINE Z ZELJO. DA NA SVETLIH TRADICIJAH NOV SE NAPREJ USTVARJAJO LEPŠO BODOČNOST Novi Zdravstveni dom na Glavnem trgu. Fasada je izdelana po načrtih mojstra Plečnika Gospodarska kriza okoli 1934. in 1935. leta tudi delavcem v Tovarni upognjenega pohištva na Duplici pri Kamniku ni prizanesla. Lastnik ing. Remec si je nameraval pomagati iz težkega finančnega položaja, v katerega je zašel deloma po lastni krivdi, s tem, da je hotel znižati plače delavcem kar za 50%. Proti temu nehumanemu ukrepu pa je enotno nastopil ves delovni kolektiv. 1. maja 1934. leta so delavci in delavke Tovarne upognjenega pohištva na Duplici proglasili ištrajk, ki je trajal celih 6 tednov. Težko je bilo takrat zanje in za njihove družine. V tovarni so vsem stav-kujočim grozili z odpovedjo, a delavci so vseeno vztrajali pri svojih pravičnih zahtevah. V boju za pravico niso bili sami. Vseskozi so jim stali ob strani zavedni kamniški trgovci in o-koliški kmetje. Pomagali so delavcem in njihovim družinam, da so laže preživeli krizo, ki je nastopila. Kljub težkim razmeram uporni proletarci niso zapustili tovarne. Neprenehoma so jo čuvale njihove straže, da ne bi kdo nepoklicanih prestopil njenih vrat. Inženir Remec je hotel na vsak način zlomiti njihovo uporno voljo. Poslal je na Štajersko po novo delovno silo. Njegov odposlanec je iskal delavce kar po podjetjih. Prepričeval jih je, da v njegovi tovarni povišujejo plače, ni pa povedal, da delavci stavkajo, ker s 50% plačo ne morejo živeti. Z lažnimi obljubami je delavce res pridobil. Verjeli so, da na Duplici pove- čujejo tovarno in se jim obeta dober zaslužek. Odšli so z njim. Ko jih je obratovodja po prihodu na Duplico pripeljal na delo, so jih nenadoma obkolili stavkujoči delavci, ker so mislili, da jim hočejo ukrasti zaslužek. Tedaj šele so novi delavci spoznali vso resnico. V tovarni iz solidarnosti do svojih tovarišev niso ostali in Remec jim je moral plačati vožnjo za pov-ratek. Mnogo jih je kljub takojšnji vrnitvi ostalo brez dela, ker jih podjetja niso hotela sprejeti nazaj. Veliko obetajoče obljube so jih spravile ob zaslužek. Tako je poizkus ing. Remca propadel in po šestih tednih so vendarle zmagali delavci in stroji so ponovno zabrneli. Lastnik tovarne pa se je takoj maščeval za neuspeh. Odpovedal je službo Rajku Grudnu, zavednemu delavcu iz Nabrežine, ki je bil glavni organizator štrajka. Ko so ostali delavci to zvedeli, so poslali k ing. Remcu nekaj svojih zaupnikov. Ti so mu sporočili, da bo ob dvanajstih prl- Clani delavskega prosvetnega društva »Planinka« na Duplici, ki so ga ustanovili 1936. leta. V sredini je pevovodja Franc Vid-mar-Ciber. Bil je prvi talec, ki je padel v kamniškem okolišu. V NOB je sodelovalo 11 pevcev, 5 jih je izgubilo življenje, v tovarni »Stol« pa je še vedno zaposlenih 8 čel ves kolektiv ponovno stavkati, če ne bo preklical svojega sklepa. Tovarnar Remec se je ustrašil grožnje. Vedel je namreč, da se z delavci ne bo mogel šaliti, zato je odločitev o Grudnovi odpustitvi res takoj razveljavil. Doživel je nov moralni poraz, že naslednji dan pa se je oglasil v njegovi pisarni tov. Gruden in sam podal odpoved. Pod vplivom Partije se je že ti-stikrat pokazala enotnost in moč delavskega razreda v skupnem nastopu proti izkoriščanju delovnega ljudstva. Kapitalisti so se dobro zavedali nevarnih posledic organiziranega razrednega boja, zato so vsa združevanja delavcev prepovedali. Če so le slutili, da je nekdo pripadnik naprednega delavskega gibanja, so ga začeli preganjati. Napredni delavci so se organizirali na drug način. 1936. leta so na Duplici ustanovili pevsko društvo »Planinka«. Tega jim niso mogli prepovedati. Kasneje so ustanovili tudi nogometno društvo »Virtus«. Tovarnar Remec je vseskozi strogo pazil na njihove korake. V teh društvih pa se je kljub vsemu nadzorstvu kovala revolucionarna zavest. Vojna 1941. 1. je našla delavce pripravljene. Njihova revolucionarna razgibanost se je po okupaciji nadaljevala v organizirani pripravi za borbo proti sovražniku. 27. julija so se z orožjem dvignili k uporu in prve žrtve za svobodo so padle iz njihovih vrst. Iz Begunj Minulo soboto so se sestali na Javorniku bivši interniranei z Jesenic, Javornika ter ostalih krajev radovljiškega okraja. Navzoč je bil tudi org. sekretar OK ZKS tov. Bertoncelj. Ustanovili so sekcijo internirancev okraja Radovljica, ki bo delovala v okviru okrajnega odbora Zveze borcev in izvolili šestčlanski odbor, ki ga sestavljajo trije interniranei in trije člani okrajnega odbora ZB. Med drugim so razpravljali tudi o nujnosti ustanovitve muzeja talcev v Begunjah. Predpriprave zanjo so zaupali tov. Slavku Smo-leju z Jesenic, ki bo zbiral potrebni material. Tretja nagradna križanka Dopisujte v „Glas Gorenjske" V Železarni na Jesenicah so uspešno preizkusili uporabo velenjskega lignita za obratovanje generatorskih naprav. Pred pol leta je bil na iniciativo upravnega odbora ustanovljen pri jeseniški železarni biro za napredek metalurške proizvodnje, ki je dosegel pomembne uspehe. Na generatorjih so izvedli poizkuse vplinjenja velenjskega lignita in so prve poizkuse zaključili z uspehom. Velenjski premog daje tudi malenkostno nižjo kalorično vrednost. Za dosega istega efekta porabijo 15 do 17°/o lignita več. Kljub temu pa je pri isti toploti učinek za 26.2()/o cenejši od trboveljskega premoga ali 840 din pri toni. S tem, da bodo v jeseniških generatorjih nadomestili trboveljski premog z lignitom, bodo na kurivu letno prihranili 87 milijonov dinarjev. Trenutno obratu- Sklepanje kolektivnih pogodb je z lignitom generatorska naprava v obratu opekarne. Prihodnji mesec pa bodo začeli u-porabljati lignit na generatorskih napravah. Ker so premogovniki zasavskega bazena že močno izčrpani, je uspeh biroja toliko pomembnejši. V jeseniški železarni so prvo poletje letos izpolnili svoje družbene obveznosti s 106% po količini in s 100,7% po vrednosti. S tem je kolektiv uspel nadoknaditi izpadlo proizvodnjo, ki je nastala pozimi zaradi pomanjkanja električne sile. Največji u-speh je dosegla jeklarna, ki je svoj polletni plan izpolnila s 108,2%, kar pomeni, da je dala našemu gospodarstvu 5904 ton jekla več, kot je bilo predvideno. Tudi žična valjarna je dosegla lepe uspehe in je julijski plan presegla za 19%. Železarna kot celota pa je v mesecu juniju izpolnila svoj proizvodni plan po količini s 109,7% in po vrednosti s 108,7%. V letu 1952 sklenjene kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi obrtniki - delodajalci, so odigrale vlogo pri ureditvi delovnih odnosov in načinu nagrajevanja v takratnih družbenih pogojih. Razvoj našega gospodarstva, ki terja številne nove gospodarske predpise tudi s področja dela, zahteva nujno spremembo oziroma zamenjavo dosedanjega načina sklepanja kolektivnih pogodb. Republ. odbor sindikata obrtnih delavcev je v dogovoru z republiško obrtno zbornico sklenil, da se priporoči podpisnikom kolektivnih pogodb, da te razveljavijo ter sklenejo v mesecu juliju in ove tako, da bi te kolektivne pogodbe začele veljati s 1. avgustom. Da bi se delo pri sklepanju teh pogodb olajšalo ter da se vanje ne pozabijo vnesti zakonite /določbe, so odgovorni zato sestavili posebni obrazec. Ti obrazci so že bili poslani vsem sindikalnim podružnicam podjetij kakor tudi zasebnim obrtnikom. Ker |se v kolektivno pogodbo lahko vnesejo še ostale pripombe, ki v obraz- cu niso zajete, jih lahko podpisniki dodajo na zadnji strani. Sklepanje kolektivnih pogodb vodi in podpiše v imenu svojih članov sindikal. podružnica podjetja. Medsebojni dogovor, izražen in uzakonjen v kolektivni pogodbi, je sklenjen med tistimi delavci in delodajalci, med katerimi se ta pogodba sklepa. Marsikateri delavci dosedaj namreč niso poznali vsebine kolektivnih pogodb, kar je dostikrat povzročalo nepotrebne težave. S Hruške Ker Hrušica ni samostojna Občina, ne praznuje občinskega, temveč vaški praznik. Ta dan se vsako leto spomni talcev, ki so padli na Belem polju nad Hrušico. V soboto večer bodo priredili v počastitev praznika spevoigro »Moč uniforme«, v nedeljo pa bodo občinski praznik oznanile fanfare. Sledilo bo javno zborovanje in odhod na Belo polje. Danes objavljamo tretjo in zadnjo nagradno križanko, ki jih je naše uredništvo razpisalo za svoje naročnike in bralce. Vse reševalce ponovno opozarjamo, da bo uredništvo upoštevalo pri žrebanju samo tiste rešitve, ki jih bodo bralci poslali skupaj s tremi nagradnimi kuponi do 11. avgusta. V tem tednu se je seznam nagrad povečal in sicer je tovarna »Iskra« prispevala dve dinami za kolesa, v seznam nagrad smo uvrstili tudi otroško posteljo, «Pletenina« je darovala srajco in en par rokavic. »Tkanina« pa je dorovala lepo naglavno ruto. Točen in celoten seznam nagrad bomo zaradi pomanjkanja prostora, objavili v naslednji številki, na katero reševalce posebej opozarjamo. Službene objave OGZ Kranj Objava št. 10 Na razpolago so modre suk-njene uniforme po ceni 6.000.— din, katere bi pa morala društva nekoliko predelati. Natančnejša pojasnila dobite v pisarni OGZ Kranj. Tudi glede zamenjave spojk dobite pojasnila v pisarni OGZ. Na pomoč! Sekretar: Stefe Janko Okr. poveljnik: Šiling Joško Vesten pregled kurilnih naprav Občinski ljudski odbor Gorenja vas in PGD Kranj sta nam dostavila zapisnike, kjer so podrobno obdelani preventivni ukrepi kurilnih in dimovodnih naprav. Iz zapisnika je razvidno, da so člani komisije bili tudi člani gasilskega društva, ki so vestno pregledali vse stavbe in stanovanja na njihovem območju. Ugotovili so razne pomanjkljivosti dimovodnih na- Ustiovni občni zbor v Wm Prav na koncu Poljanske doline leži ob cesti Fužine—Cerkno vas Sovodenj, kjer imajo lep Zadružni dom in moderno zgrajeno osnovno šolo. Ze dalj časa so občani razmišljali, }da bi organizirali še svoje gasilsko društvo, ki bi skrbelo za varnost teh slikovitih hribovskih preueiov in po vseh pobočjih raztresenih kmetij in naselij. 11. julija 1954 so ga res ustanovili. Za prvega predsednika je bil izvoljen tov. Frančišek Pagon, za poveljnika pa tov. Peternelj. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi dva zastopnika OGZ. Novemu društvu želimo, da v složnem delu doseže čimveč u-spehov. Prostovoljno gasilsko društvo v Preddvoru je pred 14 dnevi izročilo prometu gasilski avtomobil. Ob tej priliki so imeli gasilsko slovesnost, kateri sta prisostvovala podpredsednik OGZ T. Starič in (cerkljanski brigadni poveljnik T. Miklavčic. prav. Dimniki n. pr. niso dovolj zavarovani, dimniška vratca ise ne zapirajo dobro ali pa čistilnih vratic sploh ni; dimniki niso speljani čez streho in dim zastaja pod krovom; pri ognjiščih so ob kurišču razne butare in celo stelja, električna napeljava ni v skladu s predpisi in podobno. Vsi lastniki teh stavb so dobili opozorila, da nedostatke takoj odpravijo. Posebno pažnjo pa je posvetiti raznim podstrešnim navla-kam, ker so ravno ti predmeti vzrok marsikateremu požaru. Požar na Hujali V največjem deževju je 16. julija 1954 malo poi polnoči začel goreti kozolec pri Janezu Sternu, po domače pri Bitencu na Hujah. Kozolec s 14 predel-ki je bil napolnjen z žitom in senom. Na požarišče je prihitelo PGD Kranj v dobrih petih minutah po telefonskem pozivu in je našlo že V« kozolca v plamenu. Z avtotankom so požar v četrt ure lokalizirali in obvarovali ostali del kozolca pred uničenjem. Prostovoljno gasilsko društvo Poljane je praznovalo 11. julija 1954 60-letnico obstoja. Ob tej slovesnosti so jmeli paradni sprevod in sektorske praktične vaje. Po proslavi je bila tombola in ljudsko rajanje. Vodoravno: 1. in 123. bo v mesecu avgustu v Kranju in namen te prireditve: 17. ostra resa na klasu; 18. žensko ime, tudi up; 19. oblika glagola omagati; 20. posrednik; 21. glas; 23. oblika pomožnega glagola:; 24. vlomilec; 26. moško ime; 27. kdo (hrvatsko); 28. oblika glagola peti; 30. ime franc. skladatelja; 32. osebni zaimek; 33. izačetnici našega pesnika balad in romanc; 34. ima vsak veznik; 35. znana veleželeznina v Kranju; 36. pečat; 38. tedenska tribuna (kratica); 39. zlodej; 41. tla (hrvatsko); 44. kraj na Štajerskem, kjer je bo v septembru velika manifestacija; 45. ploskovna mera; 47. nadležna kot . . ; 48. vogal (hrv.); 49. vstavi ERGO; 51. mesto v Etiopiji; 53. vrsta zemlje; 54. azij. drž. znana po petrolejskih vrelcih; 55. del kolesa; 57. maščoba; 59. pripravi gospodinja; 60. vstavi LAR; 61. sikanje; 62. Kratica našega prvega slovenskega narodnoosvobodilnega sveta; 64. afriška žival (j=i); 65. vstavi ESA; 66. in (lat.); 67. ima vsaka hiša; 68. merska enota; 69. stara hiša (brez b); 71. začetnici narodnega heroja; 72. adresa (okrajš.); 73. del noge; 74. ženski glas; 76. obl. glagola ustrašiti; 80. deležnik glagola liti; 811. finančni polom; 85. nesti (velelnik); 86. ud (dvojina); 88. oziralni zaimek; 89. glej 21. vodoravno; 90. gorovje v Južni Ameriki; 91. znan partizanski kraj v Beli Krajini; 93. hrib, ki se dviga nad Jesenicami; 96. veznik; ,97. oblika oseb. zaimka; 98. delavski svet (kratica); 100. vstavi RK; 101. vi (nemško); 103. ljudski odbor (kratica); 105. moško ime; 107. rastlina; 108. vrsta razprave; 110. da (italj.); 111, tovarna konzerv v Kamniku; 113. šviga; 115. zlato (franc); 116. skupina; 117. steza; 118. potovati (velenik); 120. predlog; 121. hlod. Navpično: 1. bazoviška žrtev; 2. lunin vpliv na morje; 3. oblika glagola riti; 4. številka (2. skl.); 5. predlog; 6. plast; 7. veznik; 8. pripadnik nemškega plemena Sasov; 9. moško ime; 10. pritrdilnica; 11. vremenska sprememba; 12. grška črka; 13. oblika gl. imeti; 14. obraba; 15. potnik; 16. krpati; 21. ledeni dež; 22. ne govori; 24. proga; 25. težina; 28. jabolčna jed; 29. naselbina; 30. proračun (brez - t); 31. naš maršal; 34. podlaga; 37. hrib; 39. partizanski kraj v Beli krajini; 40. velika noga; 41. brezverec (dvojina); 42. grosi-stično podjetje z zelenjavo in sadjem v Kranju; 43. mešanec belih in črnih; 44. bacil sifilisa; 44. A sanje; 44. B kratica ene izmed naših republik; 47. srbsko moško ime; 48. seč; 50. osojna stran; 52. moško ime; 54. poznana tovarna za fino mehaniko v Kranju; 55. enako velik; 56. vrsta pesmi (množina); 58. znano podjetje v Kamniku, ki je dalo za nagrado stroj ček za rezanje mesa; 62. gora v Karavankah; 63. tovarna čokolade v Sloveniji; 67. prebivalec ob Odri; 7t. lug; 72. Trsta (narobe); 75. bodičasta rastlina; 76. združeni narodi (angl.) — kratica; 77. urin; 78. ropot; 79. miseln; 81. 10. avgusta... 82. žensko ime; 83. vrsta pesnitve; 84. osebni zaimek; 87. vprašalnica; 89. športna panoga; 92. orehovje; 94. perzijski kralj. 95. ne vidi; 98. vrsta bonbonov; 99. je v hiši nad nami; 102. spleteni lasje; 104. moško |ime; 106. nikal-nica; 109. glej 23. vodoravno; 110. čistilno sredstvo; 112. očka; 114. enota za delo; 116. Združena ameriške države (kratica); 117. ima lepo (perje; 119. neprijetna žival; 122. Ljudska tehnika (kratica). Nagradni kupon Št. 3 Pni občinski praznik v Radovliici 28. julija 1941 so odšli iz Radovljice prvi borci v partizane Ze v predaprilski Jugoslaviji je bilo v Radovljici in v delavskih Lescah močno gibanje prote tedanjemu protiljudskemu režimu. Napredni delavci so se zbrali v kulturnem društvu »Svoboda« — kasneje »Vzajemnost« in sindikatu »Saveza metalnih radnika«. Vsa ta gibanja so vodili komunisti. Ne samo v društvu, tudi na zunaj so manifestirali svojo revolucionarno zavest. Praznovanje delavskega praznika 1. ma« Hrušičani so počastili 50-letnico PGD Hrušica Minulo nedeljo je bila na Hrušici lepa slovesnost. Tamošnje PGD je proslavljalo 50-letnico svojega obstoja. Na predvečer so uprizorili na vrtu gasilskega doma igro »Trojčki«, ki je bila dobro obiskana in je lepo uspela. Na dan obletnice so na kolodvoru sprejeli goste, med katerimi so bili tudi gasilci iz Kanala na Slov. Primorskem. Sledila je slavnost s sprevodom in slavnostnim govorom, nato pa gasilske vaje. Višek slavnostnega zborovanja je bilo razvitje novega prapora s 136 žebljički, ki je najbogatejše opremljen na vsem Gorenjskem. O delu društva Lom nad Tržičem V to gasilsko društvo je vključenih 44 članov. V preteklem četrtletju so imeli tri seje upravnega odbora in en sestanek članstva. Jmeli so pet vaj z orodjem. Mestna občina Radovljica praznuje v dneh 24.-28. julija svoj OBČINSKI PRAZNIK LOMO Radovljica, Občinski kamile ZKS, Občinski odbor SZDL čestitajo vsem državljanom, delovnim kolektivom, društvom in organizacijam ter vabijo k prazničnim prireditvam. £judski odbor mestne občine RADOVLJICA ja, kjer so sodelovali tudi kmetje, moralna in materialna moč stavkajočim rudarjem v Trbovljah v deembru 1939. leta, so temu dokaz. Tudi akcija protestnih resolucij v letu 1940-41 s podpisi za takojšen izpust političnih internirancev je bila uspešno izvršena, kajti internirance so izpustili. V sami Radovljici ni bilo delavskih društev, ker ni bilo delavskega zaledja, zato so se napredni elementi povezovali v levem krilu Sokola ter tam razvijali revolucionarno dejavnost. Vsa predvojna revolucionarna razgibanost se je po okupaciji nadaljevala v organizirani pripravi za borbo proti okupatorju. V Radovljici, v Lescah in na Lancovem je bilo osnovanih več vojaških grup, ki so štele nad 40 članov. Te skupine so zbirale orožje, vojaški material in politično delale med prebivalstvom. 28. julija 1941. leta je odšlo v partizane 12 prvih organizatorjev in članov vojaških skupin. To je najpomembnejši datum za o-boroženo borbo proti okupatorju v Radovljici in zato je proglašen za občinski praznik. Ker praznujemo letos prvič svoj praznik, bodo proslave precej svečane. Ze v soboto, 24. julija, bo ob 19. uri pri grobnici padlih borcev koncert godbe na pihala s slavnostnim govorom o pomenu praznika. Ob tem času bo tudi prihod partizanskih patrulj, ki bodo prispele iz okoliških občin. , Patrulje bodo nato položil« vence na grobnico padlih borcev v Radovljici in ob spomenikih talcev v Lescah in na Lancovem. TF2 3139 Pa fcteuisket* tfflkmetiskm svetu (Nadaljevanje in konec) Arhova jama v bližini Arhovega gospodarskega poslopja v Zg. Dupljah. Oba vhoda držita vanjo še iz sadovnjaka. Glavni vhod leži 3 m nad sadovnjakom. Jamsko dno pa se za toliko takoj zniža, potem Pa gre dalje iv notranjost skoraj vodoravno. 'Vhod je bil včasih nižji in večji, toda pobočje iz konglomerata in prsti je zelo sipko in ise neprestano kruši Pred jamo. Tako je is časom 3 ni visok stožec kamenja in prsti jamski vhod zelo zožil. Stranski vhod je nekaj metrov zahodno od glavnega v malo trdnejšem konglomeratu. Nadaljuje se ozek rov komaj meter širok in visok. Po nekaj fmetrih se združi z glavnim rovom. Jama je precej dobro zasigura-na, zlasti na koncu, kjer so pogosti ne preveč veliki kapniki. V severnem in vzhodnem delu jame najdemu tudi suhe ponvice. V bližini jame izvira večji studenec, odkoder dobivajo pitno vodo skoraj vse Zg. Duplje to Žeje. Arhovo jamo je morda naredil eden od manjših nekdanjih izvjrov Tržiške Bistrice. Najzanimivejša na tem pjd-1'očju pa je Arneševa jama Pri Sp. Dupljah. Leži nekoJiko nad vasjo na pobočju Udnefca boršta. Iz jjame teče manjši studenec, ki se v notranjosti zbira v tolmune, 10 m od vhoda Pa je zajezen z betonsko pregrado. Od tod se &tudenčnica Pretaka v široko korito in naprej po ceveh kot pitna voda v Sp. Duplje. Slikovit in širok vhod se kmalu zoži v nizek rov, kjer moreš prodirati le čepe ali Sloboko sključen. Kdor je prvič v jami, kaj rad pozabi kje je •n mimogrede trešči z glavo ob kapnik na stropu, kar mu 'se1-Veda ne pusti preveč prijetnih Posledic. Ze takoj v začetnem delu naletimo na manjše rjavkaste kapnike z luknjico po sredi in s kapljico kristalno Prozorne vode na koncu. Kmalu opazimo prve okamenele slapove, po katerih polzi voda. Ta je izjedla na nagnjenih tleh tu^i večje in manjše ponvice. Jarnske stene so ponekod lepo zasigane drugje pa ne. Skozi ozki rov poležemo do prostornih Podzemeljskih dvoran, tako ve-«kih, da nekaterih jamarska svetilka sploh ne razsvetli. Vendar je takih dvoran bolj malo Jn spet se moramo skloniti pod včasih (komaj 30 cm Visokim kamenitim stropom. A mladi naravoslovec se ne ustraši nobenih zaprek, pogumno se me-*er za metrom plazi naprej in ^e vedno novih zanimivosti. rl približno 500 metrih morajo lobiti sifon po stranskem su-nem rovu z lepim kapniškim stebrom. Še 50 metrov in pridejo skozi ozko luknjo ter pre-*° nekaj metrov visokega premda spet do /vode. Prodiranje °d tu naprej je še precej te-2avnejše, kajti jama se še bolj Zoži — tako da konca nismo do- jame, ki jih malokdo pozna segli, dasi |smo bili pod zem- smo 450 metrov jame. ljo včasih tudi po pet ur in več. V temnih podzemeljskih rovih Najdalje smo prodrli ob ekskur- smo našli nekaj živih bitij, ka- Mlada jamarja pred vhodom v jamo pri Zadragi ziji med letošnjimi semestralni- kor drobne polžke, jamske paj-mi počitnicami, t. j. približno 1 ke, bele imokriee in kobilice z kilometer. Zmerill in narisali zakrnelimi krili. Poleg teh stal- Jlov letalski izum helikopter z raketnimi motorji • Malokatera vrsta sodobnih letal se je tako obnesla v povojnih letih kakor helikopterji, pa najsi so z njimi evakuirali ranjence prav iz sredine nasprotnikovega ognja ali pa prevažali zdolgočasene delegate na neskončna mirovna pogajanja. Toda tudi v mirnih časih postajajo helikopterji vedno bolj nepogrešljivi ,reševalci pri vseh težkih elementarnih oiesrečah. Vodoravni propeler dosedanjih helikopterjev so gnali običajni letalski motorji. Sedaj pa poročajo, jda je 2. julija letos vzletel z mornariškega letališča v Los Alamitosu, Kalifornija, nov tip helikopterja, ki ga ženeta dva raketna motorja. ( To, le 45 kg težko letalo, ki so ga posrečeno imenovali »Pin-wheel« (izg. pinvil = vetrnica), je na pogled kar se da prepro> sto. Štiri palice tvorijo ogrodje piramide, katere vrh nosi zračni vijak z navpično osjo. Pilot je na sedež privezan z jermenom in usmerja drobno letalo kar z ročajem »običajnega motocikla, v motorjih pa izgoreva vodikov peroksid — ne potrebuje nobene elektrike, oljnega sistema, transmisije, starterja, niti generatorja. nih prebivalcev se blizu vhoda zadržujejo tudi »prehodni gostje«: netopirji in vešče, naj si iščejo hrano ali zavetišče. |Od rastlin pokriva jamske stene precej daleč v notranjost stu-denčni jetrnjak s svojimi listnatimi stebli. Ozek potoček iz Arneševe jame, ki je boren ostanek nekdanje Tržiške Bistrice, se že blizu Strahinja zgubi v zemljo s trdno miocensko podlago vred. Le ob velikem deževju privre iz jame toliko vode, da ne more vsa ponikniti in takrat prične teči v Savo pri Struževem potoček Skadov. Za konec še nekaj besed o Lebinščici in jami pri Zadragi Iz prve dobiva pitno vodo vas Pivka pri Naklem. Jama je precej velika in že raziskana, toda vhod jje zaprt z lesenimi vrati. Jama pri Zadragi leži nekaj korakov stran od glavne ceste pod pobočjem Udnega boršta. Prodiranje vanjo pa ni mogoče zaradi vasoke vode tže kar pri vhodu. Domačini pravijo, da sta jami povezani z Arneševo jamo, kar je precej mogoče. Vendar se z barvanjem, najzanesljivejšim načinom, tega ne bo dalo dokazati, ker voda povsod teče iz jam. Kakor smo videli iz skromnega opisa, je kraški svet v naši okolici zelo zanimiv in mnogo-ličen, le da poznamo mnogo jam samo po imenu. Mlade jamarje torej čaka še težka, a hvaležna naloga. Saj pravzaprav ni lepšega, kot prodirati ob trepetajoči svetlobi karbidovk v neznane podzemeljske globine, kjer se na tisoč kapljic kristalno čiste vode čudovito blešči po za-siganih stenah in vitkih kapnikih ... Andrej Triler PREMOG Z MORSKEGA DNA Ker je veliko glavnih žil v starejših rudnikih severovzhodne Anglije Se izčrpanih, skuša Ministrstvo za premog najti premogove rezerve na morskem dnu ob britanski obali. Po vzoru jeklenih obrambnih stolpov, s katerih je topništvo med vojno branilo vhod y ustje reke Temze, so izdelali premakljiv vrtalni stolp za premog, uporaben pri globini pod 36,5 m. Proces vrtanja premoga na morju ne bo dosti drugačen od vrtanja na kopnem, le da bodo tu svedri vstavljeni v dolgo cev od jeklene platforme do morskega dna. RANA URA — ZLATA URA Praktično vrednost gornjega domačega reka prav lahko ' preizkusite na bazarju v Bejrutu, Libanon, kamor morate priti za dobro kupčijo zgodaj zjutraj. Tamkajšnji prodajalci namreč spustijo ceno prvemu kupcu za kaki dve tretjini, ker verujejo, da bi bil drugače celodnevni posel slab. Vendar zvijačni trgovci tudi to lepo vero prevarijo tako, da naročijo za prvega kupca kakega sorodnika ali celo svojega pomočnika. DOBROSRČNI ANGLEŠKI POŠTAR »Pozor! Siničje gnezdo v poštnem nabiralniku. Prosimo, oddajte pismo kje drugje.« , Tablo s takim napisom je postavil poleg nabiralnika vaški poštar blizu angleškega mesta Wokinga. Res so njegovi sovaščani dokazali, da ne slovi zaman po svetu angleška dobrosrčnost in ljubezen do živali; drobna ptica je v miru izvalila mladiče. — Da bi Angleži vsaj toliko razumeli tudi uboge kenijske in rodezijske črnce kakor svoje kanarčke, mačke in pse ... ZADNJI VELIKI IZBRUH VEZUVA Vulkanski Jprah ob velikem izbruhu Vezuva leta 1944 je deževal tri dni in lomil strehe celo v Salernu, 53 km od Neaplja. Mobilizirani so bili vojaki in cjvilisti. da so odmetavali fin jrjav prah s položnih streh. Tudi ulice so bile posute skoraj 30 cm na debelo z Vezuvovim pepelom. Nek bivši angleški vojak pripoveduje, kako je prodrl do vulkanskega žrela čim bliže (je mogel in vrgel na tla časopis, ki je pri njegovih nogah pri priči stlel v pepel. NEKAJ ZA NASE 2ENE Kako poceni vložimo sadje Moda »Pinvvheel«, najnovejši tip helikopterji Borovnice za kompot, če nimamo sladkorja Očiščene borovnice pristavimo brez vode na štedilnik in jih kuhamo med mešanjem toliko časa, da izločijo največ tekočine. Potem jih odstavimo in ohlajenim primešamo na tri litre eno veliko žlico salicila. Napolnimo steklenice (buteljke ali slatinske), povrhu potresemo SALICIL in jih zamašimo. Pri uporabi primešamo po okusu sladkorja in kompot je tak, kot bi bile borovnice sveže. Konzervirano sadje brez patentnih kozarcev Koščičasto sadje (češnje, marelice, braskve, češplje) razpolovimo in odstranimo peške. Navzgor obrnjenim polovicam nasujemo izmenoma plast sladkorja. Posodo pokrijemo in pustimo stati dva dni, da se sladkor raztopi. Za češnje vzamemo na en kg sadja 30 do 35 dkg sladkorja, za marelice 80 dkg, za češplje 40 dkg. Cez dva dni pristavimo na štedilnik, da vre 15 minut. Nato ohlajenim primešamo salicil in napolnimo kozarce. Praktični nasvet Srbska riba Za to jed potrebujemo 2 kg težko (ščuko, 1 liter smetane, 2 žlici soli, žlico rdeče paprike, in tri zrezane čebule, XU 1 riža in šest žlic masla. Riž očistimo in ga damo v pekačo. Prav tako očistimo tudi ribo, jo posolimo in položimo na riž. Posujemo jo s papriko in čebulo in polijemo z raztopljenim maslom. Pečemo jo v pečici in od časa do časa polijemo s smetano. Ko je riž suh in mehak, je jed gotova. Serviramo jo v isti posodi, v kateri smo jed pekle. Okoli velikega ovalnega izreza vaše letne obleke lahko za spremembo prišijete venček umetnega poljskega cvetja, kot ga vidite na zgornji sliki PO OLAFU ASLAGSSONU PPIPEOIL V. DPŽAlt 29 le Da ^rank je bil ganjen. »Kaj misliš Nelly«, je Jal »ali je ta volčič nenavadno ljubezniv ali Je vražje pretkan?« Vprašal jo je še, če b9,i ga vzameta s seboj domov. Nelly je odgodila v prid malemu volku. Navdušeno je udarjal a z repom in se pritrdilno oglašala na razne »Odlično!« je dejal Frank. ln Življenje malega volka je bilo rešeno... 30 Za malega volčiča so nastopili novi časi. Prvo noč je bil plah in boječ, zjutraj pa je in» krepko použil svoj zajtrk. Pes, pa tudi mož ga nista vznemirjala. Toda pri najmanjšem premiku je že odskočil, najrahlejši šum mu je vzbudil pozornost. Frank ni mogel nikdar z gotovostjo trditi, da je volk nameraval pobegniti. Začudeno ga je gledal, če ga je Nelly, držeč ga za tilnik, prinesla domov. 31 V toplih popoldanskih urah sta volk in Nelly dremala. Zaščito pred soncem sta si poiskala v senci lesene kolibe. Na večer, ob sončnem zatonu, sta šla na lov za kunci, ki so se skrivali v gostem grmičevju. Da je bil lov uspešen, sta se posluževala zvijač, ki jih je Nelly do popolnosti obvladala. Volk — tako so klicali novinca — je zagrešil izprva marsikatero napako. In zgodilo se je, da je dobil za svojo nerodnost pošteno kazen. 32 Večja sprememba je nastopila za našega junaka v juliju, ko se je Frank preselil na goro, kjer je ipasel ovce. Z vzgojo volka je šlo težje. Nekega lepega popoldneva so prispeli v naselje. Sredi tekanja je volk nepremično obstal in buljil v belo streho na vozu, ki je stal pred njimi ob potu. Pridi, mali neumnež!« je zaklieal Frank. »Nič se ti ne bo zgodilo!« i Junaček je pomahal % repom, približal se pa še vedno ni. I Denarno varčevanje šolske mladine Glede na važnost in vzgojni jega časa posvetili zbiranju hra- značaj varčevanje pri šolski nilnih vlog. mladini še ni zavzelo tisti Taz- Uspehi bi bili lahko še bolj- mah in še niso doseženi taki gi> če lbi našlo varčevanje šol- uspehi, da bi bili lahko z njimi gke miadine razumevanje pri zadovoljni. Predpisi o ustanav- vseh pr0svetnih delavcih. Res, ljanju dijaških hranilnih bla- da so ti s svojim delom v ve- gajn, ki so izšli leta 1951, so 5ini siučajev prezaposleni, ven- bili pri prosvetnih delavcih Iše dar so primeiri, da učitelji, ki dokaj dobro sprejeti. V šolskih de]aj0 z zavestjo in razumeva- letih 1951-52 in 1952-53 je (bilo njem, dosegajo z minimalnim sicer nabranih nekaj hranilnih naporom iepe uspehe, vlog, vendar je delo potem po pustilo. ; Podružnica Nar niče' |je v šolskem letu 1953-54 izvedla akcijo za ustanavljanje šport ★ šport * šport V enem tednu tri zmage Vukičeva dosegla nov slovenski mladinski in članski rekord Kranj je bil ,te dni prizorišče tatom 4:1. Končno stanje 97:57 rutinirano moštvo, ki je sodelovalo že na tekmovanjih v prvi zvezni ligi. V vseh treh di- Šah I. šahovsko prvenstvo metalurgov Jugoslavije sciplinah, plavanju, waterpolu in skokih, so zelo močni. Kranjska Mladost pa je gledalcem pripravila lepo presenečenje. dijaških hranilnih blagajn na onih šolah, kjer še niso obstojale. Vodstva šol so z razumevanjem podprla to akcijo in z njihovo pomočjo so bile ustanovljene dijaške hranilne blagajne na osnovnih šolah Dovje, Gozd Martuljk, Kranjska gora, Rateče-Planica, Blejska /Dobrava in na gimnaziji Kor. Bela. Takoj se je tudi pričelo z zbiranjem hranilnih vlog. Pri šolski mladini je bil odziv 'za varčevanje zelo velik. Novoustanovljene dijaške hranilne blagajne so v Item šolskem letu pridobile 318 vlagateljev in zbrale 85.622 dinarjev hranilnih vlog. Vsei šole skupaj pa so zbrale 153.823 dinarjev hranilnih vlog. Po višini povprečne vloge na enega učenca je na prvem mestu osnovna šola Gozd tfVTartuljk s povprečno vlogo 640 Idinarjev. Po številu zajetih učencev in dijakov, ki imajo dijaške hranilne knjižice, pa je na prvem mestu 'osn. šola Kranjska gora s 123 vlagatelji. Vsote res niso velike, mogoče bo kdo dejal, da so malenkostne in brez koristi za (gospodarstvo. To mišljenje je napačno. Ce se bo mladina že v šolski dobi naučila varčevati, bodo ti učenci in dijaki, ko bodo-stopili v življenje in si sami služili svoj kruh, razumno varčevali, i i Posebno pohvalo zaslužijo posamezni učitelji, ki so del svo- . ■,-. ' ■■■ ■ -v' ■ 1 velikih in zanimivih borb v pla- v korist Mladosti, vanju med domačo Mladostjo Mladost iz Bjelovara pa je in gosti iz Splita, Bjelovara in gledalce razočarala. Dvoboj je Zagreba. Kranjčani so proti pri- bil popoldanski, navzlic temu čakovanju, saj dolgo niso imeli pa je prišlo na kopališče dosti ne vode v bazenu in tudi vre- občinstva. Gostje, razen na 100 Dvoboj se je končal z njihovo me jim ni bilo naklonjeno, pov- metrov prosto, moški, niso osvo- zmago 80:75. Vukičeva pa je Ce hočemo, da bo varčevanje sod odnesli zmago. Prvi dan so jni nobenega II. mesta. Večkrat svoj rekord še zboljšala in obe- m k0j0 v petek 30. julija od zajelo čimveč šolske mladine, um j—*—_• __t__,.__, .j- ,„ -••-----■» j—nem w.c+o™si« xi~voi,i — - - ' . - .* banke Jese- je treba o tem razpravljati tudi na roditeljskih sestankih Po- trebno je tudi sodelovanje Sve- dose^la nov mladmsk: na 100 m metuljček. Skoki Turnir bo pričel 28. julija v P»| častitev 85-letnice Železarne Razpored: V sredo, 28. julijal ob 15. uri svečana otvoritev, na-J to od 10. do 20. ure I. kolo. V četrtek, 29. julija od 8. do 12-ure II. kolo in od 16. do 20. ure tov za kulturo in prosveto pri Okrajnih ljudskih odborih ter mladinske in pionirske organizacije. t bili doseženi nekateri zelo (do- pa so Kranjčani dosegli dvojno neiT* postavila tudi nov članski s. do 12. ure IV. kolo in od 15. bri rezultati. Tako je Vukičeva zmago. Tudi skoke in waterpolo rekord s časom 1:33:5. Tudi Bo- do 19. ure prekinjene partije ter rekord so gostje izgubili. Rezultat dvo- rut *°bi in Barbka Koncilja sta ogled 2elezarne. V soboto, 31. so boja 110:64. ^l"^."®,,1^ P™ M®* od 8. do 12. ure V. kolo mesta. Janez Tratnik je na 200 tpi. nh 1s nH „vu,,**!. ^„pribili izvedeni, ,toda brez udelez- Za sre,čanje z Naprijedom je metrov metuljček dosegel lod-be gostov iz'ISplita. Waterpolo vladalo med ljubitelji plavanja ličen čas 3:06:2. pa je mladost izgubila z rezui- veliko zanimanje. Zagrebčani so Pohvaliti pa moramo vso žen- Vse leto, razen sedaj v »najtoplejšem« letnem času, je šahovska soba Doma Svobode v Stražišču polna pionirjev in stva z razdelitvijo magrad. Nastopale bodo sledeče ekipe. Železarna Jesenice, Železarna Šiško ekipo, ki je mnogo pripo- sak 2elezarna Ravne> 2elezar. mogla k uspehu. „,. , _ ,. na Store, Cinkarna Celje, Lito-Lestvica slovensko - hrvatske stroj Ljubljana s priznanimi lige, prve skupine: mWxl, med katerimi so Vrho- veda nastane tudi hrup. Partija Fantje se bodo morali spopri- 1 Ljubljana se je končala za nekoga preveč jeti s teorijo, sicer na turnirjih 2. Mladost K. O marljivih šahistih v Stražišču nesrečno. In ta se jezi na kibi- ne bo nič. ce, ki so povzročili poraz. Prav tako veliko zanimanje za šah je med pionirji. Ljubo Djordjevič, Franc Pagon, Lojo Enes itd. so v našem mladem šahvoskem svetu priznana imena. A tudi ti so šli na okrajnem pionirskem turnirju korak nazaj. Dosegli so drugo mesto. Pr- 3 3 0 0 317:195 6 vec, Mišura, inženir Belančič, 3 3 0 0 287:196 6 Štrumbl in drugi. V slučaju le- Naprijed Z. 4 2 0 2 371:302 4 pega vremena bo prireditev V POSK 'S. 4 1 0 3 289:383 2 letnem kinu, sicer pa v šahoV- Mladost B 4 0 0 4 269:443 0 skem domu na Jesenicah. Kamnik: Železničar (Karlovac) 100:68 Kamniški plavalci so pretekli 1:09,7; 2. Snabl (K) 1:097; 200 m teden gostovali (v Zadru, kjer klasično: 1. Zrimšek (K) 3:03,61 vo mesto so morali prepustiti so izgubili dvoboj z Jedinstvom 2. Hohovič (Z) 3:06,4; 100 m hrb- boljšim Retečanom. z istim rezultatom kot so zrna- tno: 1. Bogataj (K) 1-19 4- 2 Cr- Ponos stražiške šahovske sek- £J> Kamniku (68:74). Kamni- njik (Z) 1:24,2. Štafeta 7x200 m cani so krenili na pot oslablje- prosto: 11. Kamnik 10:35,3; 2. cije pa je pokal zmagovalca, ki ni> domačini pa so pojačali svoga je priboril njen član Srdjan jo kipo z nekaterimi starejšimi Bavdek na brzopoteznom tur- Plavalci. V Radio LJubljana Mnogo obetajoči šahist Srdjan Bavdek pri igralni mizi mladincev, ki sede ob dolgi mi- Vse do letos je bil šah bolj zi in igrajo šah. Mirno in tiho družabna igra, kakor pa šahov-je takrat v tej sobi. Včasih se- ski študij. Letošnje šahovske prireditve pa so postavile pred šahiste važne probleme. Ekipno tekmovanje Svobod za prvenstvo Gorenjske so stražiški šahisti zaključili uspešno. Dosegli so prvo mesto in šli na finalni turnir Svobod v Maribor. nirju v čast II. kongresa Svobod V Celju. Strelska prireditev Strelska družina narodnega heroja Matije Verdnika - Tomaža na Jesenicah ne skrbi le za izpopolnitev svojih članov v streljanju in za pridobitev novih članov, temveč skrbi tudi za Železničar 11:09,5. Ženske: 400 m prosto: 1. Ško-iic (K) 6:55,0; 2. Kubišek (Z) 7:094; 200 m klasično: 1. Vavpe-tič (K) 3:32,4; 2. Potrato (K) 3:37,8! 100 m hrbtno: 1. DolinšeK (K) 1:43,6; 2. Brletič (Z) 1:44,2; 100 m prsno: 1. Opačič (Z) 1:24,9! 2. Auersperg (K) 1:27,4; 100 fl1 povratni dvoboj z Železničarjem metuljcek: L Vavpetič (K) 1:40.6-iz Karlovca Nad 800 gledalcev 2- Potrato- (K) 1:501 gtafeta je bilo pnea lepi zmagi, ki so 4xl00 m gtafeta 2eleznič.arja, inn «fg^ri0m-aC1-Z rezultatom ki je zmagala s 6:05,6 je bila 100 : 68. Kamnicani so zmagali Karlovcu so Kamnicani v dvoboju z Železničarjem dosegli tesno zmago z 90 : 82. Zelo podrejeno vlogo pa so igrali v vvaterpolu (15 : 0 in 14 : 1). To nedeljo je bil v Kamniku v vseh disciplianh razen v pro- razvedrilo in kulturne užitke *tem Plavanju v waterpolu. Moškr ' 400 m prosto: 1. Sabo-lič (Z) 5:36,4; 2. Snabl (K) 5:40,9; 200 m metuljček: 1. Zrimšek (K), 3:12,2; 2. Dobrovoljc (K) 3:15,1! 100 m prosto: 1. Sabolič (2) diskvalificirana. Kamnik 6:12.4- V skokih sta zmagala oba Kamničana, in sicer Mrak pred Simićem in Janičeva pred Ko-kotovo. \ V waterpolu so zmagali gostJe 6 : 2 (4 : 1). Poročila poslušajte ob 5.35, 6., pihala. 14.30 Kulturni pregled. 7., 13., 17., 19. in 22. uri. l 14.40 Pomladne slovenske narod- V nedeljo, dne 25. julija: 8.15 ne pesmi poje Planinski oktet. Domače pesmi za prijetno ne- 15-30 Želeli ste — poslušajte! delisko iutro 9 00 Otroška pred- 16. 'Utrinki iz literature - Rado Tam so Pa obtičali prav na kon- MurenSc Murni-k: Nedeljska bratovščina. CU lestvice. Vzrokov za poraz je Kino 16.15 Promenadni koncert. 18.00 Zdravstveni nasveti. 1850 Doma- močnejši igralci, ker so bili na duševalo in jim burno aplavdi- če aktualnosti. 20.00 »Četrtkov počitnicah, in drugič, kar jevaž- ralo. S takimi in podobnimi pri- večer« domačih pesmi in plesov, nejše, ker ne obvladajo dovolj reditvami bo privabljala strel- šahovske teorije. Treba se bo ska družina vedno več gostov v pripraviti na turnirje z »uro in svoj dom ter v park okrog do- zapisovanjem potez« — nesreč- ma, ki je opremljen z zabavi- na iznajdba za naše mlade ša- šči za otroke, mladino in od- histe na mariborskem turnirju, rasle. 20.45. Zunanje politični feljton. Oglašajte v »Glasu Gorenjske66 stava »Milica Kitek: s cvetno poljano. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.30 Pol ure za našo vas. 13.30 Želeli ste — poslušajte; 15.45 Po naši ilepi deželi — Jože Zorn:j V umirajočem zalivu od Bakra do Kraljevice. 17. 30 V plesnem ritmu. 20.30 Športna poročila. 20.40 Večerni operni koncert. 22.40 Filmske melodije. V ponedeljek, dne 26. julija: 7.00 Pregled tiska. 7.30 Za gospodinje. 8.10 Slovenske narodne pesmi. 8.30 Za pionirje. 12.00 Domače pesmi izvaja trio Slavko Avsenik. 12.20 Kmetijski nasveti. 14.30 Nove knjige. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Anatole France: Jessy. 17.10 V plesnem ritmu. 18.00 Nasveti za dom. V torek, dne 27. julija: 7.00 Pregled tiska. 7.30 Za gospodinje. 8.30 Cicibanom — dober dan! 12.20 Kmetijski nasveti. 14. 30 Iz znanosti in tehnike. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature —■ Rodoljub Colakovič: Cez Igman. žeta Križnar, posestnika z O 16.15 Promenadni koncert. 17.10 kroglega št. 14. i V plesnem ritmu. 20.00 Sloven- Zahvaljujemo se predsedniku jenca ske narodne pesmi poje vokalni LOMO Kranj tov. Hafnerju in oktet, vmes igra polko in val- Komunali Kranj za pomoč pri čke Vaški kvintet. 20.30 Teden- prevozu na proslavo I. tankov-ski notranje politični pregled. ske brigade na Vrhniko. — Bor-21.00 Literarna oddaja — Fran- ci in oficirji I. tank. [brigade iz Kranja. Ugodno prodam dobro ohra- več: v ekipi niso bili vsi naj- ostalih Jeseničanov. Minulo soboto večer je bila na strelišču lepa prireditev. Otvorili so park okrog doma in novo plesno ploščo, ki je ena največjih in najlepših na vsem Gorenjskem. K otvoritvi parka in plesne plošče so povabili skupino študentov beograjske univerze, ki se mudi v Sloveniji. Ta je zaplesala Kino »Radio«, Jesenice: 22. do 24. julija mehiški film »Zapor vrsto folklornih plesov jugoslo- 24. julija ameriški film »Zig pre- za žene« Od 25. do 28. amer-vanskih marodov in nastopila še teklosti«. 25. do 28. ameriški barvni glasbeni film »Trobente film »Oženil sem s čarovnico«, in bobni«. Od 29. do 31. ameri-Od 29A do 31. julija amer. bar- ški film »Oženil sem s čarovni-vni glasbeni film »Trobente in co«. Predstave v torek, sredo bobni«. Prestave vsak dan ob petek ob 20. uri, v soboto ob 18-18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18-18. in 20. ]uri. Vsako nedeljo do- in 20. uri. Vsako nedeljo dopoldne matineja ob 10. uri, cena poldne imatineja ob 10 uri. Ce-za odrasle, 20 din za otroke 10 na za odrasle 20 din, za otroke din- / 10 din. Kino »Plavž«, Jesenice: 22. do z nekaj pevskimi točkami. Ob činstvo se je nad plesalci nav OBJ AV EZ — O G L. A S I MALI OGLASI Dekle, zaposleno na dve izmeni, dobi stanovanje. Naslov v upravi lista. Kupim eno ali dvostanovanj-sko hišo v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. Trodelno omaro, posteljo z mrežo, nočni omarici, vse dobro ohranjeno, zelo poceni prodam. Naslov v upravi lista. Podpisana Jarc Marija, po-sestnica z Okroglega, preklicu-jem vse žalitve, ki sem jih dne 4. julija 1954 izrekla zoper Jo- dam. Omejc Ivan, Zg. Bitnje Prošnjo za sprejem, kolkova- 108, Zabnica. no z din 30.—, življenjepis in Odprli smo mesnico v Can- zdravniško spričevalo je treba karjevi ulici 4, kjer prodajamo poslati do 20. avgusta |1954. konjsko meso ter meso slabše Sprejemni izpiti iz računstva Kino »Storžič«, Kranj: 22. d" 25. julija ameriški barvni filn1 »Niagara«. Matineja 22. julija oi 8.30 uri »Knjiga o džungli«, ob 10. uri »Ivanhoe«. Matineja 25-1 slušatelj filozofske fakultete julija ob 8.30 uri »Ivanhoe«, M — pedagogika in filozofija io. uri »Koncert«. 26. julija ju-1 slušatelj glasbene .akademije goslovanski film »Koncert«-1 slušatelj igralske akademije Predstave dnevno ob 16., 18. i*1 Stipendije se Ibodo dodeljeva- Kamnoseštvo Kranj. — Iščemo _ nem datumu izpitov bodo mte- kvalitete. Mest. klavnica Kranj, in slovenskega jezika bodo ob le v znesku od 1.000 do 6.000 din koncu meseca avgusta. ^O toč- mesečno. Prošnje s prepisom zadnjega resenti pismeno obveščeni. | spričevala, kratkim življenjepisom in potrdilom o premoženj-OBJAVA skem stanju je vložil na jSvet za shrambo koles preskrbljeno Svet za prosveto in kulturo za Pr°sveto in kulturo OLO Ra- Kino »Svoboda«, Stražišče: 24 pri OLO Radovljica razpisuje dovljica do 7. avgusta 1954. vajenca, zglasite se Kran Tavčarjeva 1 ali Koroška 3iJ. Steklarstvo — igranj obvešča cenjene odjemalce, da je svojo steklarsko delavnico preselilo iz Hlebševe hiše na Titovem trgu v nove prostore Koroška cesta 19 (bivša patronarna). — Podjetje sprejme v službo ttakoj dva steklarska pomočnika in 1 va- 20. uri. i Letni kino »Partizan«: 22. do 24. julija amer. barvni filfl' »Ivanhoe«. 25. do \27. julija mehiški film »Rio Escondido«-Predstave dnevno ob 20.30 uri- temno politirano. Naslov v upr cesco Petrarca (ob 650-letnici rojstva). 22.20 Plesna in zabavna glasba. V sredo, dne 28. julija: 7.05 F. Liszt: Benetke in Neapelj. nsta 7.30 Za gospodinje. 8.10 »Veseli Prodam dobro zaraščen bu-dečki« igrajo polke in valčke. kov gozd 10.513 m2 v Spodnji 8.30 Za pionirje. 12.20 Kmetijski Besnici. Interesenti Inaj pošlieio nasveti. 12.30 Opbldanski kon- naslov na upravo lista. Preklicujem veljavnost izgubljene sindikalne knjižice na ime Cuderman Franc. Cenjenemu občinstvu sporočam, da s 1. avgustom zopet odprem kleparsko delavnico. —■ Izvrševal bom vsa kleparska njeno spalnico iz traega lesa, dela kakor tudi štedilnike, br zoparilnike in kotle za žganj e-kuho po najnižjih cenah in solidni izdelavi. Za obilen obisk se priporočam. — Krošelj Anton, Šenčur 174. za išolsko leto 1954-55 sledeče štipendije: i 2 gojenki 4 letne vzgojiteljske šole 3 gojence učiteljišča (moške) 2 slušatelja abiturientskega tečaja (moška) 2 slušatelja srednje (glasbene šole 2 slušatelja VPS — defektologa 2 slušatelja VPS — ma-fi 2 slušatelja filozofske fakultete — matematika 1 slušatelj filozofske fakultete — fizika julija jugoslovanski film Kon' cert«. Predstave ob 18. in 20-uri. 25. julija amer. barvni filn1 »Ivanhoe«. Predstave ob 15., 1% in 19. uri. Matineja 22^ julija m (ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta MIHA KRCA se iskreno zahvaljujemo vsem, 10. uri »Knjiga o džungli«. M^' ki so ga spremili na zadnji poti tineja 25. 'julija ob 10. uri »Ri° in rnu poklonili vence. Posebno Escondido«. se zahvaljujemo Gasil, društvu Kino »Krvavec«, Cerklje: 24- Primskovo, Kmetijski zadrugi in 25. julija ameriški film »Pro- Kranj in vsem sorodnikom. stor na soncu«. , Predstave ob JJružina Krčeva iz Gorenj sobotah ob 20.30 liri, ob nede' pri Kranju ljah ob 17. in 20. uri. cert. 13.30 Melodije iza razvedrilo. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature: Etip-ski motivi. 16.15 Promenadni koncert. 18.00 Modni kotiček. 18.10 Ansambli, zbori in solisti izvajajo slovenske narodne pesmi, vmes igra harmoniko Av OBJAVE Vpis v industrijsko gumarsko šolo SAVA, Kranj Industr. gumarska šola SAVA v Kranju sprejme v šolskem le- gust Stanko. 18.50 Okno v svet. 20.00 Jacques Offenbach: Jlolf-mannove pripovedke, opera v 3. dejanjih s prologom in epilogom. 22.35 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana. V četrtek, dne 29. julija: 8.30 Za pionirje. 12.00 Igra godba na Mlajšega skladiščnika železni-narske stroke, tudi priučenega, sprejme »Kovinar« Kranj. Nastop službe Itakoj. Plača po tarifnem pravilniku oz. dogovoru. Stanovanje na Jesenicah zamenjam za enako v Kranju. — tu 1954-55 30 učencev (moških). Naslov v upravi lista. _ .. , „ ., . , . Pogoji: dovršenih 115 let sta-Parcelo 1500 m2 pod smarjet- rosti in telesna odpornost. U-no goro južna stran, pripravno čenci morajo ;imet[ z uspehom za zidavo hiše in ureditev vrta, dovršeni dve gimnaziji. Sola voda poleg, cesta do parcele, traja 3 leta z zaključnim prak-prodam. — Naslov v oglasnem tičnim in teoretičnim izpitom oddelku. kvalificiranega igumarja. Stano- Stojalo za šivalni stroj pro- vanje in hrana v domu šole. XI. MARIBORSKI TEDEN od 7. do 15. avgusta 1954 VELIKA GOSPODARSKA RAZSTAVA KULTURNA IN ŠPORTNA REVIJA 25«/o POPUSTA NA ŽELEZNICI! Delavski svet Tovarne* obutve »Triglav« (prej Peko) in delavski svet Tovarne čevljev »Ljubelj« v Tržiču sporočata svojim cenjenim dobaviteljem, odjemalcem in poslovnim prijateljem, da sta sklenila s prvim junijem združiti svoja obrata v eno samo podjetje, ki bo odslej poslovalo pod skupnim imenom: TOVAKNA OBUTVE Zvile