■1=1 ¡U-l
I í\l
■ r-
Ptuj, petek, 1. aprila 2011
letnik LXIV • št. 25 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*I04;3 www.radio-ptuj.si
Aktualno
Ptuj • Kvalitetnejša obravnava kroničnih bolnikov
O Stran 3
Po naših občinah Podlehnik • Ceste ostajajo brez asfalta
O Stran 6
Izobraževanje Ormož • Na
gimnaziji zadovoljni z vpisom
O Stran 10
V
Štajerski
Šport
Nogomet • Aluminij s Krškim tudi v tretje na zmago, Drava znova proti Muri 05 O Stran 11
Spodnje Podravje • Začeli čistiti okolje
V Cero Gajke so pripravljeni
Rožice so zacvetele, travice ozelenele, dehteča pomlad je vzpodbudila novo življenje, mnogim tudi novo upanje, začele pa so se že tudi akcije čiščenja okolja.
In lepo vreme so v teh dneh mnogi izkoristili tudi za pomladansko čiščenje naravnega in bivalnega okolja. To pa zagotovo najbolj čutijo delavci Centra za ravnanje z odpadki na Dor-navski cesti, kjer je včeraj nastal tale posnetek, saj imajo v teh dneh že dela čez glavo.
Čeprav je Cero Gajke že nekaj časa v upravljanju podjetja Javne službe Ptuj, pa zagotovo še naprej velja, da je odlaganje odpadkov namenjeno predvsem tistim gospodinjstvom, ki so vključena v redni odvoz odpadkov; ta lahko svoje odpadke pripeljejo v center brezplačno. Poskrbeti morajo le za ločeno zbiranje, saj so v sprejemnem centru nameščene posebne posode, v katere je treba položiti star papir in karton, pa les in razne kovine, posebej steklo, plastiko in gradbeni material, posebej pa je treba odložiti hladilne skrinje, elektroniko in belo tehniko, stiropor in akumulatorje ter nekoliko nižje še zeleni odpad.
-OM
Foto. Martin Ozmec
Anketa
EP 2013 v košarki
• »Ptuju je uspel veliki met«
O Stran 11
Desenci • Razočarani in jezni gasilci razkrivajo J Ptuj • Delavci Gradisa stavkajo
Zakulisja destrniških iger Vse kaže, da je
stečaj neizogiben!
Potem ko je destrniški župan Franc Pukšič javno napovedal, da prenove dvorane ob desenškem gasilskem domu ne bo in bo predvidenih 40.000 evrov namenil za kakšno drugo naložbo, če gasilci ne bodo predali ključev sporne dvorane, so se oglasili tudi člani PGD Desenci in predstavili svojo plat zgodbe.
Slednja ima kar nekajletno zgodovino.
„Gre za zadeve, ki trajajo že leta. Leta 1994 smo gasilci v skladu z zakonom postali lastniki gasilskega doma in dvorane, kar vse so itak zgradili naši krajani, brez nekega sofinanciranja. Potem se je v občini začela širiti ideja, da naj bodo vsi objekti v lasti občine, da jih bo lahko tržila in poslovala z njimi. Leta 2004 se je nato v PGD Desen-ci zgodila vsiljena zamenjava vodstva društva, ki je bilo bolj 'po meri' županu in takratno vodstvo je takoj podpisalo pogodbo o prenosu lastništva dvorane na občino s klavzulo, da občina v petih letih izvede temeljito prenovo te dvorane, katere lastništvo je občina pravzaprav izsilila, kar je zelo žalostno. Sam ga-
silski dom z garažami je sicer še vedno v lasti gasilcev, pri-grajena dvorana pa je s to pogodbo torej postala lastništvo občine z obvezo po prenovi," je dolgo zgodovino nasprotovanj začel sedanji predsednik PGD Desenci Anton Žampa.
Sedem let brezplodnega čakanja na prenovo
Toda v petih letih, do leta 2009, se z dvorano ni zgodilo popolnoma nič, razen tega, da je huda toča avgusta 2008 dodobra naluknjala streho, ki so jo domači gasilci za silo pokrpali, a še vedno po malem zateka. Obnove strehe se niso lotili, saj je bila napovedana celovita rekonstrukcija, ki pa se vse do letos še vedno ni niti začela: „Vsako
leto smo spremljali proračun občine, kjer je bilo vedno zagotovljenega nekaj denarja za dvorano, a nato je bil ta denar z rebalansom vedno znova porabljen drugje. Čakali smo šest let, nato pa smo se vseeno poskušali dogovoriti z vodstvom občine, kaj bo z dvorano.«
O Stran 5
Obupani delavci podjetja Gradis Gradnje Ptuj, ki se ponaša z 62-letno tradicijo, so zaradi zaostrenih delovnih razmer, neizplačanih plač in lanskega regres v ponedeljek pričeli stavko. Razplet dogodkov po sredinem naroku na Okrožnem sodišču v Ptuju pa kaže, da jih čaka stečaj.
Kot je v ponedeljek v imenu 86 zaposlenih v podjetju Gradis gradbeno podjetje Gradnje Ptuj pojasnil predsednik stavkovnega sindikata in vodja stavkovnega odbora Marjan Mislovič, so se za stavko odločili, ker so se delovne razmere v podjetju v zadnjem času zaostrile. Stavko izvajajo v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Ptuju, njihove stavkovne zahteve pa so izplačilo plač za februar 2011, izplačilo plač za pretekli mesec do 18. v tekočem mesecu, izplačilo dolgovanega regresa za letni dopust za minulo leto 2010, izplačilo nadur za delo preko polnega delovnega časa ter
zagotovitev predpisanih in potrebnih delovnih zaščitnih sredstev za vse zaposlene. O začetku stavke in s stavkovnimi zahtevami so že v ponedeljek zjutraj seznanili direktorja podjetja Branka Veseliča.
Naj spomnimo, da je Cestno podjetje Ptuj zahtevo za pričetek stečajnega postopka v družbi Gradis Gradnje Ptuj, kjer je bilo tedaj zaposlenih okoli 100 delavcev, vložilo na Okrožno sodišče v Ptuju tik pred koncem lanskega leta, predvsem zaradi neplačanih dolgov podjetja Gradis Gradnje Ptuj, ki naj bi znašali okoli 700.000 evrov.
O Stran 24
Foto: SM
Ormož • Sestanek direktorjev slovenskih bolnišnic
Spremembe potrebujejo določen čas
V Psihiatrični bolnišnici Ormož je v torek potekalo srečanje članov združenja direktorjev slovenskih bolnišnic. To je bila odlična priložnost za promocijo bolnišnice in kraja. Direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož Majda Keček je poudarila, da je bila to prva psihiatrija, ki je gostila takšno srečanje in hkrati tudi prva bolnišnica na periferiji.
Tone Zorko, predsednik združenja direktorjev slovenskih bolnišnic, je povedal, da so se na sestanku pogovarjali zlasti o organizacija dela v zdravstvu in o specifičnih stanovskih vprašanjih.
Za javnost zanimivejši del srečanja je potekal popoldne na Jeruzalemu, kjer se je okrog 30 direktorjem pridružil tudi minister za zdravstvo Dorijan Marušič in jim je predstavil program nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020, ki po njegovem mnenju prinaša stabilnejši zdravstveni sistem in kakovostnejšo zdravstveno oskrbo za uporabnike. Povedal je, da je sprememba potrebna zaradi demografskih gibanj in spreminjajoče se starostne strukture prebivalstva, zaradi spreminjajoča se epidemiologije, ki zahteva dolgotrajno obravnavo kroničnih obolenj, zaradi hitrega razvoja novih zdravstvenih tehnologij,
Uvodnik
zdravil in postopkov zdravljenja. Spremembe so potrebne tudi zaradi neustrezne kadrovske politike in iz tega izhajajočega pomanjkanja ustreznega kadra. Med vzroki pa so tudi neustrezne investicije v zdravstvu, ki niso v zadostni meri sledile razvoju zdravstvenih tehnologij in medicinskega znanja, temveč so večinoma temeljile na izgradnji posteljnih kapacitet v bolnišnicah, ki so s spremembami potreb prebivalstva sedaj neustrezne ali celo odvečne. Minister poudarja, da bo po spremembah zdravstvena oskrba dostopnejša in napoveduje spremembe tako v organizacijskem kot tudi finančnem smislu. Spremembe naj bi prinesle dostopnost v geografskem, finančnem in kakovostnem smislu in bi zmanjšale sedanje neenakosti. Ključni izzivi reforme pa naj bi bili preventiva in promocija zdravja, finančna
To se nam dogaja ...
Da bomo tudi Ptujčani dobili delček evropskega prvenstva v košarki in s tem menda še deveto dvorano velikanko v naše malo mesto, sploh ni več posebna novica; šampanjci zanesenjakov so se spenili že pred dobrim tednom. Ampak, ljudje, prav neverjetno je, kaj vse se je še zgodilo in bo začelo polniti radijske programe in časopisne strani od danes naprej. Najprej tole - našega skorumpiranega in podkupljenega evroposlanca Tahlerja so pozno sinoči priprli in mu odvzeli vse premoženje. Dobro, boste rekli, saj to se vedno dogaja, zgodi pa se potem itak nič. Zelo verjetno, da se bo tudi Thalerjeva zgodba končala tako kot vse doslej, brez posledic zanj, z izjemo tega, da bo čez nekaj let tožil državo za bogato odškodnino.
Za naše kraje bolj zanimive novice pa prihajajo iz državnega zbora. Poslanci so namreč z minimalno večino, a vseeno, sprejeli predlog novega zakona o financiranju občin, ki se je pripravljal kar nekaj časa. In točno tako, kot je bilo napovedano, ta zakon ne prinaša nič dobrega za manjše občine, saj se državno financiranje s prvim januarjem 2012, povedano zelo enostavno, praktično skoraj povsem ukinja, oziroma bo izenačeno z lastnimi prihodki občin, kar za manj razvite lokalne skupnosti pomeni, da bodo ostale brez 90 odstotkov denarja, s katerim so doslej razpolagale. Vlada seje sicer odlično zavarovala pred množično nejevoljo na lokalni ravni, saj bo več kot polovico tega denarja, ki ga je do letos prelivala v občinske blagajne, preusmerila v srednja in manjša podjetja v teh občinah, s čimer želi pomagati razvoju podjetništva in večji stopnji zaposlenosti. Župani z zaposlenimi v občinskih upravah vred pa so zdaj postavljeni pred dejstvo, da si poiščejo nove službe in vire prihodka. Pisne proteste Skupnosti in Združenja občin je pričakovati v kratkem, vendar je vprašanje, ali bodo učinkoviti. Kot je slišati, se župani na posameznih območjih tudi že povezujejo in napovedujejo splošno državljansko nepokorščino ter vložitev zahteve za ustavno presojo takšnega zakona, vendar poznavalci po drugi strani pravijo, da bodo z uvedbo zakona ob novem letu ostali praznih rok oziroma s prazno blagajno, kar pa, roko na srce, pomeni dokončen konec malih občin.
Narodu pa je vseeno, ali občine so ali niso, zanima ga le, ali bodo službe in plača, pa četudi na račun obstoja občin. Zato vsesplošne ljudske podpore jezi in uporu občinskih vodstev ni pričakovati ...
Simona Meznarič
vzdržnost zagotavljanja zdravstvenega varstva, učinkovito upravljanje z javnimi sredstvi ter ločitev javnega in zasebnega, s potrebami državljanov usklajeno vlaganje v človeške vire in zdravstvene tehnologije ter optimizacija pretoka podatkov, informacij in analiz.
Vprašanja brez konkretnih odgovorov
Na novinarsko vprašanje, kakšen je naslednji rok za ureditev urgentne službe na Ptuju, saj je očitno, da se do 1. aprila to ne bo dalo realizirati, pa je minister povedal, da je treba spremembe nekoliko upočasniti zaradi številnih ovir v glavah in razmišljanju. „V manj kot v letu dni se nam je uspelo dogovoriti še v štirih centrih poleg Maribora in Ljubljane. Sedaj se je treba s svojimi idejami prebiti še drugod. Obdobje, v katerem se bo uredila urgentna služba, je podaljšano, v tem času pa bo poskrbljeno, da se oskrba ne bi poslabšala."
O stališču ministrstva glede težav pri vračanju plač babic, inštrumentark in zdravnikov, za katere je ministrstvo pred leti dalo soglasje, da se razvrstijo v višje plačilne razrede, odgovor tudi ni bil jasen: „Ra-zumem te delavce, da so nezadovoljni, iskali bomo kompromis in se poskušali dogovoriti. Stvar bi radi rešili brez dolgo-
Foto: Viki Ivanuša
Minister za zdravstvo Dorijan Marušič in Majda Keček, gostiteljica sestanka direktorjev slovenskih bolnišnic
trajnih sodnih postopkov."
Glede izgube ptujske bolnišnice pa je minister povedal: „Uprave zdravstvenih zavodov morajo poslovati in upravljati sredstva odgovorno. Zakonodaja je jasna, zato sem omejen pri postavitvi sanacijskih ekip. Vse je v rokah članov svetov zavodov. Sanacijski načrt za ptujsko bolnišnico je pripravljen in ob trdem delu tudi nakazuje sanacijo. Bolnišnice bodo morale poslovati v okviru razpoložljivih sredstev. V preteklosti smo dvakrat ravnali tako, da smo pokrili dolg bolnišnicam, vendar so se te bolnišnice kmalu ponovno znašle v enakem položaju."
Glede ponovnega nezadovoljstva okrog zdravniških plač pa je minister povedal: „Sprejeli smo pravilnik, na podlagi katerega so bolnišni-
ce reorganizirale svojo službo, bodisi da izvajajo neprekinjeno zdravstveno varstvo v smislu pripravljenosti, v dežurstvu ali nadurnem delu. Prav tako so morali spremljati obremenitev zdravnikov in medicinskih sester. Zbrani podatki so podlaga za mrežo dežurnih mest. Na ta način so sprostili 50 do 60 zdravnikov, ki bodo lahko opravljali svoje delo v dopoldanskem času, ko jih uporabniki najbolj potrebujejo. Na sestanku s Fidesom sem ugotovil, da ne gre za sistemsko napako, ampak za težave v določenih okoljih, ki jih bodo morale določene uprave in zaposleni razrešiti. Gre za nepotrebno zaostrovanje. Tudi v zdravništvu bo potrebna diferenciacija, ker nekateri delajo veliko, drugi pa manj in prav je, da so tisti najbolj prodorni,
najbolj zaposleni tudi drugače nagrajeni. Pri delu preko polnega delovnega časa so razlike lahko zelo velike."
Ker na podeželju zdravnikov še vedno primanjkuje, je vpis na medicinski fakulteti povečan za 30 študentov, oziroma za 10 %. Minister je prepričan, da za kakovostno izvedbo pouka večjega povišanja vpisa tudi ni mogoče izvesti, je pa danes dvakrat več vpisanih v primerjavi s številko pred 10 leti.
Je lahko Ptuj vzhodna Valdoltra?
Na vprašanje, kakšne konkretne spremembe bosta doživeli bolnišnici v Ormožu in Ptuju, pa je minister povedal, da bo ormoška psihiatrična bolnišnica tudi v prihodnje sposobna širiti svojo dejavnost tako na področju ambulant, skupnostne psihiatrije kot tudi pri ohranjanju ali celo povečanju vloge sekundarnega centra za psihiatrijo v širšem območju. Bolnišnica posluje pozitivno, uspešni pa so tudi na področju investicij.
Ptujska bolnišnica pa bo v naslednjih mesecih in letih deležna reorganizacije, je povedal minister: „Gre za skupino manjših bolnišnic - Ptuj, Brežice, Trbovlje -, kjer bo treba opraviti strokovno evalvacijo. Ena od možnosti je specializacija v ortopedijo ali kirurgijo. A to se ne more zgoditi preko noči, za to je potreben čas. Pred leti se je govorilo, da bi bil Ptuj lahko vzhodna Valdoltra. Zaradi starajoče populacije takšno ustanovo gotovo potrebujemo, saj je prav na področju ortopedije mreža zelo razpršena. Ortopedija je na Ptuju, v Mariboru in v Murski Soboti. Prepričan sem, da je s kvalitetno ekipo na enem mestu mogoče narediti več."
Viki Ivanuša
Ptuj • Gradnja večnamenske dvorane na Mestnem stadionu
Danes položitev temeljnega kamna
Ptuju je uspel še en veliki met, v letu 2013 bo gostil evropsko prvenstvo v košarki. Odločitev o tem je postala javna prejšnji četrtek.
Majhen Ptuj je tako postal še enkrat trn v peti velikemu Mariboru, s katerim je že bil dolgoletno vojno v preteklosti, a so jo prekinili na simbolni ravni, s posaditvijo cepičev potomke najstarejše vinske trte na svetu - modre kavčine in z vsakoletnimi obiski kurentov v Mariboru. Očitki na rovaš Ptujčanov pa prihajajo tudi iz drugih mest, ki niso uspela s kandidaturo.
Resnici na ljubo pa je treba vedeti, da je odločitev o gradnji večnamenske dvorane na pomožnem nogometnem igrišču na Mestnem stadionu padla že leta 2008, projekt pa se glede na dobljeno prvenstvo le nekoliko spreminja. Tudi denar naj bi že takrat prišel iz Ljubljane, sklep o sofinanciranju gradnje je bil sprejet, le do
podpisa pogodbe še ni prišlo, kljub temu da revizija ni pokazala nekih odstopanj oziroma negativnosti, kot so to hiteli prikazovati tisti, ki na razpisu niso uspeli. Odveč je tudi bojazen, da ima Ptuj premalo gostiln, v katerih bodo obiskovalci tekem iskali osvežitev, še vedno jih ima dovolj, ne le dveh barov, kot to navajajo nekateri mediji te dni, do leta 2013 pa se bo zagotovo pridružila še kakšna. Danes pa Ptujčani vabijo ob 10. uri na Mestni stadion, kjer bodo simbolično položili temeljni kamen za začetek gradnje nove večnamenske dvorane na Ptuju, v kateri bo po letu 2013 mogoče organizirati tudi prireditve ptujskega kurentovanja in maturantske plese ter druge velike prireditve. Na Ptuju ob tej priložnosti
pričakujejo nekatere slovenske košarkarske legende, Slavka Kotnika, Petra Vilfana in Iva Daneua. Ptujskega uspeha pa se veseli tudi Ivan Sunara, nekdanji član jugoslovanske
košarkarske reprezentance, ki je na Ptuju služil vojaški rok, sedaj pa si služi kruh kot trener v enem od slovenskih košarkarskih klubov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem stadionu bodo danes položili temeljni kamen za novo večnamensko dvorano.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Po novem tudi mediacija in referenčne ambulante
Kvalitetnejša obravnava kroničnih bolnikov
Ptujski zdravstveni dom je med tistimi slovenskimi zdravstvenimi domovi, v katerih glede na dosedanjo visoko raven dela v splošnih ambulantah pričenjata delovati prvi referenčni ambulanti, ki predstavljata večjo kvaliteto dela in obravnave kroničnih bolnikov na primarni ravni.
Jeseni letos bodo uvajanje referenčnih ambulant nadaljevali, dobili naj bi še dve, tako da bodo lahko zajeli širšo populacijo kroničnih bolnikov. V prvih dveh bodo zajeli bolnike z obstruktivnimi boleznimi, sladkorne bolnike in astmatike, v jeseni pa še hipertonike, bolnike z depresijo, osteoporozo in bolnike s srčno-žilnimi boleznimi. Direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan pa je postala ena od 16 mediatork v slovenskem zdravstvu, usposobljena za reševanje sporov v zdravstvu, ki nastajajo predvsem zaradi tega, ker se premalo poslušamo, ker so pričakovanja družbe, da morajo biti zdravstvene storitev popolne, in ker je med zdravniki in bolniki premalo zaupanja.
Zdravstveni dom Ptuj, osrednja zdravstvena ustanova na primarni ravni na Ptujskem, je lani posloval pozitivno, ustvaril je 166 tisoč evrov pozitivne razlike. Del sredstev bodo namenili za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe ginekologije. Še naprej pa v njihovi lasti ostaja certifikat kakovosti ISO 9001:2008, presojo so uspešno prestali. V preteklem letu so precej vlagali v posodobitev opreme, med drugim so kupili nov digitalni rentgenski aparat za službo pljučnih bolnikov, tudi novo opremo za zoboz-
dravstvene ordinacije, računalniško opremo in drugo. Ptujski zdravstveni dom pa je med tistimi slovenskimi zdravstvenimi domovi, ki med prvimi začenja z delom t. i. referenčnih ambulant. Danes bosta v okviru pilotskega projekta na Ptuju pričeli delati dve tovrstni ambulanti, v celi Sloveniji pa 60, ki so zadostile vsem osnovnim pogojem za začetek dela. Kot pove direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec. splošne medicine, je ob njeni ambulanti referenčna ambulanta tudi ambulanta Rahele Simonič, dr. med., spec. družinske medicine. Referenčne ambulante so v bistvu obstoječe ambulante, v katerih že dela zdravnik družinske medicine, ki že v tem trenutku zagotavlja visoko strokovnost, izpolnjuje pogoje za vključitev med referenčne ambulante in ki bo svoje delo nadgradila glede na priporočila, v njej pa bo določene aktivnosti izvajala diplomirana medicinska sestra, ki se s tem uvaja v normativ in ki bo morala svoje znanje za delo v referenčni ambulanti dopolniti v okviru že pripravljenih modulov, sicer pa se v izobraževanje vključuje celotni tim referenčne ambulante. Doslej diplomiranih medicinskih sester v normativu za delo splošnih ambulant ni bilo, bile pa so v šolskem dispanzerju, pljučnem dispanzerju in ginekološkem dispanzer-
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, direktorica JZ ZD Ptuj: „Referenčne ambulante pomenijo nadgradnjo dela zdravnikov družinske medicine, saj dosedanji sistem vsebine in organizacije dela ter način plačevanja timov družinske medicine več ne ustreza potrebam bolnikov oziroma prebivalcev, ki se vedno bolj starajo, posledično pa se povečuje število kroničnih bolezni."
ju. Njeno delo bo vodenje protokolov kroničnih bolnikov, vodenje registrov kroničnih bolnikov, izvajanje širše preventive, opravljanje posegov na primarni ravni. Z uvajanjem referenčnih ambulant v zdravstveni sistem naj bi razvili model, ki bo definiral ambulanto zdravnika splošne medicine v prihodnje glede vsebine dela, organizacije dela, kadrovske strategije in tudi model plačevanja, ki bo temeljil na glavarini in kakovosti dela. Kot pravi direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, pa je osnovni cilj nadgradnja
družinske medicine, da bi ta ostala temeljni nosilec zdravstvenega varstva, omogočiti kakovostno obravnavo vseh bolnikov na primarni ravni do stopnje, ko je nujna napotitev na sekundarno raven. Bolj ali manj pa referenčne ambulante predstavljajo najboljše zdravstvene time na primarni ravni, dvig kakovosti dela s kroničnimi bolniki, imele pa naj bi tudi več denarja za laboratorijske storitve. V okviru pilotskega projekta bosta prvi ptujski referenčni ambulanti zajeli bolnike s kroničnimi obstruktivnimi boleznimi, slad-
korno boleznijo in astmo, v nadaljevanju, ki sledi septembra letos, ko bodo dobili še dve referenčni ambulanti, pa bodo zajeli v obravnavo še bolnike s hipertonijo, depresijo, osteoporozo in srčno-žilnimi boleznimi. Ob dvigu kakovosti dela v splošnih ambulantah se z uvajanjem referenčnih ambulant povečuje tudi preventiva, ob zajemanju kroničnih bolnikov bodo poskušali odkriti tudi rizične bolnike. Nadgradnja zdravstvenega sistema na primarni ravni je posledica povečanja števila kroničnih bolnikov, ker se povečuje tudi starost ljudi, povečanja izobraženosti in zahtev samih bolnikov, razvoja medicine, ne nazadnje pa tudi staranja zdravnikov, ker se vedno manj mladih zdravnikov odloča za specializacijo iz družinske medicine. Spremembe pa so nujne tudi zaradi razvoja družinske medicine v Evropi, treba je upoštevati razvoj in trende.
Metka Petek Uhan - prva mediatorka v ptujskem zdravstvu
Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je ena izmed 16 mediatorjev v slovenskem zdravstvu, ki so februarja letos uspešno zaključili tovrstno izobraževanje v okviru Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije in uspešno opravili preizkus znanja. Po
definiciji je mediacija prostovoljen, zunajsodni proces reševanja spornih vprašanj, v katerem se partnerji v sporu ob podpori nepristranskega posrednika (mediatorja) sporazumejo, da bodo v poštenem odnosu iskali takšno rešitev spora, ki bo ustrezala interesom vseh udeleženih in v katerem ni poraženca, ker se morata udeleženca oziroma udeleženci dogovoriti o skupni rešitvi. Največkrat prihaja do sporov, ker se premalo poslušamo, poudarja Uhanova, v zdravstvu pa prihaja najpogosteje do sporov, ker družba pričakuje, da morajo biti zdravstvene storitve popolne, zaradi nerealnih pričakovanj pacientov, pritiskov na zaposlene v zdravstvu v smislu večje produktivnosti in stroškov, ranljivosti pacientov, močne hiearhije v odnosu med zdravstvenim delavcem in bolnikom, razlike med posameznimi področji v zdravstvu in pomanjkanju zaupanja. Sistem reševanja sporov v zdravstvu mora biti usmerjen predvsem na pacienta, pojasnjuje prva ptujska mediatorka. Izrednega pomena je spodbujanje komunikacijskih veščin in profesionalnosti v odnosu med zdravstvenimi delavci in pacienti, posredovanje informacij mora biti transpa-rentno, resnico je treba posredovati pravočasno, prav tako sprejeti odgovornost, nujno je visoko strokovno delo. „V sporih se je treba osredotočiti na to, kako se je dogodek zgodil, ne pa na to, kdo ga je povzročil, iskati vzroke, zakaj se je nekaj zgodilo in ne podcenjevati čustev vpletenih, predvsem pa je potrebno medsebojno spoštovanje pacienta in zdravnika," izpostavlja Uhanova. Pritožbeni sistem v zdravstvu je utečen. Če pride do pritožbe pacienta, se ravnamo po pravilniku o pritožbah. Zdaj lahko pacientom, če gredo naprej, če niso zadovoljni glede na izvedene postopke po pravilniku, ponudimo mediacijo.
MG
Zdravstveni dom Ptuj je lani posloval pozitivno.
Ptuj • Sedmi nanotehnoioški dan
Za spodbujanje razvoja slovenskega gospodarstva
Odbor za Znanost in tehnologija pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki ga vodi Janez Škrlec, je pripravil že 7. nanotehnološki dan, prvič na Ptuju oziroma sploh zunaj Ljubljane. 18. marca se je v hotelu Primus na Ptuju zbralo več kot 270 udeležencev, večinoma obrtniki, predstavniki malih in mikro podjetij, ki jim veliko pomeni prenos aktualnih tehnologij in znanj v mala in mikro podjetja. Ne glede na vse je letošnji nanotehnološki dan pokazal, da obstaja upanje za slovenski razvoj, če bomo le znali združiti znanost z gospodarstvom.
Kot je povedal predsednik odbora Janez Škrlec, je njihova naloga povezovanje gospodarstva in znanosti ter zagotavljanje prenosa aktualnih tehnologij in znanj v mala in mikro podjetja. V času njihovega mandata, ta traja zdaj že šesto leto, so zabeležili 73 strokovnih dogodkov in 5500 udeležencev, kar kaže, da je intenziteta prenosa izjemno velika. V tem času se jim je uspelo povezati z Inštitutom Jožef Štefan, Kemijskim inštitutom v Ljubljani, z različnimi fakultetami v Ljubljani in Mariboru, različnimi razvojno-razisko-valnimi inštitucijami. Zadnji dve leti sodelovanje sicer ni najboljše, čutijo se posledice gospodarske krize. Ljudje se zapirajo vase, kar seveda ni dobro, vendar mi vztrajamo, kar se vidi tudi po tem, da smo organizirali in pripeljali ta nanotehnološki dan na Ptuj, 18. marca, je med drugim dejal Škrlec. Udeležilo se ga je preko 270 udeležencev, če pa bi imeli na voljo večji prostor, bi se ta številka zagotovo vrtela okrog 350. Med udeleženci so bili večinoma obrtniki, predstavniki malih in mikro podjetij.
»Z nanotehnološkimi dnevi in drugimi podobnimi dogodki vzpodbujamo inovativnost malih in mikro podjetij kot tudi raziskovalcev, študentov, ki jih vzpodbujamo k sodelovanju, hkrati pa si želimo, da bi s tem vzpodbudili tudi gospodarstvo oziroma gospodarski razcvet Slovenije, da bi poma-
Foto: Črtomir Goznik
Nanotehnološki dan je prvič potekal zunaj Ljubljane, organiziral ga je Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki ga vodi Janez Škrlec.
gali pri izgradnji gospodarskega sistema, da bi se začeli obrtniki in podjetniki ukvarjati z naprednimi tehnologijami in da bi začeli proizvajati izdelke z visoko dodano vrednostjo,« je o pomenu nanotehnoloških dnevov, povedal Janez Škrlec. Organizirali pa so tudi okroglo mizo o politehnikah kot novim partnerstvom med znanjem in podjetništvom, kjer je bil poudarek na tesnejšem povezovanjem izobraževalnih institucij in gospodarstva.
»Pri povezovanju panog malih in mikro podjetij z znanostjo velja posebej izpostaviti elektroniko. V okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije deluje 31 strokovnih sekcij. Ena izmed aktivnejših je sekcija ele-ktronikov in mehatronikov. Ta se tudi odziva na vabila na tovrstne dogodke. Sledi sekcija ele-ktro dejavnosti, nekaj malega pa tudi kovinarji in plastičarji.
Na teh naših nanotehnoloških dnevih se pojavijo predvsem ljudje, ki niso toliko intenzivni v obrtno-podjetniškem sistemu, ampak bolj solirajo. Ko pa pridejo do informacij, kakšne dogodke organiziramo in komu so namenjeni, se začnejo redno udeleževati naših dogodkov. Tukaj bi izpostavil, da smo imeli med udeleženci tudi veliko raziskovalcev in več kot 50 doktorjev znanosti z različnih področij,« je Škrlec še dodatno pojasnil povezovanje malih podjetij z znanostjo, ki si zaradi pomanjkanja tudi težko privoščijo tako vrhunsko znanje oziroma si ga vsaj doslej niso mogla. Škrlec je tudi član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, s tem so mu odprta vrata v marsikatero inštitucijo. Pokriva dva poklica, področje elektronike in mehatronike, zato približno ve, kaj obrtništvo potrebuje in
II
Foto: Črtomir Goznik
Doc. dr. Iztok Kramberger (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Mariboru) je predstavil lastni razvoj uporabe memristorjev kot posebnih elementov v določeni aplikaciji, ki se kaže kot alternativa možganskim celicam.
na podlagi tega skuša najti potrebno znanje v tistih inštituci-jah, ki so ga tudi pripravljene posredovati. Vse slovenske in-štitucije pa niso pripravljene na takšno sodelovanje, še zlasti ne z malimi in mikro podjetji. Večina inštitucij ima interes sodelovati samo z velikimi podjetji, ki imajo ne nazadnje tudi kapital. Edina možnost je zato bila, da so v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki šteje preko 52.000 članov, ustanovili ta odbor za znanost in tehnologijo, ki je nekako povezovalec med gospodarstvom in znanostjo. S tem skušajo na najcenejši način prenesti visoko znanje v obrt in podjetništvo.
»V Sloveniji smo ustanovili vrsto tehnoloških parkov in podpornih inštitucij. Te so sicer funkcionalne, ampak bolj za velika podjetja. Mala in mikro podjetja se v te tehnološke parke ne vključujejo zaradi pomanjkanja lastnih sredstev in ne morejo prispevati vložka, ki ga zahtevajo te inštitucije. Osebno vidim težavo drugje. Država bi morala vzpostaviti predvsem prijaznejše podjetniško okolje, v katerega bi implementirala znanje teh znanstvenikov, saj trdim, da imamo v Sloveniji odlično znanje, ki je seveda premalo izkoriščeno. Pot do tega sodelovanja bi morala biti skupni interes. Žal pa opažam, da so težave tako na strani gospodarstva kot tudi na strani akademsko-znanstvene sfere. Preprosto nekateri nimajo interesa za sodelovanje, pa čeprav bi bilo to sodelovanje zelo, zelo koristno,« je še o prenosu znanj aktualnih tehnologij in znanj v mala in mikro podjetja povedal Janez Škrlec.
Ptujski župan Štefan Čelan je bil z organizacijo 7. nanotehno-loškega dne na Ptuju izredno zadovoljen. Poudaril je, da gospodarstvo potrebuje znanje in vedenje o novih tehnologijah, ki bodo odločilne vplivale na razvoj slovenskega gospodarstva v naslednjih desetletjih. Za uspešno izveden letošnji nanotehnološki dogodek na Ptuju, ki je privabil več kot 270 udeležencev, med katerimi je bilo 50 doktorjev znanosti, je Janezu Škrlecu na okrogli mizi o politehnikah izročil zahvalno priznanje MO Ptuj.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Koteks bodo le porušili
Foto: Črtomir Goznik
V MO Ptuj že dolgo iščejo rešitev za območje nekdanje stavbe Koteksa v Dravski ulici, ki dobesedno razpada, nihče pa ne ukrepa. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo sesedla po naravni poti. Stroka in javnost si glede njene bodočnosti nista bili nikoli blizu. Razhajanja so bila vedno velika, tudi glede vsebine, ki naj bi jo v bodoče repre-zentirala. V delu strokovne javnosti bi ji dali status tehničnega muzeja, ki ga na Ptuju ni, v turističnem delu stroke pa so se vedno bolj nagibali k temu, da bi na tem območju zgradili poslovni hotel in ga kot enega prvih objektov povezali z vodo. Na to, da bi moralo biti mesto bolj povezano z reko Dravo, opozarjajo številni strokovnjaki in vsi tisti, ki se ukvarjajo z razvojem sodobnih mest. V tej smeri je bilo pripravljenih že nekaj projektov, ki pa so jih po stari ptujski navadi v večini raztrgali. Kakorkoli že, zelena luč za porušitev nekoč mogočne zgradbe je dana, edini industrijski obrat v starem mestnem jedru bo padel zaradi zoba časa, dovoljenje za njegovo rušitev je izdano.
MG
Podlehnik • Materinski dan
Foto: ZG
V nedeljo, 27. 3., na podružnici Marije sedem žalosti smo pri pozni maši pripravili slavnostno akademijo v čast matere Božje in vseh mater. Mašo je daroval župnik p. Martin Gašparič z vzpodbudnim nagovorom v pridigi. V bogatem programu so sodelovali verou-karji, likovna delavnica, dramska skupina Davidov stolp in novoustanovljena glasbena skupina Trojica bendpod vodstvom Katje Drevenšek.Ob zaključku slavnostne akademije so otroci materam razdelili darilca, ki so jih sami izdelali v delavnici, pikapolonico s posvetilom. Praznično nedeljo smo pričeli v cerkvi, se nato zadržali v prijetnem klepetu pred cerkvijo, ki smo jo v lepem vzdušju zaključili na svojih domovih v skupnih družinskih kosilih v lepem vzdušju, saj je družina še le redko zbrana skupaj.
Zdenka Golub
Juršinci • Ob materinskem dnevu
Foto: a k
V nedeljo, 25. 3. 2011, ob 17.00 je bila v večnamenski dvorani Juršinci proslava ob materinskem dnevu, ki sta jo pripravili Občina Juršinci in Osnovna šola Juršinci. V programu so sodelovali otroci iz vrtca, učenci in občani. Obiskovalce prireditve sta nagovorila župan Alojz Kavčič in predsednica odbora za družbene dejavnosti Dragica Toš Majcen. Učenci 1. razreda so zaigrali glasbeno pravljico Srečni gozd, učenci 2. in 5. razreda pa skeč Sinovi. Učenci 5. razreda so zaigrali dve instrumentalni skladbi, zaplesala je folklorna skupina, za petje pa so poskrbeli otroški in mladinski zbor OŠ Juršinci, člani skupine Vokalis in kvarteta Bakus. Otroci iz vrtca in učenci razredne stopnje so recitirali, peli in plesali. Program sta povezovala Uroš Rajh in Rene Rižnar.
Irena Petek Zebec, Andreja Klarič
Desenci • Razočarani in jezni gasilci razkrivajo
Zakulisja destrniskih iger
Potem ko je destrniški župan Franc Pukšič javno napovedal, da prenove dvorane ob desenškem gasilskem domu ne bo in bo predvidenih 40.000 evrov namenil za kakšno drugo naložbo, če gasilci ne bodo predali ključev sporne dvorane, so se oglasili tudi člani PGD Desenci in predstavili svojo plat zgodbe.
Slednja ima kar nekajletno zgodovino.
„Gre za zadeve, ki trajajo že leta. Leta 1994 smo gasilci v skladu z zakonom postali lastniki gasilskega doma in dvorane, kar vse so itak zgradili naši krajani, brez nekega sofinanciranja. Potem se je v občini začela širiti ideja, da naj bodo vsi objekti v lasti občine, da jih bo lahko tržila in poslovala z njimi. Leta 2004 se je nato v PGD Desenci zgodila vsiljena zamenjava vodstva društva, ki je bilo bolj 'po meri' županu in takratno vodstvo je takoj podpisalo pogodbo o prenosu lastništva dvorane na občino s klavzulo, da občina v petih letih izvede temeljito prenovo te dvorane, katere lastništvo je občina pravzaprav izsilila, kar je zelo žalostno. Sam gasilski dom z garažami je sicer še vedno v lasti gasilcev, prigrajena dvorana pa je s to pogodbo torej postala lastništvo občine z obvezo po prenovi," je dolgo zgodovino nasprotovanj začel sedanji predsednik PGD De-senci Anton Žampa.
Sedem let brezplodnega čakanja na prenovo
Toda v petih letih, do leta 2009, se z dvorano ni zgodilo popolnoma nič, razen tega, da je huda toča avgusta 2008 dodobra naluknjala streho, ki so jo domači gasilci za silo pokrpali, a še vedno po malem zateka. Obnove strehe se niso lotili, saj je bila napovedana celovita rekonstrukcija, ki pa se vse do letos še vedno ni niti začela: „Vsako leto smo spremljali proračun občine, kjer je bilo vedno zagotovljenega nekaj denarja za dvorano, a nato je bil ta denar z rebalansom vedno znova porabljen drugje. Čakali smo šest let, nato pa smo se vseeno poskušali dogovoriti z vodstvom občine, kaj bo z dvorano. Lani nam je bil tako predstavljen megaloman-ski projekt izgradnje povsem nove dvorane s tristo sedeži z vsemi spremljajočimi objekti, ki bi bila zgrajena poprek glede na sedanjo, zato bi bilo treba spremeniti tudi sedanjo strugo vodotoka, hkrati pa bi se v neposredni bližini gasilskega doma in bližnjih hiš postavila še čistilna naprava. Kot društvo in tudi krajani se s takšnim načrtom in tako velikansko novogradnjo nismo strinjali, ker je za naše kraje in število prebivalcev neprimerna in ne bi bila nikoli izra-
Predsednik in poveljnik PGD Desenci, Anton Žampa in Branko Horvat, razkrivata skrite zgodbe o šikaniranju društva in zapostavljanju obrobnih občinskih naselij.
bljena. Stroški vzdrževanja, ki bi padli na društvo, pa bi bili astronomsko visoki. Sicer na predstavitev projekta kot društvo nismo bili niti vabljeni, prišli smo le kot krajani in pač podali pripombe za drugačno rešitev; da naj se dvorana le malo poveča ali pa naj se predvidena velika dvorana razpolovi na dve manjši, uredijo pa naj se pripadajoči objekti, predvsem sanitarije in ogrevanje. Prav tako smo zahtevali, naj bo dvorana funkcionalno (z vrati, op. a.) povezana s sosednjimi prostori gasilskega društva, vendar naše pripombe niso bile upoštevane, niti malo. Odgovor župana je bil ultimativen; češ da je lahko novogradnja samo po projektu ali pa nič! Na skupne rešitve ni hotel pristati! Kot pojasnilo nam je bilo rečeno, da takšen projekt mora biti potrjen, ker se bo z njim kandidiralo na razpisu. Ampak ta razpis je bil istega dne zvečer že zaprt, tako da kandidatura ne bi bila možna in je šlo samo za zavajanje. In ni res, kar danes govori župan, da smo nasprotovali novogradnji, ampak smo podali le pripombe in pokazali drugačne rešitve. To se pa prikazuje, kot da nasprotujemo razvoju kraja, kar sploh ni res!"
Ultimati: ali tako kot hoče župan ali nič!
Hitro potem je po besedah Žampe, predvsem zaradi ogorčenosti velike večine krajanov, bil vendarle pripravljen drugačen projekt, v bistvu popolnoma nasproten prvotnemu, po katerem bi dvorana ostala enako velika, dogradile pa naj bi se le sanitarije in manjša delilna kuhinja. „Mi bi si sicer želeli nekoliko večjo dvorano, kot je sedaj, in to smo predlagali. Vendar so občinski funkcionarji iz prejšnjega mandata naš predlog preklicali, izničili,
zato se o tem danes sploh ne moremo več pogovarjati. Očitajo nam, da smo projekt velike novogradnje sami zavrgli, kar ni res! In češ, da zato, ker se nismo strinjali s predlogom, se ne bo delalo nič. Ob tem župan še izjavlja, da ker ni po njegovem, se v tem kraju 50 let ne bo delalo nič," je pribil poveljnik PGD Desenci on občinski svetnik Branko Horvat.
V letošnjem občinskem proračunu je (zaenkrat) za dvorano v Desencih rezerviranih 40.000 evrov; že iz cifre je jasno razbrati, da kakšne posebne prenove za tak denar ne more biti -zamenjalo naj bi se le ostrešje na dvorani. „Župan me je poklical, da naj društvu in krajanom predstavim, da občina namenja toliko denarja za obnovo dvorane, delo pa naj bi prevzeli naši gasilci. O prenosu lastništva nazaj na gasilsko društvo ni niti govora, ob tem pa ni predvidena nobena manjša razširitev dvorane, sploh nobena sprememba, le prekritje strehe. Tudi če to naredimo, smo se vrnili v leto 2004, ko smo dvorano oddali z namenom gradnje nove. V bistvu se torej sedem let pogovarjamo, pridobitve pa nobene, vse skupaj je še slabše, kot je bilo leta 2004, ker se je v tem času občina pokazala kot najslabši možen lastnik, saj ni vložila niti evra v nujno vzdrževanje, kaj šele obnovo," ugotavlja Anton Žampa in še pravi, da so bili gasilci lastniki dvorane 30 let, zgledno so skrbeli zanjo, odkar pa je lastnik občina, vse samo propada.
Ključa dvorane ne bodo predali, čakajo na odločitev sodišča
Ključ dvorane imajo v rokah člani PGD Desenci in ga ne nameravajo predati občini, ker pravzaprav sploh ne verjame-
Clani PGD Desenci so enotnega mnenja, da ključev dvorane ne bodo predali in jo v skladu z neizpolnjeno pogodbo želijo nazaj v last.
jo več, da je kdaj obstajal resen namen prenove, sploh pa tega ne verjamejo več v zadnjem letu. „Lani novembra smo sporno pogodbo o predaji lastništva predali odvetnici in sprožili sodni spor z zahtevo, da se lastništvo dvorane vrne PGD, ker občina ni izpolnila svojega dela pogodbe. Po tem dejanju smo se končno lahko sestali z direktorjem občinske uprave, Miranom Čehom, na temo prenove, a ta je le rekel, da nima pooblastil, da bi se pogovarjal o tem, sploh pa se ne bo pogovarjal o nobenem prenosu lastništva. In da naj potem pač to urejamo po sodni poti. Z županom pa se o tem kljub naši želji nismo mogli pogovarjati, niti enkrat se nismo srečali, ker nas je zavrnil in rekel, da je za to pooblastil direktorja. Slednji pa govori, da nima pooblastil ...," nadaljuje zgodbo Žampa, ki obenem trdi, da gasilci nikoli niso nikomur preprečevali vstopa v dvorano: „Ključ dvorane ima naš član, ki je doma neposredno zraven objekta in kdorkoli je želel vstopiti, je lahko vstopil. Na občini dobro vedo, da so jim ključi kadarkoli dostopni. In po pogodbi smo vseeno še vedno upravljavci dvorane, zato je logično, da imamo ključe."
Člani PGD Desenci se povsem strinjajo s stališčem predsednika in poveljnika in so nad odnosom župana ter vodstva občine globoko razočarani. Menijo, da občina mora vrniti dvorano gasilcem, saj ni izpolnila pogojev iz pogodbe, ob tem pa ne verjamejo, da je imela oz. ima resen namen prenoviti dvorano (v skladu s pripombami oz. željami gasilcev in krajanov). Jezni pa so
tudi zaradi Pukšičevega govorjenja, da bo pogodbo za požarno varnost sklenil s kakšnim sosednjim društvom, ne z de-senškim.
Vladimir Vindiš je povedal: „Kar zadeva županove izjave, lahko rečem, da so tipične zanj in dejstvo je, da mu je vse doslej s takšnim izsiljevanjem vedno uspelo, povsod. To se dogaja na sejah in v društvenem ter družabnem življenju. Mi se po mnenju našega župana pač ne znamo pogovarjati!"
Janez Žampa je prav tako ogorčen: „To dvorano so postavili gasilci in krajani sami. Mirno smo rešitev, ampak ker občina ni izvedla svojega dela pogodbe, je slednja nična, zato smo sprožili pravni postopek. Naj se pač zadeva reši tako, ker drugače ne gre. To, kar župan grozi, da našim gasilcem ne bo dal nič, pa je neumno! Naj se zaveda, da vemo, kaj pravi in zahteva zakonodaja, in če tega ne bo upošteval, prav dobro ve, da je v prekršku! Dvorano hočemo imeti nazaj v last in zavračamo take prevare, kot so se dogajale doslej. Mislim, da smo edinstveni slovenski primer. Do zadnjega trenutka pa se bomo borili, da bo dvorana naša, kot je bila, o predaji ključa pa ni niti govora!"
Obrobna naselja so ves čas zapostavljena
Anton Žampa s somišljeniki zaključuje, da so kot PGD itak zapostavljeni že od ustanovitve Gasilske zveze Destrnik, da so ves čas izpostavljeni prikritemu ali kar odkritemu izsiljevanju in šikaniranju, da jim je župan pred leti celo poslal inšpektorje, ko so se gasilski
veterani sami lotili obnove starega, prvega gasilskega doma, ki danes ni v funkciji, za prireditev ob 80-letnici društva pa so prejeli borih 500 evrov: „Vsa leta smo postavljeni na stranski tir, naša avtocisterna ima že 30 let, saj je še v redu, a bi bila potrebna nova. Na naš predlog o nakupu nove avto-cisterne nam je župan odobril nakup cisterne s 500 litri, kar je po svoje norčevanje, glede na dejstvo, da delujemo na kmetijskem območju s strnjenimi pozidanimi jedri, kjer je veliko farm in gospodarskih poslopij. V primeru požara farme s takšno malo cisterno ne moremo narediti nič!«
Razočarani desenški gasilci še pravijo, da bi si želeli poštenega in korektnega odnosa in sodelovanja z županom, vendar je bil vsak njihov trud doslej brez učinka. „Naše PGD ima 82 let, kar je precej več kot trajajo občine in županovanja. In računati je, da bo preživelo še veliko let, če smo vsa obdobja doslej. Zato verjamemo, da bomo obstali tudi s 30-letno avtocisterno in enkrat prenovili tudi dvorano. Na teh 40.000 evrov pa itak ne računamo, to je le pesek v oči! Po sedmih letih izigravanja pač noben več ne verjame nekim besedam! Veliko je razpisov, na katere bi občina lahko prijavila projekt prenove, a v Destrniku je tako, da se razpisi koristijo le za projekte v samem centru občine ... Čeprav tudi naši krajani v naseljih Desenci, Levanjci, Sve-tinci, v delu Doliča in Zgornji Velovlek ustvarjajo presežno vrednost in financirajo občinski razvoj, a sami ga že leta niso deležni! Celotno obrobje občine ne dobiva ničesar!"
SM
Foto: SM
Podlehnik • S četrte redne seje
Ostajajo na gramozu
Podlehniški sedemčlanski občinski svet je zadnjih pet let eden tistih izjemno soglasnih, kjer praktično ni slišati nobene kritike čez nikogar - ne župana čez svetnike in ne svetnikov čez župana. V takem mirnem duhu je minila tudi zadnja seja, kjer so brez pripomb in vprašanj lepo sprejeli nekoliko pozno pripravljen proračun za letošnje leto.
Župan Marko Maučič je takoj na začetku seje pojasnil, da so proračun pripravljali in popravljali skoraj do zadnje minute, predvsem zaradi rezultatov razpisov. Občina je namreč šele v začetku marca dobila negativen sklep za projekt modernizacije ceste Strajna-Rodni Vrh, zato je bilo treba lastna sredstva prerazporediti na druge postavke, prejeli pa so pozitiven sklep za izvedbo kanalizacije v višini dobrih 480.000 evrov. Skupno tako podleh-niški proračun za letos „tehta" skoraj tri milijone evrov (2,966 milijona), kar je daleč največ v zadnjih nekaj letih. Dobra 1,2 milijona evrov bodo tako letos namenili za naložbe; največja med njimi bo načrtovana izgradnja vrtca, za kar je letos rezerviranih dobrih 624.000 evrov. „Kot veste, smo projekt izgradnje
vrtca že prijavili na razpis, v teh dneh smo vlogo morali še nekoliko dopolniti in zdaj čakamo na sklep o sofinanciranju, ki bi moral priti naslednji mesec, aprila. Drugi večji projekt bo izgradnja kanalizacije v središču občine, za kar že imamo pozitiven sklep o sofinanciranju iz razpisa za Južno mejo in kar bo tudi zahtevalo skoraj pol milijona evrov. Jasno pa je, da kanalizacijo v središču občine moramo urediti, sicer ne moremo načrtovati niti ureditve urbanega središča občine. Nadalje je med vidnejšimi stroški za letos še nakup traktorja z dodatno opremo, saj veste, da bomo ustanovili svoj režijski obrat, kar nam bo bistveno pocenilo vzdrževalna dela na naših cestah. Tudi garažo za traktor in orodja bomo zgradili, projekt je že v pripravi. Ker smo prejeli zavrnjeno
Podlehniški občinski svet v polni sestavi je brez razprave in pripomb soglasno potrdil predlog letošnjega proračuna občine.
vlogo za sofinanciranje ceste Strajna-Rodni Vrh, pa bomo 95.000 evrov lastnih sredstev preusmerili v modernizacije
treh krajših cestnih odsekov; dveh v Sedlašku in enega na Gorci. Te modernizacije se bodo izvajale po znanem
Ptuj • Slovenska demokratska mladina
Državljani zakona o malem delu ne poznajo
V Slovenski demokratski mladini, ki jo po novem vodi Ptujčan Andrej Čuš, ugotavljajo, da je kampanja za sprejetje zakona o malem delu precej zavajajoča in ne predstavi vseh sprememb, ki jih prinaša zakona. Dosedanji potek kampanje pa naj bi pokazal, da je tudi vlada sama neusklajena glede samega zakona.
Razočarani pa so tudi nad tem, da se pristojnosti posredovanja ne prenesejo zgolj na Zavod RS zaposlovanje, ki je, roko na srce, v preteklosti popolnoma odpovedal. „Očitno je tudi, da so zaposleni na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve dobili 'domačo nalogo' prepisati in prevesti celoten oziroma del nemškega zakona o malem delu, v SDM pa jim svetujemo, da naj raje čim prej prepišejo nemške protikrizne ukrepe," v svoji izjavi poudarja Andrej Čuš. V SDM so prepričani, da število tistih, ki zakona na podpirajo, raste, mnogi državlja-
ni sploh ne vedo, kaj zakon prinaša, kakšne so njegove prednosti in kakšne slabosti, bodo pa o njem odločali na referendumu, ki bo 10. aprila. Med drugim ugotavljajo, da vlada tudi sama popušča študentskim servisom, saj bo študentsko oziroma malo delo posredovano preko pravnih oseb zasebnega prava, kar pomeni, da se bodo na razpise še naprej lahko prijavljali tudi posamezniki, ki so sedaj lastniki študentskih servisov. Žalosti jih tudi nesposobnost Zavoda, ki je že do zdaj prav tako lahko posredoval študentsko delo, ob približno 1000 zaposlenih je
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Čuš, predsednik SDM: „Na žalost ugotavljamo, da je kampanja za sprejetje zakona o malem delu precej zavajajoča ..."
v celem letu 2008 izdal le 400 napotnic za študentsko delo. V SDM opozarjajo tudi na to, da se bo z morebitno uvedbo zakona o malem delu povečal tudi državni aparat. Informacijski sistem za vodenje centralne evidence o malem delu bo stala dva milijona evrov, sama nadgradnja in vzdrževanje pa še dodatnih 700 tisoč evrov. „Verjamemo, da je tudi ponudnik za to opremo že znan in da se bodo na račun dijakov in študentov napolnili žepi vsaj dveh aktualnih ministrov," med drugim opozarjajo v SDM.
MG
modelu s fizično in finančno pomočjo občanov, ki te ceste uporabljajo, občina pa bo financirala asfalt. Naročili smo tudi izdelavo študije za daljinsko ogrevanje občinskega središča, prav tako pa se bomo prijavili na razpis šolskega ministrstva z vlogo za temeljito prenovo šole, ki bo po prvih ocenah zahtevala dobrih 600.000 evrov. Ob tem moramo letos poplačati še za 97.000 evrov glavnice najetih kreditov in 20.000 evrov obresti, prav tako pa bo šlo še okoli 60.000 evrov za poplačilo izgradnje nove vežice," je bistvene odhodke občine po proračunu povzel župan.
Kdaj bo na vrsti cesta Strajna-Rodni Vrh?
Sebastian Toplak je ob predstavitvi proračuna dodal še, da tudi v Podlehniku pripravljajo podobne arhi-tekturno-urbane delavnice,
kot jih izvajajo na Destrniku, na katerih bodo študentje mariborske gradbene fakultete pripravili idejne zasnove za urbano središče in posamezne predvidene javne objekte.
Svetniki ob predstavitvi proračuna niso imeli niti enega samega pomisleka, vprašanj ali kritike oziroma pripombe. Oglasil se je le Ivo Ban, ki je bil strašno razočaran nad dejstvom, da ne bo modernizacije ceste Strajna-Rodni Vrh: „Naši občani na tem območju niso samo razočarani in obupani, ampak že jezni. Ta cesta čaka na asfalt že leta, pa nič. Izpadli smo že na drugem razpisu ... Povem vam, da ljudje več nič ne verjamejo in se bojijo, da bo tako še naprej! Zagotovil, da bi lahko bili na naslednjem razpisu s to cesto uspešni, ni! Nihče jih ne more dati! Apeliram na vse vas: če drugega razpisa ne bo ali pa bomo spet neuspešni, naj se ta cesta začne obnavljati po delih. Točno se ve, kateri odseki so zelo kritični, pozimi praktično neprevozni, in naj se uredijo vsaj ti, najprej, nato pa še ostalo. Ljudje so res jezni! Delamo na razvoju turizma v občini, v turistične objekte dajemo denar, povezav pa ni ali pa so neuporabne!"
Župan Maučič pa je na takšno razmišljanje odgovoril: „Te ceste zaenkrat ne bomo obnavljali po posameznih predelih, ker s tem potem izgubimo ves projekt, ne moremo se več prijaviti na noben razpis! Tega pa za zdaj ne bomo tvegali! Je pa jasno, da je ta cesta prioriteta in s tem projektom se bomo prednostno prijavljali na vse primerne razpise! Sicer pa sami veste, da imamo v občini še okoli 50 kilometrov makadamskih cest, vsaj 17 kilometrov od njih pa je res nujno potrebnih ureditve!"
Potem je podlehniški občinski svet brez vsake nadaljnje razprave soglasno potrdil predlog proračuna, za tem pa še oba idejna projekta za rekonstrukcijo osnovne šole in za modernizacije omenjenih treh odsekov cest.
SM
T
že rak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
SVINJSKA REBRA S KOZO
2,85 €/kg
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
PEČENA MESNA SLANINA
4,79 €/kg
PIVO UNION PLOČ. 0,51
0,89 €/kos
... iN SE VEUKO DRUGEGA
Foto: SM
Ptuj • Peta seja mestnega sveta
V ospredju projekti družbene nadgradnje
Ptujski mestni svetniki so se 28. marca sestali na peti redni seji novega mandata. Razpravljali so o osemnajstih točkah dnevnega reda. Kljub obširnemu dnevnemu redu razprave niso po nepotrebnem podaljševali, opravili so jo v dobrih dveh urah. Tik ob koncu seje pa so se mestni svetniki seznanili tudi z odločitvijo župana, da je Heleno Neudauer imenoval za podžupanjo MO Ptuj. Nekateri so naivno upali, da bo MO Ptuj vendarle imela tri podžupane, če imajo veliko manjše občine v neposredni bližini po dva župana.
O odloku o spremembah odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o., so razpravljali po rednem postopku, prvotno so predvidevali skrajšani postopek. Upoštevali bodo predlog odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, ki ga je v imenu odbora na seji podal predsednik Miran Meško, da bodo programski svet družbe sestavljali člani, ki jih bodo predlagale svetniške skupine. Strokovne službe pa bodo preučile tudi zakonske podlage, ki določajo zastopanost v programskem svetu. Svetnikom pa bo treba predložiti tudi čistopis odloka glede na to, da je bil od sprejema dalje že večkrat popravljen. Pri odloku o mediju Ptujčan bodo bolj natančno zapisali, da je odgovorna urednica hkrati zaposlena v občinski upravi, ker to sedaj nedvoumno ne izhaja iz nobenega člena, je opozorila svetnica SDS Helena Neudauer. Iz naslova koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo bo MO Ptuj za leto 2010 prejela 398 evrov, porabo bo opredelila v odloku, osnutku katerega so na ponedeljkovi seji. Potrdili so tudi zajetni predlog Lokalnega programa za kulturo za obdobje 2011/2014. Gre za drugi tovrstni program, ki ga je MO Ptuj pripravila od ustanovitve naprej. Eden od večjih dogod-
kov v tem obdobju bo projekt EPK 2012 - Ptuj partner.
Eden od ciljev tega programa je tudi ureditev infrastrukture za izvedbo zunanjih kulturnih in drugih prireditev, o tem potekajo razprave že od leta 1967, ustanovitev Mestne galeriji v sklopu prenove dominikanskega samostana, ureditev prenosa lastništva griča Panorama, ki naj bi postal last MO Ptuj, ki ga namerava horti-kulturno urediti, prav tako pa tudi arheološki park. Osrednji investicijski projekt EPK 2012 ostaja prenova dominikanskega samostana v kulturno-kon-gresno dvorano, na programski ravni pa je prvi in osrednji projekt Kurentovanje, Ptujčani si želijo, da bi ptujski karneval tudi s pomočjo EPK postal enako prepoznaven dogodek, kot so pustne prireditve v Benetkah, karneval v Rio de Janeiru, Nici in še kje. Lokalni kulturni program je dobil podporo 18 svetnikov, devet pa jih ni glasovalo. V razpravi, v kateri je sodelovalo več svetnikov, so govorili tudi o potrebi ustanovitve zavoda za promocijo kulture, kot ga poznajo tudi v drugih mestih. V besedilo programa so vključili amandmaja, da bodo v okviru oddelka podjetja Javnih služb poskrbeli za organizacijo in tehnično podporo kulturnim in javnim prireditvam, ki bo to
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki so v ponedeljek razpravljali o 18 točkah dnevnega reda.
podporo nudil do ustanovitve samostojnega zavoda za kulturo Ptuj. Polno svetniško podporo je dobil akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov v MO Ptuj za naslednja štiri leta, v letu 2012 naj bi MO Ptuj prejela tudi certifikat invalidom prijazno mesto. Dokument bodo dopolnili z nekaterimi poudarki iz razprave, ta naj bi vseboval tudi podatke o tem, kaj pa je v občini že narejeno za boljšo kvaliteto življenja invalidov. Med drugim je prešibko obdelana ureditev športnih objektov za potrebe invalidov, pomanjkljivo so zapisani tudi viri za pridobitev sredstev za ta projekt. Čim prej bo treba ustanoviti tudi svet za invalide
Lovrenc • Razstava društva Invalid Kidričevo
Za aktivno življenje
V društvu Invalid Kidričevo, kjer je se lahko pohvalijo s kar 255 člani, so ob letošnjem materinskem dnevu v Lovrencu pripravili zanimivo razstavo ročnih del iz njihovih ustvarjalnih delavnic.
Kot je ob odprtju razstave poudaril Silvester Skok, predsednik društva Invalid Kidričevo, so njihove članice in člani delavni in aktivni skozi vse leto. Že nekaj let izvajajo več posebnih socialnih programov, program delavnic ustvarjalnosti, s katerim so se tokrat predstavili, pa nosi naslov Usposabljanje za aktivno življenje. Letos je v omenjenem programu sodelovalo od 25 do 30 njihovih članic, ki so se organizirale v sekcijo Sončnice in se v društvenih prostorih sestajajo ter pridno ustvarjajo ob sredah.
Da so kljub invalidnosti in boleznim njihove roke še vedno zelo spretne, so dokazale na razstavi, kjer so bili na ogled ročno izdelani in vezeni prtički ter razni drugi ročni izdelki, s katerimi so želeli opozoriti na to, da se približujejo velikonočni prazniki. Sicer pa svoje izdelke skozi vse leto pridno razstavljajo tudi v dru-
gih krajih občine Kidričevo in izven nje. Zavedajo pa se tudi, da je poleg ustvarjanja ročnih izdelkov, ki ohranja njihovo vitalnost in širi znanje, namen njihovega sestajanja tudi prijateljsko druženje, kjer skozi pozitivne misli in pogovore skrbijo za boljše počutje in duševno stanje. Zato so prepričane, da
v MO Ptuj. Za potrebe OŠ Ljudski vrt se bo zgradila meteorna kanalizacija, gre za projekt v vrednosti okrog 240 tisoč evrov, za katerega so 28. marca tudi potrdili idejni projekt. Že tretjo spremembo je doživel idejni projekt za rekonstrukcijo in prizidek OŠ Mladika, ki se v vsebinskem pogledu ne spreminja, spreminja se popis vrednosti investicije glede na dvig življenjskih stroškov. Prilagodili so tudi terminski plan izvedbe gradnje, s projektom se MO Ptuj ponovno prijavlja na razpis na ravni države.
Mačice bo potrebno prilagoditi
Dobrih 8,3 milijona evrov pa je vreden projekt izgradnje
vrtca Mačice ob Osojnikovi cesti na Ptuju, ki ga želi MO Ptuj izvesti s pridobitvijo nepovratnih finančnih sredstev ministrstva za šolstvo in šport RS. Idejni projekt, ki so ga mestni svetniki kljub nekaterim pomislekom sprejeli, tako na lokacijo Osojnikove naj ne bi selili uprave, je vstopnica za razpis. Pri poročilu o delu Sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj za leto 2010 in oceni izvajanja programa za letos so se mestni svetniki zavzeli za večjo varnost motoristov, predlagali so tudi ureditev poligona, ki bi ga uporabljali za potrebe širšega območja. Branko Brumen, svetnik SLS, je predlagal, da se MO Ptuj, policija, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj ter Moto klub Kurent Ptuj aktivno vključijo v izvajanje programov za večjo varnost motoristov, tudi z oglaševanjem akcije Ne spreglej, trikrat poglej! v občinskih javnih glasilih, saj so motoristi na območju MO Ptuj ena najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu. Na peti seji mestnega sveta pa je bila ponovno dana pobuda o ureditvi prehoda pri Borovem, za katerega ureditev si Zeleni Ptuja z Vladom Čušem prizadevajo še skoraj desetletje. Izgradnja poligona za varno vožnjo naj se uvrsti med strateške projekte, so predlagali.
Pri oceni izvajanja občinskega programa varnosti MO Ptuj v letu 2010 svetniške razprave ni bilo. Točko Nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki so povezali z vlogo za potrditev pomoči iz maja leta 2010, da bi projekt lahko izvedli, in ločenim zbiranjem odpadkov, ki naj bi se nadgradilo z ločenim zbiranjem odpadkov od hišne številke do hišne številke, v tem trenutku pa še ni znano, kaj vse se bo zbiralo doma. Ptujski župan Štefan Čelan pa je v povezavi s to točko predstavil prizadevanja MO Ptuj za pridobitev sredstev za izvedbo projekta nadgradnje in za vključitev Gajk v nov operativni program razvrščanja regionalnih centrov za zbiranje odpadkov za območje Podrav-ja. V točki Informacije pa je svetnike seznanil z odločitvijo o imenovanju Helene Neudauer iz svetniške skupine SDS za podžupanjo MO Ptuj in o vključitvi Ptuja med soorgani-zatorje Evropskega prvenstva v košarki 2013. Kotizacija bo MO Ptuj predvidoma stala po 150 tisoč evrov letno v štirih letih, v projekt vstopa z zemljiščem, upa pa tudi, da bo na Ptuj končno prišla tudi pogodba za že dodeljenih 2,5 milijona evrov za projekt večnamenske dvorane, ki je bil sprejet še v času Janševe vlade.
MG
Prejeli smo • Destrnik
Osvetlitev upravljanja in tekočega vzdrževanja javne razsvetljave
bodo svoje aktivnosti nadaljevale tudi v bodoče, vse ženske in moške iz občine Kidričevo, ki kljub morebitni invalidnosti želijo ohraniti svojo življenjsko energijo in vitalnost ter predvsem tudi pozitivno razmišljanje, pa vabijo, da se jim čim prej pridružijo.
-OM
Foto: M. Ozmec
Razstava ročnih del društva Invalid Kidričevo je bila posebej dobro obiskana v nedeljo, ko je bila v Lovrencu slovesnost ob materinskem dnevu.
Na seji občinskega sveta, dne 21. 12. 2010, sem postavil vprašanje, na katero sem zahteval pisni odgovor.Vprašanje se je glasilo: Koliko luči je bilo v letu 2010 zamenjanih z novimi, kje so bile zamenjane in koliko je znašal račun za opravljeno delo? V rebalansu proračuna sem namreč zasledil postavko »Upravljanje in tekoče vzdrževanje javne razsvetljave« v višini 32.000,00 evrov. Sam znesek porabljenega denarja v ta namen se mi je zdel že na prvi pogled izjemno visok, če upoštevamo, da je znesek za porabljeno električno energijo znašal nekaj nad 21.000,00 evrov.
Dne 7. 2. 2011, tik pred(!) sejo občinskega sveta, sem prejel odgovor direktorja občinske uprave g. Čeha, ki se je glasil: »S strani Gradnje Destr-nik smo prejeli podatke o zamenjavi luči na javni razsvetljavi v Občini Destrnik. V Občini Destrnik je bilo v letu 2010 zamenjanih 35 luči, od tega 9
drogov. Luči so bile zamenjane v naslednjih naseljih: 6 Placar 3 Drstelja 10 Janežovci 6 Ločki Vrh 3 Placar 3 Destrnik 2 Janežovski Vrh 1 Desenci 1 Jiršovci
Zamenjane luči so tip 392 ST50 68WTF«.
Podatkov o višini računa za navedeno storitev nisem dobil, opisana je bila le poraba energije za posamezna naselja, ki pa se ni nanašala na vprašanje. Iz rebalansa proračuna je razvidno,da je storitev menjave luči in drogov stala 32.000,00 evrov.
Ker sem dobil le delni odgovor, sem ceno za enako opravljeno storitev poiskal med ponudniki tovrstnih storitev. Ob prejetju predračuna s strani izvajalca izven našega kraja sem bil zelo presenečen, saj bi njihova popolnoma ena-
ka storitev našo občino stala 16.669,00 evrov. Razlika je več kot očitna!
Ali smo res v Destrniku tako bogati, da lahko Gradnjam Destrnik za navedeno storitev plačamo preko 15.300,00 evrov več, kot izvajalcu, ki dela na trgu?!
Župan nas prepričuje, da so storitve podjetja Gradnje za občane najugodnejše. Cena plačana za navedeno storitev dokazuje, da smo plačali skoraj 92 % preveč! Sprašujem se ali nas nekdo namerno zavaja in ali se na tak ali drugačen način okorišča?
Menim, da si občani Destr-nika zaslužimo kvalitetno storitev po tržni ceni in ne izčrpavanja občinskega proračuna.
Morda je ravno ta primer z javno razsvetljavo tisti, ki bi nam moral razsvetliti tudi druge postavke v proračunu, da jih bomo videli v pravi luči!
Občinski svetnik Branko Horvat
Kidričevo • Lovci kritični do odvzema divjadi
Mala divjad si se vedno ni opomogla
Okoli 250 lovcev iz 30 lovskih družin (LD) iz območja Ptuja in Ormoža je na posvetu v Kidričevem razstavilo svoje trofeje; ob oceni stanja lanskega odstrela divjadi v ptujsko-ormoškem lovsko upravljavskem območju pa je bila ena glavnih ugotovitev, da si mala divjad po katastrofalnih vremenskih razmerah pred leti še vedno ni opomogla.
Kot je na množičnem srečanju članov zelene bratovščine poudaril Andrej Vaupotič, predsednik izvršnega odbora območnega združenja upravljavcev lovišč, je tovrstno srečanje lovcev iz ptujsko-ormo-škega lovsko upravljavskega območja, s pregledom odvzema divjadi v enoletnem obdobju, zagotovo pomembna in koristna novost.
Lovišča na tem območju so razdeljena v štiri smiselno in teritorialno oblikovane lovsko gojitvene bazene, v Haloški, Bočki, Podravski in Slovensko-goriški lovsko gojitveni bazen. Ugotovili so, da poteka pregled odvzema divjadi vsako leto boljše, kar je v zapisniku ugotovil tudi lovski inšpektor, saj ob pregledu ni ugotovil nikakršnih pomanjkljivosti ali kršitev. Na splošno ugotavljajo, da si mala divjad po katastrofalnih vremenskih razmerah pred leti še vedno ni opomogla, da se življenjski prostor divjadi še naprej krči, ogroža pa ga tudi vse bolj intenzivna uporaba fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu. Lovske družine so iz navedenih razlogov znatno znižale odvzem divjadi, pohvalno je tudi, da so zato nekatere predčasno prenehale jesenski odlov male divjadi, z zimskim krmljenjem pa lovci divjadi omogočajo, da živali preživijo hladne zimske dni in noči.
Po Vaupotičevih besedah se lovci zavedajo, da jih na področju ohranjanja male divjadi čaka še veliko dela. Lovske družine je pozval, da pri tem uporabijo vso pridobljeno znanje, voljo in čas ter da se ob tem uskladijo tudi z drugimi uporabniki prostora. Državo, ki je lastnik lovišč, pa je pozval, naj v skrbi za ohranjanje divjadi in biotske pestrosti poskuša dogovoriti ter uskladiti vsa odprta vprašanja na tem področju.
Foto: M. Ozmec
Predsednik Andrej Vaupotič je poudaril, da je srečanje lovcev z oceno odvzema divjadi iz ptujsko-ormoškega lovsko upravljavskega območja pomembna in koristna novost.
Med novostmi na tem področju je zagotovo tudi vlaganje muflonjadi iz Češke in Slovaške na območje Boškega bazena, ki se je dobro obneslo, saj so se vloženi primerki zelo dobro vključili v obstoječo brionsko populacijo muflonjadi, ki je na Boču že od daljnega leta 1972.
Sicer pa so bili v minulem letu opravljeni bazenski pregledi odvzema iz lovišča v lovskih družinah Sveta Marjeta za prvi del Podravskega bazena, v LD Dravinja-Majšperk za Haloški bazen, v LD Tomaž pri Ormožu za 2. del Podravskega bazena, v LD Jože Lacko Ptuj za Slovenskogoriški lovski bazen ter v LD Noč Podplat za Boški lovski bazen.
Kot je ocenil Vaupotič, so bili vsi pregledi zelo dobro organizirani, ker pa so pred lovci novi bazenski pregledi divjadi, na katerih bodo opravljali strokovne analize in ugotavljala uspešnost dela na posameznih območjih, je pozval vse odgovorne v lovskih družinah, naj med lovci vzpodbujajo sodelovanje na teh pregledih, še posebej koristni in poučni pa so ti pregledi za vse lovske pripravnike. Na celotnem lovsko-upravljavskem območju je zagotovo najštevilčnejša lovna
Predstavniki 30 lovskih družin vskega območja so lanskoletne komentirali posamezne ocene.
Foto: M. Ozmec
iz ptujsko-ormoškega upravlja-trofeje tudi razstavili ter ob tem
vrsta divjadi srnjad, zato je bil lani predviden odvzem 3360 kosov, a so jih odstrelili 3.339, kar pomeni 99,4-odstotno realizacijo načrta. Številčnost lisice se je v zadnjih petih letih strmo povečala, zato so lani predvideli odvzem 1320 kosov, a so jih uplenili le 1194 in ugotovili, da se v širšem pasu ob meji s Hrvaško med lisicami še vedno pojavlja steklina. Odvzem divjih prašičev, ki povzročajo v kmetijstvu iz leta v leto večjo škodo, je bil lani nekoliko višji od planiranega, saj so odvzeli 362 prašičev, planirali pa so jih 312.
Nekoliko so povečali odvzem jazbeca, saj so od predlanskih 12 lani povečali odstrel na 31 primerkov. Ker je kuna zlatica še vedno precej redka, so lani uplenili le 23 kosov, kar pomeni polovico letnega načrta, nekoliko višji pa je bil odvzem pri kuni belici, saj so lani odstrelili 147 kosov, kar je skoraj polovico več kot predlani. Lov na pižmovko je postal z leti nezanimiv in močno upada, saj so od 76 načrtovanih odvzeli le 25 kosov, zaradi resne nevarnosti, da bi povzročile večjo škodo v kmetijstvu so lani odvzeli tudi 471 sivih vran, zanimivo pa je, da so lani odvzeli tudi 6 od 10 predvidenih gamsov ter 12 primerkov damjaka.
Ob tem lovci opozarjajo občane, da predstavljajo velik in vse bolj resen problem klate-ški psi, ki so tudi lani pokončali nekaj sto primerkov nizke divjadi, največ srn in zajcev, voznike motornih vozil pa ponovno opozarjajo, naj bodo vsaj na odsekih, kjer so opozorilni prometni znaki „divjad na cesti", bolj previdni, saj konča pod kolesi avtomobilov vse več srnjadi, zato je vse večja tudi škoda, ki jo povzročajo trčenja z divjadjo.
M. Ozmec
IZ GOSTILNE PP
Group IE ZADIŠALO...
Prvi pomladni sončni žarki so prebudili naravo. Pokukali so prvi listi čemaža ali divjega česna, šparglji, rabarbara... Človek se kar zaljubi v poplavi pomladnih darov.
Kuharski Cheef Aleš Korošec vam je pričaral pomlad na krožnikih kjer boste lahko uživali v harmoniji okusov in si želeli, da bi bilo takšnih trenutkov več.
Hišni sommelie Aleksander Sikar pa je poskrbel, da vam bo vse predstavljeno lažje steklo.
JUHA
KREMNA ČEMAZEVA JUHA
SESTAVINE: liter kokošjejuhe, 200g svežega čemaža, 200g krompir, 3 žličke ekstra deviškega olivnega olja, muškatni orešček, sladkor, mleko, sol, poper. NAČIN PRIPRAVE:
Krompir skuhamo v rahlo slanem kropu in zalijemo s kokošjo juho, dodamo muškatni orešček, sladkor in čemaž. Z dodanim sladkorjem ohranimo juhi res lepo živo zeleno čemaževo barvo. Pripravljeno juho odstranimo iz ognja in spasiramo s paličnim mešalnikom. Juho serviramo z žličko spenjenega mleka ter nekaj kapljic olivnega olja
v J PULLUS SAUVIGNON 2010 (suho)
Meni sta pripravila:
AleksanderŠIKAR, AlešKOROŠEC, F&B manager	vodja kuhinje
TOPLA PREDJED
SPARGLJI V OVOJU PREKAJENEGA PURANJEGA SINKA NA SOTIRANEM KROMPIRJU Z ROZMARINOVO PENO
SESTAVINE: 1 kg svežih špargljev, 10 rezin prekajenega puranjega šinka, 600g krompirja, 2 žlico hladno stiskanega olivnega olja, 1 limono, 2dcl sladke smetane, sveži rožmarin, sol, poper. NAČIN PRIPRAVE:
Očiščene sveže^šparglje skuhamo v slanem kropu in šokiramo z mrzlo vodo, dlFU^^mo lepo svežo barvo. Ovijemo jih v prekajen puranji šink. Kihanl^^Dirodcedimo in ga narežemo na debelejše
kolobarje. Pripravljene špar§leyjjkrompirjeve kolobarje narahlo opečemo z vseh strani, pokapljamo s sokom limone ter servirlmozjrožmarinovo peno, katero smo pred tem pripravili tako, da smo v sladki smetaJUpokuhali vejico svežega rožmataain zgostili s škrobom. Po lastnem okusu prelijemo preko
začinimo in
PULLUS MODERN CLASSIC 2009 (suho)
-j
GLAVNAJED
PEČENE PISČANČJI FILE NADEVANA Z RDEČIM ZELJEM IN KARAMELIZIRANO ČEBULICO
SESTAVINE: 4 kom piščančjega fileja, 300 g rdeče zelje, 1 čebula, 50g riža, Idlkokošjejuhe, 1 žlicomasla Sol, beli poper, 3 žlice olivnega olja, 2 žli\sladkor, 0,5 dl balzamičnega kisa, 100 g čebulic v kisu, čema NAČIN PRIPRAVE:
Nadev pripravimo tako, da na olivnem olju prepraženi čebuli dodamo na tanko narezano rdeče zelje in riž|Solimo injpopramo ter dušimo 20 minut na zmernem ognju ter «Bdimo. Piščančji file v sredino zarežemo, da dobimo žepek » nadev. Odprtino napolnimo s pripravljenim dušenim zeljem in rižem ter na hitro opečemo na ( Popečene fileje preložimo v pekač prelijeMo s kokošjo juho in pečemo 20 minut pri 165°C. Sok od pečenja prelijemo v kozico dodamo maslo in če^ž ter dobro premešamo z metlico, da dobimo kremasto omako. Na karameliziranem sladkorju 5 minjpušimo idcejene čebulice in med dušenjem po okusu dodamo balzamični kis.
Na rezine narezan piščančji file servirlmo s pripravljeno omako, karameliziranimi čebulicami ter poljubno prilogo, v našem primeru je to dušen»ajdova kaša s koščki sveže rdeče paprike ribanim parmezanom.
\ / PULLUS CHARDONAY JD09 (su
REGRAT Z REZANCI PISČANČJfGA FI^JA IN KUHANO JAJČKO
SESTAVINE: 200g regrata, enoikjce, 1 nekaj rezin piščančjega belega šinka, soi jabolčni kis. NAČIN PRIPRAVE: Sveže nabran regrat očistim> solato. Na žaru popečen, z; položimo na pripravljeno kolobarjih in serviramo.
60g piščančjega fileja, poper, bučno olje,
operemo, narežemo in zmešamo v injen piščančji file in šink v rezancih lato, dodamo trdo kuhano jajce v
PULLUS SIVI PINOT 2009 (suho)
SLADICA
RABARBARINA REZIN
Priprava naj ostane skUdpšt kulinaričnih mojstrov gostilne PP. Vljudno vas vabimo, da čudovito druženju okusov sladice in izbranega vina doživite v prijetnem ambijentu naše gostilne.
O 2008 (sladko)
Če želite okusiti predstavljene jedi pred domačo pripravo,vas pričakujemo v Gostilni PP,v starem mestnem jedru.
MO Ptuj • Helena Neudauer, prva ptujska podžupanja
Politicarka argumentov in stroke
Ptujski župan Štefan Čelan je peto sejo mestnega sveta zaključil z besedami, da je za podžupanjo imenoval Heleno Neudauer iz stranke SDS, ki ima v mestnem svetu največ svetnikov, deset.
Vsaka drugačna odločitev bi bila zagotovo svojevrstno presenečenje. Svetnice in svetniki so imenovanju zaploskali, četudi najmanj dvema strankama ni bilo vseeno, saj sta tako DeSUS kot SD ciljala na ta položaj. Helena Neudauer, njen mandat se prične z današnjim dnem, je tudi prva ženska v MO Ptuj, ki je bila imenovana na ta položaj. Štefan Čelan se je zapisal kot prvi župan, ki je prekinil dosedanjo tradicijo »moškega« podžupanstva, ki je tudi v prejšnjem mandatu pripadal stranki SDS. Funkcija podžupanje ji prinaša novo obveznost, upa, da jo bo zmogla dobro opravljati. Pravi, da je vse stvar organizacije, hčerka in sin sta že odrasla, tudi mož jo podpira, podpora družine ji veliko pomeni, tudi zato ji bo v novi vlogi lažje.
V svetniški skupini so bili mnenja, da naj bi v tem mandatu podžupansko funkcijo opravljala Neudauerjeva. Kot izhaja iz županove odločbe, mu bo v pomoč pri opravljanju njegove funkcije, nadomeščala ga bo v času njegove odsotnosti, sicer pa se bosta sprotno dogovarjala o njenem delu v okviru podžupanske funkcije. Helena Neudauer sklepa, da jo je za podžupanjo imenoval tudi zato, ker pozna delo v občinski upravi iz svojega prejšnjega dela in ker je že drugi mandat mestna svetnica. Zagotovo pa bo kot ženska pustila svojevrsten pečat pri svojem delu, že zaradi bolj tenkočutnega odnosa do problema ljudi, ker ženske že po naravi znajo bolj prisluhniti ljudem in njihovim problemom, pa tudi odločajo se bolj premišljeno in preudarno. Sicer pa Neudauerjeva ne stavi toliko na žensko noto, ker vse funkcije lahko eni in drugi,
Foto: Črtomir Goznik
Helena Neudauer, svetnica SDS, nova ptujska podžupanja in obenem prva ženska v MO Ptuj, ki je zasedla ta položaj.
moški in ženske, opravljajo dobro ali slabo, odvisno od posameznika.
Prva ptujska podžupanja bo kmalu praznovala svoj 52. rojstni dan. Po izobrazbi je univ. diplomirana pravnica, ki se je pred leti odločila za advokaturo. Članica SDS je od leta 1996, trenutno je tudi članica izvršnega odbora stranke na državni ravni, mestna svetnica je od leta 2006, leta 2008 je prvič kandidirala na državnozbor-skih volitvah. V mestnem svetu vodi odbor za finance in svetniško skupino SDS, s sprejemom nove funkcije pa bo treba delo malo drugače porazdeliti. V začetnem obdobju političnega delovanja je bila sicer vedno zelo aktivna, nikoli pa v ospredju, za aktivno delo v stranki je prejela tudi zlati znak SDS. »Vedno me je motilo, ko sem poslušala ljudi, ki so govorili, češ kakšni so politiki, od govorjenja pa ni sprememb. Če želiš kaj spremeniti v politiki, se moraš vanjo aktivno vključi-
ti in skušati delovanje spraviti na višji nivo. Tako v občini kot v državnih organih, povsod se srečuješ z zakonodajo. Vedno se mi je zdelo, da bom kot diplomirana pravnica zadeve lažje razumela in konstruktivno delovala, ne pa govorila v tri dni, kot to počnejo nekateri. S kandidiranjem na lokalnih in državnozborskih volitvah sem se izpostavila. Sodeč po glasovih, ki sem jih dobila, mi ljudje kar zaupajo.«
Velja za umirjeno in preudarno svetnico, ki vselej nastopa z argumenti in predvsem strokovno. Kot nekdanja košarka-rica je v prejšnjem mandatu tudi podprla projekt izgradnje večnamenske dvorane na pomožnem nogometnem igrišču na Mestnem stadionu, ki danes doživlja nekatere spremembe. Ker je Ptuj le uspel s svojo kandidaturo za EPK 2013, upa, da bo vlogo soorganizatorja dobro izpeljal in da se prižgejo luči na zunanjem košarkarskem igrišču, da bo mogoče košarko
igrati zvečer. Tako je že v prejšnjem mandatu dala vedeti, da je naklonjena športu, še posebej košarki, ker jo je tudi sama igrala. Upa pa, da bodo s projektom prišla tudi obljubljena državna sredstva, za katera je bil že izdan sklep, ni pa še prišlo do podpisa pogodbe. Vključiti pa bo treba tudi zasebne investitorje. Za EPK 2012 - Ptuj partner pravi, da gre za projekt, ki ga sicer vsi podpiramo, da pa Maribor bolj ali manj vleče solistične poteze. Prepričana je, da bi ostali partnerji morali imeti večjo vlogo, kot jo imajo trenutno. Projekt kongresno-kultur-ne dvorane je velik projekt, ki bo zagotovo nekoč realiziran, vendar ne tako hitro.
V prostem času košarka ni več na prvem mestu, bolj za dušo odigra kakšno partijo tenisa, gre na sprehod, sicer pa z možem uživata v delu okrog hiše in na vrtu ter na dopustih. Čas pa najde tudi za kakšen dober roman.
MG
Ormož • Predstavniki SDM obiskali dom starejših
Vsaka pozornost je prijetna
Predstavniki Slovenske demokratske mladine Ormož (SDM) so ob materinskem dnevu, 25. marcu, obiskali Center starejših občanov v Ormožu in med presenečene ženske razdelili 150 nageljnov.
Danijel Vrbnjak, predsednik SDM, je povedal, da so na ta način želeli z nageljnom in stiskom roke izraziti spoštovanje do stanovalk, saj nekatere morda na ta dan nimajo pozornosti svojih otrok. Poleg stanovalk so nageljne prejele tudi zaposlene, ki so bile na materinski dan v službi. Vrbnjak je povedal, da bi lahko nageljne podarjali tudi v kakšni drugi instituciji ali na cesti, vendar je glede na lep in pozitiven odziv stanovalk centra prepričan, da so se odločili prav. Na koncu so dobili tudi aplavz stanovalk, najlepša zahvala pa je bila zavest, da so ženskam po-
lepšali dan. Tako so obisk čutile tudi stanovalke, ki so povedale, da je lepo, če se te spomnijo lastni otroci, vnuki, pravnuki, posebna pozornost pa je, če se te spomni še kdo drug. V času njihove mladosti je bil bolj aktualen praznik 8. marec, dan žena. Na ta dan so se na njih spomnili možje s kakšnim nageljnom, otroci pa so iz šole prinesli risbice ali druge drobne pozornosti. Stanovalke so povedale, da so vsi prazniki lepi, še posebno, če se kdo spomni na tebe, a da tako pozorni, kot je mladina danes, nekoč niso bili.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Vedno je lepo, če se kdo nepričakovano spomni na nas.
Svet je majhen
Svet je nemiren
Strokovni opazovalec lahko zazna na mednarodnem odru velike tektonske premike, ki kažejo na novo preoblikovanje svetovnega ravnovesja. Na kratek rok ne bo videti veliko novega, vendar bomo v srednjedol-gem roku priča dogodkom, ki spreminjajo svet. Če ZDA ne bodo v naslednjih volitvah zamenjale lastnega predsednika, nas, Evropejce, čakajo težki časi. Morali se bomo pogledati v zrcalo in obračunati sami seboj. Morali si bomo jasno in odkrito odgovoriti na življenjsko pomembna (v besednem in figurativnem smislu) vprašanja: kje smo, kam gremo, zakaj živimo. Barrack Hussein Obama od začetka mandata gleda samo v smeri Pekinga. Za našega najpomembnejšega zaveznika, kije tudi center našega gospodarstva, na katerega je Zahodni svet popolnoma vezan od druge svetovne vojne, imajo evropske države in Sredozemlje nižjo stopnjo pomembnosti. ZDA so v vojni za preživetje kot najpomembnejša velesila na svetu. Vsi kazalci in analize kažejo, da naj bi Ljudska republika Kitajska prehitela ZDA okoli leta 2025. Obama seje odločil za neposredno konfrontacijo. Evropejci mu nismo znali ponudit druge rešitve. Najbolje bi bilo, če bi igrali koordinirano in enotno. A trenutno kaže, da ne znamo. Še huje: trenutno se kažejo prvi pomembnejši znaki našega potencialnega razpada. Združene države Amerike so nas dvakrat prišle rešit pred svetovno katastrofo in medsebojnim totalnim uničevanjem. Ko so po prvi svetovni vojni odvrnili pozornost od nas in se tako rešili bremena vpletenosti v evropske »igrice«, so povzročili leta 1939 samo nadaljevanje katastrofe. Evropske države imajo za seboj tritisočletno zgodovino vojn, cesarstev, zamer in imperialistične politike, ki so del našega DNHja. Ne moremo iz svoje kože. Če nas ne nadzorujejo, delamo težave. Kaj se dogaja v tem trenutku v Severni Afriki? Washington za trenutek ni bil pozoren, preveč osredotočen na Daljni Vzhod je pustil praznino v mednarodnem prostoru, ki so jo takoj izkoristile nekatere evropske države. Polkovnik Gadafi in situacija v Libiji so samo izgovor za Francijo, da se vrne med pomembnejše igralce, da pridobi Libijo v lastno vplivno območje - ter tako posredno okrepi vpliv v frankofonski Afriki - in da povzroči glavobol v ZDA. Francozi so prepričani, da so najbolj demokratičen narod na Zemlji, čeprav je njihova Revolucija pripeljala do najhujšega terorja v zgodovini, so prepričani, da Evropska unija obstaja zaradi Pariza in absolutno ne trpijo nadvlade ZDA. V resnici je Nikolas Sarkozy, tako kot vsi ostali mednarodni voditelji, lačen uspehov in državni interes mu narekuje odločitve, ki absolutno ne presenečajo. Združeno kraljestvo se je vključilo v posre-dovanjeproti Gadafiju, ker London kot finančni center in kot največja pralnica denarja na svetu obstaja samo še zaradi arabskega denarja in islamski svet nikoli ni maral libijskega voditelja. Nemčija pametno gleda od daleč. Italija pa čaka pravi trenutek, v katerem bo lahko udarila Francoze, kiji uničujejo posle v Afriki. Torej evropske države so se vrnile v stare imperialistične sheme. To seje zgodilo in se bo poglobilo zaradi pomanjkanja zunanjega nadzora Washingtona. Kje smo mi? Mi uradno nismo vpleteni v Libiji. Mednarodne krize so za male državice multiplikator moči. Trenutek, v katerem lahko odigrajo posredniške vloge in pridobijo iz vseh straneh. Žal Slovenja ne bo mogla izkoristiti takšnega momenta, ker smo se pred tedni uradno vezali na Francijo s posebnim partnerstvom, kar nam zagotovi pečat francosko naklonjene državice. Zunanja politika našega premiera, na neprevidnost katere smo večkrat opozorili v tem našem prostoru, nas želi vezati na tako imenovan francosko-nemški vlak. Kaj to sploh je, pa še nam nihče ni natančno obrazložil. Dejstvo je, da je Berlin »lokomotiva« evropskega gospodarstva zadnjih petdeset let, a vloga oziroma skrb Francije do danes je bila, da skuša Nemčijo nadzorovati znotraj EUsistema, da ne bi prišlo nekega dne, kot vedno v zgodovini, do novega vojnega spopada. Nemčija z nami verjetno nikoli ne bo podpisala posebnega sporazuma, ker jih ne potrebuje za laskanje, kot na primer Pariz, in ker trdi (pravilno), da smo v EU vsi partnerji. Torej trenutno glede na pogodbe, na Revoz, Lafarge, SKB in ostale investicije ... ostajamo francoska država in dokazujemo, da mednarodne dinamike ne razumemo in nimamo posebnih stališč, ki bi pomagala Uniji in svetu v trenutku razkola.
Laris Gaiser
Ormož • Na gimnaziji zadovoljni z vpisom
Večje zanimanje kot lani
Te dni so se devetošolci morali odločiti, kam se bodo vpisali v srednjo šolo. Sicer je prijave v prihodnjem mesecu še mogoče prenašati med šolami, vendar je po izkušnjah in preteklosti takšnih odločitev bolj malo.
Ravnateljica Gimnazije Ormož Blanka Erhartič je povedala, da se je za nadaljevanje šolanja na njihovi srednji šoli odločilo 22 bodočih dijakov. Na gimnaziji so vložili precej energije, da bi zagotovili čim večji vpis in so z doseženim zadovoljni: „22 vpisanih dijakov v prvi letnik je v času nizke natalitete pravzaprav uspeh, saj se domala vse slovenske šole srečujejo s podobnim problemom. Do 15. aprila je še mogoče prenašati prijave med šolami in upamo, da se tisti, ki še niso trdno odločeni, morda obrnejo še na našo šolo. Seveda bi bilo idealno, če bi bila vpisana dva oddelka prvega letnika, vendar je glede na razmere to kar dober rezultat."
Bodoči dijaki prihajajo iz OŠ Ormož, OŠ Središče ob Dravi, OŠ Gorišnica, OŠ Dornava, OŠ Velika Nedelja, OŠ Stročja vas, ena dijakinja pa je tudi iz Ce-stice iz sosednje Hrvaške. Ravnateljica višji vpis pripisuje dobremu delu na informativnih dnevih in drugim rezultatom, s katerimi so bodočim dijakom očitno dokazali, da so vredni zaupanja in da se lahko zanesejo tudi na ormoško gimnazijo.
Letošnji vpis je višji kot lani, čeprav je v zadnjih letih padal. V 13 letih obstoja je Gimnazijo Ormož obiskovalo ali jo še obiskuje skupno nekaj čez 700 dijakov, doslej pa jih je uspešno maturiralo 473.
Ker je tudi v prihodnjih generacijah vedno manj otrok, so se na gimnaziji odločili, da bodo nagovarjali tudi mlajše šolarje, sedmo- in osmošolce, saj so v devetem razredu vsi že bolj ali manj odločeni, kje bodo nadaljevali šolanje in je takrat vzpostavitev stikov prepozna.
Na gimnaziji je trenutno šest oddelkov dijakov v štirih letni-
Foto: Viki Ivanuša
Dijakom Gimnazije Ormož se bo v prihodnjem šolskem letu, po sedanjih podatkih, pridružil še en oddelek z 22 dijaki.
kih. Prihodnje leto pa bodo nastopile težave zaradi zaposlitve profesorjev, saj bodo imeli kar tri letnike s po enim oddelkom. Nekateri profesorji dopolnjujejo obvezo na Gimnaziji Ptuj in OŠ Ormož, ravnateljica je povedala, da so s situacijo seznanjeni in da jim bodo skušali s prerazporeditvami zagotoviti čim več ur. Sicer pa gre za vseslovenski problem. V kratkem se namerava ravnateljica srečati tudi s predstavniki ministrstva za šolstvo in se pogovoriti o dodatnih programih. Ozirajo se v smeri poklicnega programa.
Matematični uspeh
Ob tej priložnosti smo poklepetali tudi z dijakom prvega letnika Aljažem Majcnom, ki je sodeloval na državnem tekmovanju v hitrem in zanesljivem računanju. Tekmovanje je potekalo minulo soboto v Osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju. Tekmovanje poteka
preko računalnika, tekmovalec pa mora v določenem času izračunati čim več računov po težavnostnih stopnjah, na pamet. Aljaž je povedal, da je konkurenca iz leta v leto večja. V predtekmovanju je skupno tekmovalo čez 3000 tekmovalcev v različnih kategorijah, na državno tekmovanje pa se je v Aljaževi kategoriji uvrstilo 16 tekmovalcev. Na tekmovanje se je pripravljal sam, saj mu to najbolj ustreza. Dosegel je tretje mesto, lani pa je bil prvi v državi in se je udeležil meddržavnega tekmovanja v Rigi v Latviji. Letos bo meddržavno tekmovanje v Črnomlju, kamor bodo prišli učenci iz šestih držav.
Ta teden veliko aktivnosti
Sicer pa je ta teden na Gimnaziji Ormož zelo pester. V sredo so na šoli snemali oddajo Spet doma in pri tem vključili
tudi nekatere dijake gimnazije. Alenka Čurin Janžekovič, ki na gimnaziji izvaja delavnice Mladi za mlade, je za oddajo prijavila svoj zanimiv življenjepis in avtorji so se odločili, da jo posnamejo za svojo oddajo. V četrtek zvečer so v Evropskem kulturnem in tehnološkem centru v Mariboru, v razstavišču dvorca Betnava, odprli razstavo z naslovom Prijateljstvo, strast in barva. Svoja dela bodo razstavljale Valentina Gjura, Barbara Kirič in Jelka Kovačič, dijakinje Gimnazije Ormož in zmagovalke 3. Likovne Forma Vive Ni bolj živega od živega sveta, ki je poleti 2010 potekala pod okriljem Festivala Lent in v sklopu Art kampa v Mariboru. V petek, 1. aprila, ob 11.30, pa bodo v gimnazijski telovadnici gostili književnega ustvarjalca Ferija Lainščka, saj je njegovo delo Ločil bom peno od valov letos določeno za maturo iz slovenskega jezika.
Viki Ivanuša
Benedikt • Nagradili mlade raziskovalce
Prevladovali sociologija in zgodovina
26. marca je v Osnovni šoli Benedikt potekalo 11. regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnih in srednjih šol Zgornjega Podravja, ki ga je tudi tokrat organiziral Regionalni center Maribor (RCM) Zveze za tehnično kulturo Slovenije.
Foto: Polona Ambrožič
Mladi raziskovalci so skupaj z mentorji z zanimanjem prisluhnili razglasitvi rezultatov in se glasno veselili svojih uspehov.
»V dopoldnevu so potekale predstavitve raziskovalnih nalog, ob 13. uri pa je bila svečana razglasitev rezultatov s kulturnim programom. Udeležencev je bilo tokrat okoli 300 iz 18 osnovnih šol in treh srednjih. »Področja raziskovalnih nalog so bila zelo raznolika. Zavzemala so ekonomijo, biologijo, humanistiko ... Letos je malo manjkala tehnika, ampak zanimanja za določena področja se vsako leto spreminjajo. Tokrat so tako prevladovale naloge iz sociologije in zgodovine,« je pojasnila Sonja Pogo-
revc iz RCM, ki je najboljšim tudi podelila zlata, srebrna in bronasta priznanja, kot vzpodbudo za nadaljnje delo pa tudi nekaj nagrad.
Prejemniki najvišjih priznanj so tako dobili udeležbo na izletu, dobitniki srebrnih knjižni bon, tisti z bronastimi pa sodelovanje v taboru ali delavnici Zveze. Po odločitvi komisije se bo približno 80 odstotkov prejemnikov zlatih priznanj uvrstilo na državno srečanje, ki bo 13. maja v Murski Soboti.
Polona Ambrožič
Tednikova knjigarnica
April je knjižni mesec!
Na dan rojstva svetovnega pravljičarja Hansa Christiana Andersena (2. 4. 1805-4. 8. 1875, Odense, Danska) praznujejo otroške knjige in avtorji, ki ustvarjajo za otroke. Na ta dan obrede svet poslanica, ki jo pripravi avtor izbrane dežele. Letos je ta dežela Estonija. Tako je zapisala Aino Pervik (22. 4. 1932, Rakvere, Estonija), ena najvplivnejših pisateljic sodobne estonske književnosti za otroke:
KNJIGA SE SPOMINJA
»Ko sta Arno in njegov oče prišla do šole, se je pouk že začel.«
V	moji domovini Estoniji znajo to vrstico skorajda vsi ljudje na pamet. To je prva vrstica knjige z naslovom Pomlad izpod peresa estonskega pisatelja Oskarja Lutsa, ki je izšla leta 1912. Pomlad govori o življenju otrok v majhni podeželski šoli v Estoniji ob koncu 19. stoletja. Oskar Luts je opisoval svoje otroštvo. Arno je pravzaprav Oskar Luts kot otrok.
Znanstveniki proučujejo stare listine in nato pišejo zgodovinske knjige. Te govorijo o dogodkih, ki so se zgodili, vendar pa iz njih lahko redko razberemo, kako so živeli navadni ljudje.
Knjige z zgodbami se spominjajo stvari, ki jih v starih listinah ne najdemo. Ne morejo nam, na primer, povedati, o čem je deček, kakršen je bil Arno, pred sto leti razmišljal na poti v šolo, o čem so takrat sanjali otroci, česa so se bali in kaj jih je razveseljevalo. Knjiga se spominja tudi staršev teh otrok, spominja se, kakšni so želeli biti in kakšno prihodnost so želeli svojim otrokom.
Seveda tudi danes pišemo knjige o starih časih in te pogosto ponujajo zelo razburljivo branje. Toda pisatelj, ki živi danes, ne more poznati niti vonjev in okusov niti strahov in radosti daljne preteklosti. Današnji pisatelj namreč že ve, kako se bo razpletla zgodba in kako bo potekalo življenje ljudi v preteklosti.
Knjiga se spominja časa, v katerem je bila napisana.
Iz knjiga Charlesa Dickensa lahko izvemo, kakšno je bilo v resnici življenje dečka na ulicah Londona sredi 19. stoletja - v času Oliverja Twista. Skozi oči Davida Copper-fileda (skozi Dickensove oči torej) spoznamo različne osebe, ki so živele v Angliji sredi 19. stoletja - spoznamo odnose med ljudmi in kako so nanje vplivali njihove misli in čustva. David Copperfiled je namreč v mnogih pogledih upodobitev Charlesa Dickensa. Dickensu si torej ni bilo treba ničesar izmisliti, stvari je preprosto poznal.
Iz knjige lahko izvemo tudi, kako je bilo Tomu Sawyeju, Huckleberryju Finnu in njunemu prijatelju Jimu, ko so ob koncu 19. stoletja, ko je Mark Twain pisal o njihovi pustolovščini, pluli po reki. Odlično je poznal razmišljanje takratnih ljudi, saj je živel med njimi. Bil je eden od njih.
V	književnih delih so najbolj verodostojni tisti opisi življenja ljudi v starih časih, ki so bili napisani v času, ko so ti ljudje živeli.
Enaki poudarki o spoznavanju preteklega življenja iz leposlovja veljajo tudi za dela slovenske književnosti, kot za dela domovine, ki smo ji nekoč pripadali. Naj spomnim na literarne junake iz druščine Sinjega galeba, Pavlove ulice, vajenca Hlapiča, prijatelje Petra Grče, na Ano iz Beograda ...
Liljana Klemenčič
Rokomet
Kljub porazu dobra predstava
Stran 12
Rokomet
Žuran v Celje, Prapotnik v Lemgo
Stran 12
Sah
Milan Kneževič prvi častni predsednik ŠZS Stran 13
Plavanje
Nastop ptujskih plavalcev v Burghausnu Stran 13
Judo
Naslov medobinskih prvakov v Juršince
Stran 14
Nogomet
Odmevna zmaga kadetov Aluminija v Mariboru
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Še vedno lahko realno upamo
Slovenska nogometna reprezentanca je marčevski ciklus dveh tekem končala z minimalnih izkupičkom - osvojila je eno točko. Poraz z Italijo doma in remi s Severno Irsko v go-steh sta manj, kot smo slovenski ljubitelji nogometa pričakovali. Kljub temu imajo izbranci selektorja Keka še naprej realne možnosti, da se uvrstijo na EP 2012; o tem bodo odločali v zaključku kvalifikacij. To je že nekakšna stalnica slovenskih uvrstitev na velika tekmovanja, doslej se je v kar treh primerih izšlo v našo korist.
Naši reprezentanti so v torek v Belfastu znova odigrali pod svojimi realnimi zmožnostmi. Matjaž Kek je glede na tekmo z Italijo opravil tri menjavi v začetni enajsterici, poleg ka-
Skupina C
Torek, 29. marca: Severna Irska -Slovenija 0:0, Estonija - Srbija 1:1 (0:1).
Foto: Črtomir Goznik
Selektor Matjaž Kek je proti Severnim Ircem opravil tri menjave v začetni enajsterici glede na tekmo z Italijo.
1.	italija
2.	SLOVENIJA
3.	srbija
4.	estonija
5.	severna irska 5
6.	ferski otoki 5
4 1 2 2
2 2 2 1 1 3 0 1
12:1 7:4
8:9 7:6 3:3 3:16
znovanega Cesarja sta se na rezervno klop preselila Rado-savljevič in Dedič, od prve minute pa so začeli Mavrič Rožič, Bačinovič in Iličič. To bi morda bila celo dobitna kombinacija, a je Iličič že kmalu začutil poškodbo, zaradi katere je po 30. minutah igre odšel z igrišča -zamenjal ga je Ljubijankič. Irci so nastopili precej oslabljeni in so bili večino tekme v podrejenem položaju, a so kljub
temu uspešno branili svoj gol. Pri tem so jim obilo »pomagali« naši, ki so vse premalo poskušali z igro po tleh, kljub drugačnim dogovorom pred tekmo. Največ uspešnih akcij je tokrat organiziral Bačinovič, ki si je s tem zaslužil naziv igralec tekme. Bil je eden redkih, ki je poskušal s hitrejšo igro po tleh, ob tem pa je večino žog usmeril proti golu tekmeca, česar npr. ne bi mogli trditi za Ko-
rena. Verjetno so naši najbolj izkušeni igralci pričakovali, da bo tekmec slej ali prej naredil napako, iz katere bi lahko nato dosegli zadetek. A to čakanje se tokrat ni obrestovalo; Irci so sicer nekajkrat grešili, a to so počeli tudi naši. Nikakor se ni moč otresti občutka, da bi lahko s pogumnejšo igro dosegli boljši rezultat. Na nek način je razumljivo, da se v obračunu dveh enakovrednih ekip čaka na napako tekmeca, a Slovenci bi proti oslabljenim Ircem morali uveljaviti svojo prednost v kvaliteti. Po tekmi bi verjetno imeli drugačno mnenje, če bi Dedič zadel v zadnji minuti iz idealnega položaja. A to se ni zgodilo in neučinkovitost počasi postaja največja težava te reprezentance. Če ne upoštevamo tekme s Ferskimi otoki doma (5:1), so namreč naši reprezentanti dosegli na petih tekmah vsega dva zadetka! To pa je že razlog za skrb. Na srečo igra Slovenija junija s Ferski-mi otoki (v gosteh), v ekipi pa bo, upamo, povsem zdrav Tim Matavž. Razlog za optimizem? Vsekakor!
Jože Mohorič
Nogomet • 2. SNL
Tudi v tretje na zmago
Zaradi nastopov slovenske reprezentance v okviru kvalifikacij za EP je poleg 1. SNL obstalo še tekmovanje v 2. ligi, ki z reprezentanco nima veliko skupnega. Spomnimo: v začetku marca so v 2. SNL igrali kljub pomrznjenim in poledenelim igriščem ... Drugoligaši bodo ta konec tedna nadaljevali prvenstvo, nogometaši Aluminija pa bodo v nedeljo gostili Krško. V premoru so Kidričani odigrali prijateljsko tekmo z Bočem (5:0), kako pa so poleg tega izkoristili ta prisilni odmor, je trener Aluminija Bojan Flis dejal: »Delali smo normalno, ob tem pa so nogometaši imeli čas, da se spo-čijejo. Nam ta odmor ni odgovarjal, saj smo bili po zmagi v Krškem in osvojeni točki proti Beli krajini v vzponu. Mogoče pa je komu odgovarjal dvotedenski premor.«
V nedeljo prihaja v Kidričevo Krško, ki ga vodi bivši trener Laboda Drave trener Adnan Zildžovič. Ta je moral v tem prvenstvu že dvakrat priznati premoč Aluminija. V Kidričevo kljub temu ne prihaja z belo zastavo, saj bodo Krčani tokrat nastopili v kompletni sestavi,
Košarka • EP 2013 v Sloveniji
»
Ptuju je uspel veliki met«
Dober teden dni je znana odločitev Košarkarske zveze Slovenije, da bo Ptuj v septembru leta 2013 zraven Ljubljane, Kopra, Jesenic in Novega mesta gostil evropsko prvenstvo v košarki. Pogledi na to odločitev so zelo različni, prav tako pa so zanimivi komentarji tudi ob izgradnji nove večnamenske športne dvorane na Ptuju, v kateri bodo odigrane tekme predtekmovalnega dela tega velikega tekmovanja. Za komentarje smo vprašali predsednika Košarkarske zveze Slovenije Romana Volčiča, idejnega vodja projekta na Ptuju Jerneja Neubauerja, ptujskega košarkarskega delavca Marjana Goznika, direktorja Zavoda za šport Ptuj Sandija Mertlja in predsednika Športne zveze Mestne občine Ptuj Fredija Kmetca.
Roman Volčič (predsednik Košarkarske zveze Slovenije): »Ptuj je pokazal veliko željo po organizaciji EP leta 2013. Na seji KZS je izvršni odbor z 12 glasovi za in enim proti izbral mesta gostiteljev
prvega dela EP, med katerimi je tudi Ptuj. Osnovna izhodišča so bila dvorana, namestitvene zmožnosti, logistika, okolica, spremljevalne dejavnosti in razvoj košarke. V veliki večini omenjenih parametrov je bil Ptuj postavljen na vodilno mesto, le pri dvorani je dobil najslabšo oceno. Kljub temu mislim, da smo se glede Ptuja na KZS pravilno odločili. Kljub določenim pomislekom glede vseh dvoran pa imamo zagotovila lokalne skupnosti, da bo na Ptuju v malo več kot letu dni zgrajena nova dvorana s 5200 sedeži, ki bo zadovoljevala vse zahteve FIBE. Na KZS pa bomo
do leta 2013 na Ptuju naredili še veliko promocijskih dogodkov in tudi kakšno mednarodno tekmo.«
Jernej Neubauer (idejni vodja projekta): »Z organizacijo evropskega prvenstva v košarki se bo Ptuj dodobra zapisal na zemljevid Evrope in sveta, saj bo organiziral največji športni dogodek po osamosvojitvi Slovenije. Gre za izredno priložnost za promocijo in razvoj našega mesta. Nova dvorana bo pravi generator razvoja in v njej bodo vsi večji športni dogodki, koncerti, kurentovanja ... Prav tako pa se bo v naslednjih letih razvi-
jala košarka, za katero moramo skozi luč evropskega prvenstva navdušiti čimveč mladih.«
Marjan Goznik (bivši trener, košarkarski delavec in predsednik KK Drava):
»Mislim da je to, da je Ptuj dobil organizacijo EP v košarki, velik košarkarski promocijski moment. Sam zelo podpiram, da se je Ptuj pridružil še štirim slovenskim mestom pri organizaciji EP v košarki leta 2013. Z novo dvorano se bodo pogoji za igranje velikih tekem zelo izboljšali, prav tako pa se bodo izboljšali tudi pogoji za treniranje. Menim tudi, da imamo na Ptuju v vseh štirih osnovnih šolah dobre telovadnice za delo z mladimi in to je sedaj pravi čas, da jih čimveč privabimo, da se začnejo ukvarjati s košarko. Želel bi si, da bi se v prihodnosti dobro delalo z mladimi, da bi
Foto: KZS/www.alesfevzer.com, Črtomir Goznik
Roman Volčič, Jernej Neubauer, Marjan Goznik, Sandi Mertelj, Fredi Kmetec
se skozi trdo in strokovno delo izšolali v kvalitetne igralce.«
Sandi Mertelj (direktor Zavoda za šport Ptuj): »Zadeva je trenutno takšna, da se še ne zavedamo čisto točno, kaj to prinaša za Ptuj. Zagotovo gre za velike potenciale, ki se kažejo skozi šport, turizem, gospodarstvo in še kaj. Če bomo znali zadeve pravilno izkoristiti, sem prepričan, da lahko ima Ptuj velike koristi od tega velikega tekmovanja. Velik moment pri celotni organizaciji bo tudi izgradnja nove športne dvorane, ki jo bo Ptuj zraven športnih dogodkov uporabljal še za veliko drugih prireditev.«
Fredi Kmetec (predsednik Športne zveze Mestne občine Ptuj): »Pred izgradnjo nove športne dvorane bom zagovarjal, da se morajo za potrebe NK Drava, NŠ Poli Drava in AK CP Ptuj zagotoviti nadome-tne vadbene površine. Mislim pa tudi, da bo kar zanimivo pri izgradnji te nove dvorane, ki jo bomo ob športnih dogodkih lahko uporabljali še za veliko drugih stvari. Moja glavna misel pa je, da je Ptuju uspel velik met, da bo najstarejše slovensko mesto gostilo tako velik športni dogodek, kot je EP v košarki.«
David Breznik
tudi s hrvaškim napadalcem Igorjem Mostarličem, ki je prestal kazen rdečega kartona. »V goste prihaja tekmec, ki nujno potrebuje točke za obstanek, mi pa za vrh. Pričakujem trdo in borbeno igro. Želim si, da bi naši napadalci prihajali v priložnosti in na koncu tudi zadeli,« je pred nedeljskim srečanjem dejal domači strateg Bojan Flis.
Pri Aluminiju tokrat ne bo zaradi rumenih kartonov nastopil Matej Vračko. Kidričani igrajo pred svojimi zvestimi privrženci, ki že polagoma čutijo, da se lahko njihova ekipa kaj hitro znajde na samem vrhu prvenstvene razpredelnice; ob napovedanem lepem vremenu razlog več za ogled tekme.
Danilo Klajnšek
Po Muri 05, Mura 05
Igralci Laboda Drave bodo v 19. krogu ponovno gostovali na skrajnem severovzhodu dežele, kjer jih čaka Mura 05. Tekmeca sta se pred štirinajstimi dni že pomerila, v zadnjem krogu 2. tretjine prvenstva pa so z 2:0 slavili Sobočani. Tokrat se Ptujčanom ponuja priložnost za popravni izpit. Žal dravaši v Murski Soboti ne bodo popolni, saj bosta zaradi kazni kartonov manjkala Brazilec Marlon in mladi Rakovec. Poleg tega je stanje v klubu vse prej kot rožnato, večina nogometašev je v teh dneh z mislimi drugje kot pri igranju nogometa. Sproščenost igranja v gosteh bo ponovno glavni adut Ptujčanov, zato se zmaga ne glede na situacijo v klubu in okrog njega sploh ne zdi tako nedosegljiva.
V sklopu priprav na nedeljski obračun so modri v torek odigrali tudi prijateljski obračun z ekipo Mons Claudiusa iz Rogatca, ki nastopa v Štajerski ligi. Srečanje v bližini hrvaške meje se je končalo z zmago ptujske ekipe z 2:0 (0:0), za Dravo pa sta zadela Kokol in Krajnc.
tp

PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Interblock - Šmartno; NEDELJA ob 16.30: Aluminij - Krško, Mura 05 - Labod Drava, Dravinja - Garmin Šenčur, Bela krajina - Roltek Dob.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Kljub porazu dobra predstava Ptujčank
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke (na fotografiji Korotajeva) so v ponedeljek z ekipo Krima odigrale prvo tekmo končnice.
Namizni tenis • Ekipno mladinsko DP
Ptujčani peti
V dvorani OŠ Cerknica je v organizaciji NTK PPK Rakek potekalo ekipno državno prvenstvo za mladince in mladinke. NTK Ptuj se je na finalni turnir uvrstil med mladinci, na koncu pa so Luka Krušič, Darko Hergan in Žan Napast osvojili peto mesto. Z malo več sreče bi se lahko uvrstili med prvo četverico, saj so dokaj nesrečno (4:5) izgubili dvoboj s Krko iz Novega mesta. V ptujski ekipi je izstopal Luka Krušič, ki je izgubil samo dva dvoboja, in sicer z Jurijem Zdovcem (PPK Rakek) in Ludvikom Peršoljo (Nova Gorica), ki sta na rang lestvici mladincev uvrščena na 1. in 2. mesto. Naslov prvakov je pri fantih odšel v Mursko Soboto, pri dekletih pa v Logatec.
Rezultati, mladinci:
PREDTEKMOVANJE: Ptuj - Rakek 3:5, Krka - Arrigoni Izola 3:5, Krka
-	Rakek 5:4, Ptuj - Arrigoni Izola 5:2, Rakek - Arrigoni Izola 5:3, Krka
-	Ptuj 5:4, Kema Puconci - Iskra Avtoelektrika 5:4, Sobota - Križe 5:0, Križe - Kema Puconci 2:5, Iskra Avtoelektrika - Sobota 2:5, Sobota -Kema Puconci 3:5, Križe - Iskra Avtoelektrika 5:3;
OD 1. DO 4. MESTA: Krka - Sobota 5:1, Kema Puconci - Rakek 5:2, Krka - Kema Puconci 5:4, Sobota - Rakek 5:4;
OD 5. DO 8. MESTA: Ptuj - Iskra Avtoelektrika 5:3, Križe - Arrigoni Izola 2:5, Ptuj - Križe 3:5, Iskra Avtoelektrika - Arrigoni Izola 4:5.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Sobota, 2. Kema Puconci, 3. Krka, 4. PPK Rakek, 5. Ptuj, 6. Arrigoni Izola, 7. Križe, 8. Iskra Avtoelektrika.
Mladinke:
KONČNI VRSTNI RED: 1. Logatec, 2. Ariggoni, 3. Iskra Avtoelektrika, 4. Muta, 5. Preserje, 6. Sobota, 7. Vesna, 8. Rdigs.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Mlajše selekcije
Krim Mercator -Mercator Tenzor Ptuj 46:35 (24:18)
RK KRIM MERCATOR: Gojkovič 3, Guberinič 3, Mavsar 8, Šon 1, Geissmann 4, Puš 1, Koren 9, Jankovič 5, Penezic 5, Zrnec 5, Šoberl, Grubi-šic, Lekic. Trener: Marta Bon
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Strmšek 5, Mateša 5, Bol-car 7, Korotaj 3, Prapotnik 7, Neubauer, Ciora 4, Tumpej, Kovačič, Žunec, Majcen 2, Močnik 2. Trener: Nikola Bistrovič
Rokometašice Mercatorja Tenzorja so v ponedeljek v 1. krogu končnice za prvaka gostovale v Ljubljani pri ekipi Krima Mercatorja in se kljub porazu s 46:35 predstavile v spodbudni luči. Dvakratnim evropskim prvakinjam so v gosteh zabile kar 35 golov, kar letos ni uspelo še nikomur. Ob tem je treba poudariti, da so Ljubljančanke igrale v praktično popolni zasedbi.
Ptujčanke so se pogumno podale v boj s favoritinjami, pristop je bil pravi in v 15. minuti je na semaforju pisalo 9:9. Krimovke se kar nekaj časa niso mogle odlepiti od trdoživih gostij, še v 20. minuti je bilo le 16:14. Šele v sami končnici prvega dela so Štajerke nekoliko popustile (razliko sta »pridelali« predvsem vratarka Grubišiceva ter Mavsarjeva) in domačinke so na odmor odšel
V taboru celjskih rokometa-šev so na začetku tedna potrdili novico, da so sklenili pogodbo s članom RK Jeruzalem Rokom Žuranom (1987), ki bo dres Celjanov nosil od sezone 2011/2012 naprej. S 23-letni-kom so Celjani podpisali dvoletno pogodbo. Žuran je svojo rokometno pot pričel v Gori-šnici, v Ormož pa se je preselil v sezoni 2007/2008. Do danes je 190 cm visok rokometaš za Jeruzalem v 1. SRL zbral 119 nastopov in dosegel 670 zadetkov, kar je v povprečju 5,63 zadetka na tekmo.
Še boljši met je uspel bivšemu trenerju Jeruzalema Saši Prapotniku, ki bo od jeseni naprej trener nemškega Bun-
s prednostjo 24:18. Prednost šestih, sedmih zadetkov so redne udeleženke lige prvakinj držale do 48. minute. Ptujčan-ke so še naprej igrale srčno in brez strahu, kar je lep obet pred nadaljevanjem končnice za prvaka. Po minuti odmora v 48. minuti sta oba stratega, Marta Bon pri Krimu in Nikola Bistrovič pri ptujski ekipi, opravila nekaj menjav, priložnost so dobile tudi igralke, ki igrajo nekoliko manj in šele po tem je prednost domačih
desligaša TBV Lemgo. Ekipa z bogato rokometno tradicijo se trenutno nahaja na 9. mestu nemške Toyota Bundesli-ge. Klub je bil ustanovljen leta 1911, danes pa njegov dres od bolj znanih rokometašev nosijo Cartsen Lichtlein, Sebastian Preiss, Holger Glandorf, Florian Kehrmann, Martin Strobel, Martin Galia, Cristoph Theu-erkauf. Prapotnik bo na mestu glavnega trenerja zamenjal 41-letnega Volkerja Mudrowa, ki se seli v Frisch auf Goppin-gen. Tudi mesto pomočnika trenerja bo zasedel eden izmed izbrancev Prapotnika, vendar nam imena slednjega ni želel odkriti. Ormožan je z Nemci podpisal dvoletno pogodbo.
rokometašic narasla na končnih 46:35. Kljub porazu velja gostje pohvaliti za prikazano, še posebej velja izpostaviti obe ptujski vratarki, ki sta obranili precej strelov, t. i. »zicerjev« Krima.
Ta konec tedna Ptujčanke ne bodo igrale tekme končnice, nato pa se bodo kar dvakrat zapored predstavile domačemu občinstvu. Najprej se bodo 9. 4. pomerile z novomeško Krko, s katero bijejo boj za končno 3. mesto, 16. 4. pa na Ptuj priha-
Nadaljevati uspešno serijo tudi proti Ribnici
Rokometaši Jeruzalema so po uspešni seriji na lepi poti, da si na naslednjih dveh domačih tekmah tako praktično kot teoretično zagotovijo obstanek v prvoligaški druščini. Zmaga v Šmartnem je bila tretja v nizu, saj so pred Šmarčani (35:31) Ormožani ugnali Trimo (28:25) in Slovenj Gradec (27:25). Pred četo trenerja Aleša Filipčiča sta dve domači tekmi, in sicer v soboto, 2. aprila, ob 19. uri na Hardeku gostuje sedmou-vrščena Ribnica, 16. aprila pa v Ormož prihaja novomeška Krka. Termin od 9. do 10. aprila je zaseden za Final 4 Pokala Slovenije, kjer so v minuli sezoni Ormožani osvojili bron. Letos se bodo v boj za pokalno lovoriko podale ekipe Gorenja, Cimosa, Celja in Ribnice.
jajo še Zasavke (na željo Zagorja). V ptujskem klubu upajo na podporo s tribun, seveda pa si želijo tudi drugačne (beri: finančne) podpore; nenazadnje je ekipa Mercatorja Tenzorja edina ptujska ekipa v športih z žogo v 1. ligi. Za nameček so si punce za prihodnjo sezono že priigrale vstopnico za »Evropo«, vprašanje je le, v katerem tekmovanju bodo nastopile. Vse to pa seveda s seboj prinaša tudi stroške ...
tp
Zaključek pokalnega turnirja po potekal v Športni dvorani Zlatorog v Celju.
V 3. krogu Lige za obstanek v goste Jeruzalemu prihaja neugodna Ribnica, ki že vrsto let v ekipo vlaga visoke finančne vložke, vendar doslej brez večjega uspeha. Razen, če je za Ribničane uspeh uvrstitev na zaključni turnir Pokala. Zasedba Riko hiš je v zadnjih letih eden izmed bolj želenih nasprotnikov Jeruzalema, saj so na zadnjih 8 tekmah Ormožani slavili petkrat, dvakrat je bil izid neodločen in enkrat v tem prvenstvu so v Ribnici slavili gostitelji z izidom 32:29. Edino točko na Hardeku je Ribnica osvojila v sezoni 2008/2009 ob izidu 30:30. Glavna naloga ormoških igralcev bo zaustaviti v zunanji liniji Ošlaka ter Bečiroviča in na črti Ljubano-viča. Pozabiti se ne sme tudi na vratarja Torla in odličnega levorokega krilnega igralca Abrahamsberga.
UK
Starejši dečki A, polfinalna skupina B
11. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Celje Pivovarna Laško 29:31 (14:17), Gorišnica Jeruzalem - Gorenje Velenje 29:25 (14:7).
1.	celje pivo. laško 12	12	0	0	24
2.	v. nedelja c. o. 12	9	0	2	18
3.	gorišnica jeruz. 11	7	0	4	14
4.	brežice 10	5	0	5	10
5.	sevnica 11	4	1	6	9
6.	slovenj gradec 9	3	0	6	6
7.	gorenje 11	1	2	8	4
8.	radovljica 10	0	1	9	1
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - CELJE PIVOVARNA LAŠKO 29:31 (14:17)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kukovec, Bombek 1, Slavinec, R. Cvetko 8, Jaušovec, Lukežič 8, Bokša 4, Preac, Kocbek 2, T. Cvetko, Marin 1, Kumer 4, Ozmec 1, Šerod. Trener: Bojan Munda.
Mladi rokometaši iz Velike Nedelje so še v drugo morali priznati premoč svojim gostom iz Celja, ki so tako še naprej edino neporaženo moštvo. Domačini so bili vseskozi v rahlem zaostanku, za izenačenje pa jim je na koncu zmanjkalo tudi nekaj sreče.
GORIŠNICA JERUZALEM - GORENJE VELENJE 29:25 (14:7)
GORIŠNICA JERUZALEM: Škerja-nec, Mendaš; Šandor, Kolmančič 7 (2), Lukman, Vesenjak 3 (1), Kociper 5, Kralj, Geč 4, Sok 2, Tement, Ko-lenko, Štumberger 3, Kosi 2, Zorec, Topolovec 2. Trenerja: Mladen Gra-bovac in Franc Šandor
Ekipa Gorišnice Jeruzalema je na Hardeku brez večjih težav ugnala Gorenje in je blizu 3. mesta v polfinalni skupini B. Prav to mesto bi v nadaljevanju sezone Ormožanom omogočilo, da bi bili organizatorji zaključnega turnirja, ki bo odločal o uvrstitvi od 5. do 8. mesta v državi. V soboto, 2. aprila, ekipa gostuje v Celju, kjer bo zaigrala brez nekaterih fantov letnika 1997, ki jih čakata odločilni tekmi za uvrstitev na Final 4 pri starejših dečkih B.
Starejši dečki B (l. 1997): Jeruzalem Gorišnica - Šmartno 28:22 (13:10)
JERUZALEM GORIŠNICA: Korpič Lesjak, Mendaš; Šandor 2, Kolman-čič 4, Lukman 1, Vesenjak 2 (1), Kociper 5, Geč 2, Kralj, Tement, Ozmec 1, Horvat, Štumberger 7, Kosi 3, Žižek Cvetko 1, Topolovec. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor Ormožani so proti borbeni ekipi
Šmartnega zabeležili 18. zaporedno zmago, vendar so z igro in pristopom razočarali. Igra v obrambi zmeraj pokaže, če so fantje »ta pravi«, tokrat (ne samo tokrat) pa je bila igra v obrambi daleč od sposobnosti te ekipe. Ob tem so mladi rokometaši Jeruzalema in Gorišnice zastreljali 18 zicerjev! S takšno igro se ekipi pred dvema odločilnima tekmama na gostovanju v Celju (sobota, 2. april, ob 18.00) ter Krškem (nedelja, 3. april, ob 17.00) slabo piše in ekipa bi lahko v naslednjih igralnih dneh izgubila vse, za kar je marljivo delala celo leto.
Starejše deklice: TARA Tenzor Ptuj - Sežana 32:21 (17:11)
ŽRK Tara Tenzor Ptuj: Saša Lazar, Saška Kozel, Barbara Borovčak 8, Tonja Kolednik 4, Sindi Zorec 3, Manja Grabrovec 3, Gordana Žiher 8, Lucija Ivančič 5, Sandra Šrajner 1, Doris Kovačec, Katja Velanko, Marina Majcen, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek
V	soboto so starejše deklice igrale proti ekipi iz Sežane in dosegle prvi točki v razigravanju. Dekleta niso popustila niti v drugem polčasu, ampak se je razlika le še povečevala. Pohvalno je tudi to, da je bilo v domači ekipi kar sedem igralk, ki so se vpisala med strelke. Sedaj dekleta čaka verjetno najtežja tekma v tem delu, saj v nedeljo v gosteh igrajo proti neporaženi ekipi iz Naklega.
Mlajše deklice A: Celje Celjske mesnine - Ptuj 17:14 (8:7)
ŽRK Ptuj: Kukovec G., Čagran S. 1, Čagan L. 3, Kopold M. 2, Pivko S., Lampert A., Lah D., Sirc E. 1, Ambrož A. 7, Bedrač N., Puž N. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Boštjan Kozel
Mlajše deklice B: Alena Mihalja - Ptuj 17:22 (9:11)
ŽRK Ptuj: Čagran S. 4, Čagran L. 9, Bedrač N., Puž N. 3, Širec T. 5, Širec L., Valenko T. 1, Živko M., Dre-venšek J., Knavs P.. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Boštjan Kozel
V	soboto, 26.,3., sta bili odigrani dve tekmi mlajših deklic ŽRK Ptuj. Mlajše deklice A so morale priznati premoč Celjankam, medtem ko so mlajše deklice B brez težav slavile proti ekipi DRŠ Alena Mihalja.
dk, uk, tp
Foto: Črtomir Goznik
Rok Žuran po končani sezoni odhaja k Celju Pivovarni Laško, Sašo Prapotnik (na fotografiji) pa k nemškemu prvoligašu TBV Lemgo.
Rokomet • Drava Ptuj
Po treh tednih ponovno doma
Rokometaše Drave čaka v 6. krogu končnice za prvaka v 2. ligi ponovno srečanje doma. Ptujčani so zadnje tri tekme odigrali v gosteh, tokrat pa bodo imeli ljubitelji rokometa na našem koncu svoje igralce priložnost videti doma. V prejšnjeM krogu so mladi Ptujčani pripravili lepo presenečenje svojim navijačem in v gosteh presenetili favorizirano Radovljico, zato tokrat vabijo vse ljubitelje te atraktivne igre, da jim pomagajo do novega slavja. V soboto v goste prihaja ekipa Sežane, ki je letos enkrat že ugnala modre. V mladi ptujski ekipi so vsi zdravi in pripravljeni na boj, po mnenju trenerja Drave Ladislava Saba pa bo ključna igra v obrambi.
tp
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Žuran v Celje, Prapotnik v TBV Lemgo
Šahovska zveza Slovenije
Milan Kneževič -
prvi častni predsednik ŠZS
O Milanu Kneževiču, legendi ptujskega in slovenskega šaha, smo v zadnjem času veliko poročali tudi na straneh Štajerskega tednika. Podelitev naziva prvega častnega predsednika Šahovske zveze Slovenije pa je prav gotovo priznanje, vredno vsega spoštovanja in naše skromne pozornosti.
Priznanje mu je bilo podeljeno na rednem občnem zboru zveze 26. marca 2011 v Ljubljani, ko je po tridesetih letih vodenja odstopil z mesta predsednika enega najuspešnejših slovenskih športnih kolektivov, čeprav bi mu sedanji mandat potekel šele naslednje leto.
»Ko sem leta 1981 prevzel funkcijo predsednika Šahovske zveze Slovenije, si niti v sanjah nisem predstavljal, da bom na tej funkciji ostal dolgih trideset let. Bilo mi je v čast in ponos dolga leta voditi eno največjih kulturno-športnih organizacij v Sloveniji, ki je v tekmovalnem in organizacijskem pogledu v primerjavi z drugimi športnimi panogami doma in v mednarodnem merilu dosegala primerjalno nadpovprečne rezultate. Z dobro organizacijo dela, s sodelovanje ter z odgovornim in predanim delom smo lahko skupaj uspešno
uresničevali programe dela, sprejete na občnih zborih Šahovske zveza Slovenije. Za vse te uspehe so zaslužne temeljne šahovske organizacije, njihovi igralci in šahovski delavci, člani organov ŠZS, lokalne in državne inštitucije ter številni sponzorji in donatorji,« je ob slovesu nekaj misli strnil sedaj že bivši predsednik Šahovske zveze Slovenije.
Kot je ob prevzemu priznanja častnega predsednika ŠZS poudaril sam, se z odstopom s funkcije predsednika ne namerava povsem umakniti iz šahovskih dogajanj, ampak je pripravljen po potrebi še naprej pomagati pri aktivnostih za dobrobit slovenskega šaha. Tega smo še posebej veseli v Šahovskem društvu Tehcenter Ptuj, ki mu je ob 70-letnici delovanja podelilo naziv častnega predsednika ptujskega društva. Prepričani smo, da bo sedaj našel še več časa za vključevanje v aktivnosti matičnega društva, kjer je bil njegov prispevek že do sedaj neprecenljiv.
Ob nazivu častnega predsednika Šahovske zveze Milanu Kneževiču iskreno čestitamo!
Silva Razlag
Foto: Primož Kokalj
Milan Kneževič (v sredini) ob prevzemu priznanja častnega predsednika ŠZS v družbi novega predsednika ŠZS dr. Tomaža Suboti-ča (desno) in podpredsednika Mirka Bandlja (levo).
Šahovski kotiček
Evropsko posamično prvenstvo s ptujsko udeležbo
V	francoskem mestu Aix-les-Bains poteka 12. evropsko šahovsko prvenstvo za posameznike. Prvenstvo je odprto, brez omejitve števila udeležencev iz posamezne države. Na njem sodeluje skoraj 400 šahistov in šahistk iz 42 držav, med njimi kar devet velemojstrov z ratingom več kot 2700 točk.
Barve Slovenije branita velemojstra Luka Lenič in Ptuj-čan Aleksander Beljavski ter mednarodna mojstrica Ana Muzičuk. Na prvenstvu pa nastopa še en član Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, velemojster Andei Voloki-tin, in sicer v reprezentanci Ukrajine. Kako močna je udeležba, pove podatek, da je Volokitin s 2623 točkami na 21., Beljavski pa s 2619 na 68. mestu.
V	dosedanjih osmih krogih je VM Beljavski petkrat zmagal, enkrat remiziral, dvakrat pa je moral priznati poraz in je s 5,5 točke trenutno na 36. mestu. Nekoliko uspešnejši je drugi »Ptujčan«, VM Volokitin, ki je na odličnem 10. mestu, zbral pa je 6 točk. Prvenstvo se bo zaključilo jutri, ko bo na programu zadnje, 11. kolo. Najboljši si bodo razdelili dokaj visok nagradni sklad, preko sto tisoč evrov, prvih 23 pa si bo priborilo pravico nastopa na svetovnem prvenstvu.
Omeniti velja, da je leta 2004 naslov evropskega prvaka osvojil VM Vassily Ivanchuk iz Ukrajine, ki je od lanskega leta tudi član ŠD Tehcenter Ptuj, na letošnjem prvenstvu pa ne nastopa.
Silva Razlag
Fotozapis
Večer z
Dejanom
Zavcem
Na zadnjem obračunu našega svetovnega IBF-prvaka Dejana Zavca, v katerem je ugnal Američana Paula Delgada, je bil eden izmed Dejanovih sponzorjev podjetje Talum iz Kidričevega. V zahvalo se je Dejan odzval njihovemu vabilu in se udeležil pogovora v restavraciji Pan, kjer so se zbrali številni delavci Taluma s svojimi bližnjimi. Največji interes so znova pokazali najmlajši, ki jim je Dejan ustregel s številnimi avtogrami.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Tajski boks • DP v Črnomlju
Grabar do naslova z borbami, Toplak brez borbe
Črnomelj je v soboto gostil najboljše slovenske tekmovalce v tajskem boksu na državnem prvenstvu. Klub tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj je na tekmovanje poslal tri svoje predstavnike: Tadeja Toplaka, Elia Arsiča in Tonija Grabarja. Vse do zadnjega dne je bil zaradi poškodbe vprašljiv nastop najboljšega ptujskega tekmovalca Tadeja Toplaka, ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu na Tajskem osvojil bronasto medaljo in je tudi večkratni državni prvak. Toplak naj bi se v kategoriji do 86 kilogramov v prestižni borbi (v dodatnem programu) pomeril z Madžarom Soltom Marlokom, vendar se je ta poškodoval in je dvoboj odpadel. Glavni trener ptujskega kluba Matjaž Tomažin je nato prijavil Toplaka v nje-
govi kategoriji na državno prvenstvo, kjer je prišel do naslova državnega prvaka brez borbe. Pomeril naj bi se s klubskim kolegom Elijem Artičem, a je ta dvoboj predal. Z zmagami pa se je iz ptujskega kluba izkazal mladi predstavnik Toni Grabar. Prepričljivo je premagal svoje tekmece in kljub neizkušenosti zasluženo prišel do naslova mladinskega državnega prvaka v kategoriji do 71 kilogramov.
V tekmovalni sezoni 2011 bo 20. maja v Novem mestu prvi izmed štirih krogov slovenske lige tajskega boksa. Ptuj bo gostil tretji krog tekmovanja 22. oktobra. Naš najboljši tekmovalec Tadej Toplak se bo najverjetneje udeležil letošnjega svetovnega prvenstva v Uzbekistanu.
David Breznik
Košarka • P. A. R. K. L.
KK Adecco prvak 2. lige
Pretekli teden je bil v znamenju povratne tekme finala v 2. ligi med ekipama KK Rače in KK Adecco. Ekipa Adecca, ki je s prve tekme prinesla 10 točk prednosti, je začela mirno in dobila prvo četrtino. Že druga četrtina je nakazala, da se obeta izjemno razburljiv finale. Rače so po izjemni seriji metov za tri točke nadoknadile zaostanek in že ob polčasu povedle za visokih 14 točk. Dobra predstava ekipe Rač se je nadaljevala tudi v 3. četrtini, v kateri so največjo prednost povišali na devetnajst točk. Sledil je odgovor ekipe Adecca, pri katerih je s sedmimi trojkami v ključnih trenutkih tekme blestel Kolac (31 točk), uspešno pa ga je v zaključku tekme dopolnjeval še Gli-nik s 27 točkami. Ekipo Rač je skozi celotno tekmo uspešno vodil Meglič in temu dodal še 33 točk.
V zadnjih minutah tekme se je prednost gibala na meji deset točk za Rače in tako se je končal tudi redni del, kar je pomenilo podaljšek. V njem je daljši konec potegnila ekipa Adecca, ki je znižala zaostanek na sedem točk in to je bilo dovolj za skupno zmago. Končnih 120:113 je eden najvišjih rezultatov v zgodovini lige in tekma, ki je številni gledalci ter akterji na igrišču še dolgo ne bodo pozabili.
Tudi zaostala tekma 1. lige med ekipama KK Starše 1 in ŠD TED Cir-kovce se je končala v podaljšku ter z zmago Cirkovčanov. S to zmago so si slednji priigrali končno 6. mesto na lestvici, ki hkrati pomeni neposreden obstanek v 1. ligi, ekipa Starše 1 pa bo morala svoje mesto med pr-voligaši braniti na dveh tekmah s KK Rače, ki bosta v okviru zaključnega
turnirja.
Zadnje dejanje letošnje lige PAR-KL bo zaključni turnir, ki bo naslednji dve soboti, 2. in 9. aprila v Staršah.
1. liga
14. KROG: KK Starše I - TED ŠD Cirkovce 75:76* (16:20, 13:23, 25:9, 12:14, 9:10) po podaljšku.
Končna lestvica po prvem	delu:
1.	kk pragersko	14	13	1	27
2.	vinag mcapro	14	10	4	24
3.	good guys	14	9	5	23
4.	šd kidričevo	14	7	7	21
5.	kk starše 2	14	6	8	20
6.	ted šd cirkovce	14	4	10	18
7.	kk starše 1	14	4	10	18
8.	optika pelikan šdm 14	3	11	17
2. liga, končnica -povratne tekme
Finale: KK Rače - KK Adecco 120:113 (23:28, 34:15, 28:25, 20:27, 15:18); 1. tekma 93:103. Skupni zmagovalec: KK Adecco.
Za 3. mesto: Klub ptujskih študentov - Pragersko veterani 72:60 (17:13, 24:17, 11:13, 20:17).
Za 7. mesto: ŠD Ptujska Gora -Črešnjevec 51:65 (21:11, 14:15, 11:15, 5:24)
Za 9. mesto: Mizarstvo Vuk ŠDM - Veterani 55:57 (10:14, 19:11, 16:18, 10:14)
Končni vrstni red: 1. KK Adecco, 2. KK Rače, 3. Klub ptujskih študentov, 4. Pragersko veterani, 5. KMO Dornava, 6. ŠD Nova vas Maribor, 7. Črešnjevec, 8. ŠD Ptujska Gora, 9. Veterani, 10. ŠD Majšperk.
Plavanje • Miting v Nemčiji
Plavalni nastop v Burghausnu
Plavalni klub Wacker iz Bur-ghausna v Nemčiji je na svoj miting povabil plavalce iz pobratenega mesta Ptuj: PK Terme Ptuj sta zastopala Aljaž Puž in Lora Grobelšek (oba kadeta je spremljal njun trener Jure Rozman). Na samem mitingu je bilo prijavljenih kar 515 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz Nemčije, Avstrije in Slovenije, tekmovanje pa je bilo v pokritem olimpijskem (50 m) bazenu. To je bilo prvo takšno tekmovanje za mlada talentirana plavalca, ki sta oba nastopila v treh disciplinah: 100 metrov kravl, 200 metrov kravl in 100 metrov hrbtno. Puž je v
vseh treh disciplinah izboljšal osebne rekorde, medtem ko je Grobelškovi to uspelo na 100 metrov hrbtno. To je hkrati za slednjo pomenilo tudi 3. mesto in bronasto medaljo v kadetski kategoriji.
Po tem tekmovanju sledijo za večino najboljših ptujskih plavalcev in plavalk priprave za poletni del tekmovalne sezone. Tega bodo 9. aprila odprli na velikonočnem mitingu v Celju, medtem ko bo za večino vrhunec sezone nastop na plavalnem mitingu na Ptuju, ki bo letos potekal 14. in 15. maja.
David Breznik
Aljaž Puž, trener Jure Rozman in Lora Grobelšek
Bowling • Podjetniška liga
V nepopolnem 8. krogu je največ pridobila ekipa Tamesa, ki je srečno ugnala ekipo Radia-Tednika. Le-ta je sicer imela v skupnem seštevku podrtih kegljev boljši rezultat, ne pa tudi točk ... (podobno se je zgodilo tudi ekipi Ilkosa proti MO Ptuj). Med posamezniki je blestel Črtomir Goznik (Radio-Tednik, 815), ki je najbližjega zasledovalca, Roberta Šegulo (Tames, 743), prehitel za 72 kegljev. Omenjena sta v vodstvu tudi v skupnem seštevku; prav z rezultatom v tem krogu je v vodstvo prešel Črtomir.
REZULTATI 8. KROGA: DaMoSS -Boxmark Team 7:1, Talum - MP Ptuj, d. o. o. 5:3, Radio-Tednik Ptuj - Tames 3:5, Mestna občina Ptuj - Ilkos Candles 6:2. Srečanje Čisto mesto Ptuj - Saška bar je bilo odigrano v četrtek (po sklepu redakcije), srečanje Elektro Maribor - PSS pa bo v ponedeljek. Prosta je bila ekipa VGP Drava.
1.	radio-tednik	8	2670	43	158,5
2.	tames	8	2647	39	166,1
3.	saška bar	7	-	39	164,0
4.	vgp drava	7	-	37	167,0
5.	ilkos candles	7	2550 35	155,9
6.	elektro mb	7	-	33	151,4
7.	talum	7	2608 30	155,5
8.	mestna o. ptuj	7	2491	29	163,0
9.	pss	6	-	25	158,0
10.	mp ptuj	7	2358 23	152,3
11.	damoss	7	2323	18	141,6
12.	čisto mesto	6	-	14	142,9
13.	boxmark team	8	2030 3	120,0
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj), povprečje 181,7; 2. Robert Šegula (Tames), 181,4; 3. Marko Drobnič (Talum), 178,2; 4. Aleš Korošec (Saška bar), 177,4; 5. Marjan Varvoda (MO Ptuj), 174,3; 6. Branko Kelenc (VGP Drava), 174,3; 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava), 171,6; 8. Sebi Kolednik (Ilkos Candles), 171,2; 9. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj), 171,2; 10. Jože Vaupotič (VGP Drava), 170,2.
Pari 9. kroga: ponedeljek, 4. 4., ob 19.00: Saška bar - Boxmark Team, DaMoSS - Mestna občina Ptuj, VGP Drava - MP Ptuj; torek, 5. 4., ob 19.00: PSS - Čisto mesto Ptuj, Talum - Elektro Maribor, Ilkos Candles - Radio-Tednik Ptuj. Prosta je ekipa Tames.
Judo m Prvenstvo OŠ
Naslov letos v Juršince
V soboto, 26. 3., je v športni dvorani Center v organizaciji Judo kluba Drava Ptuj in Zavoda za šport Ptuj potekalo Medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v judu. Letošnjega osnovnošolskega prvenstva so se udeležili predstavniki sedmih šol iz ptujske regije, in sicer: OŠ Breg, OŠ Ljudski vrt, OŠ Juršin-ci, OŠ Videm, OŠ Mladika, OŠ Hajdina, OŠ Olge Meglič.
Po nekajletnih zaporednih ekipnih zmagah OŠ Ljudski vrt je v letošnjem letu uspelo prebiti led OŠ Juršinci, ki je nastopila z najštevilčnejšo ekipo. Trenerji JK Drava, ki so v preteklih letih vodili treninge
juda v OŠ Ljudski vrt, so »potar-nali«, da kljub novi telovadnici v OŠ Ljudski vrt tam ne morejo dobiti niti enega termina za vadbo. Zanimivo je, da tam ni osnovnih pogojev za vadbo juda, saj v šoli nimajo ustreznih blazin! Le-te pa imajo v šolskih telovadnicah v sosednjih občinah, kjer judo ni tako doma kot na Ptuju, kjer je po mednarodnih rezultatih najuspešnejši klub, ki je ponesel ime mesta po Evropi in svetu. Na predstavitvah, ki jih organizira JK Drava na osnovnih šolah, so mladi pokazali velik interes za vadbo juda, vendar je osnovna opremljenost športne dvora-
Zmagovalna ekipa OŠ Juršinci
Mali nogomet m 2. SFL
REZULTATI 20. KROGA: Maribor Branik - KMN Benedikt 4:6 (2:1), KMN Slovenske Gorice - Viktorbit eBlagajna 7:8 (4:4), Kix Ajdovščina -Kebelj Mibus Prevozi 2:1 (1:1), KMN Velike Lašče - Zavrh Selce Masind 7:3 (4:2), Weber - KMN Tomaž 4:5 (1:3).
1.	nazarje glin 18 13 3 2 88:43 42
2.	benedikt (-1) 18 12 1 5 70:64 36
3.	kebelj mibus 19 11 2 6 94:71 35
4.	viktorbit 18 11 0 7 81:77 33
5.	ajdovščina 18 8 2 8 52:55 26
6.	slov. gorice 18 8 1 9 95:100 25
7.	velike lašče 18 7 3 8 83:80 24
8.	kmn tomaž 18 4 5 9 62:83 17
9.	weber 18 5 2 11 69:82 17
10.	zavrh selce 18 5 1 12 70:90 16
11.	maribor br. 19 4 4 11 72:91 16
Petelini so se končno znebili zadnjega mesta: Weber -Tomaž 4:5 (1:3)
STRELCI: 0:1 Mar (11), 0:2 Mikla-šič (16), 0:3 Piberčnik (18), 1:3 Ja-
mnik (20), 2:3 Česen (21), 3:3 Česen (22), 4:3 Smiljanič (23), 4:4 Belšak (30), 4:5 Piberčnik (40 - 10 m).
TOMAŽ: Marin, Vrbanič; S. Majcen, Strmšek, Miklašič, R. Majcen, Golob, Piberčnik, Rob, Mar, Belšak.
Ekipa Tomaža je v Škofji Loki pred okrog 60 gledalci zabeležila pomembno zmago, s katero se je po dolgem času, prvič po 15. oktobru 2010, le znebila zadnjega mesta na lestvici. Petelini so bili zelo učinkoviti v 1. polčasu in so z goli Mara, Mi-klašiča ter Piberčnika povedli s 3:0. Doseženi zadetek v zadnji minuti 1. polčasa je gostiteljem dal krila in Škofjeločani so v pičlih treh minutah nadaljevanja še trikrat zadeli mrežo Vrbaniča ter povedli s 4:3. Po tradiciji tekem Tomaža v tem prvenstvu je bil tudi tokrat zaključek zelo dramatičen. Po izenačenju Belšaka na 4:4 je Petelinom zmago po 6 akumuliranem prekršku gostiteljev iz 10 metrov zagotovil Piberčnik s svojim šestim prvenstvenim golom. V 21. krogu, v petek, 1. aprila, ob 19.30 na Hardeku pri Tomažu gostujejo Velike Lašče.
UK
ne z blazinami predpogoj za vadbo. Iz tega razloga so se v letošnjem šolskem letu morali trenerji JK Drava »preseliti« na šole, ki te pogoje izpolnjujejo. Kot zanimivost še omenimo, da ima od vseh štirih OŠ v MO Ptuj pogoje za vadbo juda le OŠ Olge Meglič ...
Medobčinsko prvenstvo OŠ, rezultati:
učenci in učenke, 1., 2. in 3. razred
-25 kg: 1. Jure Mislovič (OŠ Mladika), 2. Jaka Kolmoš (OŠ Ormož), 3. Pascal Gomilšak (OŠ Juršinci)
-30 kg: 1. Samanta Kajnih (OŠ Juršinci), 2. Asja Mogu, 3. Matija Pa-pdi (oba OŠ Olge Meglič)
-36 kg: 1. Rene Gomilšak (OŠ Juršinci), 2. Filip Teo Vidovič (OŠ Mladika), 3.Nik Repenšek (OŠ Mladika) -42 kg: 1. Matija Vidovič Žmauc (OŠ Videm)
+42 kg: 1. Filip Laura (OŠ Gorišnica), 2. Jure Vogrin (OŠ Ljudski vrt)
Mlajši učenci, letnik 1999, 2000 in 2001
-38 kg: 1. Tine Čeh, 2. Rene Klo-ar (oba OŠ Olge Meglič)
-42 kg: 1. Jan Hodžar (OŠ Hajdi-na)
-46 kg: 1. Alen Marin (OŠ Juršinci), 2. Leon Pihler (OŠ Ljudski vrt), 3. Kevin Kondrič (OŠ Hajdina)
-52 kg: 1. Jure Lesjak (OŠ Ljudski vrt), 2. Jan Plošinjak (OŠ Gorišnica), 3. Žiga Križanec (OŠ Ljudski vrt)
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, U-14 - vzhod
1. SML
1. SKL
REZULTATI 21. KROGA: NS Poli Drava - Noga Triglav 0:1, Maribor -Aluminij 6:1, FC Koper - NŠ R. Koren Dravograd 2:0, CM Celje - Mura 05 8:1, Nissan Ferk Jarenina - Bravo Publikum 0:5, IB Interblock - Simer šampion 3:0, HIT Gorica - Rudar Velenje 4:0, Olimpija - Domžale 2:2.
1.	cm celje 21 15	5	1	72:29	50
2.	maribor 21 16	2	3	62:23	50
3.	hit gorica 21 13	4	4	56:29	43
4.	ib interblock 21 12	3	6	46:27	39
5.	fc koper 21 12	3	6	53:37	39
6.	domžale 21 12	2	7	53:42	38
7.	simer šampion 21 11	2	8	39:30	35
8.	nš poli drava 21 9	3	9	40:52	30
9.	rudar velenje 21 8	5	8	38:45	29
10.	b. publikum	21	7	5 9	41:36	26
11.	olimpija	21	6 7 8	38:37	25
12.	aluminij	21	6 6 9	46:47	24
13.	noga triglav 21	6 4 11	35:42	22
14.	mura 05	21	5	1 15	21:61	16
15.	dravograd	20	1 3 16	11:53	6
16.	f. jarenina	20	0 1 19	11:73	1
NŠ POLI DRAVA - NOGA TRIGLAV 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Peternelj (87) NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Topol-nik, Goričan, M. Roškar, Rakovec, Zdovc, Pukšič (Pauko), Ljubec, Furh (Kocuvan), Matjašič, Kajtazi (B. Roškar). Trener: Tomislav Grbavac. MARIBOR - ALUMINIJ 6:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Črnic (23), 2:0 Osmanjaj (41), 3:0 Osmanaj (45), 4:0 Osmanaj (69), 5:0 Ploj (71), 6:0 Ladič (85), 6:1 Polajžer (87. iz 11m) ALUMINIJ: Peršuh, Holcman (Pulko), Kajtna (Hočevar), Ostroško, Greifoner (Jus), Polajžer, Strel, Majer (Horvat), Petek, Perger (Vindiš), Cesar. Trener: Primož Gorše.
REZULTATI 21. KROGA:
Drava - Noga Triglav 1:0, - Aluminij 1:2, HIT Gorica Velenje 0:2, FC Koper - NŠ Dravograd 4:2, CM Celje -2:1, Nissan Ferk Jarenina Publikum 0:4, IB Interblock šampion 4:0, Olimpija -1:2.
NS Poll Marlbor
-	Rudar R. Koren Mura 05
-	Bravo
-	Slmer Domžale
1.	ib interblock 21 16	3	2	55:16 51
2.	domžale 21 12	5	4	34:18 41
3.	maribor 21 13	2	6	42:28 41
4.	b. publikum 21 11	5	5	42:23	38
5.	rudar velenje21 11	3	7	44:28 36
6.	hit gorica 21 10	3	8	31:29	33
7.	noga triglav 21 9	3	9	29:28 30
8.	mura 05 21 8	6 7	29:33	30
9.	fc koper 21 8	3	10	35:41 27
10.	cm celje 21 7	5	9	27:31 26
11.	poli drava 21 8	2	11	22:39	26
12.	olimpija	21	6	7	8	28:29	25
13.	aluminij	21	5	7	9	16:33	22
14.	dravograd	20	4	4	12	23:39	16
15.	f. jarenina	20	3	6	11	15:29	15
16.	simer šamp.	21	3	2	16	14:42	11
NŠ POLI DRAVA - NOGA TRIGLAV 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Kirič (13) NŠ POLI DRAVA: Frlež, Trep Ja-ušovec, Leskovar, Zajc, Klajderič, Topič (Jurič). Legčevič, Kočar, Kirič, Krajnc (Zupanič). Trener: Damjan Vogrinec.
MARIBOR - ALUMINIJ 1:2 (1:2) STRELCI: 1:0 Šauperl (30), 1:1 Vujisič (31), 1:2 Petek (34)
ALUMINIJ: Lovrec, Leskovar (Kelc), Gerečnik, Brence, Dvoršak -Špehar, Cafuta, Vujisič (Planinšek), Šešo (Koren), Petek (Debeljak), Sa-gadin, Damše (Špehonja). Trener: Silvo Berko.
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti Aluminija so v 21. krogu pripravili največje presenečenje: v gosteh so ugnali ekipo Maribora.
-60 kg: 1. Niko Cilenšek (Oš Juršinci), 2. Matic Neuvirt (OŠ Ljudski vrt)
+60 kg: 1. Luka Šlamberger (OŠ Hajdina)
Mlajše učenke, letnik 1999, 2000 in 2001
-34 kg: 1. Patricia Mar (OŠ Juršinci), 2. Daša Mogu (OŠ Olge Meglič)
-40 kg: 1. Karmen Kostanjevec (OŠ Gorišnica)
-46 kg: 1. Janin Gomilšak (OŠ Juršinci), 2. Urška Vidovič (OŠ Videm)
-52 kg: 1. Mihaela Vogrin (OŠ Ljudski vrt)
+52 kg: 1. Nika Šlamberger (OŠ Hajdina)
Starejše učenke, letnik 1996, 1997 in 1998
+63 kg: 1. Larisa Čerček (OŠ Olge Meglič)
Starejši učenci, letnik 1996, 1997 in 1998
-44 kg: 1. Sebastian Vučina (OŠ Juršinci)
-50 kg: 1. Deivis Kajnih (OŠ Jur-šinci)
-55 kg: 1. Michael Gomzi (OŠ Juršinci)
-73 kg: 1. Izidor Gomilšak (OŠ Juršinci)
+73 kg: 1. Blaž Peklič (OŠ Hajdina)
Ekipno je pri dečkih 1. mesto zasedla OŠ Juršinci, 2. mesto OŠ Hajdina in 3. mesto OŠ Ljudski vrt. Pri dekletih je ekipno 1. mesto dosegla OŠ Juršinci, skupni zmagovalec med dekleti in fanti pa je v tem šolskem letu postala mlada, ambiciozna ekipa iz OŠ Juršinci.
SK
Liga U 14 - vzhod
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - Dravinja 0:1, Rudar Velenje - NŠ Poli Drava 5:0, Malečnik - Maribor 1:10, Brežice - CM Celje 1:1, NŠ R. Koren Dravograd - Simer šampion 1:2, Tehnostroj Veržej - Železničar 4:2, Pobrežje - Mura 05 5:2.
1.	maribor 21 18 3 0 105:8 57
2.	nš poli drava 20 15 3 2 64:26 48
3.	cm celje 21 14 3 4 90:31 45
4.	rudar velenje 21 13 3 5 73:23 42
5.	dravograd 21 12 6 3 60:15 42
6.	ferk jarenina 20 11 5 4 35:17 38
7.	pobrežje 21 11 5 5 46_30 38
8.	mura 05 21 10 2 9 57:44 32
9.	aluminij 21 9 4 8 48:43 31
10.	dravinja 21 9 2 10 44:35 29
11.	simer šamp. 21 8 2 11 46:41 26
12.	teh. veržej 21 4 2 15 31:79 14
13.	malečnik 21 3 1 17 23:112 10
14.	brežice 20 2 3 15 29:91 9
15.	mozirje 20 1 5 14 13:85 8
16.	železničar 21 1 1 19 17:101 4 ALUMINIJ - DRAVINJA 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Gustin (55) ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec,
Leva (Ornik), Novačan, Kirbiš, Klanj-šek, Petrovič (Vinter), Hreljič, Novak, Mesarič, Brodnjak (Elšnik). Trener: Borut Kolar.
RUDAR VELENJE - NŠ POLI DRAVA 5:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Marič (33), 2:0 Ga-vranovič (37), 3:0 Dedič (49), 4:0 Po-povič (54), 5:0 Popovič (59)
NŠ POLI DRAVA: Majcen - Ko-stič (Pungaršek), Nahberger, Krajnc, Majerič, Gale, Zdovc (Bela), Brec (Petek), Vrbanec, Hameršak (Orovič), Rogina (Kukovec), Šalamun. Trener: Gregor Beranič.
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 25. KROGA - PETEK ob 18.00: CM Celje - Nafta; PETEK ob 20.00: Domžale - HIT Gorica; SOBOTA ob 16.30: Primorje - Olimpija, Triglav - Rudar Velenje; SOBOTA ob 20.15: Luka Koper - Maribor.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Interblock - Šmartno; NEDELJA ob 16.30: Aluminij - Krško, Mura 05 - Labod Drava, Dravinja - Gar-min Šenčur, Bela krajina - Roltek Dob.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Kovinar Štore - Tehnostroj Veržej, Paloma - Koroška Dravograd, Malečnik - Zreče: NEDELJA ob 14.00: Čarda - Grad, NEDELJA ob 16.00: Stojnci - MU Šentjur, Tromej-nik G Kalamar - AHA EMMI Bistrica, Odranci - Simer Šampion.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zavrč - Šoštanj, Šmarje pri Jelšah - Podvinci Betonarna Kuhar, Koroške Gradnje - Pohorje, Boč Poljčane - GIV Gradnje Rogaška, Tehnotim Pesnica - Marles hiše, Peca
-	Mons Claudius: NEDELJA ob 16.00: Carrera Optyl Ormož - ZAVA Ge-rečja vas.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Apače - Hajdina, Oplotnica -Videm, Rogoznica - Skorba, Bukovci - Pragersko: NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Središče, NEDELJA ob 16.00: Gorišnica - Dornava.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Markovci - Hajdoše, Tržec -Cirkulane, Zgornja Polskava - Leskovec, Spodnja Polskava - Podlehnik; NEDELJA ob 14.00: Podvinci Agroenter Ptuj - Slovenja vas, NEDELJA ob 16.00: Makole - Grajena (igra se na Pragerskem).
VETERANSKI POKAL
PARI ČETRTFINALA - PETEK ob 16.30: Skorba - Pragersko, Lovrenc
-	Markovci, Tržec - Boč, Mons Claudius - Drava.
MLADINSKI FINALE MNZ PTUJ
V torek ob 16.15 bo v Kidričevem finale mladinskega pokala na področju MNZ Ptuj; med sabo se bosta pomerili ekipi Aluminija in NŠ Poli Drava.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA: Dornava - Rudar Škale (v nedeljo ob 16.00), Jev-nica - Velesovo Kamen Jerič, Pomurje Beltinci - Krka, Maribor - HV TOURS Slovenj Gradec.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
22. KROG: Aluminij - FC Koper, NŠ R. Koren Dravograd - NŠ Poli Drava - obe tekmi v soboto ob 15.00.
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
22. KROG: Aluminij - FC Koper, NŠ R. Koren Dravograd - NŠ Poli Drava - obe tekmi ob 13.00.
LIGA U 14 VZHOD
22. KROG: NŠ Poli Drava - Mozirje (v soboto ob 11.00), Nissan Ferk Jarenina - Aluminij (v nedeljo ob 11.00).
DEKLETA U-14 VZHOD
3. KROG: 10.30 Cirkulane - Dornava; 11.15: Dornava - Pomurje Beltinci, 12.00: Pomurje Beltinci - Cirkulane. Vse tekme se igrajo v Cirkulanah.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 3. KROGA: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše (v soboto ob 19.00), Slovan - Slovenj Gradec, Krka - Šmartno.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
19. KROG: Sevnica - Velika Nedelja - Carrera Optyl (v soboto ob 19.30)
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 8. mesta)
6. KROG: Drava Ptuj - Mitol Sežana (v soboto ob 19.00 v telovadnici OŠ Ljudski vrt), Črnomelj - Moškanjci Gorišnica (v soboto ob 19.00).
Namizni tenis • Finale pokala
V soboto bo na Muti potekal finale pokalnega tekmovanja Slovenije v moški in ženski konkurenci. Na njem bodo nastopile tudi igralke NTK Ptuj. Ob njih nastopajo še Fužinar Interdiskont, Logatec in Muta. Polfinale bo ob 10. uri, finale in tekme za tretje mesto pa ob 16.00.
Odbojka • 3. DOL (ž) - končnica
6. KROG: AC Prstec Ptuj - Dravograd.
Košarka • Liga PARKL
V soboto bo v Staršah zaključni turni za prvaka, in sicer prve polfinal-ne tekme. Para sta naslednja: ob 18.00: KK Pragersko - ŠD Kidričevo; ob 20.00: VinagMC Apro - Good Guys.
Danilo Klajnšek
Vozili smo • Volkswagen passat variant highline 2,0 TDI bluemotion
Avtomobilska klasika s sodobno tehniko
Passat sicer ni golf, toda srednji avtomobilski razred je za zdravo poslovanje Volkswagna še kako pomemben. Se naprej hišno prepoznavna in zadržana sedma generacija predstavlja le konkretno predelavo šeste, a ju boste z oblikovno-tehničnega stališča vendarle težko zamenjali, zaradi drugačne maske in videza luči pa kupcem ne bo treba nemudoma v salon po novo. Tako kot doslej ostaja kakovost izdelave na zavidljivi ravni, inženirji so dizelskim strojem namenili še tehniko bluemotion, ki varčuje z gorivom oziroma ugaša motor ob krajših postankih.
Če bi sanjal o avtomobilih, passata prav gotovo ne bi bilo med njimi, a Nemci ničesar niso prepustili naključju, saj njihova filozofija blagovne znamke odlično deluje vse do tega razreda limuzin (od leta 1973 so jih naredili čez 15 milijonov), pri phaetonu pa se ustavi, ker kupci tako dragih avtomobilov raje izberejo žlahtnejši audi A8.
Passatu umirjenost celo pristaja. Tokrat so ga oblikovalsko približali phaetonu, kar je prineslo bolj oglate, ostre, tudi športne poteze sprednjega dela s štirimi kromiranimi letvicami in ostalimi kromiranimi zunanjimi dodatki, ki vozilu dajo odločnost, potrebno za uspešno nastopanje na trgu. Za razliko od sestrskega Audija, ki svoje modele opremlja z danes nepogrešljivimi LED diodami v svetilih, te kljub opremskem paketu highline v passatu niso na voljo. Več kroma je tudi okoli spodnjega dela odbijača ter pri meglenkah, dovolj posrečen pa je tudi karavanski zadek, ki je zaradi svoje oblike in velikosti še kako uporaben. Kot pravijo pri proizvajalcu, so mu dodali še nekaj resnosti, zato tudi naprej ne bo izstopal, kar si njegovi lastniki (očitno) želijo.
Kakovost izdelave ostaja na zavidljivo visoki ravni, notranjost spominja na tisto iz passata CC, zato se bodo zvesti Volkswagnovi kupci v novem modelu počutili povsem domače. Kljub temu da variant ni družinski enoprostorec, je odlagalnih mest več kot dovolj; najdemo jih med sprednjima sedežema, pred sopotnikom in tudi v vratih, kamor je moč namestiti plastenko s pijačo. Osrednja konzola je ohranila skoraj identičen videz, nova so le stikala klime, zaslon avdio naprave je sedaj večji in obdan
s klavirsko črnino, pod zračniki pa je v imitacijo aluminija vgrajena še analogna ura. Vse funkcije, ki se vozniku prikazujejo na barvnem zaslonu, se da upravljati tudi s klasičnimi gumbi, saj je očitno dovolj ljudi, ki jim upravljanje preko zaslona, občutljivega na dotik, ni pogodu. Volanski obroč je dobil osvetljene in smiselno razporejene tipke, za njim pa se nahaja ročka za tempomat, ki sem jo s kolenom večkrat nehote premaknil, zato očitno ni na pravem mestu. Med ne-posrečeno tehniko prištevam še elektronski ključ, ki ga je za zagon treba vstaviti v odprtino in nanj pritisniti, kar zahteva
natančnost, saj v nasprotnem primeru motorja ne boste spravili v tek. Zadeva se še posebej zakomplicira v povezavi s sistemom start/stop, ki med postanki samodejno izklaplja motor.
Prtljažnik je s 603 litri pravzaprav enak prejšnjemu, s čimer ostaja med največjimi v srednjem razredu, podiranje sedežne klopi pa ponudi dobrih 1700 litrov nakladalnega prostora. Pri bolj „premium" karavanih, med katere sodi tudi passat, ne sme manjkati prtljažni rolo, ki ga enostavno odmaknemo za polovico ali v celoti, tudi odprtina je pravokotne oblike ter brez stopnice, kar olajša nalaganje in omogoča
Volkswagen passat variant highline 2,0 TDI bluemotion	
Gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	1968 / 140 pri 4200
Največji navor v Nm pri v/min	320 / 1750 - 2500
Največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	210 / 10
Poraba goriva v 1/100 km	5,6 / 4,0 / 4,6
Splošna garancija v letih / garancija zoper prerjavenje v letih	2 (4-letno jamstvo) / 12
Izpušne emisije ogljikovega dioksida (g/km)	119
Vrednost osnovnega modela volkswagen passat variant highline 2,0 TDI bluemotion v evrih	28.472,75
Dodatna oprema in popusti	
Kovinska barva v evrih	527,10
Rezervno kolo z aluminijastim platiščem v evrih	241,22
Zatemnjena stekla v evrih	309,60
Asistenca light assist - v evrih	133,36
Večfunkcijski prikazovalnik plus v evrih	200,04
Radio RCD 510 z MP3 predvajalnikom v evrih	376,62
Subvencija	- 1214,42
Vrednost preizkusnega modela volkswagen passat variant highline 2,0 TDI bluemotion v evrih	29.046,26
prevoz bele tehnike.
V preizkusnem modelu se je vrtel 2,0-litrski TDI, ki velja za daleč najpogostejšo izbiro slovenskih kupcev in ga krasi oznaka bluemotion. Zraven
samodejnega ugašanja motorja ob krajših postankih (pred semaforjem, v koloni) prinaša še daljša prestavna razmerja ob povprečni sedeminpollitrski porabi goriva na sto prevoženih
Golf Rabbit in Polo Bunny. Bogato opremljena po izjemni ceni.
Skočiti; do najbližjega s alona z vozili Volkswagen in odpeljite bogato opremljen Golf Rabbit že za 13.980 EUR. Izbirate lahko med bencinskjm 1.2 TSI 105 KM (77kW) ali dizelskimi 1.6 TDI 90 KM (66kW) motorjem. Bogato op remljen Polo Bunny vam je na voljo že za 10.480 EUIIR. Ddločite se lahko za bencinski 1.2 70 KM (51kW) ali dizelski 1.2 TDI 75 KM (55 kW) motor. Pohitite, število vozilje omejeno.
Kombinirani porabi gorivi: 3,8-5,8 l/100km. Emisije CO2: 99-134 g/km. Slike so simbolne.
JAMSTVO
DOMINKO d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj, tel.: 02 788 11 50
Foto: Danilo Majcen
kilometrov. Motor razvije 140 konjev moči, in še pomembneje, 320 Nm navora, ki je na voljo v dovolj širokem razponu od 1750 do 2500 vrtljajev. V nižjih vrtljajih je motor dizelsko grob, kar je do neke mere zaščitni znak Volkswagnovih vozil. Verjetno so se vozniki tega trušča kar navadili in bi ga, ne glede na sodobnejšo zasnovo vbrizga goriva preko skupnega voda, kar pogrešali. Seveda si je mogoče omisliti tišjo, uglajenejšo bencinsko različico, a te se v Sloveniji nikoli niso dobro prodajale.
Sprememb, ki jih opazite šele med vožnjo, je več kot tistih oblikovnih in novi variant je tehnično boljši od prejšnjega, hkrati pa tudi vsaj za razred žlahtnejši, kar nakazuje že klasična ura v armaturi.
Passat ostaja v razrednem vrhu, pa oblikovalcem ni bilo treba narediti revolucije. Nova generacija, če ji tako sploh smem reči, je predhodno zamenjala hitreje kot ponavadi, a s spremembami, ki so za uspešno poslovanje Volkswagna nujno potrebne. Če ne sodite med voznike, ki jim mora ob pogledu na svojega jeklenega konjička zaigrati srce, potem se s passatom ne boste zmotili.
Danilo Majcen
Kuharski nasveti
Beljaki
Po pripravi krofov nam ostane veliko beljakov, a je priprava beljakovih sladic raznovrstna.
Najenostavneje pripravimo tako imenovano navadno belja-kovo maso, ko beljake stepamo v trd sneg in za vsak beljak dodamo 1 veliko žlico sladkorja. Stepamo tako dolgo, da se sneg začne svetiti in nastajajo na vrhu beljakove mase majhni vršički, nato previdno med mešanjem dodamo še ostali sladkor, in ko dobimo stabilen sneg , dodamo želene priokuse. Če moramo še dodati večjo količino sladkorja, jo dodajamo previdno, da se sneg ne sesede.
Pri nas iz beljakov še vedno najpogosteje pripravljamo poljubčke. Te pripravimo iz beljaka in sladkorja. Razlikujemo tri vrste mase za poljubčke. Najpreprostejša, ki jo imenujemo tudi švicarska masa, je hladno stepena mešanica beljakov in sladkorja, italijanska mešanica je narejena iz prečiščenega finega sladkorja, tretja mešanica pa nastane s pomočjo kuhanja, ko beljak in sladkor mešamo nad soparo tako dolgo, da nastane gosta pena. Od vseh treh mas je kuhana beljakova masa najtrša in se skoraj nikoli ne sesede. Beljakova masa, ki jo naredim iz beljakov in sladkorja z mešanjem, je namreč zelo zračna in zaradi tega se rada sesede.
Količina sladkorja za belja-kovo maso se nam vedno zdi skoraj previsoka, vendar bo le z večjo količino kristalnega sladkorja ali sladkorja v prahu ostal masa tudi po oblikovanju trda. Tako na en beljak damo tudi do 50 g sladkorja. S tem dobimo
suho, hrustljavo konsistenco mase. To razmerje upoštevamo tudi, če beljake stepamo v trd sneg nad soparo - jih »kuhamo«. Stepene mase tudi ne pustimo brez vzroka stati v kotličku ali v posodi, da ne spremeni barve ali se sesede. Nabrizgamo jo na pekač in jo osušimo. Lahko pa tako pripravljeno maso nabri-zgamo na pečen biskvit in jo rahlo zapečemo.
Beljakove mase imenujemo tudi snežne mase. Za lahke mase velja, da na 30 g beljaka dodajamo 35 g kristalnega sladkorja , za težke pa damo na 30 g beljaka od 90 do 130 g kristalnega sladkorja. Pri beljakovih masah, iz katerih pripravljamo okraske, pa uporabimo na 30 g beljaka 50 do 100 g sladkorja. Testo za okraske naredimo tako, da iz 10 beljakov in petnajstih deka-gramov sladkorja naredimo trd sneg beljakov, posebej pa skuhamo 45 dekagramov sladkorja z malo vode in ga počasi med mešanjem vlivamo v sneg. Iz te mase kasneje ročno oblikujemo cvetove, živali in podobne figure, lahko pa si maso tudi obarvamo z barvami.
Masa za poljubčke lahko služi tudi kot model. Tako beljakovo maso nabrizgamo v obliki stožca na posebne stožčaste modele in jo v pečici pri 100 do 120 °C osušimo. Ko masa odstopi od modelov, nastale košarice obrnemo in vanje nabrizgamo poljubno kremo - te dni vani-lijevo, čokoladno, orehovo in podobne kreme, v poletnih
Tačke in repki
Težave s prebavo pri muckih
Bralka iz Ormoža piše, da ima dva mucka, stara osem let, ki imata pogosto težave s prebavo, občasno tudi z urinom. En muc ima zelo trdo blato in težave zaradi tega pri odvajanju, drugi pa ima drisko, ki se ponavlja že dalj časa. Oba muca občasno tudi bruhata, predvsem zjutraj. Gospo zanima, ali je za omenjene težave kriva hrana ali kaj drugega.
Vprašanje gospe iz Ormoža je zelo zanimivo, saj je problematika pri njenih dveh mucih, ki sta enako stara, povsem nasprotna, pri enem driska, pri drugem zaprtje. Hrana kot možen vzrok za omenjene težave skoraj ne pride v po-štev, saj predpostavljam, da jesta oba muca enako hrano in zelo malo verjetno je, da bi bili simptomi tako različni.
Enaka simptomatika je le pri jutranjem bruhanju, ki pa je lahko posledica tako zaprtja in tudi driske. Nasploh pa velja, da občasno bruhanje zjutraj ni problematično, če je žival po bruhanju živahna, vesela in sproščena in če se bruhanje skozi dan ne ponavlja. Možnih vzrokov za zaprtje je lahko več, premalo pitja vode, težave s peristaltiko črevesja,
Pecivo iz beljakov
mesecih pa košarice polnimo s poljubnim sadjem in okrasimo s smetano, lahko pa za poletni čas pripravimo večje košarice in vanje napolnimo sladoled. Tako pripravljeno maso pa lahko uporabimo tudi za brizganje dekorativnih ornamentov, rož, ki jih kasneje prav tako sušimo.
K beljakovi masi lahko dodamo tudi naribano ali zmehčano jedilno čokolado, narezane mandlje, raztopljeno želatino, orehe, kokos in podobne dodatke ter prav tako vsipamo na pečen biskvit za torto in v pečici zapečemo.
Za pripravo snežnih poljubčkov lahko beljakovo maso izboljšamo tudi z malo kuhane črne kave ali v kavi kuhamo del sladkorja in kasneje dodajamo že stepenim beljakom in sladkorju. Maso nabrizgamo na rahlo pomaščen in pomokan pekač ali peki papir, po vrhu potresemo s sesekljanimi lešniki ali mandlji in pečemo v odprti pečici pri 120 °C.
Iz beljakove mase lahko pripravimo tudi turški med. Beljake z 1/3 kristalnega sladkorja stepamo v trd sneg. Ostali sladkor kuhamo v majhni količini vode tako dolgo, da z žlice ne teče v tekočem curku, ampak se trga, in ga počasi med meša-
njem prilivamo k že stepenim beljakom. Nato primešamo med, pražene lešnike ali man-dlje. V vodni kopeli maso med mešanjem segrejemo, da se loči od posode. Večji model obložimo s papirjem , ga premažemo s toplim medom in po želji po-tresemo z narezanimi mandlji. Maso vlijemo v pekač in ohladimo. Ohlajeno ploščo narežemo, zavijemo in shranimo.
V svetu so znane še druge jedi iz beljakove mase. Tako v Italiji pripravljajo limonino beljakovo torto, ki jo prelijejo z vročo čokoladno omako, v Franciji pripravljajo snežne žlič-nike s kostanjevim pirejem in stepeno smetano, prav tako še z malinami in masleno kremo, v Nemčiji poznajo penasto torto z dodatkom limonine beljakove kreme in sladke smetane. Prav tako pri nas iz beljakov naredimo okusne snežne žličnike, ki jih kuhamo kratek čas v mleku, odišavljenem z vanilijevim strokom (mleko ne sme vreti!!!) in kasneje prelijemo s poljubno tekočo omako. Od omak snežne žličnike najpogosteje prelijemo s karamelno, vanilijevo ali čokoladno kremo ali s sadnimi omakami in prelivi ter jih ponudimo kot samostojno jed za zajtrk ali kot sladico.
Pecivo iz beljakov
Za pecivo iz beljakov potrebujemo: 5 beljakov, 12 dag kristalnega sladkorja, 10 dag sesekljanih orehov, 10 dag rozin, 10 dag ostre moke, 10 dag margarine.
Stepemo trd sneg beljakov, postopoma med mešanjem dodajamo sladkor in staljeno margarino, moko in rozine. Vsi-pamo v pomaščen pekač (ožji, masa naj sega 3 do 4 cm visoko). Pečemo pri 180 °C.
Vlado Pignar
Foto: E. Senčar
ki je prepočasna in hrana predolgo ostaja v črevesju. Vzrok so lahko tudi novotvorbe, ki v trebuhu pritiskajo na črevo in mehanično upočasnjujejo črevesno peristaltiko. Zaradi tega lahko muc občasno tudi bruha. Driska se pojavlja najpogosteje po zaužitju hrane, ki muci ne ustreza, na primer po pitju mleka, ali po hrani, ki je črevo ne prenaša. Ker gospa omenja tudi težave z urinom, ne navaja pa konkretno, kakšne so te težave, moram poudariti, da je driska tudi lahko posledica vnetja mehurja. Muca, ki ima težave z mehurjem, se napenja in pritiska, kar lahko privede do driske.
Gospe, lastnici omenjenih muck, svetujem, da obvezno svoje muce razglisti, kar pomeni, da uporabi katerega od množice preparatov, zdravil proti zajedavcem. To so lahko tabletke, ampule, katerih vsebina se iztisne na kožo živali, lahko je pasta proti za-jedavcem, ki se zelo enostavno aplicira skozi usta živali. Naslednji korak je uporaba dietne že pripravljene prehrane, namenjene uravnavanju in normalizaciji prebave. Omenjeno dietno hrano lahko gospa kupi samo pri veterinarjih. Ker je hrana izredno
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
lahko prebavljiva, se uporablja tako pri odpravljanju zaprtja kot pri odpravi driske. Po štirinajstdnevni uporabi omenjene hrane bi se prebava obeh muc morala normalizirati. Pomembno pa je, da v tem času muci jesta samo dietno hrano, saj so drugače rezultati lahko narobe interpretirani.
Če se problematika pri mucah kljub omenjenim ukrepom ne bo normalizirala, svetujem, da gospa muci pelje na pregled v ambulanto, kjer se opravi potrebna diagnostika, najverjetneje rentgen in preiskava krvi.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Pridelava krmnega graha na živinorejskih kmetijah
Za živinorejske kmetije je lahko zanimivo uvajanje pridelave njivskega krmnega graha. Krmni grah je njivska krmna rastlina kot alternativa beljakovinskih komponent v prehrani živali. Skozi program subvencij v kmetijstvu se podpira pridelava stročnic na njivskih površinah, ki je v letu 2011 proizvodno vezan v višini 55,57 €/ ha. Izvajanje kolobarja dodatno zahteva uvajanje leguminoz. V Sloveniji je bilo v zadnjih leti veliko narejenega na pridelavi krmnega graha. Visoke cene sojinih tropin so dodatni razlog za pridelavo. Zavedati pa se moramo, da v celoti ne moremo nadomestiti beljakovinskih komponent s krmnim grahom zaradi same sestave (beljakovin) in zaviralnih substanc (tanin), kar se odraža na prebavljivosti celotnega obroka. Njivski grah vsebuje okrog 22 % surovih beljakovin z okrog 16 g lizina.
Po vsebnosti beljakovin je nekje vmes med žiti in sojinimi tropinami. Po vsebnosti metabolne energije je bliže žitom, ker vsebuje kar veliko škroba. Po kvaliteti beljakovin je krmni grah slabši od sojinih tropin. Slabša je tudi prebavljivost aminokislin. Pri izračunavanju moramo v dnevnih obrokih posvečati večjo skrb za ustrezno dopolnitev esencialnih aminokislin.
Pri mineralih izstopa višja vsebnost fosforja v primerjavi z žiti, vendar je ta slabše izkoristljiv, ker je od 40-60 % fosforja v fitatni obliki.
Na vrednost hranil vpliva tudi vsebnost tanina in inhibitorjev proteaz, ki ovirajo prebavljivost razpoložljivih beljakovin.
Prašiči zelo radi jedo grah, vendar je okus odvisen od količine prisotnih taninov. Plemenskim živalim dodajamo 10-15 %. Pujskom od 5-10 %. in pitanim prašičem 10-15 %. Nekateri avtorji priporočajo tudi nekoliko višje deleže v primerih, ko imamo sorte z nižjo vsebnostjo taninov. Dodajamo mineralno-vitaminske mešanice z višjo vsebnostjo sintetičnih aminokislin in obogateno z encimom fitaza za boljše izkoriščanje fosforja.
Z grahom lahko delno nadomestimo uporabo sojinih tropin, lahko pa dobro dopolnimo obroke za prašiče, posebej v času, ko so cene sojinih tropin na trgu visoke.
Grah je beljakovinsko krmilo, zato je smiselno primerjati cenovna razmerja z najbolj pogosto beljakovinsko krmo v prehrani živali. Če je cena sojinih tropin na trgu na primer 0,27 €/kg, je ekonomsko upravičeno pridelovanja graha za prehrano prašičev, če ga pridelamo do cene 0,20 €/kg. Oziroma ekonomsko upravičena je pridelava graha v primeru, ko ga pridelamo po vrednosti 74 % od vrednosti sojinih tropin.
Pri žetvi vsebuje zrnje od 21 do 23 % vlage, odvisno od vremena. Zaradi visokih vsebnosti lahkotopnih ogljikovih hidratov je zrnje zelo podvrženo razvoju plesni, ki pa predstavljajo nevarnost v prehrani prašičev zaradi prisotnosti mikotoksinov. Primerno za skladiščenje je zrnje z maksimalno 12 % prisotne vlage. Manj preizkušeni so tudi postopki vlažnega konzerviranja z uporabo organskih kislin.
S krmnim grahom si lahko izboljšamo njivski kolobar, nadomestimo dragi nakup beljakovinskih komponent in izboljšamo prehrano živali. Pri tem moramo paziti na pravilna razmerja med krmnimi komponentami. Zavedajoč se dejstva, da je grah po vsebnosti in prebavljivosti aminokislin pomanjkljiva hrana v primerjavi s sojinimi tropinami, moramo posebej skrbno uravnati obroke po esencialnih aminokislinah (metionin/ cistin in lizin). Prednost pridelave graha je tudi ta, da ni treba pridelka toplotno obdelati, kot je na primer pri pridelku sojinega zrnja. Visoki deleži v dnevnih obrokih so manj priporočljivi zaradi zaviralnih substanc prebave beljakovin.
Krmni grah sejemo zgodaj spomladi in najkasneje do sredine aprila. Tla naj bodo rahlo bazična, idealno je med pH 6,5 do 7,2. Kvalitetno pripravljena tla so pogoj dobrega pridelka. Pri strojni setvi sejemo v razdalji 12,5 do 25 cm. Poraba semena na ha je 220 do 240 kg, da dosežemo okrog 80 rastlin na m2.
Pridelek v naših razmerah se giblje od 3 do 4,5 t/ha. Odvisno je od časa setve, priprave tal in glede na izgube pri samem spravilu. Izgube so lahko tudi več kot 20 %.
KGZS Zavod Ptuj KSS Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Krmilo	Prebavljivost organske mase	Vsebnost prebavljivih beljakovin v (g)	Vsebnost aminokisline lizin v (g)	Vsebnost presnovne energije MJ
Krmni grah	90	196	16,6	13,69
Sojine tropine -luščene	87	390	28,7	12,97
Sončnične tropine - luščene	79	342	13,8	11,46
Ogrščične (repične) tropine	67	351	18,5	10,41
Prebavljivost in vsebnost hranil v kg krmila pri posameznih beljakovinskih krmilih za prašiče
Foto: AS V
Krvodajalci
3,	marec - Ines Kopčič, Čer-mljenšak 10 b; Albin Obal, Štru-kovci 24, Bodonci; Stanislav Tra-tnjek, Kroška 7, Bakovci; Goran Maček, Beznovci 6, Bodonci; Mitja Bokan, Vadarci 9, Bodonci; Ivanka Sinic, Zenkovci 12, Bodonci; Milan Štih, Sv. Tomaž 56; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52; Cvetka Taciga, Stoperce 79; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202 a Janko Murko, Rabelčja vas 17 Alenka Beširevic, Ob Rogoznici 8, Ptuj; Roman Šoštarič, Kukava 7; Franc Kidrič, Grdina 25, Stoperce; Jožef Žnidarko, Stoperce 32; Borislav Habjanič, Stoperce 78; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14; Silvester Bedenik, Kupčinji Vrh 3; Alojz Korez, Stoperce 70 a; Srečko Kuhar, Spuhlja 9 a; Nuša Sitar, Videm 11; Anton Jus, Kupčinji Vrh 39; Anton Egartner, Stoperce 34; Boštjan Žunkovič, Grdina 2 a; Nežika Lorber, Stoperce; Franc Leskovar, Zg. Sveča 19, Stoperce; David Cvetko, Gra-diščak 8; Boris Frlež, Zg. Sveča 16 c; Sara Islamovič, Švajgerjeva
4,	Ptuj; Janez Stojnšek, Kupčinji Vrh 33, Marija Gajšek, Zg. Sveča 14; Darinka Jernejšek, Stoperce 52; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Majda Kidrič, Grdina 25; Milan Čuš, Kicar 55 a; Daniel Bec, Sakušak 24; Robert Pšajd, Kle-pova ulica 14, Ptuj; Nežika Šam-perl, Spuhlja 28; Tanja Murko, Sela 10; Adolf Kopše, Stoperce 82; Romana Jurič, Dornava 115; Stanko Zupanič, Gorišnica 100 b; Jožica Kamenšek, Stoperce 18 a; Dušan Cizerl, Dravci 17; Matjaž Himelrajh, Stojnci 105; Borut Novak, Pobrežje 151; Antonija Kidrič, Grdina 7; Sašo Nah-berger, Zagrebška cesta 118, Ptuj; Ivan Leskovar, Zg. Sveča 9; Rafael Hronek, Stoperce 22; Boris Žnidarko, Stoperce 32; Radko Stojnšek, Kupčinji Vrh 33;Vida Božičko, Tržec 46 c; Gregor Jelen, Ul. A. Černjeve 18, Slovenska Bistrica; Jože Čeh, Nova ul. 26, Spodnji Duplek; Zlatko Kotarski, Arnolda Tovornika 4, Maribor; Robert Pihlar, Cankarjeva 22, Maribor; Zlatko Lorber, Titova 22, Maribor; Bruno Imperl, Blanca 60; Aleks Žolger, Majšperk 14 a; Iztok Lipovnik, Toledova ulica 13, Ruše.
7. marec - Zlatko Zadravec, So-dinci 60; Simon Tomažič, Dolga lesa 10, Ormož; Boris Čuš, Hla-ponci 5; Janez Letonja, Žetale 57; Matjaž Antonič, Mlinska c. 1 c, Ptuj; Anton Butolen, Žetale 42; Andreja Petrena, Savci 48; Franc Stojnšek, Nadole 12; Katarina Petrovič, Dragovič 8; Milena Čuš, Dornava 91 b; Franc Štih, Savinsko 39; Aleksander Feguš, Sedlašek 12; Brigita Stojnšek, Nadole 12; Irena Laura, Formin 47 a; Anton Butolen, Žetale 80; Marija Podgoršek, Žetale 96; Slavojka Ivanovič, Gregorčičev drevored, Ptuj; Matej Cvilak, Žetale 57; Marija Štebih, Rucman-ci 9 a; Darko Fajfar, Pobrežje 9 a; Marjeta Butolen, Žetale 80; Kristina Štajnberger, Žetale 94; Andrej Polanec, Langusova ulica
5,	Ptuj; Emilija Vesenjak, Lahonci 37; Izidor Štajnberger, Žetale 94; Nadja Dobrijevič, Trubarjeva ulica 9, Ptuj; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2 b; Anita Slana, Stojnci 102; Tonček Pintarič, Brezovec 89, Cirkulane; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Anica Šrajner, Ulica 5. prekmorske, Ptuj.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Delo v tujini
Vprašanje: Zanima me, ali naj grem delat v tujino, kljub temu da imam doma družino in redno zaposlitev. Hvala za odgovor.
Odgovor: Iz vašega pisma je med vrsticami moč razbrati, da ste redni bralec moje rubrike in z mojim delom zadovoljni. Vsekakor je nakazano, da ste nekoliko razdvojeni in da se težko odločate med tistim, kar je pravilno in kar ni. Od nekdaj ste tudi nemirni in zvedavi, kar pomeni, da znate raziskati različne možnosti in da na podlagi tega najdete paleto rešitev. Označuje vas nenavadna energija in skozi njo lahko greste vedno naprej po pravi poti. Dejstvo je, da živite tako kot vsi na tem svetu na nemiren način ter da se morate boriti za svojo službo. Resnica je, da z njo niste najbolj zadovoljni in da ste mnenja, da ste sposobni več. Toda že čez slabo polovico meseca (sredina aprila) se vam bodo zadeve pričele s svetlobno hitrostjo obračati na bolje in tedaj boste lažje naredili osebno analizo. Ko boste na obstoječo službo pogledali s pravega zornega kota, lahko v celoti najdete mnogo dobrih iztočnic. Iz zvezdnih namigov je celo razbrati, da morate ostanete na domači zemlji in tu po-žanjete uspehe. Pri tem bo potrebno mnogo truda in motivacije. Toda če na probleme, ki jih piše življenje, znate pogledati iz svetlega
zornega kota in se iz njih nekaj naučiti, postanejo zelo ugodna popotnica za naprej. Razbrati je, da vas bo spremljala tudi sreča in da imate ob sebi ljudi (družina), ki imajo vas in vi njih, tako se krog večne ljubezni sklene in postane mnogo bolj harmoničen. Pomembno je, da odstranite slabe misli in tisto, kar vas moti ali boli. Kajti vsaka zadeva se zgodi z namenov in prav je tako. Včasih se je dobro potruditi in najti v dani situaciji kopico ugodnosti in dejstvo je, da skozi težave človek osebno in duhovno raste. Maj prinaša tudi neko pomembno odločitev in skozi to najdete moč za preobrazbo. In še nekaj je koristno vedeti, da je ljubezen univerzalni jezik, ki odnese slabe reči in prinese popolnost.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Šifra: Nagrada
Vprašanje: Ali bom dobila radijsko nagrado?
Odgovor: Vaše pismo v sebi skriva skrito moč preobrazbe in dejstvo, da vam življenje ni nikoli prizaneslo. Seveda morate vzeti vse kot igro usode in v njej najti tudi radost. Upanje, ki vam vliva zaupanje, je pot do osebne sreče. Naj vam zaupam, da od sebe oddajate magnetič-no energijo in zaradi tega vas imajo ljudje radi in se v vaši družbi odlično počutijo. Nakazano je, da ste dali skozi veliko, tako slabega kot dobrega. Nujno je, da si zaupate in se veselite tistih drobnih trenutkov. Čas v lastnem bistvu obljublja tudi vero. Na finančnem področju se vam bodo zadeve počasi odvijale
Politične afere
Kaj se dogaja z našimi politiki, zanima Janeza iz okolice Ptuja, da se vse bolj zapletajo v takšne in drugačne afere, čeprav so dobro plačani za delo, ki ga opravljajo.
Politiki so javne osebe in očitno pozabljajo, da so stalno na očeh javnosti, kar pomeni, da je močno spremljano tudi njihovo vsakodnevno vedenje, vsako druženje in ravnanje v vseh možnih situacijah. So pa seveda blizu marmelade in marsikateri ali marsikatera se ne more izogniti skomin in jo kar poliže s prstom. In že je tu afera, ki se obelodani v medijih. Seveda, vsi, ki jih tako dobijo, igrajo na karte tako imenovane pravne države - torej nedolžen si, dokler ti na sodišču ne dokažejo krivde, to pa se pri nas vleče in vleče leta in leta, potem pa ali vse zastara ali pa ni dovolj dokazov in so pač nedolžni. Pozabi pa se na tako imenovano etično in moralno odgovornost, ki pa bolj kot pravna velja predvsem za politike, kar pa pri nas le-ti pozabljajo in živijo mirno naprej, kot da ni bilo nobene afere.
Morda moramo biti volivci bolj previdni pri izboru nosilcev političnih funkcij, ponudniki (stranke) pa bolj selektivni pri naboru možnih nosilcev političnih funkcij.
Mag. Bojan Šinko
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
v vašo korist. Res je, da se lahko odločite in naredite v tem pogledu tudi preobrazbo. Kajti samo tako se lahko odločite za dobro.
Po zvezdnih namigih je moč ugotoviti, da se morate bolj postaviti zase in tako se bodo dogodki odvijali v vašo korist. Na žalost nagrade ne boste dobili, ampak to naj vam ne zbije poguma. Na tem svetu so in vedno bodo dobri ljudje, ki vam lahko pomagajo in stojijo ob strani. Omenjeni ljudje so tisti, ki vam za trenutek vzamejo breme in pokažejo pravo pot ravnovesja. Pozitivno je živeti in se truditi, kajti iz dneva v dan tako človek najde radost. Daleč od tega, da vam
je lahko, ampak verjemite, da tistega, česar ne morete spremeniti, lahko sprejmete in tako vam bo lažje. Življenje je včasih bolečina in mnogokrat globoko v sebi skriva zaklad in lepoto. Zapisujte si svoje občutke in ozavestite, kaj lahko odložite. Kajti če nosite pretirana bremena, težko najdete pravo pot. Navdihe za prihodnost lahko črpate tudi iz narave in skrivnosti sprehodov. Kajti ravno delo na vrtu vnaša naravne oblike sprostitve. Imejte se radi in uživajte v zakonitostih pomladi. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Spoznavanje učenja
Nevrofiziologija kot osnova učenja
V preteklih treh desetletjih se je za razumevanje učenja pojavilo veliko pomembnih spoznanj o delovanju možganov in celotnega živčnega sistema, spoznanj, ki zaenkrat še niso dovolj izkoriščena za čim boljše spodbujanje človekovih zmožnosti za učenje. Kot uvod v članek o nevrofiziolo-giji se mi zdi primerna misel Sarah Meadows. Glasi se: »Možgani so hkrati skladatelji svoje lastne glasbe, dirigent, orkester in velik del publike.«
Na vprašanje, kateri deli možganov so odgovorni za uspešno učenje, za sprejemanje, obdelavo ter skladiščenje informacij, je težko odgovoriti, saj kljub mnogim raziskavam ostaja še veliko odprtih vprašanj. Kakorkoli, od samega začetka obstajata predvsem dva poglavitna pogleda: prvi trdi, da so psihične funkcije v možganih strogo lokalizirane, drugi pa, da so funkcije na široko razporejene oz. distribuirane. Danes se strokovnjaki oddaljujejo od prvega pogleda, da gre za strogo lokaliziranost vseh funkcij v specializiranih centrih. Po večjih poškodbah
namreč drugi deli možganov postopoma prevzamejo posamezne funkcije teh poškodovanih specializiranih centrov, recimo spomin, govor, sluh itd. Raziskave kažejo, da gre kljub vsemu ob delni lokalizaciji za izredno celovito, dobro uglašeno delovanje možganov. Ti so namreč neprestano aktivni tako pod vplivom zunanjih dražljajev kot tudi pod vplivom lastnih notranjih pobud in signalov (hormoni). Sposobni so vzporedne obdelave številnih programov, imajo ogromno zmožnost učenja, zapomnitve ter demokratičnega usklajenega delovanja različnih delov. V grobem jih razdelimo na možgansko deblo, ki uravnava življenjsko pomembne funkcije, male možgane, ti imajo preko prostorsko orientacijo, limbični sistem, ki uravnava hormone, talamus, ta je zelo pomemben za učenje, saj gre skozenj vsak dražljaj, hipotalamus, ki skrbi ob presnovi in temperaturi tudi za budnost, agresijo, strah in spolno vzburjenost, amygdale, ta šele v zadnjem času pridobiva na veljavi, in sicer kot sedež čustvenega spomina, in hipokampus, ki je skorajda najpomembnejši za vlogo
učenja in spomina, saj uravnava selektivno pozornost, posreduje učenje dejstev in vpliva na delovanje delovnega spomina. Nato imamo možgansko skorjo velikih možganov, kjer se nahajajo specializirani centri za sprejemanje in osmislitev različnih dražljajev, recimo vidnih, slušnih, tipalnih, njihov čelni del pa je prvenstveno odgovoren za povezovanje vtisov, za mišljenje, spomin in usmerjeno pozornost.
Možgani pa so ob vseh teh zapletenih strukturah še razdeljeni na dve polovici oz. hemisferi. Ti ne delujeta simetrično, ampak ima vsaka od njiju do neke mere specializirano nalogo. Če bi se malce pošalil, bi lahko rekel, da je desna možganska polovica nema, leva pa zgovorna. Kakorkoli že, učenje najbolje poteka takrat, ko sta obe hemisferi povezani in uglašeno delujeta. Naš šolski sistem kot tudi ves zahodni daje prednost funkcijam leve možganske hemisfere (besedno in številčno izražanje, analitičnost, logičnost ...), ki jih tudi bolj načrtno razvija; žal pa so na ta račun nekoliko zanemarjene funkcije desne možganske hemisfere (pro-
storske predstave, gibanje, celostno dojemanje, intuicija, čustvenost, slikovitost . ). Za uteho predvsem bralkam naj še dodam, da je dokazano, da pri ženskah obe hemisferi ves čas delujeta nekoliko bolj povezano in usklajeno kot pri moških. Kdo ve, morda pa je to razlog na moje večno vprašanje, kako lahko ženske opravljajo več stvari hkrati.
Kot smo lahko videli, so naši možgani res zapleten del našega telesa, ki tako kot vsi drugi deli tudi rastejo oz. bolje rečeno zorijo. Ta podatek je pomemben, saj se v veliki meri dotika tudi naše rdeče niti člankov, učenja torej. Z učenjem zato ne smemo prehitevati niti zamujati pri trenutkih, ko je otrok zrel za določeno vrsto učenja. Prehitevanje namreč nima pravega učinka, zamujanje pa je lahko usodno, saj se otrok določenih stvari nauči le s težavo, morda pa sploh ne, če zamudimo to »kritično obdobje«. Kritično obdobje? To je obdobje otrokovega razvoja, ko je otrok najbolj dojemljiv za določene učne izkušnje. Recimo kritično obdobje za učenje govora je med 1. in 3. letom, za razvoj motorike (hoja, tek, ročne spretnosti)
med 1. in 4. letom, za socialni razvoj (vzpostavljanje stikov z vrstniki) med 3. in 7. letom, za razvoj storilnostne motivacije med 4. in 8. letom starosti ipd. Na tem mestu vas moram takoj opozoriti, da se vsi psihologi seveda ne strinjajo s tako točno določenimi kritičnimi obdobji za učenje.
V strokovni sferi sta znani predvsem doktrina odlaganja in doktrina zgodnjega učenja. Prva trdi, da je razvoj pretežno stvar genetike, na katero ne moremo bistveno vplivati. Če malce karikiram, je treba preprosto počakati, da otrok »dozori« za neko vrsto učenja. Druga pa pravi, da se je otrok ob primernih spodbudah zmožen že zelo zgodaj marsičesa uspešno naučiti, recimo igranje inštrumentov, računalništva, tujih jezikov .
Kakorkoli, vedite, da se otrok večino tega nauči igraje. Igra pomeni namreč najpomembnejši način otrokovega učenja in pridobivanja osnove za višje oblike učenja in razvoj mišljenja. Preko igre otrok pridobiva čutne vtise - tipa, opazuje, posluša, voha, ko se aktivno ukvarja z raznimi gradivi, sestavlja, pretaka, gnete, pridobiva socialne izkušnje, ko prevzema razne vloge med vrstniki itd. Tako da, spoštovani bralci, začnimo se igrati!
Vir: Požarnik Marentič B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana. DZS.
Slo pop - rock novice
Skupina Elevators, znana po perfektni sintezi edinstvene in nadvse plesne mešanice jazza, funka in rocka, predstavlja nov singel z naslovom V Aorto, s katerim so se predstavili na nedavnem koncertu v Kinu Šiška. Koncert so posvetili 10. obletnici izida debitantske plošče Elevators music. Stalni zasedbi vrhunskih glasbenikov so se na odru Kina Šiška tokrat pridružile tri izvirne in povsem samosvoje pevke.
Sicer pa so Elevatorsi nase opozorili že s svojim prvim izdelkom. Še posebej so navdušili singli Na krilih ljubezni, Žulejne j krmpir in Brasilica, ki so se dobro zasidrali med poslušalce. Leta 2008je izšla njihova druga plošča, imenovana Elevators, s katero je skupina ponovno pokazala, kaj zmore in kako razmišlja. :k-k-k
Naravnost iz evropske koncertne turneje v ušesa slovenskih poslušalcev - angažirani novi urbani rock singel skupine Elvis Jackson se imenuje Street 45. Tokrat gre za nekoliko drugačen glasbeni pristop, ki tekstovno dejansko povzema perečo aktualno družbeno-socialno klimo, predvsem pa glasbeno odstopa od vseh pesmi z aktualnega albuma, saj nima značilnih punk rock ali reggae elementov. Še najbolj bi mu lahko pristavili oznako urbanega rock komada s poudarjenim uličnim beatom. V pesmi Street 45 pridejo resnično do izraza kvalitetna produkcija in zamisli Billyja Goulda, producenta albuma Against The Gravity in basista skupine Faith No More, ter izjemen vokal Bude, pevca skupine Elvis Jackson. Za pesem Street 45 se na relaciji New York-Sarajevo, v produkciji priznane ekipe Knap Studia, snema zanimiv animirani videospot, katerega predvajanje bomo dočakali enkrat po povratku skupine Elvis Jackson z evropske koncerte turneje (v maju).
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. TIDE .. - VLAK LJUBEZNI 9. TRKAJ.&BLAŽKA - NEVIDNI 8. HAMO &1TRIBUTE2LOVE - VIJA VAJA VEN 7. ZLATKO - . ZLATO TI DAJE SIJAJ, NE PA SREČE 6. VLADO KRESLIN - ENA PESEM 5. SIDDHARTA - MALISHKA 4. MAJA KEUC - VANILIJA 3. MIRAN RUDAN - LJUBIM TE 2. OMAR NABER - BISTVO SKRITO JE OČEM 1. TANJA ŽAGAR - TIHO TEČE SAVA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Papir predstavlja novi singel Srajca
Spomlad se je letos začela v znamenju Nove popevke 2011, ki je v preteklih dneh potekala v Mariboru in Ljubljani. Na dveh čudovitih glasbenih večerih je nastopil Družinski ansambel za prosperiranje poezije in glasbe Papir z gosti Patetico in Bilbi.
Papir je, kot nosilec večera, s pevkama Majo Keuc in Ano Bezjak navdušil z odličnimi interpretacijami skladb s plošče Po viharju, ki je lani novembra izšla pri založbi Celinka.
Med skladbami, ki so jih lahko slišali v Dvorani Union v Mariboru in v Festivalni dvorani v Ljubljani, je tudi Srajca, ki jo ansambel te dni predstavlja kot novi singel s plošče. Po rahlo temačni uspešnici, poimenovani 2010, se Papir s Srajco nagiba v svetlejšo smer swing jazza, kar je sicer v Sloveniji sila redek glasbeni žanr, izven naših meja pa velja za enega najkvalitetnejših. Eden največjih mojstrov tega žanra je bil prav gotovo Frank Si-
natra.
Skladbo je skomponiral skladatelj Gregor Stremecki, ki je odgovoren tudi za 2010, Slutnjo in Hvala za vijolice ter veliko večino glasbe na plošči Po viharju, vokalno linijo pa tokrat prevzema odlična Ana Bezjak.
Za novi singel je ansambel Papir sredi karnevalsko obarvanega Ptuja posnel videospot, ki bo premierno predstavljen v aprilu in v katerem nastopa dramska igralka Tina Vrbnjak, ena najprodornejših in najlepših slovenskih mladih igralk, ki je trenutno v angažmaju v prestižni Ljubljanski drami. Režiser videospota je Rok Vilčnik (ki je tudi avtor besedila novega singla), fotografijo pa je prevzel Jure Plešec.
MZ
Filmski kotiček
Obred
Vsebina: Michael je sin po-grebnika, ki se preživlja z urejanjem in ličenjem trupel. Ko zelo mladi Michael nekega dne najde žalostnega očeta, kako olepšuje mamimo truplo, se odloči, da družinskega posla ne bo nadaljeval. Ko odraste, ne ve, kaj bi počel, zato se odloči za študij teologije iz enega samega razloga: šolnino plača Cerkev in štiri leta bo materialno preskrbljen, nato pa bo tik pred koncem študija od študija odstopil. Štiri leta kasneje se zdi, da mu bo načrt uspel, toda doleti ga hladen tuš: če študija ne bo končal, bo Cerkvi moral vrniti vso šolnino, ki pa znaša več kot 100.000 dolarjev. Ker
The Rite
Igrajo: Anthony Hopkins, Colin O'Donoghue, Alice Braga, Ciaran Hinds, Rutger Hauer Scenarij: Michael Petroni po knjigi Matta Baglia Režija: Mikael Hafstrom Žanr: grozljiva drama Dolžina: 114 minut Leto: 2011 Država: ZDA
ga študij teologije v resnici ni nikoli zanimal in bi postal slab župnik, se odloči sprejeti še zadnjo ponudbo: odšel bo v Rim, kjer bo opravil tečaj za izganjalca hudiča. Kot skeptiku se mu to zdi idealno, saj je mnenja, da bo vse skupaj navaden lari fari. Toda ko v Rimu spozna trenutnega izganjalca hudiča, kaj kmalu uvidi, da bo stvar 'hudičevo' resna ...
Po reklami sodeč bi pričakovali navadno generično grozljivko, ki gradi na danes preživetih vraževernih strahovih iz starega veka, ko se ljudje z njimi niso znali spopasti drugače, kot da so zažigali ženske. Ob tem bi proti koncu filma pričakovali nekakšno utelešenje hudiča s 3D modelom, rogovi, rdečimi očmi, ki bi malo bi mahal s krili, skakal sem in tja, predir-ljivo kričal, na koncu pa bi ga nekako le ubili s sveto vodico. Edino vprašanje, ki se je zastavljalo je bilo, le kaj v takšnem poflu počne Anthony Hopkins?
Izkaže se, da film ni takšne vrste dolgčas, temveč je v svojem sporočilu veliko bolj
Pevka Ana Bezjak
Foto: Sašo F. Papp
srhljiv: obnaša se namreč, kot da smo v še vedno v 15. stoletju in ne v 21. stoletju. S popolno resnostjo gledalcem govori, da hudič v svoji katoliški obliki res obstaja in da so znaki njegove prisotnosti tudi to, da bljuvaš žeblje. Film ne skuša biti grozljivka, ampak čisto resna drama (posneta po resničnih dogodkih!), ki pove, da je vera v boga edini zveličavni način bivanja in edina možnost za odrešitev. Film je na koncu res grozljivka, ampak čisto iz drugih razlogov. Spoznanje, da so filmarji očitno mentalno še vedno v 15. stoletju, pa ni le srhljivo, ampak tudi žalostno.
Najbolj ironično pa je to, da je ravno ta (pseudo) znanstvena resnost, s katero film pristopa tem vražam (ki bi morale biti že zdavnaj pre-
živete), hkrati tudi njegova odlika. Če bi šlo za običajno teflonsko grozljivko, bi bil film veliko slabši in morda niti ne vreden ogleda, tako pa je zanimiv ravno zaradi nela-godja, ki ga povzroča ob spoznanju, da se človeško dojemanje sveta ne razvija, temveč nazaduje. Seveda je to le ena plat. Za goreče vernike je ta film uresničitev mokrih sanj: spoznanje in sprejemanje boga skozi katarzično bitko s hudičem in posledično lekcija grdim nevernikom, češ, a vidite zdaj? Rešitev je torej na dlani: vsako obliko sekularne družbe je treba ukiniti. In da ne bo pomote: prejšnji stavek je pretirana ironija, ki pa ravno zaradi tega lahko izpade smrtno resno. Ah, ko bi tudi film bil takšna ironija ...
Matej Frece
	£ i
R U	
il ■-um	F w 1 ^^
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, k je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Ugankarski slovarček: BARKALOV = sovjetski vaterpolist (Aleksej, 1946-), ECKHARDT = avstrijski igralec in režiser (Fritz, 1907-1995), ILAR = slovenski smučarski tekač (Stanislav, 1963-), LARIONOV = ruski slikar (Mihail, 1881-1964), MERLE = ameriška filmska igralka Oberon, RAND = južnoafriški denar, VOLLER = angleški izdelovalec violin (William, 1860-?), VOLONTE = italijanski filmski igralec (Gian Maria, 1933-1994).
■}sji 'siuauv 'je^ujAO 'puej 'japA '3}uo|oa 'Ja|S|3
'jopoai 'e|eui 'upq mzsu 'epos 'hs 'ue^aiu 'jsouuojl) '|y '^asojn 'eueiuop 'eja 'oe|eAoiojez 'auaueA 'auen 'daio 'ejn eie|z 7\o|e>jjeg '>jjeq 'e|oz| 'jodoi ^ONAVdOOOA '3>|uezjj)i 9) Aa}jsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 2.april
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.35 Komentar tedna (ponovitev).19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekanje in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
NEDELJA, 3.april
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtič-karije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
PONEDELJEK, 4.april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napo-vednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Glasba in zanimivosti dneva.21.00 Kviz piramida (Vladimir Kajzovar). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora ). TOREK, 5.april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA
DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Dopoldan na Radiu Ptuj. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo za ljubitelje malih živali. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 6.april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
(še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program program PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 7april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 8.april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Horoskop
OVEN
Obeta se čas, v katerem se boste ostro postavili po robu tistemu, ki vas bo želel spremeniti. Kljub povečani samoiniciativnosti bo zelo dobro, da si postavite meje in pravila. Duhovna znanja se bodo lesketala v tem, da se morate poslušati v intuiciji. Ženske bodo v ljubezni doživele čarobnost.
Sn BIK
Poglobili se boste vsvet umetnosti in kreativnega izražanja. Besedno boste nekoliko bolj hitro užaljeni in težko bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. V ljubezni se boste morali še vedno veliko učiti in prilagajati. Zapisujte si občutke. Delo na vrtu vas bo veselilo in božalo vašo dušo. Pričakujte obisk prijatelja!
DVOJČKA
Energija jutra prinaša neko dodatno motivacijo in ravnovesje. Pozitivno greste naprej in uspehi se bodo lesketali v pogledu službe. Ponosni boste nase in tako se vam bo okrepila tudi samozavest. Več časa si boste vzeli za prijatelje in sledili svojim sanjam. Uspehi gredo z roko v roki.
RAK
Moč besed vam bo vlivala notranji pogum. V pogledu duhovnosti boste zapluli v nekoliko bolj skrivnostne vode. Pravilno bo, da si zapisujete svoje občutke in si priznate tisto, kar si želite. Brezpogojna ljubezen vam bo pokazala pravo pot. Na delovnem mestu bo razbrati več samoiniciativnosti.
LEV
■Tj Odprle se vam bodo nove poti in novi pogledi. Pričakovati je priložnosti, ki so vezane na tujino in izobraževanje. Notranji nemir bo povod, da si priznate občutke in se pogovorite. Finančno je pričakovati dobre iztočnice. Soočili se boste s svojo preteklostjo in razrešili nekaj skrivnosti.
DEVICA
Čeprav ste po naravi zelo realni, so zvezde prepričane, da vas čaka čaroben teden. Na delovnem mestu prejmete pohvalo ali priznanje. Razbrati je, da boste lahko izgubljeno energijo pridobili v naravi. Notranja moč in energija prinaša določeno ravnovesje in pogovori bodo ključ do uspeha.
TEHTNICA
Učili se boste skozi partnerski odnos in ugotovili, da imate neko posebno srečo. Več boste tudi na poti in med ljudmi. Sodelovanja bodo obrodila sad. Večja priložnost vas čaka čez vikend v ljubezni. Možno bo, da se o vsem pogovorite. Če ste še samski, vas bo zadela Amorjeva puščica.
ŠKORPIJON
Reka življenja bo šla po svoji poti in vi ji boste uspešno sledili. Če imate svoje otroke, se boste od učili ljubezni. Pomembno bo, da postanete v tem tednu nekoliko bolj kreativni in ustvarjalni. Odpravili se boste lahko po nakupih ali k frizerju. Bodite aktivni in pogumni.
STRELEC
Postali boste pravi umetnik in se lotili prioritet v življenju. Znali si boste postaviti meje in pravila. Aktivno in pogumno greste naprej in ustvarjate novosti. Pravljica v ljubezni se bo nadaljevala in tako boste znali ustvarjati harmonijo. Na delovnem mestu bo več trenj in istočasno priložnosti.
KOZOROG
Odločili se boste in naredili nekaj zase. V tem tednu se vam bo okrepila tako samozavest kot dar za organizacijo. Pričakovati bo ugodne finančne investicije in željo po tem, da greste naprej. Zelo boste blesteli poslovno in boste srečni. Največ vas bo naučil srčni izvoljenec. Samski: sreča.
VODNAR
Iskali boste svojo srečo in jo tudi našli. Čeprav bo zelo nujno, da si boste postavili meje in tako sledili svojim sanjam. Na delovnem mestu je pričakovati pohvalo. Vendarle čas ni namenjen novostim. Blesteli boste v komunikaciji. Obstaja dobra iztočnica, da preživite romantičen vikend.
RIBI
Čeprav si boste predstavljali drugače - vam bo življenje ponudilo neko harmonijo. Močnov podporo vam bo dejstvo, da cvetijo vaše finance. Čeprav boste iskali različne možnosti uspeha, boste ugotovili, da ste sami tisti, ki odločate o tempu. Pričakovati je, da se boste znali postaviti za_se.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Spoznavajte kraje, običaje in ljudi z oddajo Rajžamo iz kraja v kraj. Vsak petek ob 18.00.
Nagradno turistično vprašanje
V znamenju čistilnih akcij in priprav na Evropohod
Aprilski dnevi bodo v znamenju čiščenja okolja. Na Ptujskem bodo akcije čiščenja potekale 9. aprila. Ker letos ne bo vseslovenske akcije, Ekologi brez meja so se letos odločili za skupno zbiranje starega papirja in označevanje črnih odlagališč, ker je sistem tisti, ki mora poskrbeti za zbiranje in ločevanje odpadkov, bodo potekale na krajevno običajen način, tako kot že vrsto let v preteklosti. V MO Ptuj jo bodo v okviru vseh četrtnih skupnosti izvedli 9. aprila.
Z lepim vremenom vse bolj vabi narava. Pohodi v naravo so ena najbolj priporočljivih oblik rekreacije in skrbi za zdravje. Kmalu se bodo lahko Ptujčani in drugi ljubitelji pohodništva podali tudi na markirano Slovenjegoriško planinsko pot, ki ima začetek in konec v Termah Ptuj, saj je že 60 odstotkov njene poti označene. Svečano odprtje bo 21. maja. Dolga je 93 km, možno pa jo je prehoditi v 18 urah in pol. Kontrolne točke so v Termah (hotel Primus), Krčevini pri Vurbergu (domačija Breg), Vurberku (grad), Grmadi, Trnovski vasi (gostišče Siva čaplja), Vitomarcih (Bar Rola), Juršincih (Bar Kaučič), Sakušaku (Puhov muzej), Po-
lenšaku (gostilna Šegula), Gorišnici (Dominkova domačija), Dolanah (Gostišče Hiša usnja Herman) in v Markov-cih (Okrepčevalnica Palaska).
Slovenija ima skoraj deset tisoč kilometrov označenih poti, nekatere so markirane tudi kot del evropskih pešpoti. Evropska popotniška zveza, katere članica je Komisija za evropske pešpoti, ustanovile so jo Planinska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije, je leto 2011 določila kot leto Evropohoda. Z geslom Pohodi po E-poteh in k E-potem bodo pohodniki nosili temo dogodka skozi celotno Evropo do Andaluzije
Foto: Črtomir Goznik
V aprilu bodo na Ptujskem potekale številne akcije čiščenja okolja.
v Španijo. Evropohod 2011 traja eno leto, začel se je 9. oktobra lani in se bo zaključil 16. oktobra letos v Andaluziji, mestih Almeria in Granada, kjer bo 15. oktobra zaključni dogodek, zlivanja vod v pripravljene amfore. Dogodki v sklopu Evropohoda bodo potekali tudi v Sloveniji. Vsaka članica oziroma soustanoviteljica Komisije za evropske pešpoti bo pripravila po en dogodek, Turistična zveza Slovenije bo organizirala slavnostno zajemanje vode iz jezera in morja, Planinska zveza Slovenije bo organizirala slavnostno zajemanje vode ob dnevu slovenskih planincev, Zveza gozdarskih društev Slovenije bo organizirala zajemanje vode iz podzemnih voda, Zavod za gozdove Slovenije pa iz vodnih zajetij na Gospodični v Gorjancih. Slovenija se že tretjič aktivno vključuje v dogodke Evropohoda, ki je bil prvič organiziran leta 2001, drugič pa leta 2006. Obakrat sta v Sloveniji potekala množična evrophoda po evropskih pešpoteh, ki jih je v Sloveniji skoraj tisoč kilometrov. Ob že omenjenih glavnih dogodkih pa vsako prvo soboto potekajo organizirani pohodi po E6, po Ciglarjevi poti od Drave do Jadrana, in po E7, Naprudnikovi poti od Soče do Mure. Bogat pa je tudi program Evropohoda v okviru Dneva slovenskih planincev, ki bo potekal od 28. maja po posameznih etapah in se bo svečano zaključil 4. junija na Dnevu slovenskih planincev na Jeruzalemu. Planinsko društvo Ptuj bo v soboto, 28. maja, organiziralo jubilejni 20. po-
hod Po haloški planinski poti Stoper-ce-Donačka gora-Jelovice. V sklopu Evropohoda 2011 bo organiziran tudi kolesarski maraton iz Slovenije v Španijo, srečanje v Geossu, na katerem bodo iz štirih posod z zajeto vodo napolnili skupno posodo z vodo, ki jo bodo zatem prenesli v Španijo, na skupno zlivanje vode. Na temo Gozdovi, pešpoti in vode v Sloveniji je ob mednarodnem letu gozdov 2011 in Evropohodu 2011 Fotografsko društvo Grča Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Komisijo za evropske pešpoti v Sloveniji, ki jo sestavljajo Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev, pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije objavilo mednarodni foto-
grafski natečaj. Rok za sprejem del je 21. april 2011. Na isto temo kot poteka fotografski natečaj, poteka tudi literarni natečaj, v katerem lahko sodelujejo učenci osnovnih šol s pravljico, povedjo, basnijo ali bajko; rok za oddajo je 20. april 2011. Tudi letošnji Evropohod bo promoviral pohodništvo, izletništvo in evropske pešpoti.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Marija Vinter, Švajgerjeva 6, Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da je bil letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava 25. po vrsti. Danes sprašujemo, katera je glavna tema Evropohoda 2011. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Rai-čeva ulica 6, do 8. aprila.
Janez Munda • Krog po Evropi z biciklom (8. del)
Jaz, bicikel, nahrbtnik in cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Ravno takrat, ko ustavim ob cesti pri spomeniku, se iz druge strani pripeljejo trije ameriški vojaški avtomobili in iz njih stopijo ljudje, oblečeni v vojake, vendar so ameriški turisti in uporabljajo vojaške tovornjake kot avtodome. Fotografiram jih in odpeljem naprej. Do sedaj sem mislil, da večjih njiv, kot sem jih videl do sedaj po Franciji, ni mogoče obdelovati. Pa sem se krepko zmotil. Ob cesti so njive tako dolge, da se naveličaš peljati mimo ene. Na njivah skoraj ni bilo druge kulture kot pšenica. Mislim, da toliko pšenice ne zraste v celi Sloveniji, kolikor sem je tam lahko videl naenkrat v vse smeri okrog sebe. Šele sedaj mi je jasno, čemu služijo tako veliki traktorji, ki jih včasih zasledim v kakšnem časopisu. Dolge kilometre vozim po samotni cesti med njivami, da le prispem v večji
kraj Attigny. Čudno. Še policijska postaja zgleda, kot da ni bilo nikogar v njej že dalj časa. Zaprta, senčniki na oknih spuščeni, nikjer nikogar. Verjetno zato, ker je nedelja, pa policaji tudi ne delajo? Jaz pa vozim s strahom, da naletim na radar!! Hehe ... V centru mesta je le bilo bolj živo, na glavnem trgu so se kolesarji pripravljali, da začnejo nedeljsko »furo«, pozdravimo se in peljem naprej. Do mesta Charleville-mezieres naletim na manjše navigacijske težave, saj nimam volje spet na avtocesto, a le prispem v mesto, ki leži ob reki Meuse, ob kateri sem vozil že zjutraj. Malo mi je celo žal, da nisem vozil vse ob reki. Na hitro pogledam center mesta z velikimi starimi zgradbami, grajenimi iz kamna, na mostu čez reko celo zagledam slovensko zastavo. Za tem se šele začne zgodba, ki mi bo ostala za zmeraj
Pokrajina Ardeni
v spominu. Začnem namreč iskati cesto, ki vodi na sever v smeri proti belgijski meji. Vozim po mestu, opazujem smerokaze, a nikjer ne vidim ene table, ki bi označevala smer za katerikoli kraj na moji karti. Pripeljem na rob mesta do obvoznice in niti približno ne vem, v katero smer peljati. Vzamem zemljevid in tuhtam, kam se napotiti. Mimo mene gre skupina nedeljskih pohodni-kov, ki so se napotili iz mesta. Ne polagam večje pozornosti na njih, saj iz izkušenj prejšnjih dni vem, da nihče ne govori nemško in mi ne morejo pomagati. Odidejo že mimo mene, ko moški iz skupine pride nazaj do mene in me vpraša, če mi lahko pomaga. Pokažem mu na karti, kam bi rad peljal. Začne tuhtati, kako bi mi razložil, saj ni znal ne nemško, ne angleško. Razloži mi bolj z rokami kot z besedami, da gre domov po kolo in mi bo pokazal kako pridem skozi mesto na pravo cesto. Odpraviva se proti njegovemu domu kakšnih 500 metrov v mesto. Zunaj ga počakam, da se vrne v popolni kolesarski opravi in s cestnim kolesom. Vozim za njim dobrih dvanajst kilometrov skozi mesto na pravo cesto proti Belgiji. Nisem vedel, kako se mu naj zahvalim, saj v bližini ni bilo nikjer nobenega lokala, da bi ga povabil na pivo in se mu oddolžil za to, kar je storil za mene, popolnega tujca, ki ga ne bo nikoli več videl. Slikam ga in mu najmanj petkrat rečem hvala v angleščini, drugo ne znam povedati. Še so dobri ljudje na svetu! Od tega dne naprej skoraj vsakega turista, ki v naših krajih stoji ob cesti in išče pravo pot, vprašam, kam je namenjen in če potrebuje pomoč.
Nadaljevanje prihodnjič
Mesto Charleville-mezieres
Novičke iz Term Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
Sobota, 2.4.2011, ob 21.00 Klub Gemina XIII Plesna sobota z glasbo v živo - Duo Night Life
Svečani Primusov vinski zaključek
Petek, 8.4.2011, ob 20.00 v Klubu Gemina XIII. Svečana večerja ¡n Izbor vinskih vzorcev vseh letošnjih vinarjev ter bogat kulturni program. Cena svečane večerje s pestro paleto vinskih okusov znaša: 35 €. Število mest je omejenih! Cena za študente in upokojence 28 € na osebo.
Niste zadovoljni s svojo postavo?
V Grand Hotelu Primus**** v wellness centru smo za vas pripravili programe za oblikovanje postave in anticelulitne tretmane. S kavitacijskimi programi lahko zmanjšate obseg pasu tudi do 6 cm. V kombinaciji z Body wrappingi, anticelulitnimi masažami in LIPO DETOX programi pa bo vaša postava zavidanja vredna. Zakaj ne bi blesteli že to poletje?
40 % popust na celodnevno vstopnico za upokojence v Termalnem parku ob delovnikih (8,40 €) Akcija velja od 1.4. do 22.4.1
Predprodaja sezonskih vstopnic za Termalni Park s pričetkom 16.4. Otroška sezonska vstopnica za smo 99 €1
é
GEMINA
P,
Grand Horn. Primus
Termalni Parti
PTUJ
Dodatne informacije in rezervacije na teL: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Mali oglasi
STORITVE
INSTRUKCIJE iz MAT., FIZ., SLOV in TUJIH JEZIKOV ter PRIPRAVE NA MATURO nudijo profesorji z izkušnjami. Nudimo tudi PREVAJANJE IN LEKTORIRANJE. Jezikovna šola ONTARIO, Novi trg 6, Ptuj, tel. (02) 779 10 80.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7a, Destrnik, GSM 051 415 490.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 14. do 18. ure. Tel. 031 894 183.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www.brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com.
^fntlumed
SE»
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSKE storitve za podjetja in s. p. opravljam. Petra Zelenko, s. p., Bolečka vas 6 d, 2323 Ptujska Gora, GSM 031 712 863, e-mail: pisarna. petra@gmail.com.
jfSlimmer
^ VVELLN6SS CLUBS
TEČAJ ZDRAVEGA HUJŠANJA. Prijavite se na 041 461 266. Darinka Pesek, s. p., Miklošičeva ulica 5, Ptuj.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
UGODNO prodam nakladalko SIP 19. Telefon 041 853 236.
PRODAMO bukova drva, dostava na dom. Cena 59 € za 1/m3, z dostavo. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih. Tel. 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25. cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 1401.
V NAJEM vzamem ali kupim kmetijsko zemljišče na območju občin Ptuj, Videm ali Hajdina. Tel. 041 315 392.
PRODAM bukova, in gabrova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
OPAŽ, ladijski pod, bruna in kamen škriljavec, prodam. Tel. 051 890 761.
PRODAM odojke. Inf. na tel. 755 17 01.
PRODAMO suhe žagane akacijeve koleke za vinograd, cena 0,50 EUR / kos, in slamo v balah, cena po dogovoru, ter nerabljen štedilnik na trdo gorivo, obzidan s pečnica-mi, dimenzija 105 x 60 x 85 cm, cena: 630,00 EUR. Informacije po 16. uri na 051 395 082.
PRODAMO krompir za nadaljnjo sajenje sorte Marabel, seno v kockah in suha mešana drva. Možen razrez in dostava. Tel. 041 522 165.
PRODAM v devetem mesecu brejo telico. Tel. 040 368 161.
PRODAMO smrekovo hlodovino za ograje. Tel. 041 317 513.
PRODAM pujske, težke od 30 do 35 kg. Tel. 755 23 21.
PRODAM brejo telico, pet mesecev, pašno. Tel. 041 937 557.
PRODAM dva prašiča, težka od 100 do 120 kg, domače reje. Tel. 051 249 888.
PRODAM bukova drva z dostavo ali brez, cena za meter 55 €, možen tudi razred, in seno v balah, cena 1,50 € za kocko. Tel. 041 288 063.
PRODAM 20 odojkov od 20 do 30 kg. Tel. 041 747 410.
NESNICE, rjave, 20-tedenske, pred nesnostjo, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAMO svinjo domače reje, po izbiri. Telefon 777 25 01, popoldan.
PRODAM prašiče od 25 do 80 kg. Telefon 755 05 91, 031 563 500, 041 385 143.
PRODAM telico simentalko, pašno, brejo v devetem mesecu. Telefon 769 39 41.
KUPIMO večjo količino suhe koruze. Telefon 031 665 073.
PRODAM nakladalno prikolico SIP 17 in prašiča 110 kg. Telefon 031 302 698.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddam garsonjero na Ptuju. Tel. 041 676 994.
ODDAM dvosobni apartma v pritličju za 4 osebe na Viru-Zadar (primeren tudi za invalide), prosto od maja do15. 7. in od 16. 8. dalje. Tel. 031 742 714.
NEPREMIČNINE
HIŠO-STAREJŠO, obnovljeno, Ptuj-Breg, prodam. Ima dvoje opremljenih stanovanj in možnost dograditve mansardnega stanovanja s teraso. Cena 83.000 evrov. Telefon 031 708 968.
V	CENTRU Ptuja damo v najem 25 m2 urejenih prostorov. Telefon 041 664 863.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
PRODAM dvosobno stanovanje v Kidričevem, 1. nadst., obnovljena kopalnica. 041 754 850.
UGODNO prodam novo preurejeno in obnovljeno mansardno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 396 757.
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo v Zabovcih. Informacije na tel. 051 354 707.
V	NAJEM oddam več parkirišč v garažnih hišah pri Pošti in pri Rdečem bloku na Ptuju ter oddam dva pisarniška prostora v velikosti 23 m2 (Vodnikova 2 in Miklošičeva 3). Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3 , Ptuj, tel. 041 325 925.
PTUJ, okolica, prodamo obnovljeno hišo, 185 m2, z garažo in vrtom, takoj vseljivo, brez posrednika, za 139 tisoč evrov. Tel. 01 251 11 76.
PRODAM 1 ha zemlje, (gradbeno) v Drakšlu, elektrika in voda na parceli, ter dam v najem dve njivi v Tr-govišču. Tel. 720 63 62.
RAZNO
PRODAM sedežno garnituro, tro-sed, dvosed, fotelj v dobrem stanju. Telefon 02 751 45 51.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
PRODAM hrastova balkonska vrata, izdelana po naročilu, 210 x 220 cm, s termopan stekli, ter večje količino neoluščenih orehov. Tel. 051 333 874.
PRODAM 20 kosov panel za ograjo dimenzije 2 x 1,5 m. Tel. 041 900 231.
HITRI KREDITI
A rrtrt ^IPtuJ. Trîtenjakoua 51
do 4.DUU tp................ "'-" "
[aupokojence-is ispo¡lene|040 37 33 371
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Videm • Razstava ročnih del
Zankice se predstavijo
V dvorani videmskega gasilskega doma je bilo v soboto dopoldne uradno odprtje vsakoletne razstave ličnih ročnih del članic sekcije Zankice.
Marta Milošič, vodja sekcije Zankice, je ponosna na umetelne izdelke članic sekcije, ki jih predstavljajo na letošnji razstavi v Vidmu.
Ženske in dekleta, ki jih že leta povezuje ljubezen do ročnih del, so razstavile najrazličnejše umetnine; največ kvačka-nih in našitih prtov, nadprtov in prtičkov, tudi rešilije (gre za izrezane in obrobljene like v prtih, nekoč pa se je tako izdelovala posteljnina za doto), pa tudi druge praktične in okrasne predmete. „Letos smo v goste povabili tudi članice Turističnega društva Središče ob Dravi kot vračilo za njihovo lansko povabilo na njihovo razstavo. Tokrat članice iz sredi-ške občine pri nas razstavljajo veliko izdelkov iz ličja, predvsem z velikonočnimi motivi, od košaric naprej. Svoje ročne izdelke, gre za rože iz papirja,
pa so razstavili še osnovnošolci iz Vidma," je vsebino razstave na kratko predstavila predsednica sekcije Marta Milošič in še povedala, da se je sekcija od lani nekoliko povečala: „K nam so se vključile še tri nove članice, zdaj nas je 23, vse smo bile pridne in nastalo je veliko novih izdelkov, zato je bil potreben nekoliko večji prostor za razstavo kot prejšnja leta. Še vedno se ljubiteljice te dejavnosti dobivamo enkrat na teden v prostorih osnovne šole, kjer malo poklepetamo, si izmenjamo kakšne nove zamisli in izdelujemo prte. Za takšno delo je ob ročni spretnosti potrebno tudi kar precej volje, vztrajnosti in potrpežljivosti,
saj umetelno kvačkan nadprt zahteva veliko ur natančnega dela in za dokončanje večinoma porabimo vsaj teden dni ali več." Članice Zankic lahko stke-jo oz. nakvačkajo prt tudi po želji stranke, sicer pa bi svoja dela brez sramu lahko uporabilo tudi vodstvo občine kot del protokolarnih daril, a zaenkrat, kot je povedala Milošičeva, zanimanja Občine še ni bilo.
Sobotno razstavo so z nastopom popestrili Veseli Jožeki, člani Kd Franceta Prešerna in ljudski pevci videmskega društva upokojencev, odprta pa bo še v soboto in nedeljo, 2. in 3. aprila, med 8. in 12. uro ter med 14. in 17. uro.
SM
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
Boris Miočinovic Aleš Gačnik
, /ina Ptuja
SodobnavZ(p.Oaturi	begedi
tretja petletka
Predstavitev knjige bo v petek, 1. aprila, ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj
Foto: SM
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cena	Oprema	Barva
RENAULT MEGANE 1,9 DCIDYNAM.	2003	4.990,00	AVT. KLIMA	K0V.B0RD0
CITROEN G 1,41 SX PACK	2006	5.900,00	50.000 KM	KOV. OLIVNA
OPELASTRAI,416VNJ0Y	2008	8.400,00	45.000 KM	KOV. ZLATA
FIATPUNT01,2 SX	2001	2.140,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN CS 2,0 HDI SX	2004	6.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 807 2,2 HDI	2004	7.700,00	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 2061,41	2005	4.300,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 1,61 PLAISIR	2000	1.690,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,8TDCI KARAV.	2002	3.600,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1,0 CLUB	2003	2.620,00	SERV0 VOLAN	K0V.B0RD0
OPELASTRAI,616VNJ0Y KARAV.	2004	4.250,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN G 1,41	2004	5.200,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ELANTRA 2,0 CRDI	2003	2.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
VOLKSWAGEN PASSATI,9TDIC0MF.VARIANT	1998	3.150,00	KLIMA	ZELENA
PEUGEOT 2061,41	2001	2.750,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C4G.PICAS01,6 VTIDYNAM.	2010	15.400,00	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 2061,41	2005	4.630,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA2,OHDI EXCLUSIVE	2003	3.750,00	PRVI LAST.	KOV. MODER
PEUGEOT 2061,4 HDI	2003	3.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
SEAT IBIZA 1,4MPI	2000	1.990,00	PRVA REG. 2001	KOV. MODRA
RENAULT MEGANESEDAN 1,616V EXPR. CON.	2006	6.300,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
LAND ROVER FREELANDER 1,8 XEI	1999	4.350,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
PEUGEOT 2061,4XS BREAK	2003	4.700,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
MITSUBISHI SPACE STAR 1,3 GL	1999	2.450,00	PRVA REG. 2000	ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
RADIOPTUJ
•W, 89,8-98,2'I04r3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj 1} družbi oddaje
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 1.4.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 10 let ansambla Navihanke 2. del 10.15 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika 11.45 Kuhaj m o skupaj 12.30 Video strani 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Materinski dan v Selcih 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Glasbena oddaja 22.00 Polka in majolka 23.00 Video strani
SOBOTA 2.4.
TV
www.siptv.si
NEDELJA 3. 4.
8.00 SIPKO - Otroška oddaja 9.00 Športnik leta 2010 na Hajdini 10.10 ŠKL
11.00 Veselo na Jožefovo - 1. del 12.15 Od kleti do kleti s prijatelji 13.00 Materinski dnevi v občini Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Revija OPZ 1. del 18.30 Materinski dan v Selcih 20.00 SIPKO - Otroška oddaja 20.30 Kuhajmo skupaj 21.15 Video strani
In ima prisotni?
Stol TV, T2 tv Aznt s T*, v aistamih KKS... Ptuj - S02
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
8.00 Podelitev priznanj OOPZ Ptuj 10.00 Materinski dan v Selcih 11.45 Kuhajmo skupaj 12.30 Video strani 18.00 Polka in majolka 19.00 Ptujska kronika 20.00 Dan vrtca v Oš Markovci 22.20 Markovci - Iz domače skrinje 23.55 Video strani
PONEDELJEK 4. 4.
8.00 Kronika iz Občine Videm 9.20 Od kleti do kleti s prijatelji 10.00 Utrip iz Ormoža 10.45 ŠKL
10.35 Ptujska kronika 11.45 Kuhajmo skupaj 12.30 Video strani 17.00 ŠKL
18.00 Veselo na Jožefovo - 1. del 20.00 Dan vrtca v OŠ Markovci 23.00 Mozaik kulture 23.30 Video strani
PIUJSKA TELEVIZIJA
ipeuD
Petek 1.4.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika—pon.
10:50 Dokumentarni film Komandant Stana
12:05 Spozitajmoso.com
13:20 Koncert Piazzolleky
14:40 «rt karneval
10:30 Polka In majolka
17:35 Hrana in vinu
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:20 Sp02najm0se.c0m
10:10 Srečanje z Evropo - dokumentarna oddaja
19:40 Belo zlato
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Povabilo na kavo-pon.
21:05 Vsoga je kriva Nina
22:25 To bo moj poklic - Tapetnik
Sobota 2.4.
9:30 Otroika oddaja GnriSnica
10:30 To bo moj poklic - Tapetnik pon.
11:25 Mudrn
12:00 Ptujska kronika
12:20 Spoznajmose.com
13:15 Poljudno - znanstvena oddaja
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:20 Dokumentarni film Komandant Stane
15:35 Zgodbe Balkana
10:00 Ptujska kronika -pon.
10:20 Lokacija Slovenija
10:35 Polka in majolka
17:40 Belo zlato
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
D Ptujska, kronika-pon.
_____Loka 2011
Ptujska kronika-pon. Nedelja 3.4.
9:20 Otroika oddaja Goriinica 10:20 Hrana in vino 11:15 Modro
11:50 Koncert Juro Tori trio 13:00 Pregled tedna 13:25 Spoznajmnsa.com 14:15 Koncert Terrafolk 15:50 Koncert Bacu Caribe 16:55 Polka in majolka 18:00 Hrana in vino 18:55 Koncert Trio Ahimsa 20:00 Pregled tedna
20:25 Dokumentarni film Komandant Stane 21:40 Begi TV-Oroiot Ponedeljek 4.4. 10:05 Hrana in «no
10:30 Srečanje z Evropo - dokumentarna oddaja
11:00 Pregled tedna
11:25 Povabilo na kavo
12:00 Modro
12:35 Spoznajmose.com
13:25 Dokumentarni film Komandant Stane
15:20 Koncert kluba Soroptimist Ptuj
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
Ipt u jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ZRSBistra
Razvojna agencija Grada Čakovca, kot partner na projektu in izvajalec izobraževanja ter Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, kot partner na projektu
MURA - DRAVA.BIKE
VAS VABITA
na delavnico, ki se bo odvila v prostorih Regijskega višješolskega in visokošolskega središča Ptuj - REVIVIS, Krempljeva ulica 1, Ptuj 06.04.2011. ob 10:00 uri
TEMA DELAVNIC
Kolesarski turizem - možnost trajnostnega regionalnega turističnega razvoja
Namen delavnic je povezovanje vse akterjev, ki delajo na področju turizma in/ali vplivajo na razvoj vzpodbudnega okolja za razvoj kolesarskega turizma ter razvijanje specifičnih turističnih produktov, ki so prvenstveno vezani na kolesarjenje.
Delavnica je namenjena: ponudnikom prenočitvenih in gostinskih zmogljivosti, turističnim agencijam, turističnim organizacijam, organizacijam civilne družbe ter vsem organizacijam, ki se ukvarjajo z varstvom narave, rekreacijo ali turizmom.
Podrobnejše informacije in prijava na: bistra@bistra.si ter na spletni strani www.bistra.si, kjer si lahko ogledate natančen program delavnic.
^I^H^HR
Prireditvenik
NOTESDENT
Traja nova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ira
i©@ HQJM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GARAŽNA VRATA
Petek, 1. april
10.00 do 12.15 Trnovska vas, kulturna dvorana: območna revija lutkovnih skupin - Dober
dan lutka, v organizaciji ptujske izpostave JSKD 11.30 Ormož, telovadnica Gimnazije: srečanje s pisateljem Ferijem Lainščkom 13.00 Ptuj, romanski palacij ptujskega gradu: odprtje razstave ob 20. obletnici plebiscita 1990
16.00 Drenovec, gostišče Pungračič: podpis pogodb in aneksov o opravljanju javne
gasilske službe za leto 2011 17.00 Žetale, osnovna šola: predavanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu in OO Rdečega križa Žetale o prometni varnosti, novostih v cestnem prometu, delu medobčinske redarske službe ter zdravilih in starostnikih 18.00 Medvedce, Dom gasilcev: 16. redna skupščina Gasilske zveze Majšperk 18.00 Cerkvenjak, Dom kulture: Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin iz
Cerkvenjaka in Lenarta; dramska skupina KD Cerkvenjak - Gosposka kmetija v režiji Milana Černela
19.00 Svetinje, vinoteka Svetinjska klet: večer glasbe, poezije in vina - »Želim si, da bi bil tako nor,kot drugi mislijo, da sem« kantavtorja Tadeja Vesenjaka in pesnice Monike Čuš
19.00 Formin, gasilski dom: 15. redna skupščina Gasilske zveze Gorišnica 19.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: predavanje dr. Mire Omerzel - Mirit in koncert ansambla Vedun
19.00 Majšperk, prostori društva: redni letni občni zbor Športnega društva Majšperk 19.30 Ptuj, Mestno gledališče: predstavitev knjige Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi - tretja petletka Karikaturista Borisa Miočinovica - Bobe in etnologa Aleša Gačnika; igrajo tamburaši KD Franceta Prešerna Videm 19.30 Draženci, Kulturna dvorana: predstava Hrup za odrom Michaela Frayna, v režiji
Aljaža Godca in izvedbi Šus teatra KD Draženci 20.00 Ormož, Kulturni dom: predstava Marina Držiča Tripče de Utolče literarno-gleda-
liškega društva Ormož 20.00 Ptuj, DomKulture: koncert glasbene skupine Katalena ob izdaji novega albuma Noč čarovnic
20.00 Ptuj, CID: 6. festival kitare Ptuj; koncert Jazz kitara: Agostino Di Giorgio trio 22.30 Ptuj, DomKulture: ponovitev koncerta glasbene skupine Katalena ob izdaji novega albuma Noč čarovnic
Sobota, 2. april
8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 Videm, gasilski dom: razstava izdelkov ročnih del skupine Zankice
9.00 Trnovska vas, zbirališče pri trgovini Tuš: pohod do rastišča močvirske logarice v
Ločiču, v organizaciji Turističnega društva Trnovska vas -	Godeninci: čistilna akcija v organizaciji rekreacijskega društva Godeninci
9.00 do 19.00 Kicar 25 a: delavnica Mayanske kozmologije v organizaciji društva Čar griča
10.00 in 11.30	Ptuj, Mestno gledališče: predstava Lutkovnega gledališča
Maribor Volk in kozlička za abonma Kresnička, Zvezdica in izven 11.00 Polenšak, kulturno-gasilski dom: 6. skupščina zveze društev General Maister 15.00 Videm: zadnja ponovitev predstave Romane Ercegovič Ženske stvari v izvedbi
dramske skupine KD Franceta Prešerna Videm 15.00 Polenšak, Kulturno gasilski dom: razvitje praporja slovenskogoriškega društva General Maister
18.00 Leskovec, prostori Turističnega društva Klopotec: strokovna delavnica o možnostih ohranjanja pustnih oračev v Halozah 18.00 Lenart, občina - avla Jožeta Hudalesa: odprtje razstave avstrijske slikarke Barbare Hammer - Človekove pravice; glasbeni utrinek - Vanja Fekonja 19.00 Voličina, Kulturni dom: Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin iz Cer-kvenjaka in Lenarta; dramska skupina KTD Selce Skrita kamera v režiji Julijane Bračič
19.00 Ormož, Kulturni dom: območno srečanje odraslih folklornih skupin Diradi činda-ra
19.30 Majšperk, gostilna Dolinca Marčič: občni zbor Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk
19.30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Harolda Pinterja Mutasti natakar za abonma
Tespis in Orfej ter izven 19.30 Draženci, Kulturna dvorana: predstava Michaela Frayna Hrup za odrom v izvedbi Šus teatra KD Draženci 20.00 Ptujska Gora, Dom krajanov: 16. letna skupščina Športnega društva Ptujska Gora
Nedelja, 3. april
8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 Videm, gasilski dom: razstava izdelkov ročnih del skupine Zankice
9.00 do 19.00	Kicar 25 a: delavnica Mayanske kozmologije v organizaciji
društva Čar griča
13.30 Trnovska vas, zbirališče pred sedežem občine: sprehod do zdravilnih vrelcev v organizaciji Turističnega društva Trnovska vas
17.00 Gorišnica, Kulturna dvorana: letni koncert tamburašev PD Ruda Severja Gorišni-ca z gosti
Ponedeljek, 4. april
9.30 in 11.00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Paula Maara Oj, čudežni zaboj za šole in izven
16.00 Sveta Ana, kulturno turistični center: območna revija otroških in mladinskih
pevskih zborov iz osnovnih šol Sveta Ana, Benedikt, Cerkvenjak, Jurovski Dol, Lenart, Sveta Trojica in Voličina - Čričkov in slavčkov gaj 17.00 Makole, OŠ Anice Černejeve: 1. del 38. območne revije otroških pevskih zborov
Torek, 5. april
.3G
12.GG
Skorba, Dom krajanov: območna revija otroških gledaliških skupin - Gremo v gledališče v organizaciji JSKD Ptuj
Ptuj, Qlandia: odprtje razstave Istorijskog arhiva Požarevac in Zgodovinskega arhiva na Ptuju »Bioskop 1941-1945 - razstava filmskih plakatov«
KINO Ptuj
Petek, sobota in nedelja, 1.,2. in 3. april: ob 16.30 v slovenščino sinhronizirana animirana družinska pustolovščina Zlatolaska; ob 18.30 romantična komedija Moja neprava žena; ob 20.30 romantična komedija Jutranje veselje
Na področju severovzhodne Slovenije iščemo svetovalce - tržnike in vodje skupin za trženje v direktni prodaji.
Želene izkušnje v direktni prodaji in radiesteziji. Bazo potencialnih kupcev nudi podjetje. Ponudbo za sodelovanje s svojim življenjepisom pošljite na e-naslov: milena@full-point.net.
□ GRAJNI SISTEMI
NADSTRESKI
Dupleška cesta 10 2000 Maribor
02 48 OO 141
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
SPOMIN
1. aprila 2011 mineva pet let, odkar te ni več med nami
Jožef Gašparovič
S POBREŽJA 166 A
Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob grobu in prižgete svečke.
Naši spomini nate bodo ostali večni.
Vsi tvoji najdražji
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.
V SPOMIN
3. aprila mineva 20 let, odkar nas je zapustil
Franc Brus
IZ PODVINCEV 54
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklonite lepo misel, cvet ali svečko.
Vsi njegovi
Svojo življenjsko pot je sklenila gospa
Ana Satler
rojena Pernek
Od nje smo se poslovili v torek, 29. marca 2011, na ptujskem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Prosimo tihega sožalja.
V globoki žalosti ostajata sestri Ela in Marica
z družinama.
Ion Brigita
¡jnlkova cesta 3, Ptuj	www.IHzerstV0-brlgita.G0in
i: 02 77645 61
¡ta.pusnikSiamis.net NOVO: LINIJA KERASTASE
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA c	OPR.	BARVA
CITROEN C4 1.6 HDI PICASSO PACK AMBIANCE	2009	12.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN C41.6 HDI PICASSO AMBIANCE	2008	11.990,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
CITROEN C 8 2.0 HDI	2006	9.550,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
CITROEN XSABA PICASS01.8 i 16 V	2000	2.300,00	AVT.KUMA	KOV. ZELENA
FORD FIESTA 1.3	2000	1.250,00	AIRBAG	BELA
HYUNDAI COUPE 2.0	2007	9.280,00	AVT.KUMA	SREBRN
MAZDA52.0CO	2007	12.290,00	AVT.KUMA	ČRNA
PEUGE0T 407 1.6 HDI KARAVAN PREMIUM	2008	9.880,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI CONFORT EXPRESSION	2006	9.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI KARAVANE XPRESSION	2008	10.190,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
ŠKODA ROOMSTER 1.9 TO CONFORT	2007	8.990,00	KUMA	KOV. MODRA
TOYOTA AVENSIS EXECUTIVE 2.0 D4D KARAVAN	2009	18.950,00	PANORAMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN BLUEMOTTON	2007	12.580,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDIDSG KARAVAN CONFORT	2007	13.300,00	AVT. DIG. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORTUNE	2007	12.370,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4 CONFORTUNE KARAVAN	2007	14.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 7. nanotehno-loški dan v povezovanju znanosti in gospodarstva; Srečanje z Beogradom v besedi in sliki; Veterani vojne za Slovenijo, enotni in zaskrbljeni o prihodnosti Slovenije; Mladi forum socialnih demokratov vabi na referendum; Poslanski večer z dr. Ivanom Svetlikom; Prostovoljna akcija v Četrtni skupnosti Center; Sprejem Milana Kneževiča, prejemnika Bloudkovega priznanja; 53 let ustvarjalnosti Osnovne šole Ljudski vrt; Jubilejna, 10. regata Ptujčanka; Rez potomke stare trte na grajskem dvorišču; Minoritski trg krasi velikonočna pisanica; Z glasbo v sobotni večer.
Usoda je tako hotela,
da tebe nam je vzela.
Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo
in svečke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN Franc Kolarič
K JEZERU 11, PTUJ
Mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Vinograd bo čakal, češnje cvetele, slive obrodile in ptice pele - tebe pa ni in te ne bo. Mirno spi.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, brata, tasta, dedka in pradedka
Stanislava Bračka
roj. 26. 10. 1924 t 13. 3. 2011 Z DESTRNIKA 42
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvala župniku Jožetu Škofiču, pevcem Zarja, govornici in pogrebnemu podjetju Almaja.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku in se ga boste spominjali.
Tvoji najdražji domači
Kako močno si ti želel, da še med nami bi živel, smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranil.
A smrt pač tega hotela ni, konec je trpljenja in skrbi, miru ti Bog naj podari.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka
Janeza Goloba
IZ SLOMOV
3. 9. 1931 t 22. 3. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Hvala gospodoma župnikoma, g. Jožetu Geriču, g. Slavku Štefku za sv. mašo in pogrebni obred, cerkvenim pevcem, moškemu kvartetu, govorniku g. Francu Šuenu, pogrebnemu podjetju Mir, nosilcema križa in praporščaku, osebju UKC Maribor, kolektivu SŠC Ptuj, Ginekološko-porodnemu oddelku Ptuj, Slovenskim železnicam - Maribor, OORK Ptuj, odboru Rdečega križa Polenšak, TD Predice Polenšak, hvala tudi Sonji in Nataliji.
Vsi njegovi najdražji
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Iščem tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane nam le cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Frančiške Pajnkihar
RODNI VRH 13
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala ge. Zdenki Golub za poslovilne besede pri odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke, za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: sinova Dušan in Tonček, hčerki Ida in Anica z družinami, vnuki in pravnuki
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice
Stanislave Hrnec
IZ SP. GRUŠKOVJA 21, PODLEHNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za pisna in ustno izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, gospodu Petru za besede slovesa, pevcem Feguš, godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Dušan z družino, hčerka Danica z družino,
vnuki in pravnuki
Skrb, delo in veselje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Franca Beraniča
IZ UL. JOŽEFE LACKOVE 22, PTUJ roj. 6. 10. 1949 t 11. 3. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala govornikoma gospodu Ferčiču in gospe Kokol, župniku za pogrebni obred, pevcem, gospodu Dasku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste se od njega poslovili v tako lepem številu in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ančka in sin Robi z družino
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
RADIOPTUJ
tea- dfeletcc www.radio-ptuj.si
Pomlad je na tvoj vrt prišla in sedla je na cvetna tla. Čaka, da prideš ti, in joče, ker te ni.
ZAHVALA
V 98. letu nas je 20. marca za vedno zapustila naša draga mama, tašča in stara mama
Otilija Fištravec
IZ PODGORCEV 43
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej sosedi Mariji, ter vsem prijateljem in znancem, ki ste našo pokojno mamo v tako lepem števili pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje ter nam kakorkoli pomagali.
Zahvaljujemo se g. župniku Jožetu Šipošu in partu Lojzetu Klemenčiču za darovano sveto mašo in opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem za zapete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo slovesa, ge. Kristini, Nadi in Mariji za opravljeno molitev, govorniku g. Francu Hergulu za poslovilne besede in besede zahvale, DU Podgorci, njihovi govornici ge. Tereziji Kokol za izrečene besede slovesa, RK Podgorci, kegljaškemu društvu Podgorci, nosilcem križa, zastave in praporov, VDC Ormož in pogrebnemu podjetju Aura za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Milica in Danica z družinama
Ptuj • Delavci Gradisa stavkajo že od ponedeljka
Vse kaze, da je stečaj neizogiben!
Obupani delavci podjetja Gradis Gradnje Ptuj, ki se ponaša z 62-letno tradicijo, so zaradi zaostrenih delovnih razmer, neizplačanih plač in lanskega regres v ponedeljek pričeli stavko. Razplet dogodkov po sredinem naroku na Okrožnem sodišču v Ptuju pa kaže, da jih čaka stečaj.
Kot je v ponedeljek, 28. marca, v imenu 86 zaposlenih v podjetju Gradis gradbeno podjetje Gradnje Ptuj pojasnil predsednik stavkovnega sindikata in vodja stavkovnega odbora Marjan Mislovič, so se za stavko odločili, ker so se delovne razmere v podjetju v zadnjem času zaostrile. Stavko izvajajo v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Ptuju, njihove stavkovne zahteve pa so izplačilo plač za februar 2011, izplačilo plač za pretekli mesec do 18. v tekočem mesecu, izplačilo dolgovanega regresa za letni dopust za minulo leto 2010, izplačilo nadur za delo preko polnega delovnega časa ter zagotovitev predpisanih in potrebnih delovnih zaščitnih sredstev za vse zaposlene. O začetku stavke in s stavkovnimi zahtevami so že v ponedeljek zjutraj seznanili direktorja podjetja Branka Veseliča.
Naj spomnimo, da je Cestno podjetje Ptuj zahtevo za pričetek stečajnega postopka v družbi Gradis Gradnje Ptuj, kjer je bilo tedaj zaposlenih okoli 100 delavcev, vložilo na Okrožno sodišče v Ptuju tik pred koncem lanskega leta, predvsem zaradi neplačanih dolgov podjetja Gradis Gradnje Ptuj, ki naj bi znašali okoli 700.000 evrov.
Direktor podjetja Gradis gradbeno podjetje Gradnje Ptuj Branko Veselič je tedaj pojasnil, da so v letih 2007 in 2008 za soizvajalca, podjetje Stavbar gradnje Maribor, gradili Kmetijsko fakulteto Pohorski dvor v Pivoli. Medtem ko je Stavbar za opravljena dela prejel vsa plačila, je ostal ptujskemu Gradisu Gradnjam dolžan okoli 1,2 milijona evrov. Iz tega dolga pa je posredno nastal tudi dolg do Cestnega podjetja Ptuj. S predstavniki Cestnega podjetja so se sicer leto in pol pogajali in iskali možnosti za poplačilo dolga, a so vse možnosti utemeljevali na že zgrajenih nepremičninah, ki so jih delavci Gradenj zgradili v zadnjem obdobju, to pa so Vila bloki v Ptuju in apartmaji v Mo-ravskih Toplicah. Žal se zadeva ni izšla, zato je Cestno podjetje za Gradnje predlagalo stečaj.
Med trenutno 86 zaposlenimi delavci Gradisa Gradenj Ptuj je večina starejših od 40 let, tako da gre za izredno težko zaposljivo kategorijo ljudi. Težave v omenjenem podjetju pa naj bi, poleg posledic splošne gospodarske in gradbene krize po mnenju delavcev nastopile po spremembi lastništva in menjavi vodstva, saj naj bi bilo v zadnjih nekaj letih poslovanje družbe tudi zaradi tega vse slabše.
Kot je pojasnil Marjan Mi-slovič, je predsednik nadzornega odbora Franc Šegula, ki je sedaj tudi večinski, 52-od-stotni lastnik podjetja Gradis Gradnje Ptuj, sklical krizni sestanek. Poleg članov nadzornega odbora je nanj povabil
tudi predstavnike sindikata in stavkovnega odbora. Predsednik Franc Šegula je predstavil težko finančno situacijo v podjetju in pri tem poudaril, da gre za zapuščino nerešenih zadev in dolgov prejšnjega vodstva, oziroma lastnikov, ter da novi večinski lastnik za nastalo situacijo ni kriv. Sicer pa so se dogovorili o nadaljnjih ukrepih, pri čemer so se vsi strinjali, da je treba storiti vse, da bodo resne težave, v katerih so se znašli, za zaposlene v podjetju čim manj boleče. Franc Šegula pa je zagotovil tudi to, da bodo lahko delavci iz Bosne tudi v bodoče stanovali v njihovih prostorih na Tratah.
V sredo, 30. marca, je bil na Okrožnem sodišču v Ptuju na predlog Cestnega podjetja Ptuj narok za začetek stečajnega postopa za gradbeno podjetje Gradis Gradnje Ptuj. Postopek je vodila višja sodnica Biserka Rojic, ki pa je udeležene stranke seznanila, da bo svojo odločitev o morebitnem začetku stečajnega postopka v podjetju Gradis izrekla v treh dneh.
O tem je direktor podjetja Branko Veselič včeraj za Štajerski tednik povedal: „Žal vse kaže, da nas čaka najbolj črn scenarij, saj nas verjetno čaka stečaj. V četrtek smo se ponovno sestali s predstavniki stavkovnega odbora in sindikata naših delavcev in se dogovorili o nadaljnji usodi. Naša želja je
predvsem, da bi vseh trenutno 86 zaposlenih delavcev čim prej prišlo do osnovnih dohodkov, saj je treba zagotoviti njihovo socialno varnost."
Kako pa je sedaj, v času stavke, z vašimi gradbišči?
„Žal smo morali zapreti vsa večja gradbišča, razen gradnje grajske pristave v Ormožu, kajti vsi skupaj nestrpno čakamo na odločitev sodišča, ki bo po vsej verjetnosti znana še ta petek."
Direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk pa je včeraj zadevo takole komentiral: „Ko smo konec leta 2010 dali predlog za stečaj podjetja Gradis Gradnje Ptuj, smo ga utemeljili z obstoječo zakonodajo, zato pričakujemo, da bo sklep sodišča temu tudi sledil. Že na prvi obravnavi, ki je bila v začetku marca, je bil sklep sodišča, da vključijo tudi mnenje izvedenca finančne stroke dr. Draga Dubrovskega. Ta je na naroku v sredo svoje mnenje sodišču tudi predstavil. Pooblaščenec nasprotne stranke, oziroma dolžnika - podjetja Gradis Gradnje Ptuj, odvetnik Peter Peče, je sicer zahteval dopolnitev izvedeniškega mnenja, kar pa je sodnica Biserka Rojic zavrnila, zato pričakujemo, da bo dokončno odločitev podala še ta teden in da bo podala predlog za uvedbo stečaja."
In če bo do stečaja prišlo, kakšna so vaša pričakova-
Napoved vremena za Slovenijo
Če je april deževen, ne bo reven.
Foto: M. Ozmec
Predsednik sindikata in stavkovnega odbora Marjan Mislovič: „Druge izbire nismo imeli, stavkali bomo do izpolnitve naših zahtev."
Foto: M. Ozmec
Obupani delavci podjetja Gradis Gradnje Ptuj so se v času stavke zbrali v delavnici in čakali na odločitev lastnikov, vodstva podjetja ter predvsem sodišča.
nja?
„Potem upravičeno pričakujemo, da bomo iz stečajne mase prejeli vsaj del poplačila obveznosti, ki nam jih dolguje podjetje Gradis Gradnje Ptuj, te pa znašajo v bruto znesku okoli 750.000 evrov."
Precej zgovoren je bil tudi komentar, ki ga je v zvezi s to zadevo včeraj podal Rastko Plohi, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije: „Razloge za težave in neprijetno dejstvo verjetnega stečaj podjetja Gradnje Ptuj lahko iščemo v gospodarski krizi, ki je bila v Sloveniji umetno sprožena pod krinko, da smo se nalezli ameriške hipotekarne gripe, saj nismo imeli poslovnih odnosov take vrste, da bi to moralo vplivati na dogajanja pri nas, kot ne večjih gospodarskih menjav s posameznimi državami južne Evrope, ki so bankrotirale.
Za krizo stojijo tuja podjetja, ki imajo svoje lobiste, ki sežejo v sam vrh države. Njihov cilj je bil posle pripeljati v roke tujih podjetij. Velika domača gradbena podjetja so popolnoma sesuta in ta so bila edina sposobna graditi preostanek avtocest, tunelov, viaduktov, velikih zgradb, elektrogospodarskih objektov in podobno.
Zanimivo je, kako so državni organi in politika praktično skorajda sodelovali pri tej zadevi. Še noben ni bil spoznan za krivega, na desettisoče zaposle-
Foto: M. Ozmec
Branko Veselič, direktor Gradisa Gradnje Ptuj: „ Vse kaže, da nas čaka najbolj črn scenarij, saj nas verjetno čaka stečaj."
nih pa je iz tega naslova izgubilo zaposlitev in vir prihodkov za preživetje, država je izgubila davke, prilive v pokojninsko in zdravstveno blagajno, padec kupne moči, nove stroške za vzdrževanje brezposelnih in povečanje dolga Slovenije tujini.
Politična elita pa ravno zaradi tega izvaja nacionalne reforme v škodo ljudi in korist tujega kapitala tako, da nas z njimi okupira in misli, da ne vidimo medsebojne vzporednice.
Če bi vložili toliko energije v gospodarski vzpon, kot je v ljudem škodljive reforme, bi danes imeli pomanjkanje iskalcev zaposlitve in bi jih morali uvažati.
Črna kronika
Ujeta tihotapca
V	sredo, 30. marca opolnoči, so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor v Lormanju ustavili osebni avtomobil romunskega registrskega območja, ki ga je vozil 34-letni državljan Romunije. V postopku so našli 22 ampul testosterona. Policisti so predmete zasegli in moškega pridržali. Zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Dva dni prej pa so policisti v istem kraju ustavili osebni avtomobil češkega registrskega območja, ki ga je vozil 36-letni državljan Ukrajine. Ugotovili so, da je moški v vozilu prevažal 7319 zavojčkov cigaret različnih znamk. Predmete so zasegli in predali delavcem Carinskega urada Maribor. Zoper osebo so podali predlog drugemu prekr-škovnemu organu - Carinskemu uradu Maribor.
Našli granate
V	ponedeljek, 28. marca, okoli 11. ure so delavci pri delu na gradbišču na Ljubljanski ulici v Mariboru našli tri topovske granate in enajst tulcev topovskih granat iz druge svetovne vojne. Policisti so kraj najdbe zavarovali do prihoda pripadnikov enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki so najdene predmete odpeljali na uničenje.
Odkrili ukraden kombi
V	nedeljo zvečer, nekaj po osmi uri, so policisti v Cerkve-njaku ustavili kombiniran avtomobil bolgarskega registrskega območja, ki ga je vozil 44-letni državljan Romunije. Ob kontroli kombiniranega avtomobila Mercedes vito, ki ga je prevažal na priklopnem vozilu, so ugotovili, da je bilo odtujeno leta 2009 v Italiji. Policisti so vozilo zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja prikrivanja bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu.
Tako bodo sedaj nekajdeset-milijardne investicije v gradbeništvu za zaključitev avtocestnega sistema, izgradnjo elektrogospodarstva in obnovo železniškega omrežja dobili tujci in njihovi delavci, domačini pa bomo lahko le gledali in živeli od sociale, ki je postala življenjska hipoteka. Ali pa tudi ne, če se ne bomo dali. Še je čas, da izberemo pravo pot."
M. Ozmec
Danes zjutraj in dopoldne se bo v večjem delu Slovenije prehodno zmerno pooblačilo, v Pomurju lahko pade kakšna kaplja dežja. Čez dan se bo razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od j do 8, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo precej jasno in toplo.
... s oncni žarki in odličen sladoled.
na terasah vseh Pomaranč