Leto tfll. štev. 262 Ljubljana, sobota 13. novembra 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din = ixha|a oa 4. zjutraj. =z Stane mesečno Dm »5—, za inozemstvo Din 40— neobvezna Oglasi po tariiu, Uredništvo s Ljubljana, Knafiova ulica Stev. $/L Telefon štev 72, ponoči tudi štev u Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko CpravnIStvo: Ljubljana, Prešernov« ulica št. S+- — Tele ion št. 36. Inseratnl oddelek s Ljubljana, Prešernova ulica St — Telefon št 49« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica 6t. 1. — Celic, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« jana it : 1.841 • Praha čislo 78.180. Wien.Nr tos.Mi Poslanec dr. Žerjav za pravice našesa naroda v Italiji Resne besede na adreso Italije in njene politike napram našim rojakom. nas bole nove in nepričakovane rane, ki jih nismo zaslužili. Mi in Nemci imamo skupno bol radi strahovitih preganjanj Beograd, 12. novembra, p. Ob splošni pozornosti zbornice se je danes v debati o resoluciji ^DS ojasil k besedi tudi posl. Žerjav, katerega tehtna beseda se v Narodni skupščini posebno ceni in uvažuje. Med ponovnim burnim odobravanjem je posl. dr. Žerjav izvajal: Gospodje poslanci! Že dragi govorniki so povdariii. da naš današnji nastop ne znaei vmešavan.a v italianske notranje razmere. Preganjanje lastil.h državljanov druge narodnosti je gotovo tudi vprašanje notranje politike te države. A hkrati je tudi nacionalno vprašanja dotičnega naroda kot celotc. Naša država je država Srbov, Hrvatov in S.ovencev in kot taka naravi.o pozvana, da brani člane svojega naroda, ki so osiaii izven državnih g.anic. ita-iija se je izogni.a mednarodni zaščiti svojih manjšin z izjavo na m.rovni konferenci, da tako kulturna država, kot je ona, ne potrebuje ta.cih obvez in da ji nikdar ne pride na um, da bi za.ira.a narodne manjšine (ironični med :l.ci/. Mi danes ne govorimo z iial jansko vlado, temveč z našo, zahtevajoč od nje, da predoči Ita.iii, da tako sovražno nastopanje proti našim bratom ne odgovarja piktu prijateljstva, ki ga je z nami sklenila. Mi pa govorimo tudi vsemu kulturn-mu svetu, ki je pozvan, da ščiti žrtve nasi.ja, katero nrekoračuje najpriinitivnejše ob-zire človecanstva in civ.lizacije. Nikdar se človečanstvo ni odreklo pravu intervencije proti barbarstvu. Dokler bo kaka civilizacija obstojala, bo to pravo ne samo med vrsticami pisanih mednarodnih pogodb. Mi moremo kons.ati-raii, da je moralna izolacija hafju danes popolna. (Burno odobravanje.) Strašna odkr.tja o podkupovanju tujega t.ska in o mac-chiavelistknih metodah šojonaže. so to dejstvo samo še bolj podčrtala. V debati bi rad dodal samo dvoje stvari, ki naj bi jih uvaževali vsi oni, ki se jih tičejo. Čustva narodov in simpatije imajo veliko vlogo celo v zunanji no-litiki, četudi je ona sicer materialistična. Po vojni smo mislili, da je prepad med zmagovalci in premaganci tako velik, da ga dolgo ne bo m goče prerro-stiti. Naenkrat pa so prodrla pri Francozih in Nemcih čustva, ki so zatemni-ia vojne spomine in širila misel, da so v gotovem oziru v vojni bili pora'eni vsi, zmagovalci in premaganci. Pri nas pa je to >:bližanie francoskega in nemškega javnega miš ienja sprejeto sicer oprezno, a nedvomno zelo povoljno. Rane se celijo, tembolj pa njihovih in naših sonarodnjakov v Julijski Krajini, odnostio v Ju/.nem Tirolu. Ne rečem, da že obstoji ena fronta narodov zatiranih v svojih odlomkih. Italija bi se smela spomniti na kongres zatiranih narodov v Rimu, ki ga je po Kobaridu zelo uvaževala. Ta nova situacija more prinesti nove dispozicije. ki bodo zelo dalekosežne. (Veliko pritrjevanje.) Druga stvar, ki bi jo rad opomnil je, da zapadajo v Italiji očividno v dvoje pogrešk na podlagi prepovršnih informacij. Predvsem opažamo v raznih italijanskih informacijah prepričanje, da Srbi, Hrvati in Slovenci niso ed.ni v presojanju odnošaja naše države do Italije Kakor navadno v odloč.lruh zaJevah drug.h narodov, so diplomati slabo poučeni. M.slim.da smo o tem vsi v skupščini brez izjeme složni, da v nobeni stvari nismo Srbi, Hrvati in Slovenci tako edni, kakor v obrambi interesov svojih bratov v Julijski Krajini, kakor tudi v presoji vrednosti našega odnošaja do Italije. (Burno pritrjevanje.) Po e^ tega pa je velika pogreška Ita je ako misli, da more s takim postopanjem uničiti naš narod v Julijski Krajini. Ta narod živi tam že poldrugo tisočlet e Močan ie ta narod in zvest nam je.

'iti cia Dretrese resoluc;jo. se bo zbral ves materijal ki nai se do-tem skupno uporabi, da se ods'ranijo vzroki pritožb ki gro?e uni*iti korevt-no razmerje do ItaMje. Prosim sk' silo, da io je vzdržala v disciplini Potek debate je bil na visoki stopnji in napravilo je globok vtis, ko je v imenu SD^ srbski poslanec Gligorije Bo-žovič v temperamentnem in globokega narodnega čustva po'nem govoru žigosal politiko nasiltsav, ki jo vodi današnja Ita'ija proti Slovencem in Hrvatom Veliko pozornost so vzbudila visnkopolitična izvajanja posl. dr Žerjava k' ie zagrrbil problem v vsej njegovi globočini ier opozoril na ve-levažne politični? po^!ed:ce politike, kateru vodi današnja Ita':ia proti jugoslovenske-mu narodu Tud; ostili govorniki so bili na višini Vsa izvaiania ;e zbornica odobravala z burn'm pritrjevanjem in tudi vladna večina ni mogla od«'eti: naš parlament je imel dan. na kate-ega sme biti ponosen, pokazal je enodušiist naroda v pogledih na naše naciionalno vnrašanie in iz osrčja države je izžarel pozdrav simpatije, sočut-iaa in b-atstva tja preko granic. Vzbudilo je bur:o nejevolje, ko jc zuna-nii minister Ninč'č naklonil nujnost resolucije. Toda n: ostalo neopaženo, da se Je njegova utemeljitev izognila stvari ter se sklicevala le na možnost, da bi se s sprejetjem resolucije mogli kvariti naši dobri odnošaji z Iraliio. Ta re^ervTani ton smo Culi v rbornM "rvlč in dv^r.^t Je treba podčrtati. da m!nis?er ni odkloni! rarorave kot neci^ntje^no vmešev?n:e v notranje zaJeve It?'iie. V (Mp'r>ma'sKem ie-ik« zn?či to po- po'ro prlz^nie i'te~elVms'i prgumen ov. Ki i'h nava'a resolucija In k' st ilh povdar-!a'i sovot ki zlasti pa dr. Ž"rjav. Na pritifk vlade ,e njena večina sicer nujnost recolur;i; odklonila, a značilno je, da ie predsedujoči podoredsedn:k dr Su-bntič entinoirnl. da se reso'-c''a iznča ml-n'strn zii"?ni|h zpdev v nadalino pos^ona-nie k'r ie tr°ba pač vz°M ko* v ime"ii pat-iamenta izročeno opozorlb na dogodke, ki jih resolucija obravnava. Italija ne more biti v nobenem dvomu, kaj je volja celokupnega jugoslovenskega naroda. Potek seje je bii ta-le: Po izvršenih formalnostih je skupščinski predsednik naznanil, da je klub SDS predložil nujno resolucijo v smislu člena 61. poslovniki ter je dal besedo posl. Gligoriii Božoviču, da resolucijo utemeljuje. Poslanee Božorič je preeital resolucijo ter jo je utemeljeval v krasnem govoru. Večkrat prekinjen od odobravanja Narodno skuošeine, je navajal nasilja in teror nad našimi manjšinami v Italiji. Povdarjal ie da povod za predlagano resoluciio niso samo čustva simpatije napram zasužnjenim bratom, temveč splošno oeorčenie nad dogodki v Italiji v vseh slojih našega naroda Kritikoval je zverinstva fašistovskega rež;ma, nad katerimi se mora zgražati ves civilizirani svet. Nnš;i vlada je vedno nastopala iskreno in lojalno napram Italiji, obstoje pa živi dokazi, kako nam Italija to vrača in ki nam priča;o. da Itrlija ni priiatpli^ko raztx>ložena nanram našemu narodu. Naš narod je že uvidel to nepriiatelj-stvo. Skurščina ie napram narodu odgovorna za brezbrižnost napram doaodkoin v Italiji. ki žaliio naš narodni ponos. Italija, ki ie bila med voino naša zaveznica ter je prepovedovala načelo «vobode. hoče sedaj ubi'.i slovanski živeli z odvzemanjem najosnovnejših pravic do jezika in šole. Naglašal je, da spošfuie Italiio kot deželo stare civilizacije, obsoia pa Italiio lašislovsVeg^ terorja. Očrtal ie italijansko zunanio politiko napram nam, ki je v mnoffih slučajih sovražna. To dokazuie zl°sti zadržanje Itali;e, ki organizira naše »osede proti nam. V ostrih bese-da'i je obsodil vandalizem fašistov, ki 'i-' vrše nad našim živliem.-ter pozval vlado, naj stori svojo dolžnost v svrho zaščite naših rojakov v Italiji Njegov govor je skupščina snT-eiela z burnim odobravanjem. Za niim so govorili v imenu Jugoslovanskega kluba dr. llo^njec. v imenu Demokratske zaiednice Zika R"fa;lovif, z;i Prnt> gorske fe-ieralisle Sava Vuletič in v imenu zemljoradniškega - nemškega kluba dr. M> ser. <>b veliki pozornosti zbornice je končno novoril posl. dr. Žerjav. (Njegov govor prinašamo na dru-šjini o njej ni treba posebej sklenati. Posl. Vilder dokazuje, da je to nepravilno, a večina ie odobrila stališče predsednika. Seja je bila ob 13. zaključena. Prihodnja seja bo jutri. Uzunovič in Radič sta se pobotala Radič v avdijenci. — Dolga konferenca z Uzunovičem, ki sprejema boj s oašičevci. — Težka Pašičeva situacija. Beograd, 12. novembra p. Glavna pozornost politične javnost: je danes veljala dogodkom v Narodni skupščini in zato tudi dopoldanska avdijenca g. Radiča ni vzbudila tcl.ko pažnje. Ves dan se je vršila živahna izmenjava misli med Uzunovičevimi prijatelji na eni strani ter Radičem na drugi strani. Popoldne sta se Rad č in Uzunovič dolgo sama razgovarjala. Iz dobro poučenih krogov se zairjuje, da so se g. Uzunovič in njegovi prijatelji odločili sprejeti boj, ako bi ga pašičevci res otvor li. Radikalsiki centrumaši smatrajo, da so nj.hove pozicije dovolj močne, da ostanejo v tem boju zmagoviti. O tem so, kako' vse kaže, prepričali tudi Radiča, ki ie v glavnem prišel v Beograd zato, da vidi, kakšno je razmerje sil med Pašičem in Radičem, in ie bil, kaicor povdarja današnje »Vreme« pripravljen akceptirati tudi Pašl-čevo vodstvo za ceno m nistrskega portfelja. da ni računati s Pašičevim povratkom na krmilo države. Pri tem je prišlo do gotovih aranžmanov ter sc je g. Uzunovič ob.ezal radi zakona o likvidac ji agrarnih odnošajev v Dal-macij;. Radič pa je pristal, da ne bo delal težkoč v zadevi nettuns&ih konvencij V dobro informiranih krog li se radi tega zatrjuie, da bo ostala nameravana ofenziva pašičevcev zaenkrat brezuspešna in da se nj hove napovedi o neposredno predstoječi krizi ne bodo obistinile Odločilni spopad med Uzunovičem in Pašičem je torej, kakor vse kaže, odložen za nekaj časa. To je pač tudi posledica dejstev, ki preprečujejo osebni povratek g. Pašiča na krmilo države in vsled tega znatno slabijo njegovo taktično pozicijo p-^ograd. 12. novembra p. Danes cb pel 12 ie krali spiejel Stjepana Radiča v av- 1 dijetici, ki jc trajala, skoraj dve uri. Po av- dijenci je Radič izjavil novinarjem, da ie vladarju poročal še o ženevski skupščini Društva narodov in o nekaterih aktualnih političnih vprašanjih. Kar se tiče napovedi pašičevcev, da je že prihodnje dni pričakovati izbruha vladne krize, je Radič izjavil: Lahko vam rečem, da krize ni in .ie ne bo. Popoldne so se vršile Tazne konference v khbu HSS, zbrani pa so bili tudi ministri, ki pripadajo ožji Uzunovičevi skupini. Med obema grupama je prišlo ponovno do stikov. Potem je Radič posetil Uzunoviča na njegovem stanovanju, kjer je ostal skoraj tri ure Vrnivši se je izjavil novinarjem: »Krize ni, rekonstrukcije ni. Z Uzunovičem sem govorii o vseh stvareh, ki nas inte-resirajo. Poročal sem inu o svoji današnji avdijenci. Zvečer ob 11.30 odpotujem v Zagreb ter se verjetno vrnem v torek.« Posl. dr. Žerjav v avdijenci Beograd. 12. novembra p. Kralj je danes !i ponavljamo danes zgodovino cezarjev. je dejal Mussolini. Potrebujemo dikiatorjn. dri se narod nanovo organizira in da se osvobodi država zla. v katero jo je pahnila demokracija. Izgon Garibaldija iz Francije l'eri/, 12. novembra, d. Včeraj jx>poldne jc podpisal notranji minister Sarraut de« kret. s katerim se Kicciotti Garibaldi izže« ne iz Francije. Zaenkrat se še ne ve, pre= ko katere meje bodo poslali, ker so so« sednje države izjavile, da ga nočejo. Zato se splošno misli, da je vlatia le zato izdala dekret o izgonu, da bi dala policiji mož« nost, da prime Garibaldija, ako ne bi v predpisanem času prekorači! irancoski; meje. Smešen fašistovski nastop v Budimpešti Budin:pešl12. novembra, d. Privatni nameščenci so priredili predavanje, ki ga je imel odvetnik dr. Štefan Riesz o «Mae« chiavelliju in Mussoliniju«. Pri predavanju je prišlo do raznih incidentov, '/.o pred predavanjem sta prišla k prirediteljem dv:t gospoda, ki sta rekla, da bosta poslušala predavanje po nalogu italijanskega posla ništva. Dobila sta dovoljenje, da smeta biti v dvorani. Med predavanjem pa sta dc lida medklice, na katere so poslušalci ostro odgovarjali. Ko je dr. Riesz rekel, da se jY Mussolini vedno priključil oni struji. ki mu je jamčila za uspeh in da se inanj bri ga za načela, sta ta dva gospoda zaklicala, da to ni res. Predavatelj je nadalje rekel, da Mussolini nima trdnega programa. Po teh besedah sta Italijana skočila pokoneu in protestirala proti tej trditvi. Na vprašanje predavatelja, kakšen cilj ima Mus solini, sta zaklicala gosta: »Ustvaritev \Y like Italije«. Iz občinstva so zadonele be« sede: «To so fraze. Mussolini viada s krvjo in terorjem!« Do kaj hujšega lii prišlo in «'oa gosta sta po predavaniu mirno od' šla. Fašistovski izgredi pred francoskim parlamentom Pariz, 12. novembra, (pa) Danes se .'e otvorila zbornica. Predsednik Peret je naznanil, da je biio vloženih 58 intcrpelaiv. Nato je povzel besedo ministrski predsednik Poincare. ki ie izjavil, da se je po zaslugi discipliniranosti zbornice finančna situacija države znatno zboljšala. Zahtev a i ie, da zbornica pred razpravo interpelaei odobri državni proračun. Interpelantje so nato privolili, da govore tekem debate o interpelacijah vsak po pet minut. Socija!iv Lafont ostro graia! fašistovske napade na francoske železničarje v Ventimrgliji in protestiral proti vmešavanju italijanske policije v francoske notranje zadeve. Italijansko-švicarski incident Ženeva, 12. novembra, d. Veliko razburjenje je povzročila vest, da so italijan« ska oblastva v Comu prijela štiri .Švicar« ske železničarje, ki so porabili dan, ko so bii službe prosti, da so si ogledali mcstc< ce. Policija je dva železničarja jy> zašli« šanju takoj izpustila ostala dva pa pridržala v zaporu, ker je našla pri njih vojV ška noža, ki sta v Italiji prepovedana. Švi« carski jx>s!anik v Rimu ima nalog, protc« stirati pri italijanski vladi zaradi aretacije teh Švicarjev. Volitve na Madžarskem Budimpešta, 12. novembra, (be.) Pariu« m en t je končal svoje delo in bo v torek razpuščen Nove volitve bodo po vaseh 12., v Budimpešti 13. cembrs. mestih 14. dc« Žalostne slike iz Mussolinijevega imperija Italijanski državljani vsi skupaj konfinirani. — Bolnišnice prenapolnjene ranjencev, jetnišnice pa aretirancev, ki jih morajo zapirati že v kleti. — Vešala sredi trgov. — Zahteva po tajili fašistovski policiji v inozemstvu. — Bolognska žrtev pokopa- na med izdajaidi skušali pleniti. Obe bolnišnici v Genovi sta prenapolnjeni z- ranjenci, v zapore pa sploh ne morejo vec spraviti aretirineev, zato jih. zapirajo v kleti in druge take pro. store, V Milanu so fašisti ©pustošili nad 250 hiš, v katerih, so stanovali njihovj. naspfot. niki. V bolnišnice so oddali okrog 800 ranjencev. Vsa Romagna je ena sama veli* ka razvalina. Vse polno je mest in vasi kjer so sredi trga postavili fašisti veš alf. Bari, 12. novembra, o. Tukajšnja kvestu« ra je odkrila šesto mednarodno komuni, stično tajništvo, ki je preložilo »roj se« dež iz Napolja v Bari. Takoj so bili are. tirani mnogoštevilni komunistični pristaši. Na njihovih stanovanjih jc policija vršila preiskave ter zaplenila veliko število okrož nic komunistične stranke, glede organiza« cije in delovanja šestega mednarodnega komunističnega tajništva. Preiskava se na. daljuje. Mantova, 12. novembra, o. Neka skupi, na je napadla dva fašistovska miličniki ter ju pretepla. Radi tega so policijski agenti odvedli v zapore večje število ko« munistov. Rim, 12. novembra, d. Ultrafašistovski «Impeto» zahteva ustanovitev tajne faši« stovske policije v inozemstvu in razpust vseh sumljivih športnih, teozofskih in ve. getarijanskih društev. Bclcgna, 12. novembra. L Ker so sedaj vse zakonite formalnosti končane, so voe» raj odpeljali truplo mladega Antea Zam. bonija, ki je poskušal atentat na Mussoli« nija in so ga fašisti na mestu linčali, iz hladilnice mrtvašnico na pokopališče in ga pokopali na takozvanem pokopališču izda. jalcev domovine. Na tem mestu so svoj. čas pokopavali nekrščene ljudi, med vojno pa one, ki so jih ustrelili radi veleizdaje ali drugih podobnih zločinov. Ta del po. kopališča je le malo oddaljen od kremato. rija in je v bližini protestantovskega poko. pališča. Pokopu Zambonija sta prisostvo« vala le en nameščenec zdravstvenega ura. da in en pokopališki čuvaj. Rim, 12. novembra i. Izključitev 124 poslancev aventinske opozicije bo imela za posledico, da si država prihrani okrog 1 milijon 800.000 lir na leto, ker odpadejo dnevnice za toliko poslancev. V zvezi z novim policijskim zakonom so začela pristojna oblastva revidirati vse potne liste za inozemstvo. Razveljavljeni so vsi že izdani potni list!, izvzeti so le oni, čijih imetniki so že odpotovali v inozemstvo. Naglo sc izvaja tudi določba o ustavitvi vseli protifašistovskih listov. Glavna glasila nasprotnih strank so bila ustavljena že dan po atentatu v Bologni. Glede ostalih pa izvajajo prefekti zadevne določbe. Glede uvedbe poizvedovalne službe pri vsakem poveljttižtvu fašistovske milice se sedaj vrše posvetovanja, kako naj se zadevne določbe izvedejo. Zlasti se posvetovanja nanašajo na to, katere zadeve spadajo v to poizvedovalno službo in katere v kompctenco policije. Rim, 12. novembra, (be.) Mussolini je imenoval za načelnika svojega kabineta v notranjem ministrstvu genoveškega prefek.-ta Malinverna. Rim, .12. novembra, o. Mussolini se zadnje dni bavi večinoma z notranjimi zadevami, ker hoče, da se novi zakon o zaščiti fašistovskega režima izvaja z vso strogostjo. V to svrho je odredil, da morajo prefekti od časa do časa priti v Rim in mu osebno poročati o razmerah v svojih pokrajkian. 2e danes je prišlo semkaj več projektov, s katerimi je imel Mussolini daljše razgovore. Premestitve nekaterih prefektov in kve storjev sc bodo izvršile v najkrajšem času. Dne 22. t. m. se sestane tukaj višji gospodarski svet, ki se bo bavil z znižanjem cen življenjskim potrebščinam, ki kljub zboljšanja lire nočejo pasti. Milen, 12. novembra, d. Načelnik geno. veške policije jc pri pustošenju imovine nasprotnikov fašistov dal svojim organom nalog, naj ščitijo hiše znanih opozicijona!. cev. Vlada ga jc zato odstavila. V prista« nišču v Genovi je prišlo na mnogih krajih do spopadov med cariniki in fašisti, ki so. Francosko javno mnenje o fašizmu Francoski listi najstrožje obsojajo najnovejša fašistovska de janja in obtožujejo Mussolinija, da kali evropski mir. Pariz, 12. novembra. 1. Časopisje ostro komentira Mussolinijevo ponašanje po zadnjem atentatu in Garibaldijevi aferi. Tako vprašuje Jean Piot v cOenvr*«*. zakaj Mnsso lini še vedno ni smatral za potrebno, da bi kolikor mogoče razjasnil sramotno početje Garibaldija. Ali Mussolini kot odgovorni ali ogoljufani šef ne vidi, du se mora pred javnostjo opravičiti? Zakaj je neutrudljivi govornik umolkni! ravno ob tej priliki'? V .Infransigeantu govori Leon Bailbv še bolj razlof.no. "Kolikor se da posneti iz informacij zadnjih dni. je skoraj bi-ezdvomn.i. da se jo fašizem skušal dvigniti z dozdevnimi zarotami in je tako ustvaril velike teš-koče med obema državama. Bailby dopušča še zadnjo domnevo glede osebne odgovornosti Mussolinija, češ da je preveč zaposlen in da ni vedel za načrte, ki so jih izvedli njegovi pristaši! Med vsem tem pa je bila •k sreči odkrita akcija Ricci-otiija Garibaldija, kjor se je videla spretna roka «taceja>. Zarote. prelepi, razburjenje in surova preganjanja so na dnevnem redu aktivnosti Beni-ta Mussolinija! Tudi veliki «Jetirnal des Bebats» posveča zanimiv članek najnovejšim dogodkom. Avgust Gauvain piše pod naslovom .'Zarota, fašizem in policija, najprej o nasprotjih, pod katerimi je nastal fašizem, ki so dosegla svoj višek v brezmejnem terorju, krvi in razdejanju, ki divja nad Italijo v zadnjih dnevih. Osebe, ki so prišle iz Italije, pripovedujejo, da so videle tolpe, ki so jil) vodili vodje krajevnih lašijev in kričale po uli cah: Doli s prelektom! Doli s Federzoni-jem! Odstranitev Federzonija iz notranjega ministrstva in demisije Di Scale in Conta-rinija dokazujejo, da vedno bolj odpadajo, najboljši elementi, ki so se prej nagibali k fašizmu, cln zakaj?, vprašuje Gauvain, <:je bila ukinjena turinska «Stampa», kljub temu da je bila pofašistena? In zakaj se da po eno liro na uro onim, ki hočejo, dasi ne pripadajo milici, povečati vrste v obhodih za Mussolinija? Mussolinizem je prispel na vrhunec. Njegov šef koleba med Seljo, da bi se dvignil k redu, ki vlada, in potrebo, da" zadosti temnim elementom. Pri tem oznanja vsak trenutek, da je fašizem revolucionaren; kako pa naj se ujema ta revolucija z dolžnostmi do vlade?» V «Ere Nonvelle* našteva Gaorges Pon-9oi najnovejše Mussolinijeve odredbe v prepričanju, da se jim bo ves svet smejal. V splošnem vsi listi obsojajo najnovejše mere fašizma in nečedna dejanja, ki jih je organiziral, da kali evropski mir. Končni boji v rudarski stavk? Ugodni pogoji vlade, ako stavka takoj preneha. — Zadnji odpori lastnikov rudnikov. — Konec stavke že v par dneh? vladna pojasnila razdeljena posameznim delegatom. Medtem je prišlo v situaciji do nenadnega razvoja. Lastniki rudnikov so izdali komunike, v katerem izjavljajo, da so bili London. 12. novembra, (lo.) Pogajanja med ir.vrševahiim odborom rudarske zveze in vlado so trajala do 3.15 zjutraj. Izvrševal ni odbor j« predložil danes konferenci rudarskih delegatov načrt sporasuma, kot ga predlaga vlada. V tem načrtu predlaga- vlada rudarski zvezi, naj dela na to, da stavka takoj preneha, in sicer na podlagi krajevnih dogovorov, nc da bi se izključilo od podajani vprašanje delovnega časa. Začasno ostanejo plače iste, kot so bile pred stavko t vseh radarskih okrajih raicn v Northnm-berlandu. Durhamu, Cumberlandu in r se vernem Walcsu. Istatako se bodo še nadalje izplačevale doklade. Rudarji bodo postopno sprejeti r.a delo in to brez vsakih kvarnih posledic za one, ki so že zaposleni. Krajevni dogovori bodo zagotovili rudarjem eksistenčni minimum, kot je bil v veljavi zadnja tri leta. Ustanove se krajevna razsodišča z nepristranskim predsednikom, katerih naloga bo. da ugotove dobiček premogovni!; rodjetij itd. Ko bo izvrševalnj odbor storil vse. da stavka takoj preneha, bo vlada nemudoma predložila zbornici 7-akonski načrt, ki predvideva ustanovitev državnega razsodišča, ki bo razsojalo o krajevnih dogovorih, ki ne predvidevajo eksistenčnega minima iu vsebujejo podaljšanje delovnega časa. To razsodišče bo sestavljeno iz ministra za delo kot predsednika, iz članov industrijalnega sodišča in dveh prisednikov, ki bosta izbrana iz vrst rudarjev in lastnikov. Funkcija tega razsodišča bo trajala le šest mesecev, da" se omogoči nagla rešitev vseh spornih vprašanj. Alco bodo rudarji sprejeli te vladne predloge, ni dvoma, da bo zbornica že v par dneh uzakonila vladne ponudbe. London, 12. novembra, (lo.) Na današnji konferenci rudarskih delegatov je poročal Cook o vladnem memorandumu za rešitev premogovne krize, ki je bil izdan na podlagi snočnjih pogajanj. O vladnih predlogih se je vnela živahna debata, ki je bila končno odgodena, ker so zahtevali rudarski delegati gotova pojasnila glede treh točk. Radi tega je odšla deputaciin k tajniku za rude Lanu Foxu, od katerega jo prejela potrebna pojasnila, o katerih je poleni poročala konferenci rudarskih delegatov. Končno je konferenca rudarskih delegatov sklenila, da se razprava odgodi do jutri. Medtem bodo vladni predlogi za rešitev premogovne krize sestavljeni brez predhodnega sporazuma z lastniki rudnikov. Takoj nato je izdala vlada sledeči uradni koinunikč: «Z namenom. da se preprečijo vsa mogoča nesporaz umljenja, želi vlada pojasniti, da njeni predlogi za rešitev premogovne krize, akoravno so bili istočasno priobčeni rudarski zvezi in predsedniku društva lastnikov, ne predstavljajo sporazuma z lastniki premogovnikov. Ako pa sprejmejo rudarji vladne predloge, bo vlada te predloge ua lastno roko uzakonil Razpis volitev v oblastne skupščine Volitve naj se vršijo v januariu ter bodo menda še ta mesec razpisane. Enoletna vojaška služba v Franciji Pariz. 12. novembra, d. Vlada je predlo« žila zborničnemu odboru za vojaške zade« ve zakonski načrt o reformi vojske Naj. važnejša določba tc reforme je uvedba eno letne vojaške službe. Novinci sc dosiej ne bodo več vpoklicavali z 20. ampak 21. le« tom k vojakom. Francosko posojilo v Švici Pariz, 12. novembra, (be.) Finančni mini. ster je dobil, pooblastilo, da rjajamc . v Švici posojilo v znesku 75 milijonov Svi« carskih frankov. Nemško gospodinjstvo v Vatikanu Rim, 12. novembra, d. Radi štedenja je papež odpustil svojo dosedanjo privatno služinčad. Odslej bo vodilo njegovo go» spodinjstvo pet nemških frančiškanov iz Trierja, ki prevzamejo le jutri oskrbova. nje kuhinje in privatnega stanovanja p«, peža. Vodja novega gospodinstva bo dose» danji superijor nemških frančiškanov Ma« msrtus. Beograd, 12. novembra, p. Kakor je izvedel Vaš dopisnik iz vladnih krogov, se ie vlada končno le odločila, da razpiše oblastne volitve. S sklicanjem samoupravnih korporacij hočejo merodaj-tri krosi zatreti zadnje avtonomistične ostanke ter v tem oziru ustvariti čisto situacijo. Z razpisom oblastnih volitev naj bi se tudi angažirala pozornost javnosti na druga vprašanja ter tako olajšala situacija same vlade. Volitve se bodo vršile tekom meseca januarja in bodo najbrž še ta mesec razpisane. Bojazen pred obračunom Jutri se vrši v Celju shod zaupnikov SLS. Na tem shodu bi imelo vodstvo klerikalne stranke poročati o uspehih svoje politike, predvsem pa bo njegova naloga povedati, kako so potekala pogajanja dr. Korošca z radikali in radičevci za vstop v vlado. Pojasniti bo treba zaupnikom stranke nedoslednosti v klerikalni politiki zadnjega časa. ki sta jih pokazala vodstvo SLS in njeno časopisje. Saj dr. Korošec tekom svojih pogajanj z radikali niti omenil ni klerikalnih avtonomističnih zahtev ter so njegove izjave očitno kazale na to, da vodstvo klerikalne stranke ne polaga nanje nobene važnosti in da jih je pripravljeno odgoditi v nedoglednost za ceno ministrskih sedežev. Tudi sam «Slovenec», ki se je od nekdaj boril protj Vidovdanski ustavi in proti samoupravnim skupščinam, je v dneh klerikalnih upov na vladna korita jasno pokazal, da je klerikalna stranka pripravljena opustiti svoj avtonomistič-ni program, ki je dosedaj tvoril nekako osnovo cele njene politike. Izjavil se je ob tej priliki za sklicanje toliko po-bijanih samoupravnih skupščin. Svoje pristaše, ki bi bili morebiti nezadovoljni s to načelno kupčijo, so mislili voditelji klerikalne stranke potolažiti na shodu zaupnikov z izvršenim vstopom v vlado in obljubami, da bodo v vladi izpolnili to, kar doslej niso. Za ceno vladnih dobrot bi se bržkone pristaši tudi potolažili. Toda klerikalni računi se niso obnesli. SLS ni prišla v vlado kljub dr. Ko-roščevemu ponujanju in želji ostalega vodstva, pač pa so klerikalni voditelji pokazali, da so jim avtonomistične zahteve zgolj demagoško agitacijsko sredstvo, ne pa program. Odnehali so, a nič dosegli. Ker se kravja kupčija po zgledu Markovega protokola ni posrečila, hočejo klerikalni voditelji pred shodom zaupnikom ohraniti vsaj videz, na niso zatajili svojega programa, na katerem so bili izvoljeni Zato prinaša zadnje dni klerikalno časopisje s »Slovencem« na čelu zopet dolgovezne članke, v katerih se zavzema za staro klerikalno avtonomijo Slovenije, ki jo proglaša za ideal SLS. Treba je nasuti zaupnikom klerikalne stranke, v kateri se pojavija vedno več nezadovoljnežev, peska v oči, da ne bi videli blamaže svojih voditeljev. Odtod zopet avtonomistični članki v «S!oven-cu», ki nimajo z ozirom na splošni politični položaj prav nobenega pomena in so dejansko le mlatenje prazne slame. Oživljeni klerikalni avtonomizem kaže samo bojazen klerikalnih voditeljev, da bi se morebiti vendarle ne našla kaka garjeva ovca med klerikalnimi zaupniki, ki smejo, delegirani od tajništva SLS, le kimati predlogom svojih pastirjev in bi morebiti interpeiirala dr. Korošca, kaj je z njegovimi kravjimi kupčijami. Ta bojazen je tembolj opravičena, ker razne klerikalne veličine same intrigi-rajo druga proti drugi. Blažev žegen vatikanskih centralistov Strahotne stvari poroča «Slovenec» o grozodejstvih fašistov nad jugoslo-vensko duhovščino v Istri. Zgodilo se je več slučajev, da je fašistovska druhal zvabila slovenskega duhovnika po noči na cesto s prošnjo, naj gre mazilit bolnika s sv. oljem, potem pa ga je napadla in pobila na tla. ^Slovenec« sam ugotavlja, da ne gre več za sporadične «manifestacije», marveč da gre «za sistem, za sistem«. »Slovenec* naivno vprašuje, če dela morda oficijelni fašizem razliko med italijanskim in slovenskim duhovnikom? Navsezadnje pa še govori o t le bilo, da se v prihodnje posveča vsaj nekoliko več pažnje pravilni vokallzaciji. Seme, zasejano na ta način v ušesa, grla in srca mladine, bo rodilo stoteren sad v korist pevski umetnosti v društvih! V nedeljo, dne 14. t. m popoldne nas obišče splošno, znani pevovodja g Zorko Prc-lovec iz Ljubljane, ki nam bo predaval v sokolskj telovadnici o delu v pevskem društvu, kvartet »Ljubljanskega Zvona« bo pa zapel več krasnih pesmi. Pevke, pevci in prijatelji lepega petja, pridite polnoštevilno, zvečer pa na svidenje na Martinovem večeru« šmarskega > Zvona«. Srahoteo *imor sredi Ljubljane Odkritje že pred tednom dni izvršenega roparskega unnra v Rožni ulici. — Sejn-ar Primožič najden z razklano glavo. Ljubljana, 12. novembra Jesenski tržni dnevi v večjih krajih ni deželi so navadno najbolj živahni. Sejmarji imajo te dni v natančni edivcnci in vsakdo izmed njih se potrudi, da ne zamudi prilike, da napravi kupčijo. Posebno v velike kraje z obsežno okolico pridejo navadno vsi sejmarji, k: se med seboj seveda tudi vsi poznajo Pretekli teden in zadnje dni so bili taki večji seimski dnevi v Laščah, v Moravčah. Višnji gori in šc v nekaterih krajih Ljubljanski sejmarji so se nemalo čudili, da tij prispel na vse te sejme tudi njihov stari tovariš. Karel Primožič, ki je bil znan kot eden najbolj pridnih malih trgovcev in ga niso doslej še nikjer pogrešili. Njegova odsotnost se jim j" zazdela dokaj čudna ter se je o tem tudi veliko govorilo. Vendar dalje dejstvu niso posvečali pažnje, dasiravno so nekateri trgovci celo pošiljali na posamezni? seime z njim blago. Danes dopoldne pa je bila nenadoma rešena grozna zagonetka, zakaj Primožiča ni bilo več na sejme. Bivši upokojeni orožnik, sedaj trgovec Anton Pičlin, je imel danes dopoldne opravek v Ložarjevi gostilni v Rožni ulici Ko je zapustil gostilno, se je spomnil, da stanuje tikoj v bližini, v hiši št. 11 ->Korel« kak ir so v splošnem na-zivali Primožiča, in da gre lahko pogledat, kaj je pravzaprav ? njim Šel je skozi vežo do njegove sobe. ki je na dvorišču koncem poslopja pod verando Ker pa so bila vrata zaklenjena, ie stopil k Primožičevi gospodinji, gdč Joslpini Jarčevi, ter jo vprašal, kaj ie z njegovim tovarišem Gospodinja mu je odgov' ihr.i. vtrnšpn najti prav ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, kdo bi bil morilec Truplo umorjenega so po končani preiskavi na kraju um va prenesM v mrtvaški voz in okrog 14. ure odpeljali v mrtvašnico k f>v. Krištofu, kjer se bo jutri dopoldne vršila obdukcija Pokojnik, ki je bil 53 let star, je bil rojen na Turjaku in tudi tjakaj pristojen. S sejmarjenjem se je pečal že od mladost! Bi! jc drugače precej zapuščen in ie imel samo enega sorodnka, svojega bratranca k; jc baje učitelj v Mekinjah. Ivan Čop iro odkritju ziocina v Rozin iuici pred št. al. Včeraj dopoldne je v Mostah pri Žirovnici nenadoma preminul zadet od kapi, v 57 letu starosti, tamošnji posestnik in lesni industrijalec g. Ivan Čop. Bil jc ena najmar-kantnejših osebnosti naše Gorenjske, daleč naokrog znan kot gospodarski delavec ter kot poštenjak starega in solidnega kova Kot absolviran jurist je mora! v mlajših letih, ne da bi dokončal študije, po nenadni smrti svojega očeta prevzeti posestvo in lesno trgovino, kateri se je posvetil z vso vnemo in bil eden prvih slovenskih trgovcev, ki so začeli v večjem obsegu izvažati les v inozemstvo. Po svoji reelnosli je bil pri svojih inozemskih odjemalcih zelo priljubljen in spoštovan. G. Čop je dal tudi inicijativo in začel prva dela za sedanjo deželno elektrarno v Žirovnici. Njegovi vztrajnosti se jc predvsem zahvaliti, da se je to delo dovršilo. Največ po njegovi zaslugi sta se zgradili šoli na Breznici in Koroški Beli. S svojimi nasveti jc pokojnik storil za svojo okolico toliko dobrega in koristnega, da bo ostal v trajnem spominu. Med vojno' je moral tudi pokojni g. Čop okusiti gorje političnih preganjancev. Za radi denuncajacije je bil interniran najprej na Gradu v Ljubljani, potem Pa v Gradcu in Weizu, od koder so ga starejšega moža poslali na fronto kot navadnega vojaka, dasi Je imel šaržo rezervnega nadporočnika, Na fronti se je seznanil s sedanjim češkoslovaškim državnikom Stfibrnim in Poljakom dr. Gluskiewiczem ki so skupno kovali načrte o prihodnjosti Slovanov po razpadu Avstro-Ogrske. Vsestransko delavnemu možu. ki je stal vedno odločno v naprednih vrstah, bodi ohranjen blag spomin! Preostalim, naše iskreno sožalje! Predavanje o Siamu V nedeljo, dne 14. t. m. priredi Zveza kulturnih društev v Ljubljani poljudno znanstveno predavanje o državi Siam. Predavatelj g. inž. Ferdo Lupša bo govoril o zanimivostih te eksotične države ter pripovedoval izredno zanimive dogodke, katere je doživljal tekom svojega 151etne-ga bivanja v tej deželi. Prvo predavanje izključno za šolsko mladino (n dijaštvo srednjih šol bo točno ob 9.15; vstopnic je le še malo na razpolago ter naj jih šole takc; dvignejo v tajništvu ZKD (Kazina, II. nadstropje). Drugo predavanje za širšo publiko se začne točno ob 10.30: za to predavanje se dobe vstopnice pri dnevni blagajni kina Matice (od danes naprej); pozivamo občinstvo, da sj jih glede na veliko zanimanje za to predavanje nabavi čim prej v pred-prodajk Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sobota, 13.: »Doktor Knock ali Triumf me> d:cine» B Nedelja, 14.: eSlabr vest* Izv. Ljubljanska opera. Sobota, 13.: Simfonični koncert opernega orkestra v unionski dvorani. Nedelja, 14.: »Terezina*. Izv. Mariborsko gledališče. Sobota, 13.: »Bajka o volku-«. B. Nedelja. 14.: ob 15.: »Danes bomo tiči®. Ob znižanih cenah Ob 20.: »Veseli kme» ti 6». Šentjakobski gledališki oder Sobota, 13.: »Vozel* Premijera. Ob 20. Nedelja. 14.: »Vozel* Ob 20. Nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališča V nedeljo, dne 14 t. m. se uprizori v drami kot večerna predstava Anzengru-berjeva narodna igra tSlaba vest», ki je v Pugljevi režiji prav izvrstno naštudirana ter jc tako pri sedanjih ljubljanskih uprizoritvah kakor tudi pri gostovanju v Celju izredno ugajala. V operi pa se poje zvečer Strausoova opereta *Terezina», z go. Poli- čevo v naslovni ulogi. Obe predstavi sta izven, operna začne ob pol 8., dramska na ob 8 zvečer. — Danes, v soboto je opera radi simfoničnega koncerta opernega orkestra zaprta. «Tarmhauser> za red D. D.->nes v petek ob pol 20. se poje v ljubljanski ope iz istoimenske opere in pa Bar?novi simfonični erzov Straussovo opero »Salomei bomo tekom letošnje sezone imeli priliko slišati v naši operi v celoti. Baranovičev Scherzo pa je izredno ljubka simfonična skladba pristnega fu^oslovenske-ga ritmi. Baranovič. operni dirigent v Zagrebu, je brez dvoma eden najboljših naših instrumentalnih modernih k^-iponistov, ki je dal v instrumentaciji celotnemu orkestru neko posebno, lahko bi rekli, tipično jugo-slovensko barvo. Občinstvo opozarjamo na ta koncert. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in v trafiki Sever, od 7. zvečer dalje pa v veži Uniona pred koncertno dvorano. 3002 Kolegij jugoslov. umetnikov - grafikov poziva svoje člane (ki so razstavili v Plznuk da dostavijo svoja grafična dela za razstavo na Poljskem, ki jo priredi g. Krizman. Jury Kolegija JUG se bo vršil sredi decembra, nakar se dela izročijo prof Krizmanu za razstavo. Dela je treba poslati: Vodstvu K JUG, Zagreb, Mažuraničev trg 13. Kaznovani R^pin Nestor ruskih di karjev, znameniti Tlja R6pin se ni hotel vrniti v domovino kljub zahtevam sovjetske vlade in biva že drugo leto v svoji vili v Kuokali na Finskem. Zdaj mu je odvzela vlada črstni priimek ^narodovega umetni-ka> s pokojnino vred In ga je proglasila za emigranta. Slavni slikar odgovarja z naslednjim pipmom v rus^h emigrantskih listih: po narodnih legendah o potovanju Matere Božje skozi pekel. Po sovjetskem norcu. Iz Madrida poročajo, da je odstavil Primo de Rivera odbor španskega znanstvenega društva in ga nadomestil s svojimi pristaši. cAte-neo> je zbirališče najuglednejših španskih umetnikov, pisateljev in učenjakov. Kapelnik Neffat dirigira operni orkester na današnjem sim« foničnem koncertu v »Unionu*. Smrtni padec s strehe Krovski delavec Janez Jeronim, doma iz Male vasi pri Jezici, je bil v četrtek popoldne zaposlen na strehi Triplatove gostilne na Ambroževem trgu Okoli 13-30 se je na strehi nagnil ter vprašal sodelavca Franceta Jakopina, ali morda potrebuje kaj opeke. V tem trenotku pa je izgubil ravnotežje in je padel z viška na Dečmanov vrt, kjer je obležal nezavesten. Jakopin je takoj skočil k nj^iru ter zapazil, da ima na sencu krvavečo rano. Ker je ponesrečenec že med prevozom v bolnico umrl, so prenesli njegovo trupio v mrtvašnico. Obešenec na Golovcu V četrtek zvečer so našli lovci na hribu za vojaškim streliščem na Golovcu na ne-kem drevesu obešenega neznanega moškega. Odposlana komisija je ugotovila, da je samomorilec France Račič, bivši hlapec pri nekem posestniku v Šiški, doma iz Viher pri Cerkljah. Pri obešencu niso našli ničesar, kar b; moglo .jojasniti vzrok njegovega obupnega koraka. Truplo so takoj odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Reklamne table na hišah in ulicah Razgl&s ljubljanskega mestnega magistrata Hišni posestniki dovoljujejo raznim tvrdkam, podjetjem, trgovcem in obrtni« kom, da na njihova poslopja, zlasti na naj* bolj vidnih stenah, delajo najrazličnejše kričeče reklamne napise, izobešajo table in izložbene omarice ter izveske na dolgih konzolah. Vse to se zgodi navadno brez vsakega okusa in na način, ki ni niti naj* manj v skladu s stavbami, ulico ali okolico. Mestni magistrat je že ponovno po čas sopisju opozoril javnost in hišne posestni« ke na nedopustnost takih reklam ter je zahteval, da se vsaka reklama napravi saj mo sporazumno z mestnim magistratom in z njegovim dovoljenjem. To pravico po* deljuje stavbnemu oblastvu, to jc mestni občini § 70 stavbnega reda za mesto Ljub* Ijano, kateri izrecno določa, da barva po« slopja nc sme žaliti estetskega čuta ter zlasti ne sme škodovati očem s svojim kri* čečim odsevom. Glede razstavnih oken. izveskov in dru= gih oznanilnih reklamnih sredstev, katera se razobešajo na vrata, okna, ograje, stene itd., pa določa cestnospolicijski red (§ 75), da nc smejo do višine 2.20 m nad hodnis kom. pešpotom ali cesto moleti več nego 16 cm na ulice al: trge. Vedno pa je te stvari izobešati tako, da se mimoidoči ljudje ne onesnažijo ali poškodujejo in se ne plaši vprežna živina. Jako važno jc tudi iz javnovarnostnih ozirov, da taki izveski od nobene strani ne zakrivajo javnih uličnih svetilk, na kar se trgovstvo in obrtništvo, zlasti v nckate* rih ulicah, prav malo ozira. Tudi v višini nad 2.20 ne sme moleti predmet čez hodnik. Za prekoračenje na« vedenih mer je potrebno dovoljenje mest* nega magistrata. Občinstvo se ponovno opozarja na te predpise. Proti njih kršilcem se bo uvedlo kazensko postopanje v zmislu stavbnih in cestnopolicijskih predpisov. Razen tega pa se bo odredila tudi odstranitev predmetne reklame ali izobeska na stroške hišnega po sestnika, odnosno dotičnega obrtnika. Id oaMie zgodovinske povest! šteiemo Budalov Križev pot Petra Kupljenika. 'ovest se godi» protestantski dok na Slovenskem. :ia iroi. 17-—, m.|7<— oaitnir. Isrote st - (niigami Tiskarne zatira?!»LfiMjni Domače vesti * Nj. Vel. kralj ustanovnik Vodnikove družbe. Vodnikovo družbo je zadela izredna čast. Družba je izročila svoje letošnje knjige tudi Nj. Vel. kralju, ki se je zanje izredno interesiral. V znak priznanja zaslužnemu kulturnemu podjetju in svoje najvišje podpore ie Nj. Vel. odredil, da se ga vpiše med ustanov/like Vodnikove družbe. To krasno gesto najvišjega zaščitnika vseh plemenitih narodnih stremljenj bodo tisoči članov Vodnikove družbe pozdravili z največjo radostjo, vodstvu družbe pa bo kraljeva odločitev gotovo v mogočno pobudo, da smotreno nadaljuje svoje tako lepo započeto delo. * Krediti za dolgove iz preteklih let. Mnog: državni nameščenci in penzijonisti dobivajo iz raznih razlogov končno nakazane prejemke šele dolgo po preteku dotič-nega proračunskega leta.. V večini slučajev gre za precej sporne zahtevke, ki so se šele kasneie rešili v prid dotičniin oseba,n. Letos se jc nabralo izredno število takih zahtevkov, ki pa imajo pokritja samo v part. 55 proračuna. Kakor na intervencijo raznih poslancev javlja minister financ, je kredit 3.1 milijonov izčrpan in bo torej šele po l. aprilu 1927. mogoče prestopiti nadalj-rhn izplačilom. Neštete intervencije in pisma v vseh teh zadevali so torej odslej in do 31. marca 1927. brez ploda. * Češko odlikovanje poslanika Nešiča. Češkoslovaški poslanik v Varšavi, dr. Fli-der. ie izročil našemu bivšemu praškemu poslaniku dr. Nešiču. veliki križ Belega leva, s katerim ga je odlikovala češkoslovaška vlada. * Centralna uprav a Jugoslov. novinarske ga udruženja ie imela včeraj v Ljubljani v hotelu Union svojo plenarno sejo, prvo po ccti::|skein kongresu. Poleg izvoljenih funkcionarjev so seji prisostvovali tudi delegati vseh sekcij JNU v državi. Ker kongres na Cetinji; ni mogel izčrpati dnevnega reda. je Centralna uprava sklenila, da bo sklicala izredno glavno skupščino, ako bo to želela vsaj polovica sekcij. Glede sporov. ki se pojavljajo v beograjski sekciji radi novinarskega kluba, je Centralna uprava ugotovila, da sedanji novinarski klub v Beogradu nima ne ž njo ne z JNU kot takim nikakili zvez in se zato Novinarsko udruženje ne more in noče vmešavati v konflikte, ki so interna zadeva beograjskih novinarjev. Centralna uprava ie dalje razpravljala o novinarski uredbi in novinar-fkem penziiskem fondu in sprejela več skic puv, ki naj pospešijo izvedbo in ureditev teh. z.; ves novinarski stan v Jugoslaviji tako izredno važniii zadev. Ob enem je pozvala vlado, naj v smislu novinarske ured be v proračunu za 1. 1926-27 vstavi primeren znesek za novinarski perrzijski fond. Prihodnja seja Centralne uprave se bo vršila okrog novega leta v Beogradu ali Su-botici. * Razpis stalnih učiteljskih mest. Na os- novnih šolah v mariborski oblasti so raz-pisane naslednje stalne službe in sicer: na petrazredni deški osnovni šoli v Slovenski Bistrici in na trirazredni osnovni šoli v Teznu pri Mariboru mesti šolskega upravitelja; v Dolnji Lendavi, v Ptuju in v Šmarju pri Jelšah pa mesta stalnega okrajnega pomožnega učitelja. Prošnje naj se vlože do 6. decembra pri pristojnem šolskem upravitelju. * Iz sodne službe. Sodniški izpit sta napravila pri višjem deželnem sodišču v Ljub Lani pravna praktikanta g. Vladimir Krištof in dr. Ivan Bizjak dne 12. t. m. s prav dobrim uspehom. * Z ljubljanske univerze. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na tehnični fakulteti: 1.) mesto docenta za strojno risanje in strojne elemente, 2.1 mesto doccnta za pomožne predmete iz gradbenega inženjer-uva in 3) mesto docenta za višjo geodezijo, sierično astronomijo, teorijo pogreškov in enciklopedijo nižje geodezije. Kompetenti naj pošljejo svoje prijave rektoratu univerze do 22. decembra 1926. * Učitelji za popravo storjenih krivic. Posebna deputacija Udruženja jugoslovanskih učiteljev je predvčerajšnjim intervenirala pri ministru prosvete, da čim prej popravi krivice, ki jih je zagrešil nad učiteli-stvom Stjepan Radič za časa svojega ministrovanja. Prosvetni minister je obljubil, da bo tej želji čimprej ustregel. * Izvoz našega sadja. Inozemstvo se letos živahno zanima za naše sadie. Kakor poročajo iz Maribora, se bo od letošnjega pridelka izvozilo najmanj 5000 vagonov jabolk. Ako bi sc nudilo izvozničariern več olajšav, bi izvoz lahko dosege! vsaj deset tisoč vagonov. * Štipendije za inozemstvo. Ministrstvo p . svete je odredilo, da se prošnje viseko-šolcev za štipendije v svrho študija v inozemstvu ne sprejemajo več. ker ni budžet-ne možnosti za podeljevanje takih štipendij. * Direkcija naše svobodne cone v Solunu 7. ukazom prometnega ministra jc za glavnega tajnika naše svobodne cone v Solunu imenovan dr. Miloš Mitrovič. * Odbor Slovenske Matice sporoča s svoje redne seje dne 4. t. m., da izideta o božiču dve društveni knjigi in sicer- ena leposlovna in druga znanstvena. * Aleksandrovo pristanišče na Sušaku se pogreza. Zveza industriicev in trgovcev na Sušaku :e poslala prometnemu ministrstvu spomenico, s katero zahteva, da se čimprej prične z nujno potrebnimi popravili pri tako imenovanem Aleksandrovem pristanišču ki se je začelo pogrezati v morje. To pristanišče je eno najbolje urejenih v vsej suša ški Iirki. * V 3. letnik višje pedagoške šole v Zagrebu so sprejeti sledeči Slovenci: Bab-šek Joško, Perko Julija, Tomšič Jožica Jeglič Milka, Klopčič Ra-dovan, Čopič Vinko, Zupevc Jožica, Rihar Katir.ka, ■ Mesojedec Mirko, Iskra Mirko in Pnliko Vilim. Izbrani slušatelji bodo pozvani na predavanja kakor hitro potrdi ministrstvo prosvete njihov sprejem. * Smokve v zagrebški okolici. Pod Zagrebško goro v zavarovanih krajih uspeva tudi smokva. Na zagrebški trg je predvčerajšnjim prinesla neka kmetica iz Marku-ševca približno 20 kg svežih smokev. ki so jih ljudje mahoma pokupili po 6 Din kg. To je drugi letošnji sad drevesa, ki je vsled toplega vremena obilo rodilo i:i je sadje tudi precej dobro dozorelo. * Vijolice in hrošči. Sedaj, ko jesen tako-rekoč že jemlje slovo in se bliža oblastvo neprijazne zime, nam je poslala iz St. Lovrenca na Pohorju gospa Mici Podviiiski lep šopek dišečih vijolic z domačega vrta. Iz Ljubljane pa je prinese! v naše uredništvo učenec II. osnovne šole. Emerik Schilden-feld, živahnega rjavega hrošča, ki gaje našel na novovsajenem dreveščku na St. Ja-kobskem trgu. Pomladni pojavi v pozni jeseni. * Zanimiva sodna obravnava. Koncem septembra se je vršila pred sodnim stolom v Zagrebu obravnava proti Stjepanu Radi-ču, katerega je toži! Ivan Franič-Požežanin zaradi obrekovanja potom tiska. Sodišče je tačas obtoženca oprostilo z motivacijo, da se mu je posreči! dokaz resnice o politični agitacij: g. Franiča kot državnega uradnika kakor tudi o tem. da je med uradniki agiti-ral za radikalno stranko. Stol sedmorice kot kasacijsko sodišče je sedaj oprostilno razsodbe sodnega stola razveljavil ter odredil novo obravnavo pred senatom treh sodnikov. * Beg v svet s 450.000 Din. Policijska ravnateljstva so prejela iz Kruševca brzojavno obvestilo, da je prejel v sredo Mila-din Sirnič. delavec pri monopolskem skladišču v Kragujevcu 450.000 Din z naročilom naj nese denar na pošto in ga ekspedira roonopolski upravi v Beogradu. Simič pa je z denarjem pobegnil. Star ie 42 let. srednje postave, suhljat, ima črne lase in brke ter civilno obleko z zelenim klobukom. Na sebi ima gumijev pašč. * Samomor bogatega veleposestnika. V Kogačici pri Subotici se je ustrelil bogati veleposestnik Pavle Jermaski. Pognal si ie kroglo v glavo ter obležal mrtev. Jermaski je bil v Subotici znana osebnost. Vzrok njegovega samomora ie baje nesrečna ljubezen * Samomor mladega gimnazijalca.. V bližini sela Sv. Peter pri Ogulinu se ie vrgel pod vlak učenec 1. razreda gimnazije v Ogulinu. Mile Ivoševič. Kolesa so mu odrezala glavo. V žepu pokojnika so našli šolski izkaz z nepovoljno oceno. Slab napredek v šoli ie naibrže pognal dečka v smrt * Emulzijo iz novo prispelega ribjega olja s fosfati, vsak teden svežo, izdeluje lekarna Mr. Bahovec. Ljubljana »Zvezda t (Kongresni trg 12). 1453 * Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu. Ljubljana. Stari trg 12 in Židovska ulica 4 Iz Liiibliane u— Zimsko porotno zasedanje se prične dne 22. novembra. Ta dan se bo razpravljalo o hudodelstvu umora, ki ga ie zakrivila Ivana Trebušak. Drugi dan pride na vrsto slučaj Franceta Vodnika in Vinka Zni-■daršiča zaradi goljufije oziroma uradne poneverbe. Dne 24. t. m. bo razprava proti Joži Dunc in Joži Anžtrr radi tatvine ter Ani Špilak radi goljufije. u— Ljubljanski šahovski klub ima danes ob 20. v kavarni Slon svoj redni občni zbor Ker se pred 14 dnevi radi preslabe udeležbe ni mogel vršiti se člani danes ponovno opozarjajo, da se udeleže tega važnega obč nega zbora, ki naj izvoli odbor, ki bo uredil zlasti naše notranje klubovo življenje in ga postavil na npvo podlago Vabimo posebno vse one, ki se že dalje časa odtegujejo udej-stvovanju v klubu, da pridejo z nasveti na naš občni zbor. Seveda je pa dolžnost, da pridejo na občni zbor vsi. ki jim ie posebno na tem. da tudi organizacijsko 'm disciplinsko postavijo klub na višino ki jo zasluži u— Ogledi muzejskih zbirk Prvi ogled bo danes, ob 15. uri v poslopju Narodnega muzeja. Razlaga msgr. V. Steska. Cerkvena oprema. Vstop prost. u— Sprejem paketov in vrednostnih pisem na glavni pošti v Ljubljani. Ker so adaptacijska dela na ljubljanski glavni pošti v glavnem končana, se s pondelikom. dne 15. novembra zopet prično sprejemati paketi in vrednostna pisma. u— »Vprašanje gradbe novih železnic v Sloveniji«. V članku, ki smo ga pod tem naslovom včeraj priobčili v gospodarski rubriki, se mora naslov g. inž. Schneller-ja pravilno glasiti pomočnik direktorja in ne, kakor je bilo pomotoma tiskano »pod-inšpektor«. kateri čin sploh ne obstoja. u— Pevsko društvo »Slavec« priredi 13. novembra zvečer pri »Mikličn« v Kolodvor ski ulici »Martinov večer«. Na sporedu petje, godba, ples, šaljiva pošta, komični nastopi itd. Vstopnina prosta. u— Šentjakobski oder vabi vse one gospode in gospodične, ki so sodelovali pri uprizoritvi Cankarjevih »Hlapcevt, da se zanesljivo udeleže sestanka v nedeljo 14. t m. ob 11. dopoldne v gledališki dvorani. u— »Martinov večer« iSoče*, ki bi se mora! vršiti danes zvečer v »Ljubljanskem dvoru«, vsled žalostnih dogodkov v Italiji odpade. Pač pa se vrši istoiam kljub temu sestanek »Sočanov« in prijateljev v znak protesta. Udeležite se ga! u— Tov. pevci in pevke. V nedeljo 14. t m. ob 9.30 dop. bo izredna pevska vaja mešanega zbora« Preporoda« za nastop v Ljubljani in Celju. V torek ob 6.30 pa redna. Vsi in točno! — Odbor. 1459 u— Preporodaši Danes v areni Narodnega doma predavanje o temi: Stara Ljubljana. Predava g. Potočnik. — Ob 16.30 v društvenem lokalu sestanek športne sekcije Apeliramo na vse člane-sportnike, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Naše meščanstvo ter ljubitelje naše mladine sploh, opozarjamo da nam Preporod ' društvo napredne d jaške omiadine priredi v soboto dne 20 t m. pr;-etno mladisko navdušeno proslavo praznika narodnega ujedi-njenjj. Proslava se bo vršila v dvorani arene Narodnega doma u— Kurz iz alkoholnega vprašanja ima danes v soboto ljubljanska abstinentska mladina ob 17. uri v akademskem kolegiju. — Mestno središče. u— Namesto cvetja na krsto pokojnice g. Marije 0'olak je darovala rodbina Anton Kančeva Din 100.— za poplavljence. u— Napredno gosp. in prosv. društvo za Krakovo in Trnovo namerava nas zopet presenetiti z izredno originalno šegavo prireditvijo pod okriljem »Martinove gosi« v nedeljo. 14. novembra v gostilniških prostorih g. M. Sokliča. Pred Konjušnico, št. 2. Poleg petja, godbe, plesa, šaljive pošte bodo na sporedu tudi izredne senzacije, ki bodo povzročale salve smeha in vse to brez vstopnine. Torej vsi prijatelji poštenih burk in smeha vabljeni. u— Podružnica Kola jugoslovenski h sester. Moste-Sv. Peter priredi v nedeljo dne 14. t. m. ob 6.30 zvečer Martinov večer v gostilni gospe A. Štorove. Novi Vodmat. Vse člnice in prijatelje Kolašic vabimo k pojedini na.idebelejše Martinove gosi. Na sporedu je šaljiva pošta in licitacija gosk. Vstop prest. Čisti dohodek je namenjen za obdaritev revnih moščanskih šolarjev pri Miklavževi prireditvi dne 5. decembra. Danes ob 20. uri v Unionski dvorani. SIMFONIČNI KONCERT Podsaveza muzičara v Ljubljani Na programu: Balakirev; Simfonija. Strauss: Pies Salome. Hon-eger: Pacific 231: Baranovič: Simfonični Scherzo. Vstopnice v Matični knjigarni in trafiki Sever, od 19. ure dalje pred koncertno dvorano. 3002 1 Prideta: i j PHT in PHTHCH0N j i kot mlinarja. Kino Ideal | E ■ iniinmiHnnnmuiinMuiuiinimniniminuiuiuinHiui ■ □ □ □ O C □ D P D □ n □ ,Der Ueilrtisafresser" J it ur g nam nasi.i na nov jšega in brez d tm-io ajboiišejj Harry Liedtke t: ma Z' i 2P-2 iLITNI KINO MATICA uanonoDnnnnonnDncnaGCi3LijDODL. Veliko navdušenje in eselo razpoloienie vladalo je pti vče:a)šn i premieri filmi \ Dunajska sita ali Družina Schimek Neprestan smeh je naibo Jši doka«, ka-.o srečno loko je imel rež ser us arov tv: t. • iz Potne komtdije. V glavn h vlogah >aoii izbrani iiimsk prvaki: Olga Le. ova, Ksen;s ■ Desn Margarete Kupfer, Herman Pic. a, Lidija ?oteh:na Einst •■ uckei t, W 'he L) < ttii j in L via -'avanelli. — P.ed=tave ob pol b poi 8. in 9 u- KINO IDEAL • B u— Ljubljanska »Edinost« priredi »Martinov večer« danes ob 20. uri v salonu restav racije pri »Levu«. Spored: Veseloigra, Mar tinova gos, prosta zabava s šaljivo pošto in plesom. Gospodje in gospodične ki imajo veselje do dramatične umetnosti so vabljeni. da se zglase pri »Kolizejskem odru«, Gajeva ulica 2., pritličje (prostori dij. društva »Domovina). Uradne ure dnevno od 20.—21. razen nedelj in praznikov. — Odbor. u— Nič hudega, a vendar hudo. Purar.a, tistega »ta mastnega« in temeljito sPitanega pujska so spravili »na oni svet«, da zadoste zahtevam gostov restavracije »Kolezije«. Krokodilove solze se bodo točile danes zve čer ter jutri ves dan. Na pogrebščino vabljeno v se 1458 u— Martinov večer priredi v nedeljo šentpeterska podružnica CMD z godbo in srečolovom v restavracijskih prostorih glavnega kolodvora. 1454 u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini. 1 prestopek pijanosti, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 4 prestopki pasjega kontumaca, 1 prestopek prekoračenja policijske ure. 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 smrtna nezgoda. 1 samomor. 11 pre stopkov cestnega policiiskega reda. Aretaci ii sta bili izvršeni 2 «n sicer: 1 radi nedostojnega vedenja in 1 radi viačugarstva. u— Tatvina verig. V hlev posestnika Ivana Šušteršiča na Ižanski cesti št. 9 se je splazil v četrtek ponoči neznan uzmovič in bržkone tamkaj prenočil. Ker pa zjutraj ni hotel oditi praznih rok, :e odnesel dvoje močnih verig; ter usnjate uzde v vrednosti okrog 500 Din. u— Plesne vaje železničarjev UJNŽ se vrše vsako soboto od 20 ure naprej v steklenem salonu kolodvorske restavracije g-Tomca. Dostop imajo tudi po članih vpeljani gostje. — Odbor. NAPREDNI AKADEMIKI! Volite listo nFlOVNF OMIATMNF B. Iz Maribora a— Inšpekcija kaznilnic. Od srede do včeraj je inšpicira! mariborsko moško kaznilnico in posredni zavod pri L. Miklavžu na Dravskem polju namestnik višjega državnega pravdnika g. dr. Avgust Munda iz Ljubljane v spremstvu računskega ravnatelja g. Paternosta. Vse naprave in gospodarstvo sta našla v najlepšem redu. a— Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence priredi v nedeljo 14. novembra ob 10.30 dop. v centrali kaznilnice koncert s petjem, orkestrom in deklamacija mi Ves spored izvajajo kaznjenci. Vstop ie ■dovoljen samo društvenim članom in vablie nim gostom. Kdor pomotoma ni prejel vabila. naj se zglasi. pri ravnateljstvu. a— Kratko zgodovino Maribora, ki jo je spisal prof. Gabrijel Majcen, ie pravkar izdala Cirilova knjižnica. Knjiga, o kateri bomo še poročali, bo d-obrodošla vsakemu domoljubu, posebno pa domačemu učiteljstvu. ki je moralo doslej samo po raznih nemških virih s težavo zbirati materija! za do-moznanstveni pouk. Priporočali bi, da kupi večjo zalogo kniig tudi mesta občina in jih po vzgledu drugih mest razdeljuje uglednim tujcem ob prilikah obiska v propagandne s vrhe. a_ Mladina pri Veroniki Deseniški. Včeraj je priredilo Narodno gledališče prvo popoldansko dijaško predstavo Zupančičeve »Veronike Deseniške«. Četudi ie mladina že pri več predstavah »Veronike Dese-niške« vsakokrat napolnila dijaško stojišče je vendar tudi včeraj popoldne bilo vse raz prodano. Mladi so seveda navdušeno ploskali, tako da ie imelo gledališče prav lep in svetel dan. Tudi pri včerajšnji operni predstavi je bilo gledališče čisto polno. Upati je torej, da bo ta sezona tudi s te strani prav zadovoljiva. a— Zborovanja SDS. V nedeljo priredi demokratska stranka v mariborski oblasti sestanka v Radencih in Sv. Miklavžu pri Ormožu. Poročata oblastni tajnik Špindler m dr. Avg. Reisman iz Maribora. a— Za mariborske dame. V sredo 17. t. m. bo predavala v dvorani Češke knjižnice ob 20. gdč. Jela Levstikova o kongresu Narodnega ženskega savez na Bledu. a— O povojni kriminalistiki bo predaval v pondel.iek dne 15. t. m. ob 20. uri v Ljudski univerzi državni pravdnik dr. Ivan Jan-čič. Ker ie dr. Jančič znan kot eden najboljših slovenskih pravdnikov. bo njegovo predavanje zanimalo tako pravnike, kot druge sloje, ki jim ie mar nravni razvoj naroda. Kakor slišimo, bo predavateii osvetlil razne pogubne in nezdrave pojave, razrastle med narodom po prevratu, ki jih ie bilo opažati na neštetih žalostnih slučajih mariborskih porot. a— Miklavžev večer za otroke priredi 5 decembra v veliki dvorani Narodnega doma Slovensko žensko društvo. Prireditev bo namenjena le otrokom in deci do 12. leta ter bo temu odgovarjajoče aranžirana in se bo vršila v dobrodelne namene. a— Mladinski dram. odsek brainega društva v Rušah priredi dne 14. t m. ob 8. zvečer v dvorani g. Črnkeja ob priliki 6-letnice rapallske pogodbe Bevkovo dramo »Kajn«. a— Izgnan od doma. Triletnemu Ivanu Rupu so umrli starši. Oddan ie bil pristojni občini, da ga oskrbu:e. Pasel je krave, a se v svojem poklicu obnaša! nedostojno, vsled česar ga ie občinski tajnik v Murskem Središču v Medjimurju. kjer ie biva!, ko je dosegel 13 leto, izgnal in mu naročil, naj si poišče službo. Fant je šei v svet in po tritedenskem beračenju po kmetih, ker ni mogel dobiti nikake službe, prispe! v Maribor, kjer se ga je usmilil neki gospod in ga poslal v Dečji dom. Toda tam ga niso hoteli sprejeti in so ga poslali na policijo, kjer se sedaj nahaja. Taka je zgodba 13Iemega Ivo Rupa Če je resnična, bo dognala policija. a— Rapricha niso našli. Govorice, da so našli v Slovenskih goricah pogrešanega bivšega lastnika kavarne »Central« v Mariboru. so ravno tako hitro, kakor so se pojavile zopet potihnile. Nekateri listi so poročali celo. da ie hčerka Rupricha. ki biva v Grazu, najela nekega inozemskega te-lepata. kateremu se ie baje posrečilo najti pogrešanca zakopanega v nekem vinogradu v Slovenskih goricah. Včeraj pa ie prispelo na policijski komisariiat v Maribor od Rup-richove hčerke v Grazu. pismo v katerem povprašuje policijo, v koliko so vesti, ki jih je prinese! gTaški list *Tagespost« glede njenega očeta, resnične. Iz tega pisma je razvidno, da ie nekdo lansiral v javnost lažno vest. a— Mestna Orjuna Maribor priredi v soboto 13. t. m. ob 20. uri Martinov večer v restavraciji »Union«. a— Mi protežiramo, drugod zapirajo. Pravkar ie slovensko javnost pretreslo ogorčeme nad aretacijo siovenskega poslati ca Wi)fana v Italiji, ki je igral važno vlogo tudi pri posvetovanjih evropskih manjšin. Pred meseci je naša vlada razrešila okrožnega zdravnika Nemca dr. Morocuttija pri Št. Iliu nad Mariborom, ki ie bil tam imenovan po prevratu po bogvekakšni intervenciji in ovinkarski poti. Končno pa je tudi beograjska vlada uvedila, da na tako ekspo nirano obmejno mesto, kjer je bilo izhodišče Siidmarkinega ponemčevanja in najlju-tejši boj' pojemajoče slovenske odpornosti z Nemci, ne spada nemški politik, anrpak zaveden domač zdravnik, ki bo imel predvsem socijaieci čut. razumevanje za težave domačega ljudstva in mu posveča! vse svoje nesebične moči za povzdigo njegovega zdravja, nravnega preporoda in državljanske zavesti. Mlad slovenski zdravnik dr. P. se ie odločil, da se vsled odstavitve dr. Morocuttija preseli v Št. Iij, si tam ustvari svojo eksistenco in posveti delu za obmejno ljudstvo. Ravno te dni pa se je raznesla vest. da je vlada vsled novih intervencij spoznala svoje zmote, in reaktlvirala dr. Morocuttija ... Slovenski zdravnik dr. P. jc moral svoje kovčeke zopet pospraviti in je baje odšel nadaljevat študije v Francijo. Zdravniška zbornica pa že več tednov razpravlja o »Ijubeznjivem« nemškem pismu, ki ga je posla! dr. Morocutti svojemu konkurentu dr. P. Neki ljubljanski dnevnik je pred par dnevi postavi! čedni aferi n»še sniotrene obmejne politike še krono ua glavo: Čestital je dr. Morocuttiju. češ vlad? je končno popravila storjeno krivico. Iz Celja e— Smrtna kosa. V javni bolnici v Celju je umrla ga. Frania Stopar. vdova po drž. gozdarja iz Radeč v oŠ letu starosti. N. v m. p.! e_ Podporno društvo za nboge učence na državni realni gimnaziji v Celju vabi vse člane na svoj 32. občni zbor. ki ?e bo vrši! v torek, dne 23. novembra ob 17. uri v zbornici drž. realne gimnazije v Celju z običajnim dnevnim redom. Kot člani se smatrajo tisti, ki so plačali prispevke najmanj v znesku 10 Din. Podporno društvo v Celju vrši med revnimi dijaki ravno v današnji gospodarski krizi veliko karitativno delo. e— Streljanje celjske družine v Celju. V pondel.iek. dne 15. t. m. ob 30. uri se bo vršilo na kegljišču Celjskega doma otvoritveno sobno streljanje. Vsi člani družine i", tudi oni, ki nameravajo še pristopiti, so vabljeni, da se tega večera zanesljivo udeleže. e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V pon-deljek, dne 15. novembra ob 20. uri bo predaval g. vladni svetnik E. Lilek <0 življenju, poslovanju in vzgojevalnem delovanju Amerikanca Forda«. Predavanje se bo vršilo v risalnici deške meščanske šole. Pristop imajo tudi nečlani. e— Francoski krožek v Celiu je otvorl!' za pouk francoskega jezika več tečajev. Za odrasle se vrši v začetnem tečaiu vsak torek tn četrtek od 1S.30 do 19.30 v pritličju drž. meščanske šole: v nadaljevalnem tečaju vsak pondeljek in petek od 18.30 do 19.30 istotam; v konverzacijskem pa vsako sredo od IS. do 19. in vsako soboto od 2-\ do 21. ure v krožkovem lokalu. Prijave se še sprejemajo. Mladinski tečaj se otvor; tekom prihodnjega tedna. e— Kino v Celju. Mestni kino itra r.a sporedu znamenito zgodovinsko deio r Rc-bin Hood«. V glavni vlogi Douglas Fair-banks — človek iz gumija, znan iz filma »Zorro«. V filmu sodeluje 659-1 ljudi in več tisoč konj. Film prikazuje običaje srednjeveških vitezov in njih opremo. K:no Gaber-je pa predvaja popolnoma nov film. -Prvi vitez francoskega kraljestva«. Njega vsebina in režija nudi gledalcu velik užitek. Sprememba v trboveljski občinski uoravi Socijclderr.^krzt župan Ignac Siiter prevzel župan',ke posle. — Za podžupana izvoljen demokrat Čustev Vcdušek. bivši gerenf. Trbovlje, 11. novembra. V sredo, 10. t. m. se je vršil prevzem trboveljske občine. K temu aktu so bili povabljeni poleg župana bitterja občinski svetovalci: Gustav Vodušek. Josip Goro* pevšek. Vinko Grabnar. Jakob Kienovšek. Ivan Krušlč, Karol Malovrh, Edvard Ju rs javec. Ivan Jazbec, Franc Pliberšek. Alojs zij Vrbnik, Rudolf Persoglio in Rudolf Ahac. Predno je sledila zaobljuba župana in svetovalcev, je nagovori! zbrane g. okrajni glavar vladni svetnik Pinkava. ki ie med drugim izreke! g Vodušku kar najlaska« vejše priznanje za vzorno vodstvo obč;r.t v gerentski dob' G Vodušek. ^ je zah\2. lil glavarju za njegovo izdatno podporo in obenem naglasil važnost aanašniega anc. ker je poteklo 15 let. odkar ie bil izvoljen zadnji občinski zastop Končno ie vstal žu= pan Sittcr in izrekel željo, da bi ga g Vo= dušek, s katerim sta 10 let delovala skupaj v občinskem zastopu. krepko podpira! Zatem se je oglasi! k besedi podžupan g Vinko Crchncr Očrta! ic svoje de'ov2= nje v raznih korporacijah. k; mu iemlje mnogo časa in podal izjavo, ca odstopa kot podžupan Za njim so po vrsti podali izjave, da odstopajo v korist g Voduška kot vpoštev prihajajoči za podžupan-ko mesto po številu glasov gg Klencvšek, Krušič in Malovrh Na ta način zvoijeni podžupan Vodušek ie izjavil, da sprejema podžupansko mesto, če opust: večina svos je strogo razredno stališče in ako se bu moglo res delovati za blagor vseh ljud-kih plasti v občini Predvsem ga ae bodo sm<-It ovirati v njegovem kulturnem itremljc nju. Domačini niso bili n;kdar sovraži delavstvu, ki tvori večino vojikev 7. ' da bi se napredni sloji združi; pr! v lavnih nastopih, zlasti pa pri volitvah Občinski svetovalci, ki rvoriio več;r občinskem zastopu. so se izrekli spora; I ne z izvajanji predgovornka. nakar je javil g. Kienovšek. da pripada g Vodu; podžupansko mesto tudi zato. ker ie f njegova lista druga niimočneiša v obč;r Sledila ie nato formalna predaja župar ' skih poslov novemu ruptnu Poskus 7 redno poslovanje obč zastopa je naprpv, ljen. Dogodki bodo pokazali ali se tudi obnese. iii asi onstran granic Conskim Italijanom jc prineslo «od« rešenjc-> številna gru.ka razoča .nja. Ra» čunali so na to, da bodo gospodovali v deželi ni in Ja bo Gorica lepo cvetela kot središče pokrajine šel *-i je val iz Ita« Iije in odnesel njihove upe Danes gospo« du,e nad Gorico Videm, dežela je razko« sana, gor.sKo mesto propada. 7 vseh -o« dilnih in -namejših državnih lužbah >o nameščeni "osnodj ■ iz Italije in marsikak domači italijanski uradnik tiči danes daleč od svoje Gorice. Odpadla bo tudi trgovska zbornica. 1 ' ie dajala Gorici velik del živ« Ijenja V deželo došlo gospodarstvo obču« tijo bridko raz odni odrešenci, fašisti pa se znašajo vselej, kadar m zavre kri, nad «drugorodci». Saj ti vendar niso krivi, ako se domačim Italijanom ne godi tako, ka« kor so sanjali nekoč, ko so bili še navdu« šeni pa jih je takrat tako lepo negovala tista ormaledetta Austria® Ni pa dvoma, da trezni Italijani, stari Goričani, obsojajo fešistovsko divjanje, ali proti fašistovske« mu početju danes v Italiji ni varstva Ita« lijanska oblast izigrava goriške Italijane v nespametnem boju Slovenci, dopušča jim napadanje drugorodcev. da toliko lažje po« tem gospoduje nad enimi in drugimi Gos ri.ški Italijani so oslepljeni, da ne vidijo, kako si sami izpodkopujejo svojo eksisten« co in napravljaio pot italijanskemu življu iz starih provinc na Goriško v svojo ško» do. Prav bi bilo, ako bi v teh dneh razmi« sijali o tem njihovi voditelji, v katerih ro» kah je sedaj začasno tudi vodstvo fašiz« ma.. p— Izdajstvo y Marezigah. Tržaške «No» vice® so pisale nekaj o izdajstvo v Marezi« gah v Istri... Gozd se pritožuje, da ga izdajajo bratje. V gozd je udarila seki« ra.. Fašistovsko glasilo rohni najprvo nad «Novicami», da napadajo fašizem, ki se razvija uspešno po Marezigah in okoli« ci. nato pa ponosno zatrdi, da številni «iz« dajalci* v Marezigah in drugodi, organizi« rani v fašistovskih vrstah, piskajo na to »propagando sovraštva in odpora® No, čemu pa potem tako razburjenje, katero kaže «11 Popolo di Trieste®? p— Državni vpokojenci so zopet zboro« vali v Trstu in sprejeli resolucije, ki se tičejo ureditve in podelitve pokojnin, od« pravnine za odpuščene uradnike itd., stva« ri, ki so se obravnavale že opetovano pa še vedno niso rešene in kdo ve, če se sploh rešijo in uredijo kdaj Predsednik je po« zval vpokojence, naj žrtvujejo enkratno 1 odst. poviška, ki ga dobe na podlagi za« kona z dne 13. avgusta t. L, v prid dru« štvenemu skladu za obdaritev najpotreb« nejših društvenih članov o božiču. Iz Kranja r— Družabni večer samskega kluba, ki bi se imel vršiti v soboto dne 13. novem« bra v Narodnem domu, ie preložen na pri« hodnjo soboto. r— Zanimanje za loterijo Kolašic je med prebivalstvom tako veliko, da je bilo iz« ročenih v razprodajo šc novih 1200 srečk. Dobitki — ročna dela Kolašic Kranja, ki jih je že n..J !00. so razstavljeni v oknih podružnico Ja!'-ansko«nodunavske banke ter vzbujajo največjo pozornost. Srečke bodo v razprodaji do žrebanja v pondeljek dne 15. t. m. Ne zamudite te prilike! Iz Trbovelj j— Iz gledališke pisarne. V nedeljo, ob 15. uri in v pondeljek ob 20. zvečer se uprizori ljudska igra s petjem in godbo v 7 slikah »Deseti brat® Godbo oskrbi «Sa« Ionski orkester Ptuj® Dirigira rav Glas« bene Matice g. Pahor. Pripravljajo se ve« seloigra «Težke ribe® in Rcmčeva «Mag« da®. j— Nevihta. V četrtek zjutraj je div« ja!a nad našim mestom pristna poletna ne« vihta z močnim grmenjem, udarjanjem strel in hudim nalivom, ki je povzročil nevarnost zopetne poplave. Preko noči pa so naglo narastle vode zopet padle j— Msrijonetno gledališče. Da ustreže dramatično društvo tudi našim malčkom, je nabavilo marijonetno gledališče in bo prirejalo predstave. Obenem se bo pričelo s predavanjem bajk in pripovedk Otvori« tev gledališča za malčke bomo pravočas« no javili. t— Seja občinskega svetovatstva se bo vršila v sredo 17. t. m. Obravnaval se bo proračun za 1. 1927 Plenarna seja bo skli« cana 14 dni pozneje. r— Fantovski pretep pri Sv. Katarini. V &čah pri Sv Katarini se ic razvil med Martinom Krežetom. Jožefom Jagrom in Alojzem Dernovškom prepir Martin Kre« že je razgret nenadoma potegnil nož in navalil na svoja tovariša. Oba sta bila hu» do obklana. zlasti pa še Jager. katerega poškodbe so težkega značaja Vzrok spo« pada je bila ljubosumnost radi nekega de« kleta. t— Osemletna deklica povožena. Včeraj okoli pol 12 dopoldne je povozil Mihael Prašnikar, posestnik iz Sv Planine 8Ietno Amalijo Koprivčevo, hčerko rudarja iz Retja Nesreča se je pripetila na Vodah pri poštnem uradu 1 Prašnikar je peljal voz, naložen s hlodi. Sedel je na spred« njem delu voza in se ni dovolj zanimal, kaj se godi za vozom Tako je prišlo de« kletce pod kolesa, ki so ji strla noge. t— Sava pogoltnila konje. Posestnik Fr Rotar, vulgo Račk. doma iz Prapretnega, je peljal pohištvo vpokojenega poduradni« ka Kanglerja za Savo proti separaciji. Ko jc prišel do Erženove hiše, so ga ljudje svarili, naj ne gre naprej, ker je Sava sta« Ia visoko čez cesto Račk pa se ni zmenil za svarila in je pognal konje čez vodo V naslednjem trenutku je vse skupaj poteg« nila Sava v svoio strugo Račka so lesni nakladači z veliko težavo rešili sigurne smrti, medtem ko so konji utonili in jih dosedaj še niso našli t— Dovolj vagonov na razpolago Od pondeljka do včeraj je bilo naloženih na separaciji v Trbovljah okoli 1700 vagonov premoga Kljub velikemu prometu na ta« ko ozkem prostoru se vrši poslovanje brez hibno 7.:. sedaj je opažati edinole še ob sobotah. •» Te dotok vagonov premajhen t— Gerent okrajnega zastopa dr Roš je bil včerai na inspekciiskem ogledu v Tr« bovljah. t— Odlikovanje rudniškega ravnatelja Okrajni glavar Pinkava je te dni izročil rudniškemu ravnatelju v Trbovljah inže« njerju Juliju Pauerii red Sv Save III raz« reda t— Francosko generalno društvo za emigracijo obvešča trboveljsko delavstvo, da jc z 21 oktobrom povišalo plače rudar« skim delavcem, ki prejemajo odslej: v I kategoriji minimum 24 frankov povprečno 29, v II minimum 21 in povprečno 29, v III. minimum 20 in povprečno 20 frankov Program Kino Sokol Trbovlje t dne 13 in N. X P u s t o t o v i n a S | DIRKA V SMRT l filmska atrakcija. Na stotine presenečenj t in iznenad- m v VII skrairo napetih čin h t Oglejte si slike v naših omaricah. Sokol ■ »:no - Trbonije, | UMO M»M*>t>ll Sokoi «Strossmayerjev večer» priredi Ljubljan« ski Sokol (Narodni dom) danes 13. t. m. ob 8. zvečer v svoji sejni dvorani O J. J. Strossmaverju in Ljubljanskem Sokolu, katerega ustanovni in častni član jc bil, govori društveni starosta br Bogumil Kaj« zelj G prof Zgrabljic pa predava pred« vsem o Strossmayerju — človeku, ideolo« gu in delavcu. Bratje in sestre, Vaša dolž« nost je posetiti polnoštevilno ta večer, da počastite spomin velikega moža Zdravo! Prosvetni odsek 1452 Sokolska prosvetna šola pri Sokolu l na Taboru Sokol I. pri svojem težkem delu o gospodarskem pogledu ne zanemarja no« tranjega vzgojnega dela v telesnem in pro« svetnem oziru Začrtana prosvetna šola se vrši nepretrgoma dalje in danes, dne 13. oktobra bosta zopet dve predavanji, in si« cer govori o sokolski ideji savezni staro« sta br E. Gangl. takoj nato pa br dr Vr« tovcc o alkoholu in nikotinu v zvezi s telovadbo Ni nam treba posebej poudarjati kolike važnosti sta obe temi za sokolsko članstvo, zato smo pa trdno uverjeni. da bosta tudi te dve predavanji posebno do« bro obiskani, zakaj prvi pogoj za dobro članstvo je. da isf predvsem do podrob« nosti pozna sokolsko idejo Oseba br pre« davatelja nam iamči, da bo predavanje za« nimivo in globoko zamišljeno Tudi druga tema jc za članstvo iz telovadnice velike važnosti, da spozn pogubni vpliv alkohola ir nikotina na telovadca — Predavanje se prične točno ob 20 uri. na kar še posebej opozarjamo, da m bo zamudnikov Pre« davanje sc vrši zopet v moški garderobi nove stavbe, vhod pri južnih vratih iz let« nega telovadišča Ncptunske konvencije z Italijo so, ker tangirajo bistvene interese našega narol: r.b Jadranu, vzbudile živahne proteste celokupnega jugoslovenskega Sokolstva. Ne samo Dalmacija, ves Savez ie vloži! protest Da je bil naš korale pravilen, vidimo iz glasi) posameznih žup in društev, ki se popolnoma strinjajo s Savezom v tej zadevi. — »Sokol ska misao?., list sokolskega društva v Som boru. pravi med drugim o teh konvencijah z ozirom na protest sledeče: v svoji 8. številki so tekmovalne vaje za Olimpijske igre leta 1928 v Amsterdamu že trotovo Sestaviti «o jih tehničari nizozemske te1o v »dne zveze. — Vaje se nahajajo že v korekturi •tX ■ ■i šmei *eira m brzina • m 101-. I« • ■> H Vrst h o iGKOVhli , ridavint in i E oisizovania f 665 3 0 92 -nirn<. 10 megla Liubljan. . I 7i6 5 3 ( 93 NN\V 0.5 10 megla fdvored | 14. 764 6 9-9 78 mirno 4 21 7661 8-j 85 NNE 05 3 megla Marboi . . . 8 75S7 It 91 NW 5 10 megla /.agreb . . . S 763 4 9-0 8 SW 3 5 megla Beograd . . . 6 0 10-ti 80 SE 5 3 2.0 Sarajevo . . . 76?-8 5-0 mirno 10 megla ^koplje . . . 000 0 o-o 00 0 Dubrovnik . . 6-i-x 17-0 56 N 13 2 Solit .... r ■ 642 150 82 NE 3 7 morje lahko Praha .... 7 763-3 9-0 - SE 13 10 megla 0.3 Solnce vzhaia ob -53 zahaja ob 16-iS una /zhaja ob 13 09 *ahaia ob 2247 Povprečni barometer je danes v Ljubljani višji za 0.4 tnm kot včeraj. Naivišia temperatura danes • Ltuhliani 10 s najnižja 2 4 C Tržaška vremenska napoved ia soboto: šibki severni vetrovi. Nebo spremenljivo. Temperatura od 8 do 13 stopinj. Morje mirno. tiskarne ter bodo, čim izidejo, takoj razposlane vsem članicam mednarodne telovadne zveze. — Svoj pristop v MTZ je ponovno priglasila Madžarska, ki jc bila. kakor znamo, dosedaj že dvakrat odklonjena. — Ravno tako se zanima za vstop nemška turnerska zveza, ki je zaprosila, da se ji pošljejo čim preje pravila in statuti. Šport Zaključek prvenstvene sezone v Celju Atletiki : SK Celje 6 : 3 (3 : 0) Prošlo nedeljo se je odigrala v Ceiju za« ključna prvenstvena tekma jesenske sezo« ne, in sicer med obema lokalnima rivalo« ma: Atletiki in SK Celje Z ozirom na ri« valiteto obeh klubov je tekmi prisostvova« Io precejšnje število publike, ki so z za« r.imanjem zasledovali napeti potek tekme. Atletiki so predvedli igro kakor v času svoje nekdanje najboljše forme. Vsi deli moštva so medsebojno izborno vigrani, a sleherni igralec se odlikuje z nenavadno odločnostjo in borbenostjo. Priznati se tu« d: mora, da so igrali skozinskozi fair. Nji« hova premoč v igri nam dokazuje rezultat 6 : 0. s katerim mj vodili do 17 minute dru gega polčasa. Najboljši del moštva je bil napad in krilska vrsta. Obramba ni imela prilike, da bi se izkazala, vendar se lahko trdi, da je vratar Schiicker eden naših naj« boljših. Gole so zabili Janešič I. 3, Janešič II, 1, Gradischer in Blechinger po 1. Po« sebno gol poslednjega z glavo je bil kra« sen. Moštvo SK Celja je precej nazadovalo. Žalostna resnica, ki kaže, da se klub pre« malo briga za vzgojo dobrega naraščaja. Stari kanoni niso več za uporabo Moštvo je v vseh delih odpovedalo, le napad se je proti koncu nekoliko znašel ter pričel napadati. V tem času pa tudi ni imela na« padalna vrsta SK Celja težkega posla, kaj« ti Atletiki so igrali brez vratarja in s tež« je blesiranim srednjim krilccm. kateri ie do blezurc odigral eno svojih najboljših tekem Poraz SK Celja bi bil brezdvomno kata« strofalen, da ne bi prišlo do dejanskega spopada med napadalnim igračem Celja V. in vratarjem Atletikov. Sodnik je oba izključil. Zadnji gol za Celje je bil avto« gol Atletikov. Sodil je g. Ochs v splošnem dobro, za« meriti mu je Ic, da je dovolil preostro igro. Tekma se je odigrala na Glaziji. ki ni ograjena in vsled česar je dana možnost zastonjkarjem. da lahko nemoteno prisost« vujejo tekmovanju. Prvenstvena tabela celjskega okrožja iz« gleda sledeče: 1. Atletiki, ki imajo 6 točk ter razmerje golov 29 : 3 v dobro, sledi Red Star z dvema točkama in razmerjem 5 : 13, kot tretji SK Celje brez točk z goli 5 : 9 in SK Šoštanj 0 točk, razmerje golov 17 : 2 Službene objave LNP. Sjvoroča se vsem klubom LNP«a, da se vrši izredna glavna skupščina jutri, v nedeljo, dne 14. novem« bra v restavraciji «Zvezda», in sicer ob 10 uri dopoldne. Dnevni red v smislu skle« pa JNS. objavljen dne 22. X 1926. v «Ju« tarnjem listu®, in kar je tudi LNP že ob« javil Pozivljejo se gg. revizorji, da se vr« ši pregled podsavezne blagajne danes v soboto ob 20 uri v Narodni kavarni. — Tajnik Nogometne tekme nu igrišču Ilirije 14. I m. Dopoldne ob 10.30 igra SK Jadran prijateljsko tekmo s SK Panonijo. ob 14. igrata SK Reka in rezerva Ilirije, ob 15.15 na SK Krakovo z SK Trbovljami. SK Ilirija (nogometna sekcija). Jutri, nedeljo ob 14. prijateljska tekma s SK Reka Ob pol 14. naj bo na prostoru slede« če moštvo: Kreč (Čebotarev); Jenko, Do« linar; Volkar, Žitnik. Košenina Kušar: Vr« hovnik. Šiška. Tomažič. Vrtačnik. Brglez. Rihai Odgoditev amsterdamske olimpijade. Amcrikanski listi javljajo, da se bo am» sterdamska olimpijada, ki bi se morala vr« šit: leta 192S odgodila na leto 1929 Ame« rikanccm ne konvenira ta odgoditev. ker se boje konkurence nemških atletov. SK Jadran Danes ob 20 sestanek re« zerve pri Mraku Bolgarija brez nogometnega prvaka. Tekmovanja za bolgarsko prvenstvo so končala, ne da bi bil za tekoče leto kake« mu klubu priznan naslov bolgarskega pr« vaka. Zmagal ie sicer SK Slavija. vendar pa je razsodišče bolgarskega nogometnega saveza razveljavilo finalno tekmo, obenem pa p repovedalo njeno ponovitev Naslov prvak za I925«1926 se ni priznal nobe« nemu klubu. Poka! kralja, ki ga dobi vsa« kokratni prvak, ostane torei eno !eto brez lastnika Poszony. dosedanji trener Gradjan« skega ie sprejel mesto trenerja pri zna« nem budimpeštanskem klubu Ujpest Kolesarske dirke .4SK Primorje Ju« tr: v nedeljo ob 14 se vrše na dirkališču ASK Primorje, Dunajska cesta velike ko« lesarske in motociklistične dirke Jurija je sestavljena sledeče- Vodja Brumat. tajnik in zapisnikar Šturm. starteria Šiškovič in Ivan Kosmatin. časomerilci Brumat, Gor« lanc Zalokar in Z\volinskv. sodniki Nar« din. Besednik. Ogrin. Schmif in Moran. zdravnik prof dr Zalokar maserji Svetlič, Trost lanovskv in Vončina Navedeni gg se vljudno naprošajo da so ob 13.30 na dirkališču Vsi dirkači pa se pOzivliaio da pride io v nedel jo dopoldne ob 10.30 v re« stavraciio pri Novem svetu. — Načelnik ad PTUJ__ NapiS' ua ploščah prevlečen z radiotinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. En primer- :nocavkekl)u Gospodarstvo Tržna poročila NoTosadska blagovna borza (12. t. m.). Pšenica: baška, 4 vagoni 292.50. Oves: baški, 1 vagon 155. T u r š 5 i c a: baška, Sombor, 5 vagonov 132.50: baška, nova, Ce-lebija. 1 vagon 147; sremska, sušena, 9 vagonov 152.50—155; banatska, stara, 1 vagon 175; banatska, sušena o vagonov 152.50 Moka: baška, c2». 2 vagona 407—410; baška, <5>, 1 vagon 3fi0; baška. <6:>, 1 vagon 590. Fižol: sremski. beli, 1 vagon i70. Tendenca mirna. Svinjski sejem v Mariboru (12. t. m ). Dogon 303 svinje. Cene: prašiči 5—0 tednov stari 75—100. 7—9 tednov 125—150, 3—4 mesece 250—300. 5--7 mesecev 420—450, 3 do 10 mesecev 525—550. 1 lelo 100—1200 Din. Kilogram žive teže 9.50—11.50. mrtve 15—17 Din. Prodanih je bilo 216 komadov. Kupčija je bila živahna. Dunajska bona za kmetijske produkte (11. t. m.). Iz Amerike in Budimpešte slabša poročila. Dunajsko tržišče brez poslov. Uradne notice nespremenjene. = Anketa o borznem zakonu v Ljubljani Včeraj se je vršila pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo anketa o načrtu zakona o borzah. Anketo je otvoril predsednik g. Jelačin. povdarjajoč, da je treba z vsemi silami stremeti za tem, da se ne uzakoni določilo načrta, po katerem bi se smelo opravljati valutne in devizne posle samo na bor zah v Zagrebu in Beogradu. Predsednik Zveze industrijeev g. D. Hribar je v izrrpnih izvajanjih naglasa 1 da pomeni določilo, po katerem ne bi bilo niti zakonske možnosti, da dobi ljubljanska borza koncesijo za trgovanje z devizami in valutami skrajno pre-ziranje gospodarskih interesov Slovenije. Proti takemu poniževanju se mora odločni) protestirati. Izvajanjem D. Hribarja ie pridružil predsednik Društva denarnih zavodov gen. ravnatelj src-sp. Tvkač utemeljujoč. da zahtevajo odlični interesi, tako gospodarskih in konsumentskih krogov Slovenije, da se dovoli ljubljanski borzi čim prej trgovanje z devizami in valutami. Preeitala in odobrila se je nato tozadevna spomenica, že poslana od zbornice na inicijativo borznega upravnega sveta, vsem merodajnim faktorjem. — Po tolmačenju tajnika dr. Plessa je sledila za tem razprava o posameznih točkah načrta. Razprave so se udeležili gg. gener. ravnatelj Tvkač. ravnatelj dr. Slo-kar. dr. VVindiseher. dr. Dobrila, dr. Golil, inženjer Hribar. Knez. Zaključke ankete bo zbornica predložila ministru trgovine in industrije. = Dohodki darkov. Neposredni davki in doklade (brez invalidskega davka, poslov-noprometnega davka, izrednih doklad 500 in 30 odstotkov, komorske doklade in vojni-ce) so vrgli v dobi od 1. januarja do konca julija t. 1. v vsej državi 38627 milijona (lani v enakem času 496.92 milijona j dinarjev. Na Slovenijo odpade od tega 48.59 milijona dinarjev (lani v istem času 71.47 milijona). Davka na poslovni promet se je plačalo v enaki dobi 99.37 milijona (lani 126.19 milijona). Na Slovenijo pride od tega 22.81 milijona (lani 22.83 milijona). Invalidski davek ie donesel 71.04 milijona (lani 18.S3 milijona). Samo v Sloveni.il 12.27 milijona (lani 8.78 milijona). Na vojnici se je pobralo v vsej državi 0.22 milijona dinarjev. = Izvoz mesnih produktov v Avstrijo. Na zadevno intervencijo našega ministrstva za trgovino in industrijo je avstrijsko ministrstvo za gozdove in kmetijstvo odgovorilo našemu zunanjemu ministrstvu, da za uvoz mednih proizvodov iz nase države ni potrebno posebno dovoljenje, ki ga izdaja avstrijsko ministrstvo za gozdove in kmetijstvo. Pri uvozu naših mesnih proizvodov v Avstrijo se uporabljajo odredbe nove veterinarske konvencije, sklenjene med našo državo in Avstrijo. = Težka davfna bremena. V finančnem ministrstvu rešujejo številne prošnje (največ iz Hrvatske in Slavonije) za plačevanje zaostalih davkov v obrokih. V kolikor so priloženi zadostni dokazi o nemožnosti naen-kratnega plačanja dolžnih davkov, se običajno takšnim prošnjam ugodi V ministrstvu je tudi več pritožb, da so davčna obla-stva napačno izračunala in predpisala^ davke. Taki posreški se zgode pogosto pri pre pisavanju. Ministrstvo je odredilo.^ da se takšni dvomljivi primeri prekontroliraio = Spremembe pri preračunavanju ne Z!>odneošte in brzo-jav ie podpisal naredbo. po kateri se zniža ekvivalent za zaračunavanje poštnih taks v prometu z inozemstvom na relacijo 1 zlati frank enak 12 papirnatim dinarjem (doslej 15 papirnatim dinarjem). Naredba bo stopila v veliavo 1. januarja 1927. - Novi sedež Mednarodne donavske komisije je Dunaj. Na zasedanju Mednarodne donavske komisije, v kateri je zastopana tudi naša država, se je sklenilo preložiti sedež te komisije iz Bratislave na Dunaj, in sicer za pet let. = Seja upravnega odbora Narodne banke se je vršila te dni v Beogradu. N'a seji sta Novakovič in Srečkovič referirala o svojem bivanju v Zagrebu ia o reviziji nekaterih zagrebških bank. Njun referat ni objavljen. Izčrpnejše bosla o tem poročala ua seji glavnega upravnega odbora 15. t. m. in se bo takrat njuno poročilo objavilo javnosti. — Naši zlatniki bodo služili lc za podl i-po Narodni banki. Kakor poročajo iz Beograda, naši 20dinarski zlatniki, ki so bili kovani v Parizu, ne bodo izročeni prometu, ker nimamo zlate valute, temveč se bodo zamenjali za odgovarjajočo zlato moneto bivše Avstro - Ogrske in drugih držav ter boio služili kot del zlate podloge Narodne banke. = Načrt menično - čekovnega zakona io dovršen in izročen ministru za trgovino in industrijo. Načrt bo te dni predložen ministrskemu svetu v odobrenje. = Odpravljen konkurz. Konkurz, razglašen nad imovino Alojziju Gimplja. je o I-pravljen. ker se jc v^a masa razdelila. = Muzej za trsoviuo in industrijo kralj •-wne SHS v Berlinu. Z dovoljenjem našegi ministrstva za trgovino in industrijo se jo ustanovil v Berlinu gori omenjeni muzej, ki si je stavil naslednje naloge: stalno razstavo kmetijskih in industrijskih proizvodov Nemčije in Jugoslavije, zbirko katalogov in cenikov nemških in jugoslovenskih tvrdk, dajanje informacij o tvrdlcah in poedincUi, izvoznih in uvoznih možno.-tih. prevoznih in carinskih stroških ter potovanjih, železniških in parobrodnih zvezah, ustvarjanje trgovinskih slikov mel kupci in prodajalci obeh držav, reševanje sporov potom poravnanja ali razsodišča in podobno. Honorarji muzeja so določeni ? tarifo. Kdor ima namero, da stopi z Nemčijo v trgovinske stike, naj se obrne na la muzej, ki ima svoje Likale v Berlinu. Li'i'zo\vslras?e 91a. — Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo 10 ton oglja ter za dobn\ ■ avnalnih plošč, meril iu lopat za prem- 'o 19. t. m. za dobavo žeb-ijev iu vi i : r za dobavo bombaževine; do 23. t. i: oavo 5000 kg ter - asfalta; do 16. t. m 'Ibe za dobavo pisalne krede, oljnate _ inija, terpcutinovega olja, klobučevinc; lo 19. t. m. za dobavo železnih blagajn; do 26. t. m. za dobavo gorilcev za petrolej. Pogoji so na vjiogled pri imenovanem odelenju vsak delavnik od 10. do 12. — Direkcija državuega rudnika v Velenju sprejema do 16. t. m. ponudbo za dobavo raznega železa, jekla in mazilnih plošč; do 18. t. tu. za dobavo smrekovih plohov; do 20. t. m. za dobavo jamskega lesa; do 2"2. t. m. za dobavo 2 motorjev za direktni pogon centrifugalno punipo iu za dobavo transformatorskega olja. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 23. t. m. ponudbe /.a dobavo jamskega lesa. — Vršile so bodo naslednjo r.fertalne licitacije: 20. t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede oddaje, pravice zakupa pridobivanja ledu iz ribnika. desno od proge SI. Ilj - Rakek pri Psar-jili med postajama Celje in Laško za dobo od 1. decembra t. 1. do 31 marca 1927. N i tančnejše v Zbornici za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani. = Težkoče okro^ ustanavljanja kartel-i industrijrev aluminija. Iz Pariza poročajo, da so se pojavile pri pogajanjih med francoskimi, nemškimi in belgijskimi produceti-ti aluminija za ustanovitev kartela resne težkoče. Zalo ni upati, da bo kmalu prišlo do ustanovitve. = Vprašanje stabilizacije francoskega, iranka. Z belgijsko valutno reformo se ba. i vse francosko časopise, ki izraža domnevo, da bo končni rezultat stabilizacije povoljen. V zvezi s to valutno reformo so začeli francoski finančni krogi resno obravnavati vprašanje, na kakšni podlagi naj bi se tlabilizi-ral francoski frank. Na eni -trani se trdi, d:i bo Poincarč posnemal belgijski vzgled, ,ia drugi strani pa se čujejo glasovi, da nam rava Poincare stabilizacijo franka uravnati po italijanskih metodah. Kakor zatrjuje;o zopet drugi, pripravlja Poircare načrt, ki bo držal nekako srednje poti med belgijsko reformo in italijanskimi metodami. Nedvomno Poincare z velikim zanimanjem zasleduje učinek belgijske valutne reforme in pi finančne akcije italijanske vlade, ker se je te dni ustanovilo pri francoskem poslaništvu v Rimu mesto finančnega atašeja, katerega dolžnost ie. da nroučava italijanski finančni načrt. Če bo francoski frank še zrasel. bodo tudi Francozi počasi izpreglerlali, da je čim jireišnja «t»bil;zacija v vsakem pogledu koristnejša, kakor pa d\'gauje v;>,-lule. Borze 12. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 75—79, Vojna škoda 335—0, 7. a sta \ ui in komunalne Kranjske 21 -22. Celjska posojilnica 195-198. Ljubljanska kreditna 140-0 Merka nt i! na 99—0. 1'raštediona S65—868, Kreditni zavod 165-173. Strojne 100—0. Trbovlje 325—0, Vevče 105—0. Stavbna 55 do 65. šešir 104—O. — Blago: Brez zaključka. Običajne ponudbe in povpraševanja. ZAGREB. Zasebni papirji nespremenjeni. Vojna škoda popustila. Promptna se ie trgovala po 331—332. — Italija se je v po-čeiku trgovala po 230.5—231. a je na vest o svoji mednarodni čvrstoči poskočila na 234 Pariz je čvrsteiši za 2 točki. Dunaj in Berlin sta slabša. Ostale devize nespremenjene. Skupni promet 7.6 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 797.93-SOO.93. Berlin iznlaeilo 1346 1 5 do 134915. Budimpešta 0.07935—0.07965. Italija izolačilo 230.99—232.99. London izplačilo 274.65 - 275.45. Ne\v York ček 56.53—5673, Pariz iznlačilo 185—187. Praga izplačilo 167.7—168.5. Švica izplačilo 1092.75-1095.75 valute: bančni: Eskomotua 100—100.5, t Hipo 56.25—57. Jugo 95—96. Prastedioua 865 -867.5, Ljubljanska kreditna 143-150; industrijski: Slavonija 32 —33.5. Trbovlie 335—345. Vevče 105—0: državni: investicijsko 76—76.5. agrarne 43.5—41. Vojna škoda, promptna 331.5- 332. november 331—332.5. december 334—334.5, kasa 330.5—332. BEOGRAD. Devize: Dunaj 799 —799". Berlin 1346.5—1347.5. Budimpešta 0.0796 do 0.07975. Bukarešta 31—31.5. Italija 235 do 235.75. London 274.9—275, New Vork 56.6 do 56.63. Pariz 186—187, Praga 167.9—16*. Švica 1094-1094.25. CURIH. Beograd 9.15. Pariz 17.05, Lom-don 25.1525. Ne\v York 518.625. Milan 21.3.". Praga 15.36. Dunaj 73.05, Berlin 123.15. TRST Devize: Beograd 42.75—43"A Dunaj 340—350. Praga 71.50—7250, Pari/. 78—79. London 116.85-117.85. Ne\v York 24.30_24.45. Curih 465—475. Budimpešti 0.0335—0.0345, Bukarešta 13—14; valute: dinarii 42.25—43.25 dolarji 24.10—2435 20 zlatih frankov 95—100, zlata lira 464.S4. in Letošnje Noblove nagrade Razdelitev Noblovih nagrad za letošnje leto je bila v četrtek v Stockholmu določena naslednje: Lansko literarno nagrado prejme — kakor smo že včeraj kratko, poročali — svetovnoznani angleški dramatik Bernard Shaw. Letošnja ostane nepodeijena. Za fiziko prejme letošnjo Noblovo nagrado francoski raziskovalec Terrin, dočini se lanska, ki ie ostala nepodeijena, dodeli v enakih delih prof. Francku v Gottingenu in prof. Hertzu v Halleu. Za kemijo prejme letošnjo nagrado švedski profesor kmetje 114, ribiči 143, mizarji 148, peki 172, tekstilni delavci 186, krojači 1S9, zdravniki 202 (!) mesarji 211, gostilničarji 274, berači 338. O starem Rimu smo že govorili. Mesto Rim je središče tedanje države, toda štel je le 900.000 prebivalcev. Vzlic temu več kakor 1000 let ne srečamo tolikšne številke, zakaj London ie še v 14. stoletju štel jedva 35.200 ljudi in šele leta 1800. je narastel na 959.000 Takrat ie imel Pariz 547.000, Rim 153.000, Dunaj 247.000 in Berlin 172.000. Berlin je v 120 letih narastel na 3,804.0:4), še hujš-i relativni in absolutni porast pa izkazuje Ne\vyork, ki je imel leta 1800 ■ 79.000, leta 1920. pa že 5 milijonov 620 ! tisoč prebivalcev. Na vsej zemlji je da-; nes le 15 mest. ki štejejo nad milijon ljudi; od teh jih je po pei v Evropi, Ameriki in Aziji. Da je Amerika najbogatejša dežela na svetu, je znana stvar. Že leta 1896. je bilo cenjeno narodno premoženje Ze-dinjenih držav na 16.350 milijonov funtov šterlingov, t. j. na 4.4 bilijone dinarjev po današnjem kurzu. Angleško narodno premoženje so takrat cenili na 11.806 milijonov (3.2 bilijona Din), francosko na 9.690 (2.6 bilijona), nemško na 8052 (2.1 bilj.). Bogastvo celega sveta pa ie bilo pred vojno taksirano na 4000 milijard zlatih mark ali na 55 bilijonov dinarjev. Svetovna vojna je pogoltnila na direktnih neproduktivnih izdatkih 260 milijard dolarjev, na indirektn:h pa 90 milijard, skupno torej 350 milijard j ali 35 odst. celokupnega svetovnega j premoženja. Zadni e ure morilca Led Bernard Shaw, je prejel literarno Nobkjvo nagrado. Svedberg (Upsala). dočini se lanska nepodt-ljena prizna prof. Szigmondiiu v Gottingenu. Nemci so ponosni na tri od šestih nagrad, a podelitev literarne nagrade Bernardu Sha\vu je vsekakor glavna senzacija v zgodovini Noblove ustanove, ker je komisija doslej Shawa odklanjala z motivacijo, da njegova dela ne odgovarjajo bistvenim pogojem idealne osnovne tendence. Z letošnjo naklonitvijo NoblOve nagrade pa dobi Shav tudi veliko zadoščenje za_ veliko omalovaževanje od strani angleške javnosti povodom nedavne 70 letnice. Poleg Shawa so bili za literarno nagrado letos konkurirali: Thomas Hardv. Sig-rid Undset in Olaf Duun. Inieresantne številke Založba Mosse v Berlinu izdaja vele-interesantno delo «Die VVelt in Zahlen», koje prvi štirje deli so že izšli. Celotna zbirka bo štela sedem zvezkov, ki bodo vsak zase obravnavali posebno panogo. Die Welt in z.ahlen» je popularno pisana, z nazornimi diagrami opremljena statistika celega sveta. Iz knjige zvemo n. pr.. da je le 29 odst. zemeljske površine trdna zemlja, vse ostalo pokrivajo morja. Zvemo, da je najgloblje me. sto v morju v Tihem oceanu (9400 m) in da je najvišja gora Mount Everest m). Da je najdaljša reka na svetu Misisipi (6370 km) in da je v tej razpredelnici veletok Donava z 2&60 km šele na 22. mestu. Kdo izmed nas še ve, da je štelo staro rimsko cesarstvo, ki mu ie bil podvržen ves tedanji svet, le 54 milijonov ljudi? ln da je imela Evropa vt>14. stoletju 100 milijonov prebivalcev, dočim jih ima danes že 449 milijonov? V obče prevladuje mnenje, da je na zemlji več žensk kakor moških in marsikatera stara devica se s tem tolaZi nad svojim samstvom. A to velja Ie za Evropo, kier pride na 1000 moških 1024 žensk. Povsod drugod ie obratno. V Aziji je razmerje 1000 : 95S. v Ameriki 973. Afriki 96S, v Avstraliji celo samo 882. Kateri poklic je najzdravejši, torej najmanj naporen? Statistika pravi, da duhovniški, zakaj duhovniki dosežejo povprek največjo starost. Če taksiramo umrljivost pri duhovnikih s številko 100. odgovarjajo ostalim poklicom sledeče šuvilke umrljivosti: vrtnarji 10S iererja Budimpešta, 12. novembra. Po Budimpešti se ie včeraj busKoma raznesla vest, da je bila prošnja bivšega nadporočnika Gustava Lederer.ia, ki je, kakor bo še vsem v spominu, pred . skoraj dvema letoma umoril s svojo ženo prekajevalca Koudelko in ga oropal in bil potem obsojen na smrt, za pomilostitev odklonjena in da je bila za danes dopoldne ob 9. določena izvedba smrtne kazni. Pred vojaškim sodiščem se je zbrala velika množica ljudi, posebno ko so čuli. da je izrazil Ledere svojo zadnjo željo, da bi se rad še enkrat sestal s svojo ženo, ki se ji je smrtna kazen spremenila v dosmrtno Ker je vodstvo civilne jetnišnice, kjer sedi Mici Lede-rerieva, dalo dovoljenje, so jo z močnim spremstvom prepeljali v vojaške zapore. Vsi so jo radovedno gledali, ko je stopila z voza na ulico in izginila skozi vežna vrata. Obema zakoncema so dovolili četrt ure sestanka v moževi celici. Govorila nista mnogo, ampak skoraj ves čas ihtela. Skoraj deset minut je trajalo, da sta mogla obsojenca spregovoriti. Prisotni funkcijonarji so čuli le opetovane tihe besede: «Tako se je moralo zgoditi.» Še enkrat sta se mož in žena objela in poljubila, nakar je ostal delinkvent sam. Vodstvo vojaške kaznilnice je dovoii-j lo, da posetijo Ledererja sorodniki tekom dneva. In res so ga po vrsti obiskali. Ko so Ledererju sporočili, da je proš- Alexandre Lerroux, vodja španskih republikancev, je bil skup* no s 60 pristaši levičarskih strank, v .Mas dridu aretiran. Osumljen je soudeležbe na katalonski zaroti- Utrdba Prats-de-Mollo frsnooakošpanski meji, kjer je bil aretiran Macia, poglavar katalonske zarote. nja za pomilostitev odklonjena in smrtna obsodba potrjena, so ga zapustile moči. Še vedno je trdno upal, da se smrtna kazen ne bo izvedla. Ko je predsednik vojaškega sodnega dvora preči-tal končno razsodbo, je mogel smrtno bled le zamrmrati: vilne baronske družine iz Estonske in Lat» vije. Iziavili so za slovo novinarjem v Li» bavi, da odpotujejo za vedno, ker se ne bodo povnrli «d bri stari časi® Baroni so nakupili v Braziliji razsežna posestva, kjer bodo gojili kavo in živ:no. Ustanovili so •Baltiško Z?dr\'go» Med izšelienci se na» hajaio rodbine baronov Hahu, Manteuffel, Maidel. Osten«Sacken. ■ im Danes i Prvič v Liubljani! Danes! K a ote 111 lajn. bar tria. — Pre/ ved^na ijuba ie e Iu>k nje n -d a -i j-a, M tjan < fain- 1 uba^ni s stank oln- nevarnosti — fuVj- sum :>s? staie a I rc- 3 ' n m adi tvi.ui. . ini na svoj > ačiii Um iT iz l-.ubo^umi Oiti Z. tvovanje la~'ne ^r v i za 1 ub.jenu b;t e Sijaji,o je prikazana scena ran>fu zije krw . . Prekrasni in očarujoči naravti po-snetk -z ■ u' isa ■■ N z e. Miad ni vstop ni do volien; ELST3JI IZ'.NO MATICA, Najlepši do sedsi izcelani ori:en'aln .eletilm V vlogi prekiasne Jasmine. Naie.iša žen? frarc 'Ske, di\ r.a Huguette Duflos Preski bile si pravočasno vsiopnice! kino v Liubljani E M Impozantna skupščina ljubljanskih akademikov Včerajšnja prva redna glavna skupščina »Sveta slušateljev ljubljanske univerze« je jastio pokazala, da je naša akademska omla-dina v svoji recimo društvenopolitični zrelosti znatno napredovala Kljub razumljivi napetosti, ki vlada med posameznim: skupinami v času volilnega boja — volitve se bodo vršile danes popoldne — je potekla včerajšnja triurna skupščina visokošolcev prav resno Id razmeroma dostojno, ako izvzamemo par razbur'jivih prizorov pri nestvarnih izpadih govornikov grupe levih. Nabito polna zbornica akademikov z galerijami vred je navdušeno in z dolgotrajnim ploskanjem pozdravila predsedstvo, ki ie vstopilo ob 15 s predsednikom pravnikom g. Viktorjem Mačkom na čelu. Po pozdravu predsednika, ki je veljal navzoči omladini in zastopniku rektorata g. dr. Šmalcu, je opisal v lepem temperamentnem govoru pravnik g Joža Likovič neznosne razmere našega življa pod fašistovsko knu-to in dal dušfo čusivom, ki navdaja vso jugoslovesk javnost, zlasti tudj akademsko omladino ob šes*< obletnici črnega Ra-palla Govoru gospoda Likoviča je sledilo dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje ogromne večine navzočih akademikov. Le neznatna skupina takozvanih levičarjev se ie temu spontanemu navdušenju ironično po-smehovala. Poročila odbora so pokazala izredno delavnost prvega predsedstva SSLU in znatne uspehe, ki j'L ie dosegla prva reprezentanca ljubljanskih vUokašoicev »Jutro* .ie v Dijaškem ve=tniku ze podrebno poročalo o delu SSLU doma, v inozemstvu, radi česar vsebino poročil na tem mestu radj po-mankanja prostora opuščamo. O mednarodnih kongresih ie poroča, g Iskra. Delo odbora zlasti zadevo Bolniške blagajne le kritiziral neki medicmec, ki pa ni vedel povedati ničesar pozit.vnega. Akademiki bi pa potrebovali resnih in stvarnih predlogov za ustvaritev samostojne bolniške blagajne! Kritikastru seveda n' bilo všeč, da ie oa-bor vršil svojo nalogo nepristransko, Izogibajoč se vsakega vprašanja, k- bi lahko dovedlo do nesoglasja Zahteval je, da začne odbor vodit. »samosiovensko« borbo za univerzo proti »ilarlteljem v Beogradu«. Ker so bila njegova izvajanja vse prej kot primerna za akademsko stanovsko skupščino, so naravno vzbudila energičen odpor resnih in delavoljn;h akademikov Ugotavljamo zanimivo dejsrvo, da je hotel navduševati navzočo akademsko omladino za slovenstvo, slovensko samobitnost in slovenski nacljonalizem is,: medicinec, ki po govoru g Likoviča, k; je napravil na prisotne globok in neizbr.sen utss, ni niti migni! s prstom, temveč ie kazal v tem trenotku v družbi svojih tovarišev »kulturnih delavcev«, kakor iih imenuje neki ljubljanski listič, le sram' tno brezbrižnost in ironičen nasmeh To so ljudje, ki govore o slovenstvu takrat če ga potrebujejo za demago-ško sredstvo! Preglednik" so predlagali skupščini, da podeli celokupnemu odboru absolutorij « pohvalo, edino blagajniku pod gotovim pogojem Predlog je bil soglasno sprejet Dalje je skupšč na spiejela spremembo pravil, kakor je to predlagal odbor SSLU na podlagi svoj;h enoletnih izkušenj Malo živahneje je postalo razpoloženje v zbornici pri naslednji točki dnevnega reoa »samostojni predlog.«. Odboru SSLU je bil namreč vložen predlog, da se spremeni volilni red v to'fko, da se sprejme mesto dosedanjega d' Hontovega sistema --čisti proporc« Predlog je sicer podpisalo predpisano število slušateljev (inicijativo za pobiranje potrebnih podpisov so dali takozvan-levičarji), vendar pa so bili nekateri slušatelji podpisan' po večkrat, okoli 15 akademikov pa ie naknadno svoje podpise pismeno preklicalo Odbor je na skupščin po-iasnil predavateljem, da predloga za spremembo volilnega reda sploh ne dale na dnevni red. ker n pravilno vložen Pojavili so se od strani užaljene skupine najrazličnejši protesti in ne?kademski izpadi napram odboru SSLU. k; pač nI kriv. £e izmed SO predlagateljev niti enemu ni bi- življenje lo jasno, kakšen volim; sistem pravzaprav hoče. Če je bil piehod na dnevni red po mišljenju ipristašev čiste demokracije* ie teror od strani odbora SSLU, ki se je edini držal pravil in poslovnika, potem naj gospodje, ki so se tako hudo blamirali ? svojim predlogom, prihodnjič raje doma ostanejo, kakor pa da b! hodili v organizirano družbo, ki se drži svojih pravil! Pri slučajnosti je g. Marolt pozval akademike, naj se v lepim številu priglasijo v skupni akademski pevsk; zbor, k: se snuje te dni. Po 18. uri je oila skupščina zaključena. Akademiki so še dalj časa po zaključku ploskali in glasno izražali čestitke odboru SSLU, zlast. splošno znanemu objektivnemu predsedniku g. Mačku in agilnc-rau g. Iskri Naša javnost pričakuje, da bo tudi bodoči odbor SSLU mogel pokazati čez eno leto toliko pozitivnega uspeha kakor danes odstopajoči prvi. Le v delu ie rešite.' Iz današnjih težkih razmer! Tn^lavanom! Vkljub temu, da ni imel ljubljanski aTri« glav» nikdar večine članstva, ki bi zahtev valo samostojno listo za današnje volitve, je bila vendar v sramoto predlagateljev in gotovo ne v korist naprednega študentstva taka lista vložena. Onim Triglavanom, ki so bil za posebno triglavansko listo iz na= čelnih razlogov, si dovolimo poklicati \ spomin društveni program in jim spodaj citiramo pismo Starešinske zveze, ki jc sinoči dospelo na ljubljanski >rTri2lav» 12. novembra 1926. JugosJovenskemu akademskemu društvu «Tnglav» Ljubljana. Podpisani odbor doznava ogorčenost starešinstva radi separatnega nastopa ^Triglavav ob priliki volitev v Svet slušateljev ljubljanske univerze. Na podlagi tozadevnih časopisnih vesti in raznih informacij iz Ljubljane, že more odbor ugotoviti, da se s takim separatnim nastopom krši društveni program v idejni smeri, najsi so tudi razlogi društva za separaten nastop podani. Zato ne smatra potrebnim preiskovati posebej po teh razlogih in ugotavlja: 1.) S takim separatnim nastopom •Triglava* proti skupni jugoslovefiski napredni listi slušateljev škoduje pod « Takoj*. 34157 Pozor! Naznanjam, da prienem z 18. novembrom t.. L zopet z novim tečajem za krojno risanje in prifcro je vanje damskih oblek. Koza Medved, strok, izprašana učiteljica v Ljubljani, Mest ni trg »tev. 24. 31174 dobe Čevljar, pomočnika pridnega in poštenega, srednjih let, sprejmem, kot poslovodjo (prvo moč) za lino in mešano trgovino — Naslov povo oglusui oddelek »Jutra*. o 1047 Vajence strugarske in stavbno ključavničarske 6prcjme takoj želesotovarna v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 31112 Gumijeve steznike ter trebušne pasove v naj. novejših modelih smo prejeli Priporoča se tvr-lka G. Besednik in drug Ljubljana Prešernova nI 5 03002 »šceo Odvetn. uradnica spretna stenografinja (slov in nem.), strojepiska, samostojna moč ' v knjigovodstvu. korespondenci, vešča slov., hrvaščine, nemščine in dt-Ioma italijanščine, išče službo kjerkoli in v ka kršuemkoli podjetju Naslov v ogla6 oddeLku «Jutra* pod »Samostojna 330» 33972 Gospa srednjih let s 71etno hčerko, vešča vseh gospodinjskih del, iščo me-»•to gospodinje pri vdovcu aH ločenem možu, najraje pri trgovcu Nastopi takoj ali po dogovoru Cenjene ponudbe pod šifro «Skrb za otroka* na oglasni oddelek ^ Jutra*. 33907 Glasbenik išče pisarniško ali podobno mesto, najraje v kraju, kjer l»i lahko glasbeno sodeloval pri Sokolu. .Nafclov v ogl. oddelku cjutra*. 34143 15!etna deklica išče ivesto učenke za strojno pletenje. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 34143 Inteligentna gdč. z večletnim spričevalom — izurjena v gospodinjstvu, šivanju ter vzgoji otrok, želi premeniti me?to. Najraje k vdovcu z otroci ali kako drugo zaupno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek . Dnevni zaslužek 1800 I>;n. Predstavi naj se v eo-k>ro ob 8. uri dopoldne v hotelu «Slon->, II. na«1str., soba 72. 34130 Boljše dekle za vsa hišna dela, • ki zna tudi malo kuhati sprejme gospa dr. JI. Ačimoviča — pravni fakultet, Subotica. 33051 Pletilja vešča vseh pletenin, dobi službo. —• Ona, ki ima svoj »troj lahko pristojn kot dru-iabuica Dopise na oglasni oddelek ' «Jutra* pod šifro •iftroj 8/80*. 3415G Več mizarskih vajencev sprejme Josip Andlovic, strojno mizarstvo, Domobranska ccsta. 3411G Prodajalko z& modno trgovino, zmožno nemščine sprejmem Naslov ▼ oglasnem -oddelku cjutra* 34117 Kuharico katera bi samostojno vodila gospodinjstvo na deželi v večjem industrijskem kraju, sprejmem takoj Naslov v oglasuem oddelku cjutra*. 34128 Jamskega obratovodjo absolventa rudarske šole z dolgoletno prakso v rudarstvu iščem za premogovnik Reflektant mora biti brezpogojno v samostojnem vodstvu verziran in kot tak zaposlen Oferti prepisi spričeval na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro cVerziran in samostojen*. 34122 Pisarn, pomočnika obenem skladiščnega nad-ziratelja. le mlajšega in neomenjenega. z lepo pisavo ter dobrega računarja takoj sprejmem — Vsa oskrba v hiši Plača po dogovoru Strokovna izobrazba ni po goj Protckeija izključena Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi -»pričeval na na slov Ivan Nastran, valjčni mlin. Radomlje. 31120 Poslovodjo inteligentnega namestnika za realitetno prometno pisarno v Ljubljani s 15 000 Din pristopnine, išče takoj Za- forski. Maribor, Tatenba-ova ulica 10. " 34119 Brivskega pomočnika sprejme takoj šimnovec Jurij, brivec, Kranj. 34162 Več čevljarskih pomočnikov za razno delo. s brano in stanovanjem v hiši. sprejme Anton ASman. čevljar ▼ Kovorju,. poŠta Križe Da Gorenjskem. S4171 Učenec z 1 meše. šolo mesto v manufakturni ali mešani trgoviui. kjer bi imel vse v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek . 34178 Srečke Poskusite svojo srečo tn kupite srečke za novo kolo drž razredne loterije pri špediciji Jugoport. Ljublja na. Tavčarieva fSodna) ul št 3. 200 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani 100 Martinove gosi dobite pri tvrdki Kmet v Šiški. Slovenska cesta 290 (poleg mitnice), telefon 375 Cena očiščene Din 25 kg 34026 Otroški voziček še nov, lep, prodam Naslov pove ogl. oddelek cjutra* 33908 Salonsko garnituro divan. 4 fotelje in mizo dobro ohranjeno prodam Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 33909 2 elektromotorja 18 in 20 fTP. kompMna. ugodeo naprodaj v tovarni žebljev v Tacnu pod Smor-goro 33947 Pozor čevljarji! tiornje dele vseb vrst čevljev dobite dobro in eolid ■ ;>; izvršene po najnižjih «-nab uri I Marcbfottl, tr •jovina a usnjem Liublja na. Sv Petra 3(1 134 Stikalna plošča marmornata za 2*20 Volt in 80 Amper, trofaznim stikalom in varovalci naprodaj pri Fr. Stupica, Ljubljana. 34139 Smrečic božičnih drevesc prodam en vagon. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra» 341G1 Lončeno peč dohro ohranjeno, proda Frančiška Kralj, Veliki Mengeš 73. 34161 Pletilni stroj 8/25, najboljše znamke ter v dobrem stanju, radi pomanjkanja prostora zelo poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 34163 Salonsko garnituro in kredenco v prav dobrem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 34173 Kože polhovke, krtove in vsen vrst divjih Šivali kupuje O Zdravit* LJubljani, Florijanska ulica -'ev 9 21G01 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cer ne — juvelir Ljubljana, Wollova ul. 3 64 Šamotno ruševino kupimo v vsaki množini — Ponudbe ua Samotno tovar no, Celje. 33578 Jamski les Na podlagi zakona o drž računovodstvu razpisujemo dobavo 120 m3 jamskega lesa. Ponudbe je vložiti do £5. t m Direkcija držav nega rudnika Zabukovča p. "Griže, dne 10. novembra 1020. 31118 Med pristni, namizni za potice nudi po Din 22.50 kg A Maček, velefinhelar Vrhnika 82261- Krompirja zdravega in trpežnega, kup par tisč kg »Brezalkoholna restavracija*. Rimska c 16 — Borštnikov trg 3. Ljub ljana 34169 Vinotoč v Mariboru z obširnim inventarjem ve liko kletjo, sredi mesta pro da lastnik A Kos Maribor Klavniška ulica 12 S-IlSt* Bukovih drv imam 5—6 vagonov zelo poceni naprodaj — Matija Jelene. Velike Lašče 34121 Pisalna miza amerikanskega sistema m kočija z oljnatimi osmi v dobrem stanju, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 33959 Ženski plašč skoraj nov za 400 Din m več parov čevljev prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 34147 Registr. blagajno National 69999 prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34150 Voz dobro ohranjen, za tejo 1400 kg naprodaj Ogleda ee lahko opoldan ali zvečer. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 34149 Moško suknjo zimsko, kratko dobro ohranjeno, prodam Naslov pove oglasni oddelek .Jutra« S10Č8 Majhno posestvo pri Pristavi, via Grobelno 8 oralov njiv travnikov sadonosnika in vinograda a hišo jn gospodar poslopja naprodaj za 34.000 Din Naslov da Breznik Dolgo-polje 1 33904 Nova hiša (vila) (6 sob) z. gostilno m trg lokalom gosp po-Iopjem vrt in i orala njive oa progi Poljčane Konjice na prodaj z inventarjem za OOP Din Potrebno Din 40.000 Naslov da Breznik Celje Štev Dolgopolje 1 33903 Enodružinsko hišo v Ljubljani, z majhnim vr tom kupim. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Lastni dom. 33560 Velik vrt in gorke grede ugodno oddam v najem vrtnarju. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 34070 Prostovoljna dražba zemljišča iu parcele oziroma vrta s stavbo, pokrito i opeko, pripravljeno za hi šo, eno minuto od farne cerkve. 20 minut od kolodvora Stična, pripravno z3 obrtnika rokodelca ali pen zionista, se vrši na licu mesta dne 28 nov popoldne v Stični. Kupci se vabijo na dražbo Dražbeni pogoji se izvedo na lica mesta. 34137 Enonadstropno hišo z lepim vrtom in dobro ido čo razpošiljalnico čepic in oblek, v lepem kraju Go renjske radt bolezni pro dam samo za 40.000 Din Potrebnih samo 20 000 Din Ponudbe na ogl oddelek .Jutru pod .Takoj 28» 83628 Gostilno dobro tdočo z inventarjem in posestvom, obstoječim iz 3 hiS vrta in dvorišča, z večjo njivo, v centru Industrijskega kraja, priprav, no tudi za zalogo vina iti mesarijo, z elektr lučjo in vodo v hiši prodam Na-slov in ceno pove oglasni oddelek .Jutra. 32909 Posestvo itd. Hlev, Hipe. veliko dvorišče, skladišče, klet ter poleg hiše travnike za več konj, oddam v najem. Zelo pripravno za izvoščke. mesarje ali prevoznike. — Istotam naprodaj par konj, več raznih voz in vprege ter seno. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra« 32816 Boljšo gospodično sprejmem na stanovanje. — Naslov v ogllsnem oddelku .Jutra«. 34144 Solnčno stanovanje lepo, 2 sobi s kuhinjo in pritiklinami oddam v novi hiši. Ugodna prilika. Naslov v oglasuem oddelku .Jutra« 34024 Opremljeno sobo z zajtrkom oddam v šiški. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 33919 Prazno sobo iščem od hišnega gospodarja v sredini mesta Ponudbe pod .Ena soba« na oglasni oddelek .Jutra«. 33864 Sobo z električno razsvetljavo oddam dvema gospodoma — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 34173 Sobo oddam solidnemu gospodu v Novem Vodmatu Št. S2. 34142 Sobico s kuhinjo | Stanovanje ISPr.nrt n >1 4 m oni «li " _ -L. :„ mesečno, oddam eni ali dvema osebama, ki frta ve« din odsotni. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra*. 34115 Opremljeno sobo mesečno* a posebnim vhodom oddam samo solidnemu gospodu. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 34133 Sobo oddam 2 dijakoma ali gospodoma proti mesečni najemnini 580 Din. Naslov v oglasnem oddelku cjutra«. 34135 Lepo sobo v sredini mesta takoj od-dim mirni gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 34167 a veliko eobo in kuhinjo — tolnfna lega na periferiji mesta — takoj na razpolago proti mesečni najemnini Din 500 — za pol leta naprej. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 34127 Sobo s hrano oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 34166 Sobo s hrano oddam takoj gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 34013 Boljšo gospodično sprejme na hrano in stanovanje dobra družina. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«. 34177 Opremljeno sobo solnčno. lej»o,- z 2 po.-telja-ma ter prostim vhodom oddam s 15 novembrom — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 34168 Opremljeno sobo priprosto — s štedilnikom, iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod .Cel dau odsotna 104*. 34113 Opremljeno sobo priprosto, zračno in snažno oddam dvema dijakinjama ati dijakoma višjln šol. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 34176 Družabnika z do 200.000 Din iščem k plodonosnemu podjetju — Cenj ponudbe aa oglasni oddelek .Jutra« pod šifro «200.000». 34U87 Družabnico (ka) iščem k dobičkanosnemu podjetju z vlogo 41)00—5000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro .Koncesija 200» 34140 Samostojna vdova trgovka in gostilničarka s hišami, večmilijouskim premoženjem. prosi dobrosrčnega gospoda 50.000 Din j>osojila za 1 leto Obresti po dogovoru ali hrano in stanovanje zastonj Cenjene ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod .Pumov 50». 341S6 Družabnika iščem 8 kapitalom 10.000 Din za izvedbo novega patenta, ki lahko sodeluje in si lahko zasluži nad 100.000. Pismene ponudbe na upravo .Jutra* v Mariboru pod .Stalna služba«. 34179 I Gramofonske plošče i rabljene, zamenjujemo in jemljemo v i račun. A. Rasberger Ljubljana, Tavčarje, va u!. 5. ž31" Klavir dobro ohranjen, naprn Naslbv v oglasuem oddelku .Jutra«. 34140 Gramofon dobro ohranjen, s 50 ploščami prodam. Naslov v oglas, oddelku .Jutra« 34152 Harmoniko proda ali zamenja za koto Grošelj, CeIovšk;i ceata 80. 34155 Ponižna vijolica 1926 Dvignite pismo 34120 Gospodična i-če dobrega prijatelja, ki ji posodi 1500 l>iu Iiopise na oglasni oddelek .Jutra« pod značko .Sreča v n»;sre či». S5093 Sobo s kuhinjo iu strojnoključavničar-sko delavnico t električnim pogonom in stroii oddam v najem — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«, 34172 Okraske is svečke za bož čno drevo, razglednice božične, novoletne itd. na debrlo in drobno po čudovito uizkib cenah pri L. Pevalek, LJubljana. Židovska ulica. 11739-a Pozor, trgovci! Z upeljavo dobro idočega, skoraj vsakemu potrebnega ter pri nas Še nepoznanega predmeta, ti pn«k>hite mnogo novih odjemalcev. Zahtevajte nadalnja pojasnila pod »Lep zaslužek* na ogl. oddelek »Jutra* 341:15 Otroka vzamem v dobro oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34141 \JT> 4 lipteanski belci 12 let stara kobila, žret^i 3 4 in 5 let stari, naprodai pri Kendovi grajski upravi na Bledu. 83900 Fokstcrijerl Psa t leto starega, psa pol leta starega in psico s 3 mladiči, čiste pasme, proda fiabee. Bob. Bistrica, kolodvor. 32634 Breja koza le|»a. naprodaj v Gradaški ulici 14. 34151 DOB drž. razr. loterije podvojeni Pravkar je izšel razpoied XIII. državne razredne loterije za katerega se vse živahno zanima in bo gotovo sprejet z veseljem. Relativno nizke cene in velika množina zadetkov, solidno obratovanje, točna izplačila dobitkov je vzbudila zanimanje in zaupanje v institucijo državne loterije med najširšimi plastmi naroda. Povpraševanje po omenjenih srečkah je znatno narastlo, da jih je zmanikalo in so tisoči in tisoči ostali praznih rok. Pa tudi v inozemstvu so se začeli zanimati za našo razredno loterijo tako, da je bila razredna loterija prisiljena zvišati število srečk od 150.000 na 250.000. Za dosego tega smo bili primorani tudi ceno srečk dvigniti za neznatno svoto in sicer od 80 na 100 Oin za komad. Nasproti malemu zvišanju cen srečk pa so se znatno dvignili dobitki, ki bodo izžrebani. Pri prejšnjih žrebanjih je znašal glavni dobitek in premija 1 miljon 900.000 Din, pri sedanjih pa bo znašal • BO® milijone m Prej je bilo 6 premij, sedaj pa jih je kar 12 in so tudi znatno zvišane. Skupna svota enega žrebanja v enem kolu je znašala poprej 39,000.000 Din, sedaj pa 82 milijonov Din, torei več kot še enkrat toliko Nadalje je tudi žrebanje izpremenjeno. Poprej je trajalo dva dni, sedaj bo gotovo v enem dnevu. Namesto 150.000 številk bo žrebanih 125.000 in sicer bo veljal vsak žreb za dve številki. Tako bo mog če, da bo eden lahko kupil eno srečko z dvojno ceno in dvojno vrednostjo za eno žrebanje in zadeli dvojna dobitek. Ta sistem se izvaja pri nemških loterijah že skozi več let in se je zelo obnesel. Neizpremenjeno pa ostane, da bo gotovo izžrebana vsaka druga številka. f^gr Ta&at o tftrgati ter najpozneje do 6. fannarja nam odposlati. Naročilnica na slavno kolekfuro državne razredne loferile: A. REIN i DRUG ZAGREB Bankovno Komanditno društvo Gaieva uica štev. 8 Telefon 11-94 Trs l štev. 15 Telefon 17-03 Preradovičev trs 5. Telefon 1 88. Žrebanja !. razreda dne 11. januarja 1927 Za I. žrebanje XIII. kola državne razredne loterije naročam: ........................... kom. polovičnih srečk po Din 100*— ----------------------kom. celih srečk ! „ „ 50-— ________________________kom. četrt srečk „ „ 25"— Kupnino teh srečk v skupnem znesku lljs nakazal sem Vam danes po noštn: nakaznici nakažem Vam po prejemu srečk potom pošt. čekovni, vplačilnice. Ime in priimek: ... Mesto: ----------------- Natančni naslov: Naproša se natančna n čitljivo •zpotniti. M, Zevacc 6 Papežinja Favsta Roman :>Umira!<; je z grozo pomislila Violetta. »Meša se ji na smrtno uro! »Kje živi tvoja prava mati, ne vem,« jc hropla umirajoča. »Tudi očeta, Violetta... ali ga hočeš poznati?... Ali ga hočeš videti?... Glej ga!...« S krčevitim naporom ji je izkušala pokazati moža, ki je vanj upirala ugašajoče oči. »Vsi svetniki in angeli božii!< jc stokaia devojka. »Usmilite se matere!« Tisti mali pa je planil v voz Belgoder. Ves besen od togote je pograbil Violetto za ramena in jo je postavil na noge. Venkaj!« jc zarohncl. »Na delo!« Glej ga!« Je kriknila umirajoča. »In ne pozabi!...« »Vražja Simona!« je zarju! cigan. »Še tebe je treba vmes! Počakaj!« Surovo je pahnil Violetto v zadnji konec voza ter popa! umirajočo Simono za grlo. .. Simona je vzdrgetala. Kratek krč je izpreletel njene iznemogle ude ... Nato je obležala nepremično, s koščeno roko iztegnjeno proti okencu, kakor bi še vedno kazala moža med množico... poverjenika princese Favste, škofa Farneškega, ljubimca Leonore de Mon-taigues... očeta pevke Violette!... » Deklico je bil vrgel Belgoderov sunek po tleh. Zločin se je zgodil vpričo nje, ne da bi kaj opazila. Ko se je osvestila, je sta! cigan spet na nogah, odmikaje se, kakor bi sam strmel nad svojim dejanjem. »Mrtva!« se je zgrozila Violetta, videč, da se nesrečnica ne gane. »Moja mati mrtva!...« »Spi,« je zarenčal cigan. »Venkaj, deklina, venkaj! Na delo! Zapoj!« Toda Violetta je pa!a na kolena in bridko zaihtela: »Uboga, uboga mamica! Ali je mogoče, da; si zapustila svojo Violetto? Gorje meni! Očeta nisem nikoli poznala... zdaj nimam niti matere več!...« Tisti mah je vstopila ciganka Saizutna. Prišla je s svojim enakomernim korakom, kakor da ne vidi ne Belgodera ne Violette ne mrtve, in je sela v ozadje telege. Med trepetom, ki se ni hote! umiriti, je mrmrala: -Zakaj me je ta človek tako gledal?... Zakaj sem ga gledala jaz?... V katerem peklu sem že čutila pekoči ogenj njegovih oči? Oh, da bi mogla raztrgati kopreno, ki mi zagrinja spomin! Obupno si je stiskala čelo z rokami. In zdajci si je odvezala krinko, kakor da jo teži... Pokazal se je njen obraz, negiben kakor obraz mrliča. In vendar ie bilo v tragični okamenelost. tega lica še vedno nekaj skrivnostno milega in neizrekljivo nežnega... Belgoder pa je sne! z žreblja gitaro, na katero se je Violetta spremljala med petjem. »Dovolj!« je zarohnel. »Ako boš toliko jokala, ne boš mogla peti. Poberi se venkaj, čakajo te! Gospoda, vojvode, princi: imenitna druščina, dober zaslužek!« Violetta je vstala, a bilo je. kakor da ga ne čuje. »Z Bogom.« je zamrmrala. »z Bogom, uboga mamica Simona! Morda te ne bom več videla... Sama pojdeš počivat na pokopališče ... in tvoja hči nrma niti cvetke, da bi ti jo dala na pot! . Ob tej misli je iznova prekipela žalost njenega srca. Zakrila si je obraz z rokami in zaplakala še bolj obupno. Toda cigan jo je surovo popal za komolec. »Tako?« je zaškripal, ves bled od gneva. »Upiraš se? .. Dobro! Ako ne vzameš gitare in ne zapoješ... pretepeni tvojo mater!...« Tako govoreč je pograbil korobač za pse... Violetta je zavpila od brezumne groze. Njen pogled je obupno zletel na oko!:, kakot bi prosil pomoči... in se je ustavil na Saizumi... Belgoder je že vzdigni! bič; devojka ■ e planila k ciganki in jo je prijela za roke: »Gospa!-- je zaječala, »vsaj vi jo branite! Spomnite se. kako vam je stregla; ne dajte mu, da bi io tepe! mrtvo... Branite mojo mater!. .« »Kdo govori o materi?« je prepadeno zamrmrala ciganka. »Ali te še kaj mater na svetu? Ali je še kaj otrok? ...« »Usmilite se! Vas bo poslušal, boji se vas! Oh, ali ste res brez srca?« »Srca?« je ponovil Saizumin glas kakot odmev. »Moje srce je izgubljeno... Imela sem ga... pa je ostalo tam .. v tisti veliki cerkvi... Čuvaj se. dekle! Čuvaj se škofa tatu dekliških src!...« »Biaznica nehvaležna!« je zaihtelo dekle. Prekleta bodi. ki nočeš braniti moje matere! Prekleta bodi!...'' Saizuma je udarila v grohot in si je počasi privezala krinko... Violetta se je obrnila k ciganu ki je baš tedaj mahnil z bičem. Planila je vmes in prestregia udarec na svoje lastne ranic... »Milost. Belgoder! Poslušani te... pela bom! .« »Prav!« ie hladno odvrnil lopov ter ii pomoli! gitaro. Nesrečna mladenka je vzeia godalo, sklonila se. poljubila pokoj-nico na čelo in stopila iz voza da bi zapela zijalom... minuto po smrti žene. ki jo je imeia za svojo mater!... Belgoder ji ie siedil s pogledom divje radosti. »Idi. krvnikova liČi!« je škrtnil sam pri sebi. »Le teci v past. ki sem ti jo pripravil. Guise te pričakuje iutri boš oneča^čena! Iti jaz Belgoder hočem biti sel. ki ponesem tvojemu očetu vest o tvoji sramoti! Mojster Ciaude.' mu porečem, .tvoja hči jc vlačuga'' O. vsak mora priti na vrsto!« Tako misleč se je spustil po majavih stopnicah na tla. i.; ŠIŠKA. V sredo, dne 10. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku g. Nandeta Okorna, abs. rer. coni., ob izredno velikem števili prijateljev, znancev in drugega občinstva iz Šiške iu Ljubljane. Šišenska društva »o se itdeležila pogreba korporativno iin s prapori, tako sokolsko društvo in Narodna čitalnica, katerih agilnj član je bil pokojnik. Na njegovi zadnji poti so ga spremili tudi korporativno člani »Kluba šišenskih akademikov« in zastopniki akad. društva »Triglav« s praporom iz Zagreba. Pred mrtvašnico državne bolnice v Ljubljani, od koder se je vršil žalni sprevod, mi združeni pevci šišenske Čitalnice in i Triglava« zapeli turobno »Vigred se povrne-. Žalni sprevod se je pri mostu na Kettc-Murnovi cesti za hip ustavil, kjer so se pešci poslovili od pokojnika še z eno ža-lostinko Pri odprtem grobu na pokopališču so se od pokojnika poslovili zastopniki »Šišenskega akad. kluba«, »Triglava«, Sokola in drugi. STR.4ŽIŠČE PRI KRANJU. Sokolsk! oder vprizori danes ob S. zvečer in v nedelj o co 4. popoldne komedijo »Velika re-patica . Pri nedeljski predstavi sodeluje iz prijaznosti orkester Narodne čitalnice iz Kranja. Predprodaja vstopnic pri hišniku v domu in pol ure pred predstavo pri blagajni. Po predstavi je v dvorani prosta zabava. K številni udeležbi vabi odbor. TRŽIČ. Pevski zbor slovenskega bralne-društva priredi v nedeljo, dne 14. novembra svoj redni letni izlet, združen z velikim pevskim koncertom v prijazno Kranjsko goro. Na sporedu koncerta so slovenske narodne i:i umetne pesmi, narodne v Devovi harmonizaciji, umetne pa od skladateljev gg. E. Adamiča, Jakoba Aljaža, A. Eoersterja i:i Ivana Ocvirka Nastopi moški, mešani in ženski zbor pod vodstvom Tavnatelja Lajovica. Dalje je na sporedu moški duet s spremljeva:ije:n klavirja, kjer -nastopita g. Patcrnost in g. Jalovic, na klavirju pa spremlja gdč. Maiijeva. Koncert bo za Kranjsko goro pravi dogodek. Začetek ib 3. popoldne v dvorani hotela Slavec. Drugo nedeljo ponove tržiški pevci koncert v zdravilišču Oolnik v zdraviliški dvorani za lamkaj se nahajajoče goste in bolnike. V proslavo naše osvoboditve izpod nemškega jarma so dre 29. oktobra nabrali dijaki meščanske šole za podporno zalogo za knjige revnim učencem znesek SOM Din in precej živil za šolarsko kuhinjo. Vsem darovalcem gre za tako požrtvovalnost največja zahvala Ko so se pret. teden uredil; računi nabiralne akcije za poplavljence, se je pokazalo, kako globoko sočustvuje naš Tržič z nesrečnimi žrtvami Račun izkazuje 15.883 Din nabranega denarja. Od te vsote se pošlje večina oblastnemu odboru, nekaj pa naravnost v prizadete kraje in to one vsote, ki so bile izrecno s tem pogojem darovane, da jih dobi ta in ta kraj. Poleg denarja se je nabralo precej perila in drugega biaga. tako 25 parov čevljev. Tudi to blago dobi oblastni odbor Rdečega križa, da ga razdeli po svoji previdnosti in po potreb; med prizadete. RADOVLJICA Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v t.cdeljo. dne 14. t. m. < b pol 4 porwIdne igrokaz -Dana Petrovičeva«. RAKEK Godbenl odsek Prostovoljnega gasilnega društva iz Cerknice skupno s Prostovoljnim gasilnim društvom Rakek in krajevnim odborom Rdečega križa jz Cerknice priredi v nedelio. dne 14. t. m. v So-kolskem domu na Rnkeku veliko veselico v prid nesrečnim pophvljencem občine Zirl, TRNAVA-ŠT. RUPERT PRI GOMIL-SKEM. Mnog? bližnji in daljni sosedje so prorokovalj pomladi ustanovljenemu prostovoljnemu gasilnemu društvu že takoj ob njegovem rojstvu — smrt: nekateri iz škodoželjnosti, drugi iz malodušja. Toda društvo se krepko razvija ob farezprimerni požrtvovalnosti in trdn! volji članov in drugih' občanov. Je pa tudi najjačje v gasilski 2upi žalski. Pred kratkim si je nabavilo tudi moderno motorno brizgalno. Zadnja veselica ie dobro izpadla: čistega dobička je dala 21.7.81 Din. Prostovoljni prispevki v denarju odrtosno v hmelju znašajo do d,i-sies: vas Trnava darovala 34.2A1 Din. Št. Rupert 11.895 Din, Orla vas 2530. Zake 1385, občina Gomilsko 2000, dobrotniki iz drugih krajev 6144 Din. Bog plati! V nedeljo. 14. t. m. pa vsi na »Trgatev« v pro- storih tovariša Ivana Cizeja v Trnavi Preskrbljeno je zlast' ia dobro vinsko kapljico i:i druge telesne dobrine. — Pridite! ŠOŠTANJ. Knjige »Vodnikove družbe« so došle ter se bod. delile članom v nedeljo cd S do 10. v Ljudski knjižnici v šoli Tamkaj se bod<' sprejemali tudj vsako nedeljo novi udi za 1 1927 Knjige so krasne ter za to malenkostno vsoto skoraj »šen-kanc«. Prepričani smo, da se bo za prihodnje leto števil,; članov vsaj podvojilo, če ne potro.iiio W na delo za naše knjige! LJUTOMER. Sokolski dom s svojo okusno opremljeno dvorano postaja s časom središče družabnih in kulturnih prireditev v Ljutomeru. Dne !4. t tli ob 4 popoldne priredi Soko' vesel Martinov večer Dne 20. in 21 t. m. nastopi dramatsk: odsek z ljudsko igro »Legijonarji« Pri tej predstavi sodeluje saloncki orkester Pnrem sled' 1 decembra akademija, nadalje Miklavžev večer in igra < Roknvnjači« Tudi trgovsko-obrtno društvo se pripravlja na prireditev v prid obrtni nadaljevalni šoli. apartnib bsrw za pull-overje. žemperje in obleke Došia tudi posebna volna 'A Dsnirne naržbe pcs-eBne mk^ m v;rit, aosoji! oskrbi, ocs st'a tj rod ia in Kinu e i gi.ske nformacije daie dr. IVAN CERNE gospid oisarn i. 1'utihma. Miklošičeva fi. Pp?prlča te se o kvaisfefi in ceni pohiifv I1S54-* »alirito ositioionižr obrazi vari Din - >t p!' Km asTrorj - Lunliani ■JresernO' r ulici Sesat ceraen« dobavlja ako jsak mnozmi naiceneii "T los R. Puh '" r Jablan* «5rj)ria*hs» '2. fo^usa tsaki družin pnna aji aiezii v m 'ezn - Blasntkova ip dni-61 Jmsku pratika itd -td 30 LO it K2IH ZOSiiiS' Ljuhi ana Jfiosts - vi ori>ča prirejeno peciieino ^a ovsko >u unstovsko obutev, ki napsav čevlie mehke in neprerročliive Zahtevajte jo v trgovinah il<70 a tol« v Prvi dalnsailnsU k eti 'stisdnšk as A R e B S R, Mesarska ulica š;ev. 5. li/9?a GlEšlSLilCalEC; Len;- s o^tn'nl -L);n 19-5« <*i'uCUa aa Kia . »jrao >'isfcovii8 rutjt • u tian GODonnooonnnni it iOruiacsiit tgo dovlns s et nru Angelin H clai* ••pisa Vji Lah, Cena vezan knjigi L)n 20. no oošt' Dir 1-SOveč zdata Tiskovnazaerug* w Ljubljani. Ker stm vsied stanovanjskih razmer moral opus iti prtd dvemi leti moto v Zgornji Šiški, uljti'lno naz^an am da sem zopet prices in ssci; w Rožni da.ini ter se rip lofam > spoštovan em 18 aSl Raimar Janko Rož a do i a cesta II/.6 Ofa-.pOpOiiu-jSe oiwer >iwalnt stroji za šivilje -roja e in čevl arje lei za vsak dom Preden nabavite stro, ogleitf si to z-ednost pr' tvrdki &u<>. ea?sgs. Liusii.n. Selenburgovi, ulica G I. -»ta sfe,. ioui <5- ein, q.rentiii f leto- 4t 980 , ^AMa-BSSssssBaBsastBaaBssnseaassea i Naznan So oUor tve. i ii/^ tvrlke H. Dvorni trg št. i . a od v v ži desno K on perilo Cenje um tvrdkam » .ob in,tvu viji dno naznanjam ua st ni g z ivrd«e . I r g av* ugo lo.anska izdeiovain ca penla v L ub ani, 9 Ko'od.orsi m o voi !a "i novembia t. t BI i B i? ■ i * g tzde:a em usako rsmo perilo 'a gospode po min- n i.aro i! B pr vnemam b a'O v zdelavo in donaviiam ner to •■? lasne zaloge P o na u iodneiši i cenah | G:NIC • VOJSKA ovarna pe< (!a L un sna, ios ioss3 mica 16 L ubijani, Ooeposks ulica ši. 16. * S H « 1 a « b n m « b mrin: k b mm irmt n n n u h ii m ■» Za mi^hvža • PRAVURISDA 1. mesto latinski držav Evrope, 2. (tka u ugosa-iii. n?si a Kei-aj, kar nujno rabi vsa'< moški, dob te, ako pj~i ete rešitev gornje ugank, s prilogo 10 Dn n D n z* poštn no. Prvi in poiem vsaki deseti dobi no rliu -e o.tbno nagrado, ki obstojajo iz: iptirnin predm tov denarnic, čokoladnih ;z-d ikov, biOŠ i in še drut1 h mičnih predmetov. R'Zdel tev se prič e takoj in traia do 5 decembra 1.1. Ker }•• ta razois reklamnega značaja, jc ^sa-^ riziko iz-liučen! Na reši ve brez redpisE-ne pr loge sv ne bo ozira o! A. A. HAifl, Traosi e i Bevško 63 jumuujjjnaDnjmnDncriCJ-jGZjaD p gonilna stro a ^ za svilo do 16 na ojev v dobr in s anju skon, nova 9i-0d3 r n'C8 42 1 i fi-a B ■ aiManiBOBiBBBEBMMaBiasaiaMuinu ■l zau cem » a vec t sk>aU' e dvo ;oles, motorjev, otroškii o i čkov tvairi' ,tro ev vsa »vrstnih nadomesinih o c o> neumatikt osebn ddeis a loiioino .opravo niaiiii? n >on klan t dvol-ole:-.)tr>^kii jo^/čkov « va!n'hsl"> 10U4 a na obroke - Ceniki iranko ovrns rivo oi<-« i itroSI. h n/icVo' V najlepš h miadenišk t; !et h ssr e ooslovii od nss predrag sin bra> n sir c. gospod Avguštin f/eit D !go'r ;no njegovo t pljeme je jo prejemu svetoi2js'tv končalo siiska sklss2ll£e bsuSns prascijs Ponudbe je takoj vpos'ati na oglasni zavo Ju oslooetisks Rudolf fHssse O. D." Be«?- grsd, Terazije — pod značko „Kugell^ger 2814" Potrti v globoki žalosti naznanjaifi o pretužno vest, da ie naš ljubljeni zubni soprog, oče, stari oče, brat. stric, svak In tast. gospod ČOP in ne- posestnik in lesni industrijec danes 12. novembra t. I. ob 10. uri dopoldne nenadoma preminul. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti v Mostah pr Žirovnici v nedeljo dne 14. novembra t. I. ob 3. uri popoldne na iarno poko pališče na Breznici. Moste pri 2'rovnici. 12. novembra 1926. Betka Čopova, soproga. Vinko; J?nko; Julka, peročena Šilihova; Minka, Milica otroci Josip Šilih zet. — Božena, Igor, vnuka in ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij cJutraj Adol) Rjhmkai Za Narodm tiskarno dd tol tiskarn*rj» trac lezeršU 6» mi-ratui dsl jt jdgovoicu Alojzij Now»k. Vs * Ljubljani