il Stevilln. I llnblianl, i soboto, Zl. aprila 1915. XLV1II. lelo. .Slovenski Narod* velji ▼ I4«Mtaal na don dostavljen: • v upravništvu prcjem&n: ćelo 1cto naprc] • • • • K 24*— 1 ćelo Icto naprcj • # • , K 22-— pol leta „ • • • • , 12-— 1 pol leta m • • • . , XI*— Jetrt leta . • • • • » 6*— 1 Četrt leU m . • • . . 550 •a inesec . » • • • » 2*— 1 na mesee m . . . . . 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsl se ne vračajo. CrcđaUtvoi EnaUovm šlica *t 5 (v pritličju levoj teltfoa ŠL 34. UAa|« TMk *am zvtimr Uvzratt nadalje ta praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat p9 14 vin., za trikrat ali vcčKrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjlh insercijah po dogovoru. Upfavništvu naj se poSiljajo naročnine, reklamadje, inserati Lti, to je administrativne stvari ——^— Pombmu fttoTtlka *•!!• 10 vinari«*. ■■ Ka pismena naročHa brez istodobne vpostatve naročnine se ne oziia. „Marodna tlak a m ftM telefon aL SS. .Slovenski Narod* Telja po po SU: za Avstro-Ogrsko: za Nemčljo: ee!o leto skupaj naprej . K 25*— ćelo leto aaprej . . . K 30 — pol leti m h • • • 13*— M Araerlko in vse druge đeielc: četrt leta „ „ • • • 6*50 * na mesec m m , . • 230 cdo leto naprej . . . . K 35.^ Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali ziumU*. Bpravaištvo (spodaj, dvorišče levo), Snafiova nllcm it 5, telefon :i S3- Uspešne operacije naše in nemške artiljerije v Karpatih. — Zavzeto važno rusko oporišče. — V Flandriji so Nemci osvojili 4 vaši, vjeli 1600 mož in upleniii 30 topov. — Nemško brodovje v angleških vodah. TOPOVSKI BOJI PRI NAGY-POLANYJU IN KOZIO\VI. Dunaf, 23. aprila. (Kor. urad.) U radno razglašajo dne 23. aprila opoidne: Splošni položaj je neizpre-menien. Na karpatski fronti senUertja topovski boj, pri čemer je z uspehom tičinkovala naša artiljerija v odseku Nagvpolanv, netnška artiljerija pa v Koziowi. Pred pozictiami na gorskem prelazu Uzsok no končanem navalu razmeroma mir. Vsi vjetniki potrju-je}o težke sovražnikove izgube. Vzhodno od gorskega prelaza smo včerai zavzeli moćno sovražni-kovo oporišče. V južnovzhodni Galiciji in v Bukovini nobenih izprememb. Namestnik načeliika generalnoga štaba pl. U 6 i e r, fml. « • S POLJSKEGA BOJIŠCA. Berolin, 23. aprila. (Kor. urad.) \Vofffov biro javHa: Veiiki glavni stan, dne 23. apriia. Vzhodnobojišče: Pclcžai na vzhodu je ne-Izpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. m • Ruska uradna poročila. Koonunike ruskega generalnega Štaba z dne 19. aprila zvečer pravi: Boj za posest nekaterih važnih višin med Telepovcami in Želio (južno od Rostok) je siino krvav. V noči dne 14. aprila so zavzeli Rusi v dobro pripravljenem naskoku in po ljutem boju zadnje, se £e v so-vražnlkovih rckali naliajajoce pozicije. Avstriici, uvicevši važnost izdubljene pestojanke, so jo skušali drugi dan v neprestanih, naravnost obupnih naskokili znpet zavzeti; to-da Rusi so se vzdržali v svojih jarkih, seveda ne da bi megii prčiti k protinapadom. Po kratkem odmoru so ponovili Avstrijci svoje napade s podvojeno silo, toca njihovi napadi so se razbili ob obrambnih utrdtah, ki so* jih bili Rusi priredili. Dne 16. aprila so pričele ruske čete znova z ofenzivo. Uradno poročilo z dne 20. aprila dcpoldne pravi: Ponoći dre 18. aprila je nn.pa-del sovražnik naše čete na gričih, vzhodno od Telepovcev. 5 protina-padom smo prisilili sovr^žnika, da je naše pozicije zopet izprazni!. V noči od 16. na 17. aprila smo vjeli, zavzemši neki grič, jugo-vzhodno od vaši Nagv Polanv 1155 avstrijskih vojaUov in 20 oficlrjev ter snio ugrabili 6 strojnih pusk. Dne 17. aprila smo zavrnili dva nova napada v smeri na Stry. V ostalih sektoriih ce!e naše fronte ni nikako :zrremcm^^e. Iz ruskega glavnega stana poro-čajo: V noči na 20. smo zadržali si-len sovražni sunek na Gorlice. Dne 19. so izvršili sovražniki v Karpatih napade na naše pozicije pri Jablonki in severno od Pataka. Sovražnikova ofenziva proti našim visinskim pozi-cijam pri Nagy Polanyju se je nada-ljevala. Na drugih delih fronte mir. >Russkij InvaHd-, gla.silo vo.ine-ga ministra, piše: Središee dogodkov so slej ko prej Karpati, kjer so dobili Avstrijci močna — tuđi iiemška — ojačenja. Naša ofenziva na fronti Te-oelpcz - Zello - Nagv Polanv se je ustavila, ker železniške proge. ki so na razpolago pod sedanjimi težav-nimi razmerami ne zadosLiijejo za naJomešcanie potreb. Uspehi, o ka-terili poročajo Ncmci in Avstrijci, so le dclni uspehi, ki nimajo nobenega vpliva na ceiotni položaj, ki je za nas ugoden. Zaveznika pridno utrju-ieta svoje pozicije, da bi vzdržala našo ofenzivo, ki jo v kratkem pri-čdkuicta. Bomhardiranie Eialystoka. Glasom uradnih ruskih pnročil je bilo pri zadnjem bombardiranju Bialvstoka neka; civilnih oseb uhitili in več ranjenih. Skoda na materijalu je majhra. V noći od 20. na 21. april je metal neki Zeppelin bombe na Czicchano\v. m NAŠA INT NFMSK4 FRONTA PROTI RUSIJI. Đunz'u 24. aprila. (Kor. urad.) \z vojnega pvrocsvalskega stana poročajo: Ker 5e je sedaj tuđi tretji silni sunek ruskih mas ustavi), pač ne bo neinteresnnten mal pregled, kako je h:!o tekom mnogih in dclgotra.inih bojev s pridobivarjem terena z obeh strani. To nam pokaže prav jasno fronta, ki jo imaio zavezniške čete danes zasedeno, in katerim leže so-vrazne crte v snlošncm na majhno razdaljo nasproti. Ta fronta poteka, če ne vpošte-vamo posameznih skupin, ki so jih Nemci v kritje pokrajine pri Memlu in Tilsitu poti>nili na ruska tla. od Njemna v skoraj skoz in skoz sklop-ijeni crti do romunske mejc vzhcdno od Crnovic. Na se veru je preče j da-leč potisnena preko ineje Vzhodne Prusiie, deli potem zahodnje pokrajine Ruske Poljske, v splošnem po-tekajoč ob Bzuri, Ravki in Nidi, na dva neenaka dela, katerih večji je v posesti zaveznikov, ter prehaja po- tem južno od Visle na gališka tla. Tu tvorijo Dolenji Dunajec, Biala in crta, ki gre v okolici sedla Konjecne, odsek, ki deli Zahodnjo Oaliciio, ki je v naših rokah, od Srednje in Vzhodnje Galicije. Fronta se obrne potem proti vzhxlu in poteka v splošnem v Karpatih. Karpatov si ne smerno predstavljati kot strnjen gorski greben, mar več so to širok pas, poln števil-nih hrbtov in vrbov, ki nudi tostran in onstran ogrske meje mnogo ugodnih pozicij. Po dolgih bojili smo po-polnoma zabranili Rusom, da bi pre-drli naše pozicije v pokrajini depresije Dukie in morali so se zadovoljiti s prav neznatnim pom;:knenjem svojih pozicij na ogrska tla do Crte Zboro-Sztropko-Virava. Boli proti vzhodu poteka fronta tik cgrskc meje, da prestopi kmalu na gališka tia, da doseže severovzhodno Iioroden-ke Dniester in da obseže vso Bukovino ražen mal trikoi pri Novosieli-ci, vzhodno od Crnovic. Na zapadu se orneiuie ruska pridobitcv na one dele Vzhodne Galicije, ki smo jih po bitkah pri Lvovu sovražrrku prepustili, \elika ruska druga ofenziva jim ni niti oniogočiia, da bi v celem obsegu za-signrali zanadno od \"i?le ležeče dele Ruske Poljske: đejstvo, da smo sovražnika pognali nazaj, ie imelo n:arveč za posledieo. da ie moral nam prepustiti velik del te pokrajine. Edini nspeh, ki mu ga je prinesla ta ofenziva, ie bil, da se ie končno ustavil ob Dnnajcu, dočim smo mu druga zavojevanja iz te faze vojne, ogrsko pokrajino do Momonne in posest Bukovine, kmalu zopet iztrgali. Tretia velika ofenziva je prinesla R'jsom vsega skupaj posest 5 do H» km ^rrkega ^asa v pokraiini depresije Dukie; ves trud, da bi se tuđi zopet pelastili prelaza Uzsok, je ostal brezuspešen. BITKA V KARPATIH. Zdi se, da so tuđi pri Uzsoku prenchali za nekaj časa silni boji. Ruski naskoki, ki so jih izvršili v 10 do 15 vrstah, so bili krvavo odbiti. Jasno pa je, da to nišo bili zadnji po-skusi Rusov prebiti na tem mestu našo fronto.Vse kaže, da se Rusi pri-pravljajo na nove silne napade. Iz Eperjesa poroča poročevalec vBerl. Tagebl.*, da so se rudi tam pričeli vsled inicijative zavezniških čet živahnejše operacije. Na crti Ko-zsanv - Radoma so naše čete uspeš-no prodirale. Na crti Felso - Cser-nve - Cseres je delovala pred vsem artiljerija. Ruski poskus iz Konieczne podaljšati svoje desno krilo se je po-nesrečil. Rusi so se morali umakniti 6 km proti Hanczo\vi in Uskie-Ruskie. Rusko ofenzivo pri Dukli je smatrati za popolnoma zlomljeno. Nemški armadni zbor v Beskidih. Fran Molnar poroča »Az Estu^<: V svoji zadnji brzojavki sem poro-čal. da branijo naše čete, ojačene z Nemci, fronto v Karpatih. Od Nem-cev stoji nemška južna armada že delj časa vzhodno od Uzsoka, med tem ko je tekom tega meseca nova nemška skupina zasedla pozicije severno od Homone. Uradno imenujcio to skupino, armadni zbor v Beskidih ter stoje te čete pod poveljništvom konjeniŠkega generaia von der Mar-\viiz, onega generala, ki je svoj čas prodrl tik pred Pariz in se je odliko-val tuđi v bitki ob Mazurskih je-zerih. Šef nemškega generalnega štaba o bojih v Karpatih. Poročevalec »Pester Llovda« je imel razgovor s šefom Reneralne-ga štaba nemške južne arniade gene-ralmajorjem v. Stoltzmannom. ki je izjavil o bitki v Karpatih med drugim tuđi to-le: Tu delujemo pod av-stro - ogrskim vrhovnim poveljništvom. Premagati težkoče zimske vojne je eno največjih del vojne zgo-dovine. Posrećilo se je našim četain \7cti vrh Zvirin. Vjeli smo mnogo Rusov. Tuđi ruskega poveljnika smo vjeli. Ta je sam izjavil, da ni nikdar mislil, da bi mogle naše čete zavzeii ta vrh. V resnici je to eno največjih del te vojne vseh vojen. Ruski frontalni napad je nemogoč. Ruske izgube so že prav velike. Prišlo je tako dalcč, da se veselimo, če napadajo Rusi. Jaz pozdravljam vsako tako poročilo z besedami: »Hvala bogu, zopet napada U Sedanji položaj je skoz in skoz ugoden. Povsod gre naprej. V karpatski bitki nismo storili niti enega flmepihanha. Francoski spisal Pierre de Cou-levain. (Dalje.) Petnajstega septembra je bil Philippe-Henri-Annie d1 Anguilhon krščen v grajski kapeli. Po obredu je izročila Annie gospodu Nambridu »pismo bebćja«: listino, s katero mu daruje zemliišče in potrdilo bankirja, da je pri njem založen denar za zgradbo sirotišnice. — Moje sanje . . . moje sanje, je mrmral župnik ginjen do solz. Naj še poreče kdo, da ni sam Bog poslal sem malo dete. da mi preskrbi potrebna sredstva. Pravi čudež je. Ko se je mlada grajska gospa vračala s svojim sinom skozi vas, so jo skoro navdušeno pozdravljali. Iz vseh hiš so prihajali, da jo pozdra-vijo, ko se pripelje mimo njih. Slad-čice. ki jih je razdelila med otroke, so ji pridobije srce prej kakor njen knežji dar. Čutila je. da je led med njo in prebivalstvom Blonava razbit. Izkazane simpatije so jo vso pre-tresle. Sramujoča se svojih solznih očij je skoro nevoljno dela svojemu soprogu: — Jacques, zdi se mi, da me franeosko podnebje strašno slabi. Se sentimentalna postanem. — Ah, zares škoda bi bilo! je odvrnil marki porogljivo. Toda ne boj se, od časa do časa pojdemo v Ameriko, da si zopet opomoreš. X. Vojvodin ja cie Blanzac je spre-jela povab'lo d* Anguilhonovih za 1. oktober. Pozneje je sklenila, da ne poide v Blonav. da poišče izgovor, s katerim se oprosti. Ravnala pa je tako le v namenu, da pomiri svojo vest, zakaj dobro se je ves čas za-vedala, da ne izvrši ničesar od te^ra. In res, določenega dne je prispela na kolodvor v Moulins. kjer jo je seveda pričakoval marki. Krepko sta si stisnila roke in s tresočim glasom sta izmenjala običaine pozdrave. Bilo je vroče in lepo jutro, Jacques je torej mogel vpreči faeton. Ko se je vojvodinja vsedla poleg njega in so konji krenili proti Blonayju. se je Jacques obrnil proti vrojvodinji. — KonČno ste torej vendar tu! je del veselja žarečim obrazom. Do snoči sem se bal, da prejmem vaso brzojavko z naznaniiom, da morate odložiti svoj obisk. — Kako to? — Niti sam ne vem. Sicer pa kar priznajte, da vas je mikalo, uskočiti nam. — Mikalo, ne ... Res pa je, da sem večkrat mislila vrniti se v Blanzac, da nadzorujem popravila pri stari kapeli. — Torej! gotov sem si bil, ve-del sem! — Čudno, je pripomnila Kristi-jana, katero je ta bistrovidnost za-eno csupnila in zinedla. — Vsaj veste, da sem človek, ki sluti vnaprej. Misel, da ne priđete, da nočete priti, me je tako zelo mučila, da sem vas hotel iti poiskat v Petit-Port. Zdaj, ko ste tu, vam od-puščam mučne trenotke, ki sem jih prežive! radi vas. Odkrito rečeno, zelo ozlovoljena bi bila, če bi ne bili prišli. — Mnogo razumnejša bi morala biti kakor sem, da se odrečem veselju, posetiti Bionav, je odgovorila vojvodinja z naglasom polnim žalosti in grenkobe. Hipoma pa je, kakor da hoče Jacquesu uiti, brez vsakega prehoda začela pripovedovati dnevne novice, govorila o dirkah v Deauvillu in čenčala. Ta pogovor pa se je tako malo vjemal z duševnim razpolože-njem mladih prijateljev, da sta ga kmalu opustila in rnoik je nastopil med njima. Kristijana je privzdigni-la svoj paičolan; nepremično je zrla pred-se, čutila pa je, da jo Jacques občuduje, ta radost ji je zalila lica z rudečico in od ponosa so se ji širile nosnice. Čisti zrak. krasota neba in narave, brzi tek konjičev, ki ga je spremljal ritmični klopct kopit. na-vzočnost moža, katerega je ljubila, vse to je vojvodinjo zazibalo v neko nasladno zadovoljstvo, v neko opoj-nost. Šla bi tako na konec sveta, v smrt. — Glejte Blonav, ie hipoma iz-pregovoril marki. Pri teh besedah se je mlada žena zdrznila in ob pogledu na amerikansko zastavo se ji je skrčilo srce. — Divno! divno! je vzkliknila ter občudovaje motrila mogočno stavbo in krasne linije, jasno zacrtane na obzorju. In človek meščanske-ga rodu se je drznil ta grad kupiti? — Čalibog! — Ah, sedaj razumem vašo bolest, ko so vam to bivališče prodali. — Bolest! je vzklikuil Jacques. Srce se mi je trgalo in ta bolečina je zapustila v meni prave brazgotine. Ko sem Blonav zopet zagledal, sem nehete razprostrl roke, kakor otrok sem ga hotel objeti in poljubljal sem njegovo staro zidovje. — Razumem, razumem ... je še-petala vojvodinja. Toda, konec do-ber, vse dobro. Slišala sem govoriti, da romanopisci gotove svoje junake posebno Ijubijo in da jih puste koli-kor najmanj mogoče trpeti, tuđi jih ne ubiiaio radi. Zdi se ini, da vam je Previdnost enako naklonjena. Ne samo, da vas ni pustila iti v smrt v Afriko, vrnila vam je vse in Še več, kar so vam vzeli. — Res je in globoko sem ji zato hvaležen. Glejte, ničesar ginljivejše-ga si ne morem misliti, kakor pogled na amerikansko zastavo nad tem gradom, katerega zidovje izvi-ra iz časov viteštva. Vselej se nad tem začudim, zakaj sodelovati so morali v ta namen čudoviti zaplet-Ijaii. Premalo proučujemo zgodovino mrtvih stvari, pravtako čudovita je kakor ona živih bitij. Morda oznanja ta zastava novo fazo v razvoju člo-veštva. Zataknil sem jo ob strani naše zastave, da razveselim Annie: sicer sem bil pa to Ameriki resnično dolžan, je pripomnil marki s tištim ironičnim nasinehom, ki mu je igral okoli ust vselej, kadar je omenil svojega zakona. Kristijana ni odgovorila. Nekaj minut pozneje je zapeljal faeton na veliko dvorišče v gradu in zapeljal pred glavni vhod, kjer so ju pričako-vali markiza d' Anguilhon, Annie, grof in grofica de Froissv in še več drugih gostov. Vojvodinjo so pozdravili z ži-vahnimi klici. — Dober dan, mala mama, je dela in objela mlado grajsko gospo. — Zelo me veseli, da vas vidim, je dela Annie s tako odkrito-srčnim naglasom, da je vojvodinjo kar osupnilo. Po uvodnih pozdravih jo je markiza odvedla v sobe, ki so bile zanjo določene in katere je pripravila s posebno skrbnostjo. Sedaj pa mi pokažite vašega edinca, ie dela Kristijana in odložila svoj klobuk in plašč. — Takoj? — Takoj. (Dalje prihođnjiC.) Stran 2. .^LUViiNriKi NAKvJU*, Uuc 24. aprila UJi5. 92. <,tev. koraka nazal, nismo spustili niti ene pridobitve. Ni se bati, da bi Rusi prebili fronto v Karpatih. Zdi se mi to nemogoče. Ruski frontalni napadi te fronte ne morejo predreti. Čim bolj bodo Rusi tu napadali, tem bolje za nas. Vedno bolj ugoden položaj. Poročevalec nekega budimne-Štansk. lista poroča iz Karpatov: V kcinitatih Zempiin in Saros prihaja položaj za nas vedno bolj ugoden, dasiravno se zadnje dni nišo vršili večji boji. Zdi se, da so poslali Rusi svoje čete s tega dela fronte v dolino Stryja in na Uzsok. * • BOJI V BUKOVINI. Iz Bukarešte poročajo: Na ce-Iem Romunskem slede z največjo pozornostjo nadaljnjemu razvoju bojev vzhodno od Crnovic. Izpočetka so se vršili boji z majhnim številora čet, ker pa so na avstrijski strani po-šiljali vedno nove rezerve v boj, se je razvila velika bitka. Avstrijske čete so v svoji ofenzivi prebili rusko fronto na več točkah ter so prodrli tuđi v Besarabijo. Tu so velik del skrajnega ruskega levega krila odtr-gali od romunske meje. »Az Est« poroca: Naša utrjena bojna crta se prične na ruskem ozemlju pri besarabski vaši Ruhotin. Od tod gre fronta med Kalinkovci v Rusiji in Czernauko v Bukovini ter se dotika tu avstrijske meje. Ob me-ji grre nato fronta do Rakitne. Sever-no od Bojana je bojna fronta ze nabu-kovinskih tleh. Rusi pa so tu zasedli le majhen del. • - • •' Prestolonasledmk v južnovzhodni Galiciji in v Bukovini. Dunaj, 23. aprila. (Kor. urad.) Iz vojnotiskovnega stana poročajo: O pregledovanju v južnovzhodni Galiciji in v Bukovini se boreče armad-ne skupine generala kavalerije ba-rona Pflanzer - Baltina, ki ga je Njegova c, in kr. visokost najpresvitlej-Ši gospod nadvojvoda Karei Franc Jožef izvršil na najvišje povelje v času od 19. do 21. aprila t 1., se po-roča: 19. aprila je dospel v okoliš armade. V Kolomei je sprejel najpre-svitlejši gospod nadvojvoda poročilc poveljnika armadne skupine. Pc kratkem bivanju v Kolomei se je na-daljevala vožnja v Cmovice, kjer je nadvojvodo pozdravil deželni pred-sednik grof Muran. Pregledovanje se je priČelo z avtomobilsko vožnjo na fronto, kjer je Njegova c. in kr. .Visokost zelo pohvalil učinek naše izborne težke artiljerije. Ko se je nadvojvoda vrnil v Crno viče, je da-jal avdijence v poslopju deželnega predsedstva. Pri sprejemu zastopni-kov duhovščine, dežeinega odbora deželnega kulturnega sveta, občin-skega zastopstva, verskih občin, po-licijskega ravnateljstva, trgovinske, zdravniške, notarske in inženirske zbornice, kakor tuđi deputacij iz predmestij Črnovic in iz drugih ob-Čin je imel Nj. c. in kr. Visokost priliko, natančno se informirati o seda-njera položaju prebivalstva, kakor tuđi o nameravani akciji oblasti. Nadalje je obiskal gospod nadvojvoda v vzhodnem ozemlju armadne skupine se nahajajoče čete, pri čemer si je natančno ogledal posamezne čete: 20. aprila je skcro izključno potoval po severni armadni fronti. Pri tem je Njegova c. in kr. visokost pozdravil tuđi eno nemško kavale-rijsko divizijo. Posamezni deli te divizije so defilirale pred njim. Ko se je bil popoldne vrnil v Kolomeo, je najpresvitlejši gospod nadvojvoda sprejel zastopnike duhovništva, verskih obČin, okrožnega sodišca in mestne občine. Tretji dan je inšpici-ral zahodne dele armadne skupine. Ko si je Njegova c. in kr. Visokost natančno ogledal več bataljonov, je šel k najsprednejšim pozicijam, kjer si je ogledal naše in sovražne crte. Popoldne dne 21. aprila je po daljši avtomobilski vožnji dospel v Dela-tvn, ki je bil zadnja točka inŠpekcij-skega potovanja. Njegova c. in kr. Visokost je imel pri svojem tridnevnem bivanju pri tej armadni skupini opetovano priliko, pripeti na prsa zaslužnim častnikom in vojakom odlikovanja, ki jim jih je najmilostivejše podelilo Njegovo Veličanstvo. Nadvojvoda je pohvalil vse prestavljene mu častui-ke in je nagovoril tuđi dekorirane vojake. Pri odjavi poveljnika armadne skupine je nadvojvoda izrekel svojo popolno zadovoljstvo glede izbornega zdravja, brezhibnega na-stopa in izvrstnega duha čet, kakor tuđi glede vzorne skrbi Doveljnika armadne skupine. Med Prutom in Dnjestrom, »Magvar Orszag« poroča iz Dornewatre: Med Dnjestrom in Prutom^ se Rusi slotooto zakooaii. Bo- ji se tam ne vrše ražen nekaj prask patrulj in boja artiljerije. Vsekakor na ruski strani ni čutiti volje za ofenzivo. Rusi so se djelima umukni-li na levi breg Dnjcstra in so opustili poskuse, prekoračiti Prut, m + m POLOŽAJ NA SEVLRNEM POLJSKEM. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča: Na ćeli severopoljski fronti vlada v splošnem mir. Vslcd slabih potov zadnje dni, ni bilo nobene iz-premernbe v r^pcracijah in ni priča-kovati v kratkem nobenih posebnih dogodkov, predno se popi uljene pokrajine ne posuše. Boj se ornejuje samo na slaboten artiljerijski dvoboj. Za to je jasno vreme prav ugodno. Sicer se vrše poleg bojev prednjih straž samo manjši boji. Sovražnik se ne upa napasti namiri pozicij, kaUTih moč mu je znana. Nemške pozicije so sila trdne, tako da se zde skoro nezavzetne, vsaj pa bi stalo zavzetje silne žrtve. Zdi se pa, da rusko annadno vodstvo v zadnjem času boli štedi s člo-veskim materijalom. Zadnje velikan-ske izgube so imeli Rusi pri Krasno-polu. Kakovost tu stojećih ruskih čet ni najboljša. Vsak dan vjamejo naše čete ćele skupine ubežnikov in vjetniki pripovedujejo, da posiliajo Rusi mestvo po komaj petteden-skeni vez banju v fronto. Rusi so ;Te prei prav slabo streljali, streljajo se slabše. sedaj pa Nova ruska ofenziva, — a ne v Ksrrjctih. Specijalni peročevalec »A Napa« peroea iz Ungvara: V Karpatih de-žuje že več dni. Reka Ung je na več kraiih poplavila, tako da ob tej reki voiaške operacije nišo mogoče. Glasom izpovedi ruskih častnikov, na-merava veliki knez Nikolaj izrabiti ta mir v Karpatih za novo energično ofenzivo nroti vzhcdnji Prusiji in proti Turčiji. • * m VELIKONOČNI BOJ! ZA KOBILO. Iz vejnotiskovnega stana poročajo: Velika borba v Karpatih je dosegla svoj vi£ek v velikonočni bitki. Mogočna ruska ofenziva v okolišu Ondave na zahodniem krilu, ki se je pričela okoli 20. marca, je po začetnih rnaihnih uspehih naletela na odpor, ki je bil nepremagljiv. Z ve-likimi žrtvami zvezani nackoki v grozdnatem goro vi u med Lupkov-skim in Uzso-Škim prelatom, ni?o mc^li drugega doseČi, nego da se je naša pozicija, ki je bila kakor klin potisnjena proti Ba!ip:rodu, polagoma umaknila v enako vrsto z zahodniim krilom na visinah tik za ogrsko me^o pri Telepoczu, Zello, Na?or Polany in Juhaszlak. Ruski poskusi. Zdaj je skleniio rusko armadno vodstvo, prodreti iz okolice lupkov-skega preiaza in Mezo Laborcza na o'ieh straneh reke Laborcze. Pri tem je deloval razen že tam borečih se mas, ludi večji del oblegovalne armade, ki je pred PrzemvsTom postala prosta, kot sveza rezerva. Ce hi se posrećilo, prodreti v smeri proti Homorii, tedaj bi postala ncvzdržlji-va^ tako stanovitno hranjena pozicija zahodnie^a krila in čete, boreče se v gozdnatem ^orovju. bi prišle v nevaren položaj. Napadalno smer so torej dobro izhrali in pričakovati je bilo zmasrovite odločitvc velike karpatske bitke. Eojišče. Bojišče, ki ^ra je bilo upošfevati pri nameri, predreti našo fronto, so bili dolina Ln^orcze in vir;i^o na obeli straneh te doline, južno od Mezo Laborcza. Zahoclno od te doline se na-haja paralelno ž njo dole: greben. Iz njegovega vrhnerra grebena se dvi-gajo posamezne kope. Vzhodno r»a se vlečejo navzdol proti reki od glavnega grebena gorovja ra/Jična slemena, ki jih drug od dru^ega Io-čijo pritoki Laborcze. Med temi vzbuja posebno pozornost ono, ki se cepi od visine Brincova ter izpolnju-je, bogato razraščeno, prostor med Vilsavo in Viravo. Tik ob njecrovem vzrtožju se dviga greben v Kobili, 640 metrov visoko in se odcepi čez Javirska - Hegvecsaba ob izlivu Vil-save v Laborczo fer čez visino 584 vzhodno Balunt - Puste in Uhlisko-grebena južno - zahodno, drugi se dviga kot Trostvanski vrh južno-zahodno, končno tretji na Kudrovci južno - vzhodno. Ravnokar opisani prostor ]e moral v boju igrati važno vlogo. Na tem prostoru Je bila zopet Kobila, katere trajna posest je odlo-čila o iziđu boja. Delni ruski uspehi. — Junaški ođpor naših čet. Naskok ruskih mas je dosegel po premenljivem boju v sredi fronte uspeh, vsled česar so se m&aU* f1«^ i 2. aprila (Veliki petek) umakniti međ Viravo in Laborczo se boreče čete do visine Izhuervabein. Le skrajno desno krilo pod polkovnikom Kreb-som, se je trdno vzdržiilo v svoji I oziciii na »rebenu na Kudrovci proti kepi 584. Ostanek des-.iega krila pod po!ko\ nikom Kemmelom, se je še držal na zadnjem koncu zgornje-, ga i!c!a Trosty:$"skega vrli:«. Kobila in I hlisko sta bili v sovražnikovih rokah. V teli okolisčinah se je morala tuđi zahodno od Laborcze se bo-reča skupina pri prvem svitu Velike sobote začeti umikati proti Oek ruske. Ncniška ponioč. — Naše napredovanje pri splošnem napadu. Ze pa so bile okrepitve na pohodu; nemški beskidski kor, čegar najsprednejši oddelki so prišli dne 3. aprila k desnemu krilu, ki je ravno-tako kakor centruni rrcsel k napadu. Podpirane od več baterij, ki so z \ išin, vzhodno od Virave pri Vilagu, streljale sovra/ni-ku v bok, so prodirale KeiMin!ove čete v zvezi z nem-škiini okrej itvami na grebenu Trostvanski ter zopet zavzele v nasko-ku bli/nio visino So4, važni drshod k visini Kobila. Tuđi centrum ni poči-val. Navzlic veTikim izgubam, ki jih je povzročal artiiicrijski in infanterij-ski ogeni, so naši prodirali. Podpol-kovnik Baics je prišel s svojimi hon-vedi tik do visine Ulilisko, ki jo je v naskoku vzel, ko je oddelek, ki ga je polkovnik KemmeI kot pomoč od-cepii, prijel ;: boka. 500 Rusov je ostalo v naših rokah. Komaj se je na grebenu utrdil, ze je major Krimm pripclirl batcriii nndporočnika Kun-zeju in Brandila ter s tem tako dobro podprl fronto, da so mogli najsprednejši deli srednje skupine za-V7Cti svoje pozicije na najskrajnejših razrastkih Javirske^a grebena. Dne 4. aprila (Velika neđelja) je posral n^r>3d, ki se ira je urleležil tu-ć\ neki c!rng oddelek nemške okrepitve, vzhodno rcke Laborcz, splo-šcn. Desno krilo je dobro prodiralo po grebenu, ki vodi od 5S4 proti Kobili. lTspe$no so ga podpirali gorski topovi, ki so ostali tik ob infanteriji. Kar naenkrat se je poiavil na desni strani od vaši Virave sem krepak ruski napad. Toda Ncrrd, ki so bili prvi prizadeti, so hitro napravili fronto v obrambo. Da jih poclpre, ]e pn-hitel polkovnik Kre^s in baterija prt Viiagu je obenera streljaia sovražni-ku v bok. Z velikani izgubami so se morali Rusi krnalu zonet umak-riti v globino, da so dobili kritja pri Viravi. Centrum je tiidi napredoval. Polkovnik Klein je precej napredoval ra Javirskem grebenu. Poikovnik PMens je prodrl od Uhliska toliko nanrej, da je izpopolnil vrzel med onim in desrim kriforn. Nndnoročnik Keill ie opazil ugodno priliko, da je mhnia kopa 4fiS, ki jo je major Licb-knecht navzlic najluijš?mu bočnemu oirnju v naskoku zavzcl, ki je pa vsled narnščajočega protinapada ni mogel vzdrzati. LJsoda Kohile odSočena. Dne 5. aprila (velikonočni po-nedeljek) je bil na vzhodnem bojišču dosežen ponolen uspeh. Nemške in avstro-ogrske baterije so tekmova-le med seboj, da oniajejo močno so-vraznikovo pozicijo med visino 584 in Kobilo. Vsled te predprirave je modela Kemmclova skupina ob 3. po-ooldr.e v naskoku zavzeti pozicijo. Tuđi drugi dohod h Kobili, Javirsko, je 40. pehotni polk v nepremagliivem napadu za vzel, vsled česar Nemci nišo bili več izpostavljeni ognju, ki je bil namerjen v njihov bok in ki jim je dozdaj onemogočeval prodiranje na grebenu, ki se vleče proti Alsocsebenvju. S tem so končno zavzeli del doline Vilsavc. Med tem se je odločila tuđi usoda Kobile. So-vražniki so, flankirani od .Livirske in ob strani grebena visine 584, oštro preganjani od Nemcev in honvedov podpolkovnika Baicsa, podlegli 4. bo-sansko-hercegovskemu polku, 89. in 90. pehotnem polv:u. ki jih je vodil tuaifu- tOi^vuka k naskoku, Končna J zmaga se je dosegla na najvažnej-šeiTi dolu bitke. Zahodno od reke Lahorcz na velikonočni ponedeljek ni prišlo do odločitve. Pač je prodirala skupina polkovnika Hausmanna proti visini pri Felsocsebenvjn, ven-dar pa je zašla vslcd bočnega o^nja topov in strrjnih ptišk s kope 468 v zelo nevaren polri/aj. Major Lieb-hart je storil s svojimi vse, kar je niogel, da v naskoku zavzame vi-.sino. Napadalci so prišli na 30 kora-kov do sovra7nikcvih pozicij, nišo pa mogli prodreti skozi žične ovire. Vsekakor pa so odvrnili pozornost od skupine Iiausmann, ki je hitro premagala kritično situacijo ter v naskoku vrdlu v prvro sovražnikovo pozicijo na kopi Felsocscbenv. Dne 6. aprila so prisU* nemške okrepitve tuđi v ta del hojišča. V zvezi s temi svežimi četnmi se je posrećilo zavzeti visino 468. Polkovnik Hatrmann ie prcgnnl sovraž-nika po velikih izribah tuđi z njegove druge pozicije na neko kapo pri Felsocsebennju. Vendar pa so se Rusi na zelo močnem onorišču, ki se je nahajnl za to pozicijo trdovrat-no upirali. Trije naskoki, ki so se izvršili z najveejo lirabrostjo, so se zlrmili. Tedai pa snio prinelbli gorske topove, ki so zelo uspešno cb-streljevali to oporišče. Pri jutranjern svitu 6. aprila se je naskok skupno z nekim nemskim oddelkom. ki je pri-šel na pomoč, ponovil. S tem na-skokom so zavezniki končno zavzeli to zadnje sovrražnikovo oporišče, za katerega so se tako oštro borili. Vclikcpntczni ruski predor se je izjalovi!. Ta lepi uspeh velikonoč-ne bitke je bil vsekakor dosežen s tcžkimi izgubami. Samo od a^■.stro-ogrske armadne skupine, ki se je borila na obeh straneh reke Laborcz, je pasiralo v teli težkih dnevih 2300 ranjencev bolniško transportno postajo Kcskocz. Tuđi od Nemcev, ki so tako krepko posegli v boi, jih je nri^lo 800 po tem notu v bomice v zalediu. Končno pribnrena zmaga pa je bila za vso karpatsko bitko, ka.kor so pokazali poznejši dogodki, odločilnega pomena. *• VtiOD RUSKE ARMADE V PRŽE-YiYSL. Berolin, 23. aprila. Iz Rotterda-ma poroča »Deutsche Tageszei-tun.^><: St^nlev V.'ashburn, vojnr poročevalec londonskega lista »Times«, javlja svojemu listu o vhodu ruske armade v Przemvsl te-le podrobnosti: Prvi Rusi. ki so prispeli v trd-njavo. so se pripeljali v šestih avto-mobilih brez vcjaškeRa spremstva. Povprašali so za pot v avstro - ogr-ski glavni stan v trdniavL -e§. da bodo tamkaj prevzeli posle. Tem ruskim vojaskim uradnikom so sledili manjši oddelki vojsštvn. kct straže. Potem je došel dolg^ transport živil. določenih za vjeto avstro - ogrsko posadko. V treh dneh so vjetnike že toliko nasitili, da so jih lahko jeli od-pošil'atl Vsak dan so odpeljali v Lvov kakili 10.000 mož. Grof Suva-/ov je prispel v Przemvsel sele drugi dan po prednji trdrsiave. Avstrijski poveljnik trdr»jave general Kus-manek se je takoj na dan predaje v avtomobiht odpeljal v plavni star generala Sclivanova. Od tamkaj se je 7. većino svojih častnikov odpeljal v Kijev. Avstrijski general Kubert, najstarejši častnik przemvseiske po-sadke, je začasno se ostal v trđrna-vi, da posreduje med mestnim prebi-valstvom in Rusi. * General Pau m veliki knez Nikolajevič. Frankfurter Zeitung« poroča iz dobropoučenega vira. da se je general Pau vrnil iz ruskega glavnega stana zelo razočaran. Sprejem pri velikem knezu Nikolaja Nikolajevicu ni bil posebno pnjazen. Govoril je s franeoskim generalom z nekakirn po-niževanjem ter mu očital, da Fran-cija in Anglija nisia pričeli napada na Dardanele z zadosrnimi močmi ter da izgleda napad, kakor kak mane-ver, vprizorjen le navidez. Ko se je general Pau vracal čez Bukarešto.ni prikrival svojega razočaranja. Ne-katere politike, ki so se izražali ža-Ijivo o cesarju Viljemu, je general Pau viteško zavrnil. V zasedeni Poljski. »Wiedenski Kurjer Polski« po-roča: Generalni feldmaršal Hinden-burg je dal v pokrajinah. ki so zase-dene od Nemcev policijskim obla-sti'm pravico, izdati zavezne odredbe z grožnjo kazni do 5000 rubljev ali zapora do šest mesecev. Proti odmerjeni kazni so dopustni rekurzi. Odredbe policijskega šefa smejo obsegati: Javno varnost in red in gospodarske zadeve, n. pr. obdelo-vanje polja, inlačev žita, obratova-nje tvornic itd. Kazenske globe se stekajo v blagajno nemške civilne uprave za kongresno Poljsko*. — | Deutsche Lodzer Zeitung« poroča, I da je obvestil šolski odsek županske-\ ga tirada voditelje sol v Lodzu, da se mora v solah poučev^ati poljski jezik obligatno in sicer v najmanjši izmeri treh ur na teden. — V Lodzu se je vršila konferenca vseh odvet-nikov, ki so stalno bivali v pokrajinah zasedenih od Nemcev. Tej kon-ferenci so prisestvovali tuđi stro-kovnjaki iz Poznanja. Sklenili so. da se predloži obema vladama predlog, da se ustanove občinska sodišča in da se dolojijo vojaške oblasti in civilne milice za izvršitelje. Ta provi-zorična sodišča bodo obstojala iz občinskega predstojnika, njegovega naniestnika, delegata vojaške oblasti in treh izvoljenih prebivalcev kraja. — V Kališu in Zgierzu so priceli na uradno odredbo pospravljati pogori-šča in poručene niše. Jkoda, ki jo je povzročila vojna na hišah v Kališu, znaša okrog dvajset iniiijonov kron. m * VELIKI NEMŠKI USPIiH V FLANDRIJI. — NEMCI SO VjELI 1600 FRANCOZOV IN ANGLFZEV TER VPLTINILI 30 TOPOV. Berolin, 23. aprila. (Kor. urad.) Wo!uov biro Javlja: Veliki glavni stan, dne 23. aprila. Zapadno bojišče: V včerajšnjih večemih urah smo na svoji fronti Steenstraat vzhodno od Lantremnarka udarili preti sovražnini r>ozici]am severno in severnovzhodno od Vperna. V nsskolui so p*-odr;e naš^e četa v širini 9 km do višin južno od Pil-kema in vzliodno od toif. Istočasno so si v trdovratnem boju izsilile prehod preko Vper^skesa kanala pri SiC23iStrastt3 in pri Het Sasu, kier so se na zapadnem brsgu utrilHe. Zavzeli smo krnje Langenmark, Stecnstraat, Het Sa5 in Fllkem. Vjcli s:no najman] !600 Franco-zcv :n Anriležev ter vplent!l 30 topov, med te:ni 4 težke angleške. Med rekama Mas in Može! je bi!a bojna aktivnost zor>et živah-nejša. ArtniersJski ho?i so bili posebao srditi pri Combresu, St. Mlhielu, Apremontii in vzhodno od Flirevia. Sovražiia pehota ie izvršila napade samo v jrozđni okolici med Ail!yjem in Aprernoniom. Tu so Francozi na r-csamnlh toćkah vrdli v naše naispredneiše jarke, a smo iih delonia zopet prepodili !z njih. BoiJ mož proti mož u se še vrše. Nsše predstraže so izpraznilo vas Emhernienie, zaoadno od Avri-ceurtc. k! srno jo zavzelu katero pa so včera] Ersncozi vpepeliSI. Visine severno in južno od te vaši držimo. Vrhovno arniadno vodstvo. * Frarccska pcročila. Maršal French poroča z bolišča dne 21. t. m.: Ker se je vreme zadnji čns zboljšalo, je mogoče živnhnejše delovanje letalcev. V okolici Ypresa so letalci zadnje dni živahno reko-gnoseirali ter je prišla opetovano v zraku do bojev med našimi in so-vražnimi letalci. Mi smo zbili dva le-talca in Nernci so zbili nam tuđi dva. Pri St. Eloiju je vrgel sovražnik več bomb v naše jarke. PriŽIo je potem do silno Ijnrepja boja raoza proti mo-žu. Pri La Basseeju je sovražnik z minami razstrelil tri naše prednje crte. Pri Vpresu in Cominesu je prišlo do ljutih bojev za nekaj visinskih točk. ki so trajali dan in noč. Mi smo ostali v obrambnih pozicijah. Po kratkem premoru so se obnovili nemski napadi, pri čemer je prišlo tuđi do baionetnih bojev. Ker je po-se^ia artiljerija \ines, je bilo mogoče napad ustaviti. Dne 1S. t. m. je prišlo do novih v£jjih bojev7, ni pa prišlo do kake pomembne odločitve, Uradno poročilo od srede ob 3. popoldne pravi: Sovražnik strašno bombardira v blizini Reimsa, ob Oisi in Aisni. Ob Maasi in Mosli so izvršili Nemci zlasti v lesu pri Mort-maru dva silna napada na one pozicije, ki smo jih mi dan poprej zasedli. Napade smo odbili. Ob pol 12. ponoći je bilo izdano še to-le uradno poročilo: Naši letalci so ob Voevri bombardirali glavni stan generala Strantza. »Republicain« poroča iz Pariza: Minister Malvv je obiskal mesta se-vernih departementov, zlasti Ar-mentieres in flouplines, ki sta izpostavljeni rednemu bombardiranju. V obeh mestih manjka ćelavcem dela. Minister se je s prebivalci posveto-val glede vladne pomoči težko priza-detemu prebivalstvu. : Boji pri Ypresu. »Times« priobčujeio poročila o bojih za visino 60 pri Ypresu. Silna eksplozija je napravila luknjo, ka-kršne do sedaj v tej vojni še ni bilo videti. Cei bataljon je zasedel to luknjo. Ko se je zmračilo, so prišle nove čete, da ojačijo one y jarku. 92. ste*. ,SLOVt.NSKJ NAKUU', dne 24 aprila 19i5. Stran 3. Nemški topovi pa so pokrajino ob-streljevali tako, da so imeli Angleži vsled toče krogel silne izgube. Ko se je zdanilo so izvršili Nemci besen napad. Dospeli so do jarkov Angle-žev, kjer je prišlo do strašnegu bajo-netnega boja. Izgube kanadskih j>olkov. »Times« poročajo iz Toronta: 309 Kanadcev navajajo kot padle in več, kakor dvakrat toliko kot ranjene. Pri enem polku je najbrže ostala !e se 1/4 mož. Od častnikov, ki so jeseni zapustili Ottavo, stoje samo še 3 v fronti. * Kako tratiio Angleži municijo. Preko riaaga poročajo, da je L!oyd George izjavil, da so Angleži porablli tekom dvotedenskih bojev pri Neuvve Chapelli ravno toliko municije, kakor v 2D/4 letih burske vojne. Kljub temu pa je še dosti zalog. V marcu so na Angleškem izde-lali Ukrat toliko municije, kakor septembra lanskega leta. * * Nemški letalci nad Amiensom. Iz Pariza poročajo: Nemški letalci so 21. t. m. zopet metali bombe na Amiens. Dopoldne je vrgel neki »golob« 5 bcmb na mesto. Tuđi po-poidne je pripiulo neko nemško leta-io ter vrglo več bomb. ki so ubile 20 oseb. Škoda na materijalu je zelo velika. Dasiravno so franeoske baterije streljale na letalce, jih nišo za-dele. Tuđi iraneoski letalci, ki so se takej dvignilu Nemcev nišo mogli doseći. Nenška leiala. so se nepo-škodovana oddaljila. Francoski ietalci nad Bodenskim Jezerom. Iz Rcmansiiorna poročajo: So-vražni letaici so poskušali narasti zrakoplovno štacijo v Friedrichs-hafnu ob Bodenskem jezeru. Stirje letalci so skuhali prilcieti nad Fried-richshafen. Nemške čete so jih cb-streljevale in jih prisilile, da so se obrnili. Leralci so vrgli na mesto Stockah štiri bombe, ki pa so napravile le malenkostno škodo v neki livarni. Obrambne priprave ob Bodenskem jezeru izborno deiujejo. • * Sovražnl fefaJci nad Kofmarom. Brzojavka iz Karisruhe poroča: V torek ob pol 1. opoidne sta letala dva sovražna letalca nad Kolma-rom. Ko so jih obstreljevali iz doline Munster, sta odphila. Škode ništa napravila nobene. LetaJec Garros. Dejstvo. da so Nernci \ jeli iran-coskega 'etalca Garrosa je franco-ske letalce silno užalostilo. Oarros )e \rstopil začetkom vojne kot pro-stovoijec v irancesko vojsko ter je bil kmalu zaradi hrabrosti povi san za leutnnnte. Napravi! si je enokrov-no letalo, ki je letalo silno hi;ro ter vzel s seboj tuđi strojno puško. Pri svojih poletih ni rabii nobenega spremijevaica. m čelađc za franeosko vojsko. Pariški Journal poroća, da bodo v kratkem opremili farneoske čete s čeladami, namesto dosedanjih čepić, ker se je dognalo, da je bilo mnogo vojakov ubitih vsled strelov v glavo. Neka amerikanska firma je ponudila, da bo dnevno izdelala 50.000 čelad. Celade naj nekoliko zmanjšajo moč krogel. * Zasedeno franeosko ozeinlje. Z Dunaja poročajo: Neka lokalna korespondenca javlja: Po po-ročilih mednarodne statistične komisije so ti - le okraji franeoskega ozemlja na podlagi uradnih poroci! od Nemcev zasedena: Departement Ardennes popolnoma, departement Nord 70%, Aisne 50%, Moisc 30%, Meurthe in Pas de Calais 25%, Som-me 16%, ■ Marne 12^, Oise 10%, Vosges 2?c, v celem deset departe-mentov. Te zasedene pokrajine ima-jo ploskev 2.1 miliion. haktarjev in tvorijo 3*7% ćele Franci je. Po ljud-skem stetju leta 1911, so imeli ti deli 3,255.000 prebivalcev, to je S'2% vsega prebivalstva Francije. Prodajna vrednost bi znašala 9*5 milijard, notranja vrednost pa je 14*3 milijard frankov. m m * ANGLEŠKI MINISTRSKI PRED-SEDNIK ASOUITH O VOJNI. London, 22. aprila. (Kor. urad.) Ministrski predsednik Asquith je imel v sredo v New - Castlu govor, v katerem je izvajal, da ne govori samo delavcem okrajev New-Ćastle in Tvne, marveč ćeli severnovzhod-ni Angliji, ker angleški uspeh v veli-kem boiu nikjer boli ne temelji na nat>eniajiju energije, patriotizmu, samozataje vanju, kakor tuđi na sposobnosti prebivalstva, vršiti državi nailepše posle, nego tukaj. Asquith je ponovil, da Anglija ni hotela vojne in da je cio zadnjega vse storila, Ja prepreci izbruh vojne ter omeji njen obseg. K temu pripominja Wolffov urad: Ta trditev je posebno velika neresnica. Treba je le to omenitl da je ravno Anglija zavrnila vse nem-ške predlogc glede ncvtralitete ter > tem onemogočila vsu prizaclevanja Ncrnčije, da se omeji vojna. Asquith je rekel nadalje: Ne-zmiselna častihlepnost in dobro pre-mišljeni nacrti Nemčije so odgovorni za vojno. Vojna je stavila ogromne zahteve na može in vojni materijal. Ves narod na bojišču ali pri i*a-rodnem delu se udeležuje vojne. Asquith je izrekel svojo zadovoljnost o rezultatih nabiranja rekrutov in je zavračai trditev, da se škoduje ar-madi z nedostajanjem minicije. 2e meseca septembra se je vlada priče-1a temeljito baviti s tem vprašaniem in je imenovala komisijo pod pređ-sedstvom Kitchenerja. Položaj je postal težak, ker je bilo treba produkcijo ogromno pomnožiti in ker je primanjkovalo izučenih delavcev kar se je še zvisalo vsled rekrutaci-je. 217.000 rudarjev je stopilo v ar-mado. 70.000 neizvežbanib delavcev pa v rudarsko industrijo. S tein se je tore] abbolutno zmanjsalo število dclavmh moči ter zmanjsala tuđi produkcija, dočirn je potrebžcina vcc'ja. Delavci in delodajalci morajo skupaj delovati. Municijske firme ne smeio delati nerormalnega dobička; delavska društva nnj se za ta kriti-čcn cas odpoveio svojim navadam in načelom. Delodajalci in delavci morajo, kakor se je to zgodilo v strojni industriji, s pomočjo kornisij skupno delovati v dosego tega cilja, da se pomnoži izdelovauje vojnih zalog. NIeuwe Rotterđamsche Cou-rant* poraća: Predvccrajsnji uvodu članek lista »Times- je vzbudil splošno pozornost. Včeraj je list oštro kritiziral govor ministrskega predsednika Asquetha, ki ga je go-i voril v New Castlu. Asquithovn za-trdila njegove liubezni za domovino in njegovo samozatajevanjc, prav" list. bi imela na ljudstvo mnogo večji učinek, če bi ne ^kušal vedno z.\kri-vati svojih lastnih napak. Da pa brani nezmotljivost vlade se smatra za nekako opravičbo njegove stranke in ne kakor vsoodbuja ljudstva v današnjih težkih časih. * »Prositi za mir — se greh.« Berolin, 23. aprila. -Lr.kabnzei-ger." poroča iz Rotterdama: V ne-kem nagovoru je izjavil ansleški zu-nanji minister Grev: »Clreh ie, moliti za mir, dokler ne bo uiičena barba-rična prevzetnost Nemčije. Le tak mir je mogoč, ki bo koristil celcmu človeštvu.« Frsncoska vlada o mini. ->Daily MalU poroča: Na vr~a-šanje amerikanskep:a polkovnika House, ali bi ne bilo mogočc pričeti po^raian.Ia za mir. je odgovorila fran-coska vlada, da se ji to še ne zdi , moznže. Ako bi vojna končala že se-dai, bi bilo to le na prospeh Nemčije ! ter bi prckrižalo nacrte zaveznikov uničiti pruski militarizcm. Angliia nj bila pripravljena. -National Tidcnde^ piše: Na Ansrleškem vlada velfko razVurjenjc zaradi tejra, ker se je izjalovilo upa-nje, da bosta Rusija in Francija sami izvršili nalogo vojne na kopneni. An-jjlcži uvidevajo, da je arrnada Kitchenerja popolnoma rvodlejrfa nemški organizaciji. Meseci so minuli, ne da bi se izpolnili upi Angležev po znpet-nem zasedenju izgubljenih pokrajin s strani zaveznikov. An^leži pričenja-jo razumevati, da Anprlija za svetov-no vojno ni bila zadostno pripravljena. Omajano stališče argleske vlade. »Times« pišejo v svojem uvodniku dne 21. aprila: Najpomembnej-ši preobrat situac. je, da je zaupanje, v vlado izfcinilo. Nobenega upanja ni, da bi se to popravilo, če vlada ne najde zopet kontakta z deželo. No-ben trenu tek v zgodovini Anglije ni izzval bol] enodušne kritike. * Groze ča generalna stavka na Angleškem. Iz Rotterdama: Glasom poroci-la lista »Times«, so rudarji na pri-pravljalnem zborovanju predlagali, da naj vsi nidarji, to ie kak milijon delavcev. odpovedo službo s note-kom tega meseca. Glavni zbor bo o tem sklepah »Times - pa ne veriame-jo. da bi v sedanjem trenutku izbruh-nila splošna stavka. ^Courant- poroča iz Londona: Delegati rudokopov so sklenili so-Klasno. da brezpogojno odklonijo za-htevo rudariev o 20% zvišanju plač in da sprrjmejo intervenerjo vlade samo glede priznanega z\ imanja plač delavcem za 10^. — 965.000 delavcev, ki so včlanjeni v angleški zvezi rudarjev, je nato odpovulalo službo za 31. maj. m KRI2ARJENJE NEMSKEUA BRO-DOVJA. Berolin, 2-\ aprila. (Kor. urad.) \Volffov biro javlja: Nemško visoko-morsko brodo\ie je v zadnjem časti opetovano križarilo v Severnem moriu in je pri tem prodrlo ćelo do angleških voda. Na nobenem kri-žarjenjii ni našlo angleškega bro-dovja. Namestujoči načelnik admiral-skega štaba pl. B e li n k e. ■ • Zaplen^ni angleški pamik. •-Ln-kalanzeiger^ poroča iz Rot-terdnma: Angleški parnik Ciara Nicovm 10S-i so prijcli in pripeljali v Kuxhaven. Ustavljen norveški parnik. Iz Londona poroča St. Llovd poroča. da so Nemci v Severnem mor-ju ustavili norveški pnriiik »Briliant«, ki je bil na potu iz Sarpshorga v London. Protest proti zaplemhi nemškega parni ka »Pa klat«. Iz Londona poroča Renterjev urad: Amerikanski poslanik v Londonu je vračil dr/avnemu tainiku Sir Kdwardu Greyu orotest nemške viaclc zaradi ustavitve nemskega parnika ■ Paklat«, kar se je zgodilo ob začetku vojne v kitaiskih vodah. Na paniiku je biia večja množina becruncev. Nemčija smatra to usta-vitev za kršenje niednarodnega prava. Državni tajnik Sir cdvvard Orev je podni obsiren odgovor, v ka-tercni je izjavil. da pomorsko sodi-šce v Honkor.jru še ni izdalo nobene socibe. Angieška vlada ie mnenia, da ie k tej zaplembi urravičena, ker se odstavek 4.. na katerega. se skli-cu.Ie Nemčija. da se ladje, ki služilo humanitarnim jcilem, ne smeio za-pleniti. ne more pri tej zaplenitvi uporabliati. NAPAD NA DARDANELE. Operacije proti Dardanelam. Iz Londona javljajo »M. N. Nach-richten- z dne 21. aprila: »Times« poročajo iz Sofije, da ie zavezniško brodovie po vesteh iz Dedea^ača v nedeijo zvečer zelo z vso silo obstreljevati kraje v okolici Dcdca^ača in v zalivu Scros. Po-slopja v Dedeagaču so se tresla, kakor pri kakšnem potresu. "o poročilih iz Kaira ie ekspedi-cijska armada iz Aleksandrije in Port Saida že odšla proti Dardane-lam in Mali Aziji. Ekspedicijsko ar-mado tvorijo Angleži in Avstralci. V Kairu in ob Sueškem kanalu so ostale močne posadkc ansleškega in in-dijske^a vojaštva. Naoad na Dardane:e zopet ustavljlen? Berlinski listi zatrjuiejo. da so zavezniki zopet ustavili operacije proti Dardariclam, ker so imeli prevelike izgube. Šievilo zavezniških čet. »Kolnische Zeitnncj porcča: Jtevilo zavezniških čct. ki se nnha-jajo sedaj pred Dardanrlami, znaša 3 divizije. Nnibržc se bodo poskusile izkrcati v S^roškem zalivu pri Bu-lairu. Turska pornčila. Carigrad, 23. aprila. (Kor. urad.) Aeence Alilli« javlja: Franeoske ladje, ki krizarijo ob sirski obali, so po-skusile razdejati železniški most pri Oazi, ocividno v namenu. da pre-nrečijo romanie Mohamedanov v Meko in Medino. Njihov namen pa se jim ni posrečil. Francoski mornanski mint^ter Au- gagneur o položaju pred Dardane- lami. Iz Pariza poročajo: Francosk mornariški minister Au^afneur se ie pred kratkim sestal v severni Fran-ciji z ancleskim mornariškim ministrom Churchillom. Po povratku je izjavil. da sta z angleškim tovarišem kar najnatanč-nei-se razpravljala o položaju zavez-niskega brodovja. Situvacija je po-vsem ugodna: franeoska publika :-e ne sme vznetnirjati radi dolj2:o traja-iočih operacij pred Dardanelami. Franeoska mornarica se ni nikdar f domišljala, da bi bilo mogoče forsirati morske ožine brez dolgih priprav, rnenila pa je vedno, da je mogoče akcijo izvesti. V kratkem bo dosežen cilj, ki si ga želi javno mnenje. Brez indiskrecije lahko povem, da so tvorila sredstva, s pomočjo katerih naj se pospeši ta radostni dogodek, glavno točko razgovora z angleškim ministrom. * IZ NFVTRALNIH DRŽAV. Miiiistrski svet v Rimu. Iz Rima poročajo: Dne 20. aprila se je sestal ministrski svet. Oficijalno se poroča. da se je bavi I s tekočimi zadevami: v političnih kro-gih pa se zatrjujc, da je obširno raz-pravljal o zunaniepoliticnih zadevah. Radoslavov o politični situaciji *' Bolgariii. Budimpešta, J,3. aprila. Pestcr Llovd■■■ priobčuic razgovor svojega sofijskega dopisnika z bolgarskim ministrskim predsednikom. Radosla-vov izjavlju: ValandovsKa afera je brezpoineinbiia. Povzročilo jo je naši lstvo, sedaj pa je že zaključena. — Srbi so dvignili velik krik in so hoteli zavesti Bolgarijo, da prekrši svoio nevtralnost, ali pa so menili, da stoje za malkontenti že holgar-ske čete. Oiiciialni odnošaji napram Gr-ški — ministrski predsednik je posebno poudaril besedo »oficiialni — sr> dobri. \r Atenah so šc neodločni; očivicino šc tani boje, da jih Bolga-riia oslepari. \esos:iasja z Rusijo ne obstoja-jo. Boćarsko - ruski odnošaji so ravnoteko mirovni, kakor odnošaji Bolrarije napram centralnima državama. Mogoče je, da Iiočljo razni ruski listi z neprija^nimi članki forsirati na stop Bolgarije, toda ta trud je brezuspešen. Bol^ariia se se ni definitivno odločila, ali ostane nevtralna, ali ne. Zaenkrat vztraja v nevtralnosti. Si-cer pa, je T: Rusija res navezana na našo pomoć? Sof:?a, 23. aprila. Organ viadne većine Dnevnik« objavila z ozirom na vesti, da hočc Rusija svojega poslanika odnoklicati, jako oster članek pod naslovom: >Le potuitc. gospod Savinskv!« Članek očita ruski diplomaciji, ki se da voditi cd kamarile lenih velikih knezov, da ne zna govoriti z Bolgarijo drugače. kakor le s pestjo. >Potuite. go>nod ?aviiis-;y, in spametujte svoje patrone. Naša pota se ločijo. Povejtc \* Petrocrradu. da bolgarski narod iz spo?tovar»ia do carja - osvoboditelia. noče poslati ! izdajalec in svoj lastni grobokop.« Novj šef bolsnrs'r^a generalnega štaba. Soti.'a, 23. aprila. Mesto gerernla Boiadžijeva je imenovan general Te-nev za šefa generalne^a štaba. Rorminija in Kusija. Bukaresta, 23. aprila. Veliko senzacijo vzbuia članek velikega. do-?edaj rusofilskejra lista ^Adeverula<:, ki se oštro obraća proti Rusiji. Članek poudarin. da je ostnla Rusija tuđi v vojni stara, zakrknjeno absoln-tisn'čna država, ki si zlasri v demn-krat'čnih deželah ne zna rridobiti ni-kakili Fimparii. ClancV opozarir. na slučaj revolncijonarja Barceva, ki se je vrnil ob izbruhu vojne v domovino, da se bori v ruski armadi, kate-rega pa so niske rblosti zaprle. in pa na nninovejšo afero grofice Milc\v-^ke. RrmunHa bi rada podni a carju N-kolaju svojo čisto roko. toda spre-Ictnva io ciroza pri misli, da bi na i postala zn veri lica moskovitsko - ukrajinske (?) Rusije. * Položai na Grškem. Iz Aten javljajo: Vlada je odredila, da se nemudoma prične graditi strategična železnica Drama - Ka-vala. V kratkem poteče pogodba z angleško memariško misijo, ki de-Uijc v grrški mornarici. Grška vlada ie sporočila angleški. da želi pogodbo obnoviti. Angliia je na to pristala. * Albanski vpad v Srbijo. Rim, 22. aprila. Po poročilih srbskcga tiskovnejra u rađa. je dne 1^. aprila kakili 70n Albancev pre-kornčilo srbsko mejo ter vpadlo v ohridski okraj. Ra^vil se je bo], o Ka-terem še nišo prispela podrobna po-ročila. * Amerikanske kupčije. *Neue Zijrichcr Zt\turi^< poroča: V Vladivostok je prispelo več kot sto vneronov amerikanskega kavčuka. Priče! se je tuđi uvoz amerikanske bornbnževine. Ruska vlada ie naročila v Amcriki 12.000 želczni-ških vagonov. Newyorški listi javljajo, da Je odšlo samo iz New Yorka 21. marca 7 velikih parnikov z nad 100.000 to-nami vojnega materijala v ^rancijo in Anglijo. ĐsajsetSBtnlca liubljonsliega potresa. Skoro neopaženo je potekel Ie-tos speminski dan naše Ljubljane In ceiega našega naroda: dne 14. aprila je bilo temu dvajset iet. odkar nas je potresnu katastrofa navdala z grozo in obu penjem ter nas pahnila v nesrećo, o kareri je govor i 1 ćeli svet in o kateri smo mislili mi sami, da je ne borno nikdar preboleli. V dvaj-setlctni retrospektivi zadobivajo do-godki usodne velikemočne nedelje skromnejše lice in še to je skoro popolnoma obledelo v blisku in gromu strašne vojne, katere priče in udele-ženci smo. Navzlic temu ni le zani-mivo, tcmveč tuđi podučno. obuditi spomin na strasno velikonočno noć, pogledati iz novopreroicne naše pre-stoinice v ono staro, razrušeno, >^dol-go vas: pred dvajsetimi leti . . . -Slovenski Naroda je naznanll dne 16. aprila 1S95 širnemu sloven-skemu svciu, da ie Ljubliano z-adela katastrofa; potres, kakršnega ne pamti sedanii rod, je pretresel ljubljanska zidovja ter obudil v prebi-valst\ru unrav blažen strah.« Bilo je na velikonočno nedeijo dne 14. aprila 1S95 zvečer — »prava sanjava pomladanska noč« . . . »Ob 11. uri 16 minut ponoći se je hkrati začulo neko zlovešče, grozo obuiajoče podzemeljsko bucanje in rohnenje in v tistem hipu. ob 11. uri 17 minut je začelo tresti s tako velikansko silo, da so na vseh kon-cih jela pokati in se rušiti ix>slopja, da je vsak posamičiiik mislil: za se je stanje bhigajne zboljsalo. iiL".gajiiiški odbor je imel r> odboro-vih sci in je razdelil 17 podnor. Cla-nov je imela bolniška blagajna \sled priklopitve S?iške 254. Nazranjenih je oilo 79 l:oTii?:cv. 1'mrlo je pet ela-nov, trije moŠki in dve ženski. Ra-Cmiski zakijucek izka^uj«; 6S24 K 15 v dohocfkov in 5495 K 70 v izdatkom, tore] 1325 K 45 v piebitka. Ci-st?ga premozenja ima blagajna 13.520 K 90 v ter se je zvišalo od Dretečenesii leta za 18'V> K 37 v. RevizorjI so našli vse krjige v redu in se letno poročilo in računski zakljrček odobri. Nato sa se izvalili še trije računski prc-rledniki blagajne in sieer ££.: Maver. Miholic in Bergant. Pri slučajnostih so se resile •n pojasnile razne interne za deve, v-akar je predsedn:!: g. K a v č i č ob o. noDo'dne zaključi! občni zbor. V Knutfu je umri ccs. svet. in c. ] v stalni pokoj, je v sredo zapusti! Gorico in edšel v svoj rodni kra.- Novo mesto. kjer se stalno lastani. Novomešeani bodo gotovo 2 oJprtimi rck^mi sprejeli svojega za-shižne^a rojaka. Iz CcJ^a. Živinski sejmi so v celj-skem okraju zaradi neka^orili sluča-jev kufe'e ^rintavke in slinnvke pri :{oveji zini na nedoločen čas prepo-v eda ni. Drohue novlce s Staierske^a Ma T e z n i pri Mariboru dela-jo postajališče Južne železnice. Zaposlenih je ludi nekaj begu.ncev in ruskih vojnili vjetnikov. — V M a -r i b o r u je umri nadsprevodnik Južne žcloinice rranc Petrovič, st^r 55 let. — Iz Gornjega grada. Janez Ugošek pri Sv. Frančišku ima 5 sinov pri ^ojakih: dva sta bila od Rnsov vjeta, ostali trije 5e ctoje v bojni crti. — Od Sv. Trojice v 3 1 o v. go r. poTocajo, da je pnšel pod voz učenec Karei Šaupert. Strlo mu je desno nogo. — Od S v. L o v-renca na D r. p. poročajo, da se deia za veliko vjerniško taborišče v Sterntalu devrsujejo. Sedaj se dela vodovod in električna razsvetlja\a. Ysa dela bodo stala okeli pol niiliio-na I.ron. Zaradi vejnega tnborisča i)ride v Sterntul tuđi ekspozitura pragorskega poštnega urada. Na gorlški reaiki so napravili pretekii teden ^reiostni izpit ti-!e Slovenci: Angel Fajt, Ilij Bratina, Karei Janežič, Vaclav Pilon in Stanko Ravter. Vsi so poklicani pod orožje. V Gorici so v soboto pokopali vojaka Maksa 2orža, doma iz Vipa-ve na Kranjskem. Star je bil še le 18 !ct in je bil prideljen delavski stot-niji. Vneli so se mu mr/iani. Obsoier.a radi iia!ii^;*skih VtUov Pred Krori§kim okrajnim sodiščem sta bila obsojena na 24 Ur zapora 51 le tni delavec Ivan ;Novi-uq,<, dne 5. maja v Šibeniku. Zanimiva razprava. l^red so-disčern \ Zagrebu je bila obravnava proti nekemu ondotnemu trgovcu, Mož je pred kratkim dobil pismo, je otvciil in prečital, a ker mu vsebina ni bila povolji, je pismo zopet zalc-pil, napisal kraj naslova »Nazaj. se ne sprejme« in vrgel list v poštno tružico. Zaradi tega je poštno ravnateljstvo moža ovadiio, Češ, da je storil prestopek goljufije. ker je pismo novič zalepil in vrgel v poštno :rn/ico, v? da bi bil nalepil novo znamko. Erarju storjena škoda zna-.sa 10 vin. Prvo sodišče je obsodilo trgovca na 24 ur zapora. Obsojeni je vlozil priziv i:i zdaj je vse radoved-iio, kaka bo sodba višje instance. Na Reki je umri Artur Stein-ackei*, ki je bil član ondotne prosto-zidarske lože »Sirius« in je v njej vr-mI ćelo nekako svečeniško službo. .Mrtvo njegovo truplo so vpepelili in shran'?o njegov pepcl na reŠkcm po-kopališču dne 2r>. aprila. Voina in obrt. Z Kcke poročajo: Od izbruha vejne je zaprlo nad 160 obrtrr'kov in trgovcev svoje delav-nice. oz:roma treovine. SaT?.»e avstri.:?kega rezervista. Velik patriiotski film v štirih delih se Dredvaja od dants naprei v kinematografu Ideal. Uprizorjen je ta film po priljubljeni glasbeni sliki c. in kr. dvorne^ra plesnega s;lasbenega ravnatelja C. M. Ziehrerja, je dunai-ski prizor in soJeiujejo pravi avstrii-ski vojaki. Filrn je imel povsodi naj-lepsi uspeh. Predstave ?e vrše vsak dan ob 3., po! ?., 6., pol 8. in ob 9. — Mladini je vsrop dovolien. Izkaz v mestni klavnici zaklane živine in vpeliane^a rnesa. oziroma zaklane živine. V času od \2. do 19. aprila se ?e zaklalo v klavnici 78 vo-lov, 8 bikov, 3S krav. 113 nrašičev, 99 telet, 41 koštrunov in 128 kozli-čev. \'pe!jane^a mesa je bilo 145 kg, 2 zaklanih c:ovcd, 1 prašič, .?8 telet, 4 koštani in 33 kozličev. Ćresnie v cvetui. Ta teden so tuđi pri nas začele čresnje cveteti in nam obetajo, ako ne poseže vir.es kaka elementarna sMa. obilo sadeža. R.iav pes, ki siiši na ime Luka in ima znamko št. 326, se je izgubil. Prinelie se era nai dr. Ivanu O r a ž -n u v \Voflovo ulico. Žreban^e razredne loterljle. Pri včern^šiiiem zrrbanju so zidele te-!e stevilke: Po 5r;f»0 kron st.: 2^.212, 50.814, 111.054, 1-.6.526 P> 2000 K št.: 604. 15.73Q, 23.438, 24.173, 32.63/S. , 75.307. 77.6.^6. 80.900. 101.410, 104.259. 110.912, 139.993, 147.716, 148.440. 153.147. Bozne'stvorL * Lftnrla ie v Jeni soproga pro-fesorja tirnesta Hcickela Agneza \)O 4S!etncm zakonu, * Przernyslski škof v Lovrani, Pr7emyF!ski skof Štefan .io/ef Pel-czar je že več dni v Lovrani, i^re'at se je preselil pred obleganjern trd-njave v neko vilo v Tatri. Rusinski škof pa |e ostal v Prženiyslu. * Miii'.anziranie cestnih pometače v v Budimpešti. Na predlog mcstne.^a županstva je proglasile honvedsko ministrstvo. da spad:« či-sčenja mesta v delckrcii vojaskib oblasti ter je militariziralo cestne pometače. * Prvi bolgarski zrakoplov. Iz Sofije iavijajo, da so tamkaj razsta- vili prvi v Rolgariji zgrajeni aero-plrn. Več bolgarskih štabnih Čar,tm-knv. med njimi major vojasko-topo-^rofične^ra instituta Karajordanov, ki se je izobrar/il v avstrijskem vo-jaško geografičnem zavodu na Duna-ju, so iznašli več izpopolniiev, ki so jili aq uporabili pri tem zrakoplovu. * Liferanti — sleparji. \ jMiškol-cu na Ogrskcm so zaprii trgovce Pavia Widliclia. Nikoiaja Na«[yja, Aleksaura PcM'svJa, Arniina Landli-ka, Hermana V\ ilhehna in Armina IMoclui. Ol.dol/.ciii so, da so vojaški erar oj;oljufali /a več sfcjti.sv.Č k:on. Prodajaii so vojni upravi konzerve, v škiitljah ni bilo živil ampak - pe-pel in pesek. Udeležen pri tej ^olij-fiji je bil tuđi miskolški odvetnik ur. Dezidor Gergclv, ta ra se ni dal za-;«reti, ne;^o se je raje ustrelil. * Vojna zaradi mleka v Monako-vem. V ba\arskcm stolnem incstu so producenti začeii vojno za podraže-nje mleka. Zalitevali so zvišanje cen za en pfeni^ pri litru, (tfn pfenicr je toliko kakor en in ena desetinka našega vinarja.) Zvišanje ni znatno in tuđi ni krivično, kajti v mnogih drugih krajih na Neniskem je nileko dražje. V Monakovcm so bila raziič-na jako burna zborovania zaradi tega podraženia, končno so producenti napovedali mlekarsko vojno mostu Monakovu. Bore se za to, da bi se jim za liter mleka plaćalo — 13 pienigov. * Prekrstitev ruskih mest. Mesto Jamburg so prekrstili v Jomgo-rod. Oranienbaum se bo odslej imenovalo Menšikov po svojem usiano-viteliii ueneralu Men^ikovu. Trdnja-vo ^chliissclburg so Rusi sedaj prekrstili v Orehovec. Ta trunjava je 7e štirikrat snreineni'a svoje ime. To mesto so ustanovili Rusi 1. 1523. in je imenovali Orehov. Kc so Švedi osvojili 1. 1610., so je imenovali No-telior.^. L. 1702. je trdnjavo zavzcl Pcter Veliki ter jo radi njene strate-gične važnosti imenoval »Schliissel-burg*. Sedaj so Rusi trdnjavo prekrstili v Orehovec. * 12.000 kron giobe za prepove-dan nakup moke. Okrajno glavar-stvo v Tuniovu na Češkcm je svoj čas prepovedalo, izvažati iz okraia moko in žito. Vzlic temu se je zgodilo, da sta mlinar Kopal in pek liou-sek s posredovanjem spediterja Val-che poskusila spraviti v Liberce na Češkom večje množine pšenične moke. Spravila sta tja 80.000 meter- I skih stotov. Okrajno glavarstvo je I floiiseka obsodilo na 5(MrO K globe, Val eho na na 70tK) K. Oba sta se se-veda pritožila in ugovarjata, da okr. glavvrstvo sploh ni imelo pravice, prepovedati izvoz in tuđi ne pravice, ja kaznovati. Ce bo to na7;ranje ob-veljalo, se bo kmalu izvedelo. 5C Leta'ec Garros. Nemci so zLili iz zraka franeoskega letalca Garrcsa. Zgodilo se je to pri Ingel-miinstru med Courtrajem in Thiltom na zahoJniem Flandrskem. Sicer ni to prvi franceski letalec, ki so ga Neinci vjeli, vendar je to znainenit dogodek, ker je velial Garros z:a ene-ga najholjših letalcev sveta. Ze pred leti se je govorilo o njem zaradi njegovih drznih poletov. Leta 1912 je dobil pri dunajskem tclrmovanju prva da rila in isto leto je poletel iz Tunisa v Palermo preko Srerlozemske-ga mcr.la, kar ie bilo za oni čas prav znamenito podvzetje. Septembr 1912 je dosegel s poletom v visino 4920 m za nekaj čnsa visinski rekord. Malo pred izbruhom vojne ic zmac:al v poletu Pariz - London-Pariz. Kot vojaškega pilota so ga zc-lo viso! o cenili, koliko pa je dosege!, se ne da povedati. * Napad »Zeppe!inov« na an-zlcžUz mesta. Engleski listi poročajo o zar.imivem slućaiu, ki se ie pripetil pri zadnjem napadu »Zeppelinov« na angleška obrežna mesta. V Blvihu se je vrsiio kratko po zahodu solnea na nekein velikem prestern polju mnogoštevi-no obiskano zborovanje na katerern se je razpravlialo o vprasanju splosjie vojaske dolžnosti. Na vzvišenem prostoru je stal ra\Tio govornik, ki je občinstvu v najstras-nejsiii barvah siikal grozote nemške invazije in posebno se strašno ne-varnost napad«>v »Zeppelinov«. Ob-činstvo Frn je mpo^rokrat prekinilo z ironičnimi niedklici. Končno je bil govornik že popolnoma razburjen in v tem razburjenju je stegnil roko ter pokazal proti nebu: »Bodete že dru-jraee go'/orili. ee se bo tamkaj gori prikazal nepoklicani ^iost!« Komaj je bil govornik izgovoril te l-esede, žc se je zaslišalo nad glavami ropotanje motorjev in vsi zborovalci so se ozrli proti nebu. Na večernem nebu se je videlo majestetično senco ve-likejra »Zcppelina«. ki je z veliko naglico plui proti notranjosti dežele. »Je že tu. nepričakovani gost!« je §e zaklical govornik, a ni imel Časa skončati svoj govor, kajti nastala je nanika, vse je bežalo in v par mi-nutah je bilo vtlikansko r-olje prazno. Bavarska v luči statistike L. 1912. je odpadlo na Bavarskem na vsakega prebivalca .'^54*5 nnrk drža.ne^a dolga. Državni dolg Bavarske namreč znaša 2 in pol milijarde. fJirekuii davki znašajo 73 ini-lijonov. na vsakega prejivalca od-paue 10 "/4 marke. Mirovno število bavarske nrmade je znasalo 1. 1870. 39.644 mož, 1. 1914. pa 88.410 mož. Strofi za to armado so to leto znaša li 97 milijonov mark. Od 1. 1910. je padlo število gimnazijcev za 1500. število realcev pa se je zvišalo za K>\- ■ nje lastne žene in da zagroženje z ločitvijo še ni nikak vzrok za loči-tev zakona. Tožireli je predlaga-, naj se njegov zakon loči, a samo iz krivde žene, ki je šla od niega proč. De-želno sodišče je pač ločilo zakon, a izreklo ie, da po krivdi obeh zakon-cev. Višje sodišče in najvisje sodišče na sta drugače razsodili: Ločitev zakona sta potrdili, a izrekli sta, da ie samo žena kriva. V utemeljevanju najvišjega sodišča je rečeno: Mož, ki gre na sprehod s svojo ženo, pa se ozira po drugih ženah, pokaže s T^m pač ^ eliko pomanjkanje manir, ali taka žalitev, da bi zaradi tepra bila opravičena ločitev zakona, to ni. Tuđi moževa izjava, da se lahko z ločitvijo zakona da napraviti ko-nec domačiin prepirom, ni nikaka občntnn žalitev. Pač pa je žena s tem. ker ie kar odšla od svojega rnoža. štorila dejanje. zaradi katere-c;a pade nanjo krivda za ločitev zakona. Erzn-opr! nosila. Odprava carine. Dunaj. 24. aprila. (Kor. urad.) j Uradna »Wicner Zcitun?« objavlja i ministerijalno naredbo, s katero se i začasr.o odprav'ia carina za uvoz: - volov, krav, telet, ovac. koz, jagnjet, svinj, ki tehtajo 60 kg in več, perut^ nine vsai:e vrste, divjačine, mesa, kniha, prepejenca, peciva, testenin, sveže prckajenega mesa, sira, slani-kov, mesnih konzerv, sadja, sočivja vsake vrste, sočivnatili konzerv-, če-biilje, česna in gotovih sladkorniii vrst. Zakon proti stepar$kim dobavlteljein. Budimpešta, 23. aprila. (Kor. u.)i iiistićni odsek poslanske zbornice je^ razpravljal o zaivonskem r.ačrtu, kl se nanaša na kaznovanie sleparskill vojnih dobaviteljev in njih pomoć-nikov. Zakonsko DresJlogo so v raznih točkah izprcmenili. Najvažneiša izpremembe določajo med drugim, da zapad.? smrtni kazni tišti uradnik, ki je kršil svojo doižnost in se dal podkupiti, ako se je to zanemar)enjo dolžnosti prlgodilo med vojno in ja vsled tega kak član armade iz^ubil življenje, s čemer se je moglo že v napr?j računati. Isti kazni zapada tuđi tlobavitelj, ki je s kršenjem, pogodbe nnmeroma zakrivil kaj slične-ga. Daljša debata se je razvila o vprasanju, ako naj kazenske določbe veljaio tuđi za preteklost. Referent je prediagai tako dcJocbo, vendar pa sa naj za take slučaje mesto smrtne in dosmrtne kazni, uvede ieča od 10 do 15 let. Pošta za Angll]a , Amsterdam, 23. aprila. (Kor. ur.) Parnik »Kopenhagen« Oreit Eastern-železnice, je priplul danes zjutraj vA Vlissingena z angleško po§to in jo sprejel holandsko na krov. Plul je 2 nio na Angleško. Londonski poroče-valec »Handelsblada«' izve. da name-ravaio za sedaj dvakrat na teden posiliati z an^leškimi Iadjami pošto na Nizozemsko. Ne vedo še. kolika časa bo ustavljen normalni promet. Ne obotavljajmo se torej poslati našim vojakom vojno-poštai vzorec »Zacherlina«, s čigar radikalno učinkovitosti o ni primerjati nubenei»a dru-gega sredstva. Dobiva se pov-sod. Pcštnine prosto odpoŠ-Ije naravobt na bojišče proti vpošiljatvi K 2* — napre; firma J. Za eh eri, Dunaj 117. 842 Danasrij? \h\ obssg^ 12 shrsni. Izda.latcl] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 1T8!ll£2 sirota ^esaria se zamore nakljućiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošiija: 545 SrečkovDO zastepstvo 1. Izubijana Hefecrslošlcno uoročllo. ViSla« tiid njftrjcni SOfi'J '-reJn i t:a ni tlat /3S mm * van^a i mm ČB 23. !2. popj 730-6 j !13 | si fT.lisnh. ' def! fl 9.zv. j 729 9 ; 101 brezvetr. ■ oblačno 24. ■ 7. zj. 729 5 10 0 s\. vzh. def. jasno Sre^uj.H včerajšna 'empera'tira 103,: norm. U U. Padavina v 24 urah mm 2*2.: lU-U Potrtega sica naznanjamo prežalostno vest, da js na5 predobri soprog oziroma oče, stari oče, brat in stric, gospod i ^w». i cesaraki svelnik in c. kr. davčni oaduprsvivell v p. | danes, dne 22. t. m. po kratki boiezni mirno v Gospodu zaspa!. j Pogrtb necozabneca rajncega se vrši v soboto. dne 24, t. m. ob i 4. uri nopoldne \z hiše žalosti na tukajšnie pokorališe*"*. Predragoga nam pokojnika priporu^amo v bla^ spo^nin. V KRANJU, dne 11. aprila 1915. 1 Horae!i:a Orefecls, sopro^a — !fcUy omo;1. Rooss, »lavi Orehek, učiteljica, Iv«n OretoeU, c. kr. nadporočmk, otroci. — Alheri Rooss, ' davčni upravitelj, zet. — KeUca, Albert, Eogomila, Marijan, vnuki. i đrftaSsM:«:i-ttifss* 7JwMl vedoo preseneti kak Dripetliaj, ki nanj nišo bili pripravljeni in ki jih spravljn v zadrego. Posebno mučno ;e to, ako ?re za influenco, nahod, kašeli. tesnobo v prsih, kraiko sapo in bodenie v plečih. Za take slućaie i imajo previdni ljudje Fellerjev raz-krajajoci, blažeči ra?tlinski esenčni fluid z znamko >EIsafIuid« pripravljen. 12 steklenic tega preizkušene-sra doenacesa zdravila posije za 6 K franko Ickaiv.ar I!. V. Foller, Stubica, Elsatrgr št. 238 (Hrvatsko). Obenem pa inriko naročimo tuđi Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z zn. »Osakroelice«. 6 škatiiic za samo 4 K 40 vin.. da jih imamo pri roki ob zajratenju, žeiodćnih težkočah, opc-šanju črev, pomanjkanju slasti, vzmetavanju itd. Ma...... Stran 6. .SLOVENSKI NAROD* dne 24. aprila 1915. 92. štev. S § Priporoča se '«-*-» Q(Jj|j[ £ifcf=l 1 €^T^ sPecUl110 damskih In otroiUh slamnlkov solidna tvrdka -*-»-^^ ^ -■- *=*«_*. a *^r .■..■. fer S¥Uei||1| čepfc T „ajnoveJSUi oblikah. MARIJA GOTZL. Židovska ulica štev. 8. Vnanja naroćila obratom poftte in ni izbero. Hraninf l/n tnnlirn (WW zdra;ii0 r'1";™' IlImlllliKM I P »•-- matizem, ischias. Gritzneriev sivalni stroj najboljši sedanjosti za rodbiao ta obrt. Krasna oprema, lahek tek. Učeaje brezplačno w hiii. BflT Veze, stika, krpe nogavice la perllo. Edina tovarniika zalog« •ros, pjESTrsiainarc Ljubljana, Sv. Petra nasip &t. 7 blizu franćiiVanskega mosta, lovo za vodo. Zahtovalte c«olk. Frldem ludi a« 4om uradi togav*ra. lOletna garancija! lomslo in olresUo konfekcijo zelo solidne tvrdite Hl. Hristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lasina hiša. Najnovejša 3^T KOSTUME "99 Nainovejfta ■I* IB^B ' p|aš6e, jope 1 Upfl|VV ■ D I II« IP* z&Ine ~ domaće obleke ■■ Q I I fl LH I 1 i ^ M^ Perilo, čepiće, nsreSrce I ■ Wm I 1 U aW«W^ iB&*m£ m modne predmete, lllll ■fl Ofreške eilke i sile za inlaiSeiike. Higienično perilo in drage potrebščine za oovoro]enćke. W9~ Pošilja na ezbiro tuđi na deželo. "m* Kupujem železo in stare kovine ; kakor: kotlovino, bronc, medenmo. tetko in j Jahko, svinec, kositer, Zelezo, tcžko in lito. ! MTOH OMU Trst. ulica Oino 5t. 4. Telefon St. 431. s s ■fl e N O a Ml salm Viktor Ba|t Salenbnroova dL i mm glavne poste. Sopki, venci s trakov- in napisi se izdelujejo po na|niž;lh cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon. Ljcbljaaa. fc'^fc Mk, "BF" ^EE^ Bkl "TP" W^* ■ «m ■ ■■■ mm ■ mm vsch deZcla izposluje inženir 352 OTU •*■ K3M^«IM«im.»^jas tvrdke A. GOREC Speclalne trgovine s kolesi in dell I'ubljana, jVlarijc Terezije cesta št. 14 i („Novi svet", nasproti Kolizeja). I Stiojc denarnih vlognaknj. intek. raCun3!.dec. 1914: nS_____ Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. marca 1915 • ss K 202,841.494-—. s: *^» «*•• JW^ p>l?I^r. „ k 83,553.307-— :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 podmžMC fogai Mariji! tlfl-S?. Petra Cesta (V M\ JSitUTilZiODi Generali"). Selntški kapital in reserve 65,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje deaarnili vlog na hranilne Najkulantncjše izvrSevanje borialh naročll na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. —- IzpJaČevanje ku-knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevmm vedno ugodnim obre- ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostalh Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za o^njevarno shranjevanje vrednostnih papirjev i'Štin papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanie in upravljanje (depoti) vrednostnib drafrotin itd. pod lastni zaklepom stranke.— OpravllUć« c kr. razr. loterije Brez plač na revizija izžre-papirjev in posojila nanje. 15 banih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Iiplaćlla in nakazila v Ameriko In li Amerike. Ustmena in pismena pojasnila !n nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcljah vmekdar brezpla6no. ■VBrzolavk«: Prometna banka Ljubljana. _ Telefon &tev. 41 SPeter čKozina <§ Ma. tov ama čevljea 'Hijjffa ° Pršića, *£*.. Prodaja svoje tastne ijdeHce na debelo in drobno o Sjubjani, $reg, nasproti sv. ctahofTa mosta F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA { £ s tovarna zarezanih streinikov s -=. ponudi vsako poljubno množino ira|ao lamasl S. ^sr streSnik-zakrivač !i u s poševno obrezo in priveznim nastavkom. ^ M gg Broz odprfin iMvzgorl Streha popolnoma varna pred nevihtamil *§• ^ Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše krilje Streb sodanJostL ^ ^' $2. šiev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 24 aprila 1915. Stran 7. Francozi in Hcmci. (Dalje.) V Časih Kristovega rojstva so T)ili Germani že v Evropi. Zavzemali so vso današnio Nemčijo in Bclgijo, vladali so že sedanje severne dežele, potem Češko in Moravsko pa tuđi vso Poljsko. Paleč od Baltijskcga morja pa do Črncga morja so bile nemške nasclbinc. Germanske rodove je iz mrzlih in divjih pokrajin vleklo vse bolj in hol'i v rodovitnejsc, gorkejše in kul-turnejše kraje. Silili so v Galijo in silili so v Italijo. Za Germani pa so prihajali Slovani, pritiskali Germane fiaprej in jih koneno stisnili tako, da so se ene skupine — Anglosaksoni — preselili v današnio Anglijo, drugi pa se umaknili na sever v se mrz-lejše kraje, namreč v skandinavske dežele. V 6. stoletju so bili Germani stisnjeni na razmeroma ozek prostor. Na vzhodu so mejili ob Češke dežele. na zapadu ob Vogeze in Ar-dene. Zapleteni so bili v neprestane boje zlasti s sosednimi slovanskimi narodi, ki so moćno prodirali za Germani. Še v 8. stoletju so Slovani stanovali v današnji Nemčiji in sicer notri do reke Main in do I.iineburga v Ko so stopili germanski narodi v zgodovino, se nišo čutili kot elani ene rodbine ali enega plemena. Rili so razdeljeni na narode, katerih vsak je imel svoj, četudi po izvoru soro-den jezik in tuđi svoje ime. Kimbri, Tevtoni, Gotje, Svcvi, Alemani so bili med seboj primeroma v tistem narodnostnem in jezikovnem raz-merju, kakor so danes opanci in Ro-inuni, Italijani in Portugalci. Tišti Germani, ki so ostali v današnji Nemčiji, so bili popolnoma lo-čeni od drugih germanskih plemen in so se sele tekom dolgih vekov zlili v en sam narod. Kdaj so se Nem-ci začeli kot narod imenovati »Deutsche«, se ne da prav natančno določiti. Sele v 10. stoletju so spioh začeli rabiti izraz »deutsdu (seve-da v staronemški obliki), a imenovali so tako Ie svoj jezik, ne svojega naroda; rabili so ta izraz za označe-nje ljudskega jezika v nasprotju z latinskim uradnim in cerkvenim jezikom. Imenovanje »Deutschland« se je začelo rabiti sele v 12. stoletju, in izraz »deutscher Kaiser« je rabil prvi sele Martin Luther v svojem spisu »An den Adel christlicher Nation«. Karol Veliki je združil z drugimi narodi vred tuđi vse germanske narode v osrednji Evropi v eno državno celoto. Ustanoviti je hotel sve-tovno državo, univerzalno monarhijo, pri kateri se Ie držal tradicij rim-skega imperija. Premagal je Slovane in Sakse ter oboje raznarodil; prese-ljeval je namreč Slovane v germanske pokrajine. Germane pa zopet v slovanske pokrajine. O tem delova-nju Karla Velikega bo morda drugič prilika kaj več povedati. To stoji: do Karla Velikega so germanska plemena silila vedno v današnjo Francosko in v Italijo in še naprej: za časa nje-govega vladanja so storili historični preobrat in so obrnili fronto zopet proti vzhodu, to je proti Slovanom. Kmalu po Karlu Velikem se je cesarstvo razdelilo. Karol PleŠegla-vec je bil prvi franeoski kralj — druge dežele so pač ostale cesarske, a nacijonalna neniška država to tuđi zdai še ni bila, ne po vladanju ne po prebivalstvu, ampak kozmopolitična država in še Oton Veliki ie bil kro-nan za rimskega cesarja, za kralja Frankov in Longobardov, ne pa za kralja Nemcev. Svetovno gospodstvo, za katerim so ti cesarji stremili, je bilo pač pravo nasprotje nacijo-nalne države. V srednjem veku nišo bili Nemci nič manj plodoviti, krepki in zdravi, kakor v prejšnjih časih, a prebivalstvu se dolgo časa ni bilo treba seliti, ker je dobivalo doma dovolj kruha. Nemci so namreč zgradili me-sta, posekali gozde, osušili ćelo moč-virja in prisilili zemljo, da je redila desetkrat več ljudi, kakor poprej. Toda v 11. in v 12. stoletju se je prebi valstvo v Nemčiji tako hitro množilo, kakor na Francoskem in končno je zopet nastalo težko vprašanje: kam z ljudmi? V Galijo (Francijo) ni bilo več mogoče. Francozi so bili moćni, imeli so že nacijonalno državo in bi se bili lahko uhranili vsakega navala. Po-Jeg tega so med tedanjo Francijo in med Nemčijo ležale province nekda-nje Lotaringije: Luksemburg, dežela Ličge, Brabant in Lotaringija sama. V teh deželah so prebivalci pofran-cozeni Germani, ki so pač imenoma pripadali cesarstvu, a so bolj poslu-šali kralja v Parizu, kakor nemškega cesarja. Mali valonski in nemški vla-darji so bili priljubljeni gostje franco-skih kraljev in mnogo jih je bilo, ki so dali življenje za Francijo v velikih vojnah med Aagleži ia med Eraji- Tako Je vzlic visokim Alpam prišla Italija v nevarnost. Nemci so mnogokrat udarili v Italijo, za časa Otonov, za časa Hcnrikov in za časa Friderikov. Toda naselbe v Italiji se nišo posrečile. Kolonisti so se potopili v domaćem prebivalstvu. Italijani so se branili nemškega gospodstva in pape/J so se postavili proti ivsarjem in provzročali na Nem-.skeni ćelo anarhije in revolucije. Odprt je bil Nenicem samo vzhod. Taru ob Labi, ob Odri. ob Visli. ob Ponavi so stanovali Slovani. Nemci so se bili od Rimljanov in (jalov naučili kulture, med tem ko so Slovani se živeli v primitivnih razmerah. Gotje, Huni, Avari in Madžari so bili pridrveli čez Slovane in jih oslabili — Nemci so imeli lahko delo in ker so se pri dalih in Riniljanth naučili boljšega kmetovanja, se tuđi nišo več strašili vlažne zemlje in mrzlih krajev in so začeli kolonizirati slovanske dežele. Mcjni grofje iz rodu Anhalt so korak za korakom zavojevali Brani-bor in položili temelj državi, iz kate-re so Hohenzollerni napravili seda-njo Nemčijo. Vitezi nemškega reda so zavojevali pokrajine ob Baltij-skem moriu in prodrli eelo v Liv-landijo, v Esuiiio in v Kurlandijo, kjer so se njihovi nasledniki kot grajščaki in veleposestniki ohranili do danes. Rudolf Habsburški je po-razil eeškega kralja in je ustanovil Avstrijo. Iz poraza Slovanov sta zrasli Prusiia in Avstrija. ToJa pravi zavnjevalci slovan-skih dežela niša bih mo/ie z mečem, ampak trgovci in grajščaki. »Hansa < je svoje trgovsko gospodstvo razši-rila po vsern severu, notri do ruske-ga Novgoroda. grajščaki so klicali in naseljevali krnetovalce, v inesta pa so prihajali obrtniki. Ta invazija je bila počasna, a trajna. Vitezi rceni-škega cesarja so zavzeli gradove slovanskih knezov, kakor prej gradove dalskororr.anskih senatorjev. A dočim so se ti vitezi na Francoslrem pofraneozili, na Angkškcm pcangli-čanili, so v slovanskih državah vzdržali svojo narodnost. Koncem srednjega veka se nem-ška plemena še vedno nišo rrav ču-tila kot enoten narod. Raztrgala so jih potem še bolj verska nasprotja. Zlasti tridesetlcuia vojna, nastala iz verskih na^nrotij, je bila pravo klanje ljudi in število prebivalstva se je strahovito skrCilo. Zdelo se je, da se nasprotje med protestantskim severom in med ka-toliškim jugom v Nemčiji ne bo dalo nikoli premostiti in da ostane nem-štvo razdelieno za vedno na dva naroda. Protestantje so klicali pomoć Dance. Švede in tuđi Francoze proti svojim drugovemim bratom, katoli-ška Avstrija, ki je bila nemškega značaja, je proti nemškim protestantom pošiljala Špance. V onih dolgih stoletjih od razde-litve cesarstva Karla Velikega na francosko kraljevino in na rimsko cesarstvo nem.ške narodnosti, so tako franeoski kralji, kakor nemški ce-sarji imeli nešteto vojn z različnimi državami. a velikega nasprotja med Francozi in med Nemci pravzaprav ni bilo. To se je začelo sele začetkom 16. stoletja, ko so razmere tako naneslc, da se je porodilo vprašanje, kdo bo imel prvenstvo in nadvlado v flvropi: ali franeoski kralj ali nemški ce^ar. Ta boj se je začel pri vo-litvi novega cesarja. Za krono nemškega cesarja se je potegoval tuđi franeoski kralj Franc I., a izvoljen je bil Habsburžan Karol V.. ki je vladal tuđi fpansko in velik del Italije ter španske kolonije, tako da se je reklo o njem, da v njegovi državi solnee nikdar ne zaide. Boj med Francijo in Avstrijo-Spansko je trajal celih 250 let, seve-da z mnogimi prcsiedki, ne da bi bil prine^el kako definitivno odločitev. Pri tem pa ni pozabiti, da ie bil to bolj boj med raznimi vladarji, kakor med franeoskim in nemškim narodom. Nacijonalni momenti v teh bojih spioh nišo prišli v pošte\T. Najbolj se to spozna iz dejstva, da se je za-čenši po 30Ietni vojni začela širiti franeoska kultura na Nemskem. V 18. stoletju se ie Prus;ja po-maknila med velike države. Iz skromnih začetkov se je tekom časa mogočno razvila in je sredi razdra-panega nemškega cesarstva vpliven faktor. Hohenzollerni so znali pola-Roma razširiti meje svoje države in znali so prusko prebivalstvo vzgoji-ti. Največje svoje nacrte so znali vedno uresničiti z najmanjšimi troski. Pruska država ni bila kdo ve kako prostrana, bila je mala obljudena in v primeri s Francijo ali s Češko zelo ubožna, a vendar so imeli pruski kralji vedno veliko in močno ar-mado in zakladnice vedno polne. Prusi so bili malo prijazni in malo kavalirski, a imeli so vse koristne kreposti, zlasti zdravje, štedljivost in vztrajnost. Znali so čakati na uggtfJio priliko ia io krefiko iuabiti. Nikoli se nišo lotili vojne, samo da bi oMeljala kaka ideja in ćelo ne iz sa-moljubja, kakor n. pr. franeoski kralj Ludovik XIV- ki je zače! vujno proti Nizozemski, samo da bi maščeval storjeno mu žaljenje, ki je začel dru-^o vojno, samo da bi bil pokrovitelj katolicizma in ki je Franeiji storil ogromno škodo z vojno za špansko dedščino na korist vnuku, ki se je potem še izneveril franeoskemu narodu. Pruski kralji nišo nikoli rekli -Država — U) sem jaz , k;»kor Lu-dovik XIV., a mislili so vedno samo na velikost svoje države in žanje je \ elikost države pomenila, razširjenje teritorija in vedno pripravljeno ar-inado. (Nfadaljevanie na 9. strani.) 3a n-govanje 30b. Zal&t&v&ite zasloni iu nosiam? prosto n'oj vlavni Katalog s 4000 poJobami. ur, zlatnine in srchrnme. glasbil. orozja i. t. d. i. t. d. • : Prva tvornica t§r c: M KG1IH.3. l kr. dvor. doiiav.ltii. Most 62i (teške). Nikhasta ankt-nca K .VMo, hotj\e kas-ovo^ti K 4 '20, v star')srebrncm kovinskom rokoko okroviu K 4'8'J. s Svicar kolesjem r\ \ s!dro K S— Vo|n*»" spornin*-ke ur^ K S\7>, 6 —, ra.ii'eve i!;-rne ure K 8 ,r;0 nikhasta budilka K 2^t». RT^po^ili tnie ro rovzetiu. Brez riziki Znniena dovoljpni ali d^p;ir naz^j. Pri SPiBil in liseh iPielniiii Mnii -^iSUOJI1;^ vratino sredstvo L slatina. r i Za zdravje želodca! fiez 12 m ^ q» ntl Po aiem ti led di«, Želodec ne opefta In criava ne boli! Zahtevajte izrečno „FLORIAN!" Zavračajte ponaredbe! o "3 2C C3 preje Bilina & Kasch, Lj^I|ai2af Z2đ^¥ska ni. 5. pripon.ča viliko zaio'j*> tlianin in gIac-3 -1 okavic, modno blago 7-1 jj-zsp^il*1 in dam<', r^zn.tjvrstn^ fino parlume, ročna dela in materijal, kirurgične predmete. 413 Moderna predtiskarija. I7delovanf e £reob!očenih gum^ov. l&be se UČ6HSC priden in marljiv deček, za galanterijslco stroko. Ponudbe naj se posljejo na tvrdko 0J9 Ant. AđamSč, Krasf, ši. 180. : i Franc Furlan 5 naslednik faschjrsgcve vdove « kllučavničarstiro in i » 1 '■ zaloga štediiniko^ 1 ss nabaja: 10 { ^mbrozev kg štev. 9.! : i ^m H^iH^^|^HHM^^M»HI^H^V*^ ^pwi^ ■^■»^m^^^^^^^h^^^^h^^^^^v ^^^^^^M^Wi^^^^H^m^v V^H^^B^V^B^B^^K^^I^^V^V l^HBM^^P *MW^BI^i^flHi^^n^V^^V^^i^^& flH^^B Za hirrnance in botre I priporoča tvrdka j Qričar & ^Mejač \ £)'ubijana, dreser nov a ulica 9 I svojo bogato zalogo obleh 98& I po najnižjih cenuh in solidni postrežbi. i f| Zahtc\a*te cenik O 13 t> a. e 9» o Zahtevajte cenik! Največje priznanje in nriljubljenost so si ze pridobili ===== moji patentirani — ^ ker so resnično najtrajnejsi vojni spomin ter najprimeroejŠi za raznovrsna darila — Xa mnogobrojna vpra:ania vljudno na^nanjam, da so isti ediaole pn meni dobiti ter blagovolite 7ahtevati brezplaČDi cenik. 5 za Edeči križ. LU!OB ČE¥lflE9 juvellr In trgovce, Lijiibijarca, Wolfova ulica 3. Zaloga pohištva in tapetmskega blaga. Jrfižarsfvo. Popolna spalna oprava: | 2 postelji, 2 | omari, 2 noćni omorici in 1 umi valnih z | niann. plošro in ofilrdalom Jamči se za , solidno delo. J Cene i Tconkurcnćne. „ Zahtevajte naj- \ novejši katalog, \ Itateri obsega * nad 300 mo- i Ih dernih slije. i —r=i=E- Oiroški vosičfa. —^s^i^.— J. Pogačnik, Ljubljana, J^iart/e Jere^i/e cesta št. 13—18. ===== JY[odm sceton ===== Ljubljana židovska ulica si. 3 Dvorski &9 ?> Solidno blago. SG^ I^aosojevanje šalnih ftobu/cov. ""2fc3I ćPrijnano ni3%e cene. Stran 8. .SLOVENSKI NAROD-, dne 24. aprila 1915. 92 štev. Izurjena kuhanca io samostojna gospodinja ISčft slcibe pri kakem gospodu ali v župmišću. Yo-nudbe na uprav. »Sk.vensker:i Narod-1« pod šifro »Varčna gospodin* a 10441. U pwM si pripravni tuđi za pisarno 1045 i-i se oddasta takoj :-: na jMiklošicevi cesti 13. 1. nads&r. r&bljenos v dobrem s'anju, s prostim tekom, 89 kupi. Naslov: Wc!fova ulica £L 31, od 12-—2. HT Poslovodja ali kot "3S2 trgovskl solrodnlk tpeeerijske stroke išče službe. Je 33 let star in trajno vojaščine rro.^t Nast

Dr. A. Risia <*>5 cdstrsnjevalec Hacin. Zaj. neškodljivo, gotov uspeh. Pusica za 4 K zadostuje. Razno^iljanje strogo diskretno. Kas. đr. R. Rix, laboralorij. taj II., Berngasss 17 L Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem jelenu", dro^eriii A. Knr~ in A ^ :t" Ceno se proda V •• * 1 s krožno £a<*o m transmisijami, 4 pare mlinskih kamnov ter razne vrste go-nilnih jermer>v Proda se Mrli v aka tv-r-rsehe T^đi se proti* din smo C konjskih sfi. 1C4J vvč se iz"? v Vavarai „Vos-pemik" v LJisM^ani. vsakovrstnih ptičev in živali v naravnem izđeiku prevzenia /erd- Schslz v Si. Siški Kolodvorska cesta stev. 1W in 191. { 975 EH priporoča v sveji lastni žganjarni k&shane izdelke i. s.: prisinesi 2zajam£e?ia. najboijše kako: osii. Ugodae ceae! nzzzzzzzzzzi= == VzorcI na razpolago. 1 do 2 sobi, s kuhinjo ali brez nje, se fafcoj ođđa io?5 na EarlovsU cesti šlev. 32. V s!sžbo se sprs*m« Pokoji : dobra izvežbanost v tesno-pisju. znan e slovenščine in nemščine. Ponudbe, v katerh nai s» navede do?rdajno službovanje, plačilni zahtevki in dan moe< će^a vstopa «n 5i f ^ o fino, sočno '»unko ^njat), k^anfslse klo-base, prekasno meso, si?nino t,;^Kji:o, najboljši pričini e^Tienioliiki sir te: si?dko : Čajno surovo maslo priporoča tvrtka :: J. Buzzolini delikatesna trgovina Ljubljana, Lingarieva uiica. Vsakd.mie pošiljatve od najmanji cio naj-večje množine po najnižji ceni. 120 f l > :''% Li i ™ & w ^ J' i s i % # višji ce&i proti tatsolss|ezni; lrBlBtp^i/ln[! B. StBrnsscki, Celje šSev. 15. Stalersko, 3 1 lliiUitf *iiUiU4ili £•!«>,<>• i g Soomladanska in poletna sezija 191d. I za ronin rata <« . ;s;r,S^ ! ■ (suknia. Mlače. te'ovnik) i kupon 17kmn H i; stane samo :: ) 1kapon20kron B Kupon za crno salonsko obleko ZO K. ■ dalje blaero za povržnike, turistovski ■ !oden,sv!lnatekam£rarne, blajrozadam-I skeob'eke itd. razpošiija po tvorniških ■ cenah kot solidna in roštena vrio znana: ■ Zaloga tvornice za sukno I Sie^cl-Ii^hof ▼ Srnu (Briisn), B Viorci ifrstfs fn franko. ■ Od te.ca, da direktno naročajo blaco I ■ pri firmi Siegel-Imhof na tvorniškem i ■ kraju, imejo privatni odiemalci veliko j B prednost. Največja izbira. Stalne n?.j- j B nižje cene. — Tuđi mimaniša narobile ] E se izvrše najpozorneje in natančno ' JB po vzorcu. 465 ' 11 1 1 * V *1 * dolie trajni r-slc, evont. hrano in siarovanie v hSSi. io?3 iColarstvo 7.cX% 6raS^c, Kalv3ricngiirt, 1. ***** &iuhvmul& obstoječe iz 2 sob, predsobe. kuhinje, j'.--ii!ne sbrambe in priiiklin, 80 takol GČ&Z. 1029 Naslov pove uoravn. »Slov. Naroda«. m 3 • v •! voja^cir«^ prest, dobro izurjen v tej strok, se s^srsjase na prvo meslo« Ponudbe na upra^n. >Si^v. \ra-roda« pod šifro „z?.?!e3lfivosM935". 1035 In f $ ^ G$ |^1 ® ^ se snrejmeta v trgovini z meš. blagom A. Domicelj, St. Peter n. Kr. za s^ešča&ske šaie, vešča sioven- ske^n. hrva.Vtcog.i in nem.Vice^a jezika, zmežna dvojnega knji^ovedstva ter izvpzban? v tr^ovskih rn^naih, lŠŽe prlmerao slazio v Ualn pišaj ni v mestu ah na deželi. 1023 Cenjene ponadhc pro-i na linravn. »Slov X3r« pod „iznra^aEa^OSS11. Lepo moderno obstoječe iz 3 sob, kuliirne, ko^elji, itd. z elektr. razsvetlj. Ođda s© za Bia-lev tCrmiDi v IIT. nacistr. vokalne hi Je Dana ^!:a c. 22. in Sodna ui. 1. Na-tančaejše v I. nadstr. „Hotela pri Ma-liču** vrata št. 12. 485 Trgovac, samec, s 3 lepimi trgovskimi podjetji bi se po te; nenavr.dni poti u sv^ho ženitva rad seznanil z brhko, domačo vzgojeno deklico v starosti do 30 let ter iz dobro situirane rodovine. — Do~i=i s sliVo so se prosijo pod „Eigeaes Hei.n 6013" na Ruđolfa IMoese, Dunaj I, Seiler-statte 2. " 938 Bližili11 HUM,! Ui llHBM ..... ■>■...... I I I II i III u II III lil II II MU Ili..... II ih iWtl ■«« IH i « !«■ Št. 6274. g=|| ■ 1049 UDISKOvaili B lUiigd Oj OI!liSKSy a IdOOifl i [aluyll. Ljubljansko občinstvo se s tem opozarja, da je vsled odredbe c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani z dne 20. aprila 1915, Št. 9264, promet na občinski cesti ob ruskem ujetniškem taboru v Zalogu, in sicer med deželno cesto v Zalogu in občinsko cesto v Spodnjem Kašlju, ob nedcljah in praznikih popoldne popolnoma zaprt, da se s tem prepreci številno obiskovanje tega tabora. Mlestni magistrat ljubljanski, dne 23. aprila 1915. I ! "s E £)Hodni salon JI. dllildner nasl. JP. $arborič, £jabljaqa, BMestnitrg f priporoča svojo veliko zalogo okićenih slaninikoe, praznih oblik, cnellic i. L d. Vedno velika izOera žainih klobukov. 1048 I Popravila točno in ceno. ćPopravUa točno in ceno. 5S c i" 4 ^^m 384 obrestuje hranilne vlogc po čistih mm 3 / 0 / ^ez odbitka rentnega davka. Rezervni zakla) na) % 800.000. ^^f I 4 /U Ustanovljena leta 1381. i 92. štcv. .SLOVtNSKl NAROD', dne 24. aprila 1915. Stran 9. Francuz! in Hemci. (Konec.) V tem, ko so francoski kralji z brezsmiselnimi vojnami zapravljali moći svojega naroda in ko so ta narod izžemali do skrajnosti; med tem, ko so s svojo katoliško politiko vpro-pastili najboljši dei naroda, Hugeno-te, ter narod tuđi nravno korumpirali, pa se je Prusiia razvijala in konsolidirala, rasla na moči in na veliavi v svetu. Prusija do sredi minolega stoletja pravzaprav sploh ni imela nikake notranje zgodovine. Kralji so bili skrbni oeetje. plemstvo je bilo zvesto udano državi in kralju, du-hovščina ni nikoh hrepenela po gospodstvu, prebivalstvo ni imelo no-benih posebnih zaincv. Administracija je bila stroga, a dosledna in poštena. Ravno v tistih časih, ko je korupcija v drugih državah kar čudovito cvetela, je na Pruskem ni bik) nič. Pruskih kraljev tuđi zmage nišo nikoli spravile iz ravnotežja. Po ^e-demletni vojni je kral] Friderik II. natančno vedel, da je najznamenitej-si vojskovodja svoje dobe, a vladal je po tej vojni se celih 24 let v po-polncni miru in je izvršil razdeluev Poljske, kakor kako trgovsko operacijo. A tuđi če so bili pruski kralji poraženi, nišo pri svojem narodu ni-česar izgubili. Krali, ki je bil pri Jeni strahovito poražen in v Tilsitu pri mirovni pogodbi strahovito ponizan, ni zaradi tega prav nič trpel na svoji avtonteti. Prusija je bila stoletja pravzaprav vojaška država. Za nemško kulturo ni veliko storila. Neinška kultura je zrasla v drugih deželah današnje Nemčije in Prusi nišo dosti doprinesli k njenemu razvoju in pro-cvitu. Kralj Friderik II.. ki je bil ves zavzct za iraneosko kulturo, govoril je skoro vedno francoski. bil prijatelj Voltaireja, čestilec franeoskih svo-bodomislecev in je ljubi! franeosko umetnost in literaturo, a tuđi se po njem je na pruskem dvoru vladala večinoma irancoščina. Prusija je imela pred očmi samo praktične cilje. Pred veliko franeosko revolucijo, jei vladal v nemškem cesarstvu nekak kaos. Razđeljeno je bilo na različne velike in male države: poleg absolutistično vladanih monarhij, so bile republike; poleg posvetnih kne-ževin, katerih krona je bila dedna, so fmeli na Nemškem rudi kneževine, katerih vladarji so bili škofje. Nad vsemi terni vladarji je sicer stal ce-sar, a pokora val se mu ni nihče. pod vladarji je bilo plemstvo, in to se zo-pet ni pokoravalo. Satno na Pruskem je \ianalna misel še , trdno spala. j Vojne, ki jih je provzročila fran-coska revolucija, so v Nemcih sele vzbudiie čut, da jim je združenje po- : trebno in zavest nemške naci>onal- '-■ nosti v nasDrotju s franeosko Re- i publika franeoska se je polastila le-vega brega Rene, a drugi Nemci se za to izprva nišo zmenili. Nemci v zavojevanih deželah se nišo eutili čisto nič ponižane, da so prišli pod franeosko oblast in se nišo nič prito-/evali, da so bili Strgani od narod-nega telesa, ker pač nišo imeli čuta za narodno edinstvo. Franeoska republika jini je dala svobodo in jih je resila izpod gospodstva, ki je bilo absolutistično in trdo, pri tem pa za-nikrno in za obči bUigor brezbrižno. — Kaj so torej izgubili? V teh po-krajinah ni imel takrat nihče po/clje-njn, da bi prišel pod Prusijo ali pod Avstrijo in zato so se Ijudje radi podvrgli francoski republiki. Napo-leon je kot prvi konzul začel na-pravljati red v Nemčiii in prebival-stvo je bilo s tem zadovoljno. Na-poleon je sekub.riziral duhovske državice, prepodil male vladarje in medijatiziral visoko plemstvo. To so bile dobrote in nemsko prebi valstvo jih je pozdravilo s hvaležnostjo. Toda — Nanolcon je šel še dlje. Ustanovil je rensko konfederacijo, razbil je Prusijo, ustanovil vvestfal-sko kraliestvo in njecove aneksije so segale do Liibccka. Takrat so sinovi ncmškega naroda morali za Francijo prelivati kri. Tekom Napoleonovih vojn so telesa nemskih vojakov unojilu Evropo od Kadiksa p:i du Moskve. Res, Francozi so v anektirane in v odvisnost spravljene nemške dcže-lc prinesli vecjo svobodo, resili kmetski stan ilačanstva in uvedli dobro administracijo, a kaj, ko so se dobrote teli preuredb le poča-si prikazovale, dočim je ljudstvo strašno občutilo kcntribiicije, ki jih je moralo placevati. in i/gubo ljudi. ki so morali iti za vojake pod franeoske zastave. Kontrlbucije so bile velikanske in jih je bilo toliko te/je plačevati. ker je Anvrleska zaprla kontinent. Napoleonove j.rmade so bile svojih zrnng pjane, imele so silne zahteve, vsled katerih je nemsko prebivalstvo omagovalo. Sramotni poraz prr.skc armade pri Jeni, žalnstni pojav, da so se nemške trdnjave vdajale. ne da bi bile oblegane. to je ncmškcmu narodu odnrlo oči in vzbudilo v njem ne Ie nncnenalna zavest, ampak tuđi /e-Ijo ro edinstvu, kajti jasno mn je bilo, da se ubrani iranceskega gospodstva in izkoriščanja samo z združe-nimi močmi. Leta 1812., pet let po miru v Tilsitu, so Francozi okupirali ćelo severni dei Nemčije notri do Njemena. Tedaj je bila mera polna. Napoleonovo postaparsje v Nern-čiji je bilo zanj in za francoski narod usodepolno. Napofeon ie s Prusijo po eni sami vojni ravnal veliko huje, kakor z Avstrijo, ki jo ie Štiri-krat prema^al. Napravil je Prusko za mucenico in vsi Nemci so gledali na Prusijo kot na tisto državo, ki je največ trpela, ki se mora najhuje ma-Ščevati in se torej najboli posvetiti združrnju vsch nemških moči. Napoleon je Prusiji prepovedal, imeti vefiko armado. S tem jo je prisili], da je klicala pod zastave pač le malo ljudi, a za ra/meroma kratak čas. tako da ie imela pač malo armado, a mnogo izvezbanih ljudi. Prusiia je izrasla način, koko s^ Ijud-je hitro izvežbajo, in da h\ bili izvež-banci vedno na razpolago :n da bi jih bilo čim več, je uvedla 5plo>n-i dolžnost, službovati pri vojakih. Prusiia je bila prva država, ki je to uvedla. Napoleonov nritisk je pro-vzročH, da je pre? kozmopolitična nemška filozofija postala s Tichte-jem patrijotična. da je nemška poezija nehnla sanjariti in začela zaru-devati. In Nanoleonov pritok na nemški narod ie dal povod, da so iz-ginili s povrsja nemški državn:ki stare sole. puh-o^bvi velearistnkrat-je in ceremonijozni klečeplazi in so prišli na njihova mesfa prcdstnvitclji nacijonalne misli m retorm zmo/ni talenti, kakor Sch^rnhorst iw Stcin. Napolron, ta izređni ženij. ni znal narodov dominirati. Namesto da bi bil iskal med ncm3vim raro-dom prijateljevr, nnmesto da hi bil združeva! interese vsa.i ^ečjih delov tega naroda in jih spravil v nnsr»rot-je z interesi drugoga dela. je pa nc-katerim vbdarjfm dal imenitnejše naslove in jim razširil ozemlie. A kaj je bilo izkoriščanemu Ravarcu. Saksoncu ali Wiirtemberžanu na tem, da je njegov vladar postal kralj? Zlasti mu ni bilo nič na tem, ker je vendar čuti!, da je njegov vladar bil tuđi kot krali samo služabnik Napoleona. Ti kralji nišo bili drugega, kakor uradnflei Napoleonovi, narod pa je trpel in hudo trpel. naj je imel vladar kakršenkoli naslov. Tako se je porajalo med Nemci narodno sovraštvo proti Francozom. Veliko gibanje med Nemci 1. 1813. je pokazalo, kako srdito ie bilo to so-vraštvo in kako gorece, vso maso naroda prevzemajoce je bilo hrepe-nenje po osvobojenju. Med Ijubezni-jo do lastne domovine In med so-vrastvom do Francozov ni bilo več razločka. Nemci so videli v NaDOle-onu inkarnacijo Francilc. S pomočjo Anglije, Rusije in Avrstrije so se Nemci končno osvo-bodili franeoskega gospodstva. V bitki pri \Vaterloo-u je bi! Napoleon končno premagan in v tcj bitki se ie vse podrlo, kar je v dolgih letih z^radil s toliko kr\'jo. Franciji je dal • lunajski kongres zopet tište meje, kakor jih je imela pred letom 1792., vse drugo pa razdelil med zmagovi-te države. Toda s tem poplacilom storje-nih krivic in s tem poni/anjem in 7iTianjšanjem Franciie ni se iz nemških sre izginilo sovrastvo do Fran-cozov. Prestane krivice in bolesti se ne pozabijo tako hitro in lahko. kakor dobrote. Liberalno gibanje, ki se ie leta l^lo. začelo na Nemškem in bi bilo scasoma ustvarilo boljše raz-merje med Neinci in Francozi. so nemški vladarji zatrli. Ma obljube, ki so jih storili \* dnevih entuzijazma in žrtvovanja naroda, se po dobljoni zmani nišo več spomnili, pač pa nišo imeli nobenega inttrrsa nn tem, da bi omejevali nacijonalno mržnjo do Irnncozov. To mržnj:\ ki je rasla razmerno z večjo nacijonalno za-vestio. so povećali He razni politični dogodki. Zc leta l^io. je clišalo po smodniku. Na Nemškem ie doncla ^Wacht ani Rhcin«, na Francoskoni je 7\cnela Mussetova pikra peseni kNons F avous en votre Rhin alle-liiandc^. Leta 1848. je franeoska rcvohi-ciia kakor nalczljiva bol-zcn prešla iriii'one v vse avropske države in ie na Nemškem okr?p:la in utrdila hre-nonenic pri 7drvžcr>]v in ko ie potfm Nanolcon III. zarede! francoski pre-stoK netjak prvega, Nsrrtcem nepo-/ibrievra Napoleona, je kilo gotovo, da priđe med Nernei in Francozi zo-pet do nasprotja. Nemci so videli v tretiem Naroleonu nositelja idej. tra-dicij in narneno\f prverra Napolc^r.a in morda hi ?t* bi! Bi^marck nikdir prisel na krmilo, da ni na Franco-skem vladal Napoleou. Nemčija, ki }c pole?: dveh velikih držav, nanireč Avsfrije in Pru-■ siie, obre^ata že doVai malih držav, i ni bila 7rno7^a za kako ofenzivno po-I litiko. Rivalitete so bile velike. Bis-j n^arck je prevzel nn?osfo, da zdru/i manjke nfmske države okrocj Prusi-jc in pomaera tcj ć.?> zadostne in^'i proti Franciji. Izvr'Ml je to v letih 1^64., 1866. in 1P70. Ko-er^ Kakor zrano, ie kakor pri kiici^i snov.ilišče te strahovite bo-Iczni v osrednji Aziii. Lovci, ki v no-trrin.iem T'bctu love zivali z dranro-cen'"TTii kožnhi, se c^v.^ko z neko ži-vrlco :'i razrsašr.io r.->ro te strahovite holezni v ^o?to po??!iene kra^e, kjer ^ospo^^riio neusmflieno in jih še karavani :e ceste siri!o na vse kraie. Kolero povzrocajo bacili, ki skozi usta vdro v teM. S pametnim nego-vanjem ust in /ob s primernim, raz-kužuiočiTn ustnim čist;l~m. kakor ie Sarjjova zohna krema ali ustno voda Kalodont, si Jnliko obranimo zdra\ie do r^ne starosti. Kalodo-nf. /e 2^ let najbolje uveden po veeh kulturnih ćrr'p^'ah, se dobiv? no lekan^ah. dro-rcriiah. parfiirneriiah in vseh zadev-n;b trnrevinah. Dr Bercjena bro.>ur:i y ■ r :'..~; v .■ r,i- zaj b re z pl a fn n. M Wo*acek, MAnchent P5w" F«TSOS«tr?sse 5. 821 Vrfnice «* grmn'aste in ovi;alkc, cepljcn^*, prost« v^sfojenc, za vrt in rožnico (lonec) priznano najbolj^ih vrst in kakovosti v bocjati izbiri no 40 vin. rn/noFiljam tndi letos. Zahtevajte katalog. Ivan Kliment, OScrischko- Proti 9 želimo ili pilili li izborno ćelu\e do»»ro znana anti^eptičaa Melusine ustna in zobna voda ki utrdi diesno In odstranjuje nearifetno sapo iz nst 1 stepenica z navodilo« 1 kroao. Deželna lekarna Milana Leusteka ▼ Lfublfani, Reslfeva cesta sfev. 1 pole? Franc Jožefovcpa jubilejne^ra mosta. V 1ei lekarni dotiivajo zdravila tuđi čTani boHf^kih bla^ *i*n jnž. Želf rnfee. c. kr. tofeačoe to var ne in okr. bol. blagajne v Ljoblfani. Melaslae-ostna im zobaa ▼•da. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 190& Blae* Gospod lelrarnar* Prosim vlfudno, pošljite mi zopet tri stekienice Va^e Izborno delujoče antfeaptlćne melnsine-nstae zobne vođe, katera je neprckosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja diesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohrnnjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur Imr nafbolie priporočal. Spoitovanjcna Mato Kaurinović, kr pošte meštar katera se je že v manufakt trgovini in i glavni tobačni zalomi učila, išče v svrbo Dadaljevanja kaker^a mosta v rrfsani • trgovini. Naslov pove upr. »S!ov. Nar « 1018 popolaoma vesča kn»iMo moje nainovetše mazilo sa * UilL ylll! PrsSt rabi ^e samo na zuna., edino res-*^ - r uično učinkujoče sredstvo, zajamčeno ne-fkodliivo. Cena K 3. 5 in f. Zraven spadnjoče milo 6i vin. #3 i» df;be lepe polnctelesneobl'kez moioredilno moko \\\u\ »Kathc«./.ijnmčeno neSkndliivo, mnoc:-> zahvalnih 1 ■ Ili P'^em Cena kartonu K 220 po nnvzetiu. Od 4 kar- ^ A *" tonov naprej rošt. prosto. — Posiljatvr* poste re- L stante snmo če se posije denar naprej. — Razpošilja rra ~ ^iištrie K23HS, m n. mmm ® 11 stccK. iOii UUd Ss3aa ulica. | <*™ po^^ejo i Snecialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, modorčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletiini materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletiini btroj patent :>Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno dolo si^'irno Ker dclam brez agentov, so cenc veBiko nižje. jlođiii salon L J i $ % ^§Y *-* j^k S* w/ ^©>> •& *i/f *&& sflf ^3 / priporoča ceniemm damam 3314 ; shtnuuke le itajfinejše izcvšhe. ; Zahu hiohtiki vedno na razpolago. Ljubljana, Prešernova ulica. Palača ttzsim hranitnice. ffasnanuo. P. n. Dne 12. nrarca 1915 je umri moj đolgoletn? đružabnil: v firmi Mirhael Kattner v Ljubljani, fjospođ Gustav Kastncr. Že 20 let sl:upno z gospodom Gustavom Kastncrjem pod firmo Jltrhael KasOter izvrševano trgovino nameravam voditi za-naprej pod lasinim imenom Ju fin $ Elbert. O tem s*1 Vas usojam obvesthi s prošnjo, da odslrj do-pisv\ namcvjenih za pod firmo Jlichael Kastner tsvrševano trgovino s špecerijsl'im, Jtohviijaltim, materijalnim blagom, z dcželnimi pri-deliii i?r glavim zaloga prirodnih rudninskih voda in zaloga soli in primirja, ne odpošiljate već pod naslovom Michael Kastner, nego pod mojim imenom Jul i us Ell)erL Ker bom firmo 31/chael Kastner trgovskosodno dal izbrisati, prosim v izogib vraćanja ptiem, du prav natančtio vposte-vate novi naslov. Z velespoštovanjem 1043 Jtilius E/berL *ee pa nio- V rajo vreče za napolnitev doooslati, prosto voznine ter stane napol- nievanje vreč in delo primeroma malenkost več. 1041 j|—BPPMil^——?■—iga^iiaiiB—n^»wgJi—w^^—^^iw I OR^LHO OROĐJE I stalni stro]2, p*it«f, »aHarji, brane, Jcvitivatorjl i ICesilni in žeiverti si roj i l^osiiaiki za trr-vo In ilto; snope veze*, grsbilmbi in obračalcisenš Mlatilni stroji z navadnim in dvoinlm čišćenjem. Bentiaeifi maleni — Bendnove isKomoline ?H. MATFART & Co, Dassaf. II. Taborsirasse št. 71. I Tvornica polfedelskih in obrtnilksh strojev. I Katalog st. 572 gratis in franko. 103 ■ IX za trgovino ? nip§anim biserom spr^jme Tvrdka Norbert 7anier & sia v St. Petrii v Sav! ^Ski dtlini. 1027 Pr :.i: • JE -S • — n» I o cu :: o £T rt —I C3 O :: n> Kajconeiše ## «c* ^F ^i^ 3| a^ :"^' in schH€i£iK6 daniačecra izdelka priporoča tvornica dežnil'ov in soSnčnikcv i Ljubljana I Pred SKoii'o Ii> — Pre^ernova ulica 4. | 1 1 111 ■■imr*ir-"tiMr y«M-y ja^—i—iHJl« >w j Najbolj priporočljivo! 731 i PMI šivalni M Paib vozna kolesa ■ najnovrjše konstrukcne, za vsako lahka in trpežna, priznano naj- obrt na;bo!j pripravni lOl^tna :: boljka v monarhiji. :; I garancija. Pouk v vezenju brezplačen! - 2 letno jamstvo I ■-------■ Zaloga vreh zraven spaSajocih Oelov. popravila tečno in po ccnL Ugodne cene event. nizki mesečr.i obroki. IGN. VOK, specialna trgovina šival. strojev in koles Llnbliana, Sodna ulica 7f zraven sodiščaa ZaEitevajfte cenik. Zaslopsaiks se sprejeinsjo. Brez konkurence! F. L. PoBper čevlii za gospode 111 gospe 30 nogara ^ naibclj priležni, Jfčnt in najboijše kakovosti. Naprodaj samo pri JULU! STOR, Ijubljana Prešernova ulica št. 5. ^ Goysserskf Cevlji za turiste, bi^fjraiCnJ ^ Ceviji za olroke in Lawn-tensis-čevijl. %A K 12*50—1650. i na _________^^ ___ . 1^^^ ?*"» ___ I _________ __,_^ r&gistrovaEie zatlraoe z n©omej&iiG zn^eso v Ljubljani, 1022 ki se vrši ^------- NaČeŠsivO* Aktiva. Bilanca mm mmi*®^nn leto 1914» Pasiva. K h ;| . K ; h 1 Račun bSagajnea | 1 Račun deleiev: Stanje dne 31. decembra 1914............. 102.8S3 79 1 Stanje glavnih deležev dne 31. dec. 1914 K 20.000'— ... i Ij Stanje opravilnih deležev dne 31. dec. 1914 w 12.208'— 32.208* — Stanje dne 31. decembra 1914............. 15,337.644 14 I * " CV -u i u t ^ O1 , ini, „ i« n^ ^o o^ J ' ; 1 Stanje hranilmh vio?: dne 31. dec. 1914 . K 14,944.543*36 3 naloženega denarjas I 1 * Kapitalizovane obresti za leto 1914 .... 677.095*70 Stanje 31. decembra 1914............... 2,447.529, 08 f Sta"Je j'raniln*h v^£™ tekoči račun dne J i i 31. decembra 1914.........„ 3,103.400*55 4 ,, zadpuznega doma: ! 1 Kapitalizovane obresti za leto 1914 . . . „ 142.65878 Stanje dne 31. decembra 1914............. 189.S89 70 i Stanl"e hranilnih vlos po nabiralnikih dne j 1 31. decembra 1914.........„ 25.012-42 5 y9 zadružnih hiS: • f Kapitalizovane obresti za leto 1914 . . . „ 1.178.90 18,893.889 71 Hiša Janez Trdinova ulica št. 2, stanje 31. decembra 1914 157.520 91 j 3 ^ rezervnih xakladov: " " h n ^ Oj » n »> »f 14o.UoU, bi 1 Stanje : Prevzete hipoteke pri nakupljenih zemljiščih....... 137.887 12 Stanje dne 31. decembra 1914 ♦ • . ......... 13.469 41 8 fj obresti i 1 10 obresti: Za lct0 1915 P^dplačane obresti posojil.....» . . 19.689 78 Stanje zaostalih obresti posojil dne 31. decembra 1914 . . 409.117, 11 ! \ 9 M «gube in dobička: j zamudnih obresti dne 31. decembra 1914 22.238' 54 ! ! Čisti dobiček za leto 1914.............. 40.456 47 19,975.738 92 j j 19,975.738; 92 i i i ^oi računi m tnkau $U raspoložena v smislu § 25 zadružnih pravil zadružnikom v pregled. ; M^fefllfttlf U 92. Stev. .SLOVENSKJ NAROD*, dne ?4. aprila 1914. Stran 11. Zaiamrpit ircnch mil p* -eftai* ■■•■•i- * i> «e> j> r* es I dobite ob rabi med. *4r vsled oidovitega učinka prrjnjajo lekarnarji, dvorne parfumertje itd. Fuizkusna pusica K 3, velika pusica, 7.v dostna za u^peh K 8* - Pni-pošiljanje strofo diskretno. 845 Sos. đr. A. IVju, lc!:oratorf?, Dune» IX., Berggasse 1? E. Zalog« v I/ubilaiJ: L©k*in* prt „Uhatom jtlraa". w -H .r^ ume Lpbl|snaf Židovska ulica 1. Ceniki na fazpotago. Ceniki na razroiago. A1 PAV7 R P F 7 IVI IK"BtilelJ Oi!ls'Matice ln edinl "crise" JTi. 'L* 1 \J iH Ud O I\ S-< Lj k\ f i\ ženi seokovnjsk c. tr. det. seđlsća. L£s%!j3na, KosgresM tr§ I5n (Masprot! nunske cerkve.) N'rsjvečja in najsposobnejša tvrdka in izposojev^,!..*;a na ju^u Avstrije. — Vtlifeanska zaloga šega giftsbenesa orođia, strun ia amrv'-aPj. derfer, fič'zl & Heitzmann, F^rster, Ehrbar» Geferadcr Stin^l. R;;d. Stelzhammer, Czapka, Lauberirer & Gloss. Hofi^TKl fn JfO^erg (amerikanski harmoniji). Goroki o»1 5 15-— naprej. Na'bozateiša izbira v vseh med- rnih slomih in lesnih barvah O.ul?;te st klavirje z un&IeSko ponsvl::.'0v0 mehaniko. 10 letaa postavno obvezna garancija. Naieiaiina r.a»n;2ja. Samesa nai-ucrod:-.ejša. Ugla*«7anfp ter popravna strokovno in ceno Ker imam zeoraj navedene prve fabrikate izhlfučno le fax za Kranjsko v zalegi, svarim pred na! let po zadniem cepljenju, da se bedaj dajo cepiti, oziroma nanovo cepiti proti kozam. Jarmo, brozplačno ceflfeB]e proti kozaM pričelo se bode Ieto3 12. aprila in vršilo vsak đan (izvzemši nedelje) do 30. aprila v Mestnem domu, in sicer opoldne in ob 3« Uli popoldae. K temu cepljenju naj starši privedejo tuđi otroke, ki Se niao cepljeni, in one šolske otroke, ki sedaj nimajo šoie in se v aoli ne morejo cepiti. Pesebna vabila k cepljenju se letos ne bodo dostavljala. Mestnl magistrat ljubljanski, dne 6. aprila 1915. f •■•• ^ vseh vrs: za urade, ^fek društva, trpevce itd 1 $n\M Ćsme, Jy graver in izdelcvaulj ^i karčnkovih štampilij iil^b^iasa, Selenburgova uHca L Cen!!\i !rank•:> Ceniki U&r.V.o. • TflHI • i Židovska utica št. 5. I i;* nnu ohlplrp w_____ _______________m Pekarija9 sia^&ičarna ln kavama Stari trg štev. 21. . Filiale: Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. : za gospode : L§nbl!a!ia, [ Franca Jožefa cesta 3. ¥ojaSke in uradniške s uniforme: po meri . v najkrajšem času. L.HIKUSCH I Ljubljana, Mestni trg 15 I priporoča svojo veliko izber I dežnikov in solnčnikov. I Popravila se izvrSujcjo točno in solidno. Va *m m v elegantni obliki priporoča U n-^kup »^ ^roi3a?;O z'ernBjisd irs rsosestev ss B? f% £« iT-j CS B a @%i £4 *£ ^^ r.« E 2 %M Pi'od^irsBci a2^ kujici na! se Gfe»*rf»5o na zgo?aj imenovalo iicss*ee!oi?a!Fticc Vse ws*ste ^osant^a vile in zem-Iji^ča na izbero. — 7ainc>st zajasrnčena. — C kr. priv. tovarna za cement priporoča svoi priznano izvrsten Portlaod-ccmr^-tt v vedno cnakomemi, vse od avstrijskega HmStva in>:enirjcv in arhitektov do3>.cene predpise plede tlakovne in podorne trdote da!eč nadkrilioioi: dobroti ka^.or tndi svoje pnrnano izvrstno sprec. Priporoč^Sa in šzp^J^evala 3910 raznih uradov ;n naslov i 1c; --1'^ tvr^i!: s^ na raZpolajo. Centralni urađ: Duna?, L, Maxfmi!ianstrasse 9. Svan Jax & sin v Ljubljani, Diinajska cesta 15 prinorsča svojo bc-gato zalogo ». i •^ « «s^ za rodbioo ln obri. j Brezpetoi ksiri: « h VSZ2nl2 ¥ i!i!i. v Pisalni strofi i „ADLER", pietilni stroji vseh ve'ikcsti C. kr. avsMishe jjjfe glržavae že-.ezalco. —^ Izvleček z veljaVnostjo od 1. septembra 1914. ■■ ==* Z velfavnosftjo od 1« septembra 1914 r.odu vo ili do prekliea ▼ okraiu tukajšnega ravnateljstva s^odaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko posluŽujejo vst civilni potniki brez prisflneKfm le^itisiirasia. Civilni potciki, ki se pclfc'o v Pcl{, zaorafo isneti le^itimaciie od c i. kr. pcvelfshra vofne ^iihe * Pulfa, 0ĐBC3 ?z Itfnb!??i7e glFvr.f kolodvor, same cssbal vle?rl: 6"S0 zjutraj v Krani (Tržič), Jesenice, v Trb?*. £•05 dopaldne v Grosuplje . Kočevje). Trebnie (Sr. Jr>n"), Novo mesto, (Straža- Tnp'iire), Bu^nja^cu 11-3O d«p«;(tfne v Krnn;, Jesenice. Trbiž. 12-32 pcpoldne v Grosuplje, Trebnie, Kt:i (Strafe-Toplic),Trebnjega, Grosuplja 3-2O ponoći iz Trbiža, Jesenic, Kranja, 9»53 poraočl iz Novega meFta. Stra^e-T(Tplic>, Trebnjecra (St. Janža), Grosuplja, (Kočevja). K<čRin:§ka žeEezneca. 0D30Dz ilržavneg^Ho-odvOrs v I^annik z znežaafial vl^fei 7-40 dopoldne, 230 popoSdne in ob 7-£S zvečer. PRIHOD iz Samni; a 7 Ljabllano ob 6*42 zjutraj, 11-00 dopoldne in ob 6'H zvečer. C.kr. drža^no-železnišlso r a¥aatei|sž¥O v Trst is. American Shoe za gospode m dame so dospeli \ iz Amerike. Sdina prodaja čevljarnica *. Sscmfner i Ljubljana A ^.Setenburgova ulica š* 4.K Boston. Mass. U.S- A* Stran 12. .SLOVENSKI NAROD", dne 24. aprila 1914. 92. štcv. POZOR! POZOR! ■adi seHtTO prodam kruno, ■ovo salonsko garnituro (les Mahagonl politirac) ter eno daauko plsalno mlio v oro-bovesi lesu. 1003 Ogled od 2.—4. ure popoldne. — Naslov v upravn. »Slov. Naroda«. I Sprejema zavarovanja človefikega živ-I ljenja po najraznovrstnejSih kombina-I cijah pod tako ugodnim! pogoji, ko I nobcna druga zavarovalnica. I Zlasti je ugodno zavarovanje na do-I živetje in smrt z rnanjšajočimi se I 11 vplačili. ••--.". Viajemno zavarovalni banka v Pragi. .*.-.-. ■•sarmi font! K 60,7S0.72tl6. — IipUćane o**ko**ia« u kapiUll|« X 129,935.304*25. Po velikosti druga vzajemni zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ■—-------------------------------- ¥•• pojasnila daj«t —---------------------------------- GeieraiDO zasfopstrs i Lidlp ^" ^""^u "n^^: » Gosnoski Dlici šiev. 12. ^——.^—----------------------------------______ _____ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najbol"ši sloves, koder posluge. Pozor I Sprejema tuđi zavarovana proti vlomski tatvini pod zeio ugod-nimi pokoji. — Zahtevaite prospekte. -^------ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, I w DelnlžfcaTglawnlca 8,000.000 Uroti, u 253° StlMtSHjeV3 llKCS štCVa 2a R»er»nl fondi ohroglo 1,000.000 kron. I Poslovalniea I. c. kr. avstrijske državne razredne loterijei ~~ I Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in CeSju. ! Sprejems vlons na križiće ta na tekoći račun, kl nišo JT 1 0 KODOle In nrodala srećke valute in vp^đn«t<:«n^ ' pođvržene ^orator • ter fih obrest. od dne vloge po čistih ^^L lo jft aiIilll3e ™ Pruaa!a »recKe, vaime m vreanosme I Vloge proti đvsmessčni odpovedi se obrestejejo po 5°|o. ^" * lu:: papirle vseh vrst po daevaem kurzu. :: 8 pripadafoiim mozaainom za skladište se odda s 1. avgu-siom aa Starem trjju šict'. 8- | Vpraša se na Sv. Jakoba na-liret|a *t 13. uoq f T *J f M 3J&° loilll HPnnisin itiLOiLlilHL parae cieclilcrMe Umia a iJiULii Barko vije ▼ uradno plombi ranih steklenicah. Mivase pcvso9' I Ivan Bizovičar I nmetni in trgevski vrinar | Ljubliana H Kolezijska ulica st. 16 I priporoča svojo bojalo opremljeno I vrtnarstvo ter okusno izdelane I vence, šopke in tragove. .: Izroso pv?»n'p cb rart«r5t!h ođrih ^ drevesne cvefiice. I &a!*.or tuđi najfi-f ne?š2 đekorecijske cvetlicB za t'vorane s: in bcJkoce. :: Vsakovrstne sadike do ra'žlahtnei^ih cvetlic in zelenjad'. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa na-roČila se i2vršujejo točno in solidno. Enojavke: X. Biiovlćar. t: vrtaar. L'nblvaoa. •: ^ ^^^^^^^^^i^ u -- ' — "" '— -— -^' ^^^^^^^^^^ ^^^vas^B^^^ ^a^^^^^^H^V ^^^^^^^HOT ^i^^BBB^^^W ^^■■MBBBI^^I^ ^H^i^^a^i^^V ^^i^^^i^lH^P VMB^^I^Hi^P ^^^^^^^^^B ! B. GdTZL j i*jxib;l,ja:va, ^wie»t*xi *r& 19 f krasne novosti spomladnih in letnih oblek in površnikov domaćega izdelka j BflT po izpedno nizkih cenah. ^Hl 5 Brei konkurence ! Solidna postrežba! Najnižje cene ! . «^HMVilMH.Ca M^V^^h^B^l^H^^K ^■^^^■IH^^^^^k ^^^^^.^IHk ^_^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^——^^^ ,^^^^^HBaB^MBBHBMi .^^^^^-^-.^^fc_i_ ^^______________ __^_________________________________ Šelenburgova ulica st. 1 (nasproti Kazine). Umetniske razglednice izbrane reprodukcije prvih svetOTnih nmet-nikOT — nad 2000 n»ll«P*U» vzorcev — se dobć j(^P* na drobno in debelo "TJB v prvi in edini specijalni trgovini razglednic in pisemskega papirja MARIJA TIČAR, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta it. 26. (nasproti hotela Tratnik). Samo 9neva v teinu. ---------------------------------------------------------------------------------------------------1 Velikanska množina novih OSTANKOV blaga za obleke in perilo! /'V-i^ ^\1t--I *e Pro*aW° y««fco iredo in »oboto y prrem V^tSVMllJvl ■adrtropln pri pođj«tfa „HERMES" Bratov Vokač v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5 znamke Puch z 3 HP, ki hrezhibno deluje, Je naprodaf za 260 K. Xa o^led pri tvrdki A« Gor6C, Marife Terezije cesta. ici., najfineje hakovosti po 5, 7, 9 iu 12 kron — vse vrste lasne pod-lage in mrežice — barva za lase in brado ,,NeriI" ?o 2 in 4 K -toaletne potrebštfne -- lasnlje, brade in druge potrebščine zt maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Šfefan Sfrmoii brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega in Starega trga). :: Postrežba točna in vestna, :: Teodor Korn (popre] Henrik Korn) pchrivalec streti in Klepar, vpeljalec strelovodov. ter instalater vođovodov Liutiljana, PoljansKa tesla ši. 8. Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, franeoskim in tuzemskim Skriljem z asbest-cementDim Mjem (Efemit) patent Rafschek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi. BiSna in kuhinjska oprava. Postekljena posoda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplaCno in post. prosto. Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. ^Tsi]Tre6]SL sloTrezisfesu la.rsuza.il3a.i0a.I Denarnega prometa koncem leta 1914 •••••• K 740,000.000-— Rezervnega zaklada..............M 1,330.000*— 41/ o/ / / brez odbitka. Hranilnilnica je pnpllarno vama in stoji pod kotrolo c. kp. daž«ln« vlade. Hranilnica pgsgja na zemljiiča in poslopja proti 5 '/**/, obrestim in najmanj '/**/, amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranilnike.