Posamezni izvod 1.30 lil., mesečna naročnina 5 šilingov.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad Celovec 2 —
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. —- Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XV.
CeloTec, petek, 10. junij 1960
Štev. 24 (943)
Po pariškem polomu „na vrhu":
Nov sovjetski načrt o splošni in popolni razorožitvi
Sovjetska vlada je koncem preteklega tedna presenetila svet z novim načrtom je ostro kritiziral zahodnonemškega kanc-o splošni in popolni razorožitvi. Vsebino načrta je posredovala OZN, poslanikom lerja Adenauerja ter ponovil svojo kritiko ZDA, Velike Britanije in Francije ter ostalim članom odbora desetorice za razorožitev, poleg tega pa še Indiji, Burmi, Gani, Indoneziji in drugim nevtralnim državam.
Kakor poročajo iz Moskve, je hotel Hruščev ta načrt predložiti na vrhunski konferenci v Parizu, ki pa se je razbila že ob prvem srečanju.
Novi sovjetski načrt izraža pripravljeno t sovjetske vlade, da se neglede na njeno priznano premoč v atomskem orožju na svetu prične razorožitev z uničevanjem vseh sredstev za pošiljanje atomskega orožja na cilj. Poleg tega ukrepa predvideva načrt v prvi fazi popolne razorožitve v glavnem še umik vseh čet iz tujih ozemelj, zmanjšanje vojaških kreditov in uvedbo mednarodnega nadzorstva na krajih, ki bi bili predvideni za uničenje izstrelišč in oporišč v tujini. Ta prva faza popolne razorožitve bi bila lahko zaključena v poldrugem letu.
Druga faza bi se po sovjetskem načrtu začela s popolno ukinitvijo izdelovanja atomskega, kemičnega in'biološkega orožja ter likvidacijo obstoječih zalog. V tej fazi bi po sporazumnem ključu države zmanjšale tudi število konvencionalnih sil ter skrčile svoje proračune. Istočasno bi se določila mednarodna inšpekcija vseh krajev, določenih za uničevanje orožja in vseh podjetij, ki porabljajo atomski material.
V tretji fazi bi zaključili splošno in popolno razorožitev. Razpuščene naj bi bile vse vojaške sile, vojna ministrstva in generalštabi; ukinjena pa naj bi bila tudi vojaška obveznost. V tej zaključni fazi naj bi OZN sprejela ustrezne ukrepe za ohranitev miru v pogojih splošne in popolne razorožitve.
Po sovjeiskem mnenju bi bila popolna in splošna razorožitev, ki naj bi jo nadzorovala od vseh držav izvoljena mednarodna
Veliko srečanje sindikalne mladine v Celovcu
Med binkoštnimi prazniki je bilo v Celovcu veliko srečanje sindikalne mladine. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi voditelji Avstrijske sindikalne zveze, se je pod geslom »Združeni bodo tudi šibki močni“ zbralo okoli 12.000 fantov in deklet iz vrst delavske mladine. Srečanja so se udeležila tudi predstavništva sindikalne mladine iz Danske, Zapadne Nemčije, Luxemburga, Jugoslavije, Italije, Burme, Združene arabske republike in Jamajke.
Slavnostna otvoritev srečanja je bila v soboto zvečer v Delavski zbornici. Otvoritvi je sledila baklada na Novi trg, kjer je zbrani mladini spregovoril predsednik Avstrijske sindikalne zveze Olah. Nedelja je bila namenjena kulturnemu in zabavnemu delu srečanja °b Vrbskem jezeru, kjer je mladina kampirala v pravem mestu šotorjev. V nedeljskem sporedu so nastopale številne kulturne skupine sindikalne mladine in pokazale priznanja vredne umetniške sposobnosti.
Binkoštno .srečanje sindikalne mladine je bila enodušna izpoved zahteve, da hoče sindikalna mladina v času, ko državniki govorijo eden mimo drugega, soustvarjati svojo bodočnost, kjer bodo rešena socialna vprašanja in zagotovljeno mirno sožitje v svetu.
V ponedeljek koncert Slovenske filharmonije v Celovcu
V ponedeljek, dne 13. junija 1960, zvedet ob 8. uri Ima 85-članskl orkester Slovenske filharmonije Iz Ljubljane v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu svoj kon-cert. Pod vodstvom svojega dirigenta Sa-ma Hubada bo orkester izvajal Chopi-nov koncert za klavir — solist Aci Ber-J ° n c e I j _ Uroša Kreka „Slnfonletto" n Šoštakovičevo 6. simfonijo.
Vstopnice za ta koncert, ki spada med Prireditve v okviru kulturne izmenjave med Koroško In LR Slovenijo, so v predprodaji Pri koroškem potovalnem uradu na Novem ,r9u v Celovcu.
kontrolna organizacija, lahko zaključena v obdobju štirih let.
Ta načrt sovjetske vlade je pretekli petek obrazložil ministrski predsednik Hruščev na posebni tiskovni konferenci. Povdaril j da novi načrt upošteva nekatera mnenja zahodnih partnerjev, med drugimi zamisel francoske vlade, da bi bilo treba v začetku razorožitvenega programa uveljaviti ukrepe, s katerimi bi odpravili sredstva za pošiljanje atomskega orožja. Upoštevani pa so tudi predlogi nekaterih drugih vlad v ženevskem odboru desetih za razorožitev. Novi načrf izpopolnjuje sovjetski predlog, dan na zasedanju OZN 18. septembra m. !
Hruščev je ob tej priložnosti ponovno zavrnil ameriški načrt o „odprtem nebu”. V odgovorih na razna vprašanja novinarje/
Nezadovoljstvo nad vladnim režimom se je po državnem preobratu v Turčiji preselilo na Japonsko, kjer ljudstvo podobno kakor zadnje tedne v Turčiji zahteva odstop sedanje liberalno demokratske vlade ministrskega predsednika Kišija in razpis novih volitev.
Pred nedavnim je Kišijeva vlada sklenila z Združenimi državami Amerike vojaški sporazum in izglasovala njegovo ratifikacijo v parlamentu z glasovi 280 poslancev liberalno demokratske stranke. Poslanci socialistične stranke, ki je v parlamentu zastopana z 125 poslanci, so glasovali proti sporazumu. Sporazum bo stopil v veljavo 19. junija, ko je napovedan obisk predsednika ZDA Eisenhovverja na Japonskem.
Ta akt Kišijeve vlade in stranke je izzval iz dneva v dan zaostrujočo se politično krizo na Japonskem. Večina prebivalstva že delj časa ne odobrava proameri-ške politike Kišija. Po nasilni ratifikaciji sporazuma pa se je položaj še zaostril. Vseh 125 socialističnih poslancev je zapustilo parlament in podalo ostavko. Tako množične ostavke japonska parlamentarna zgodovina še ni mogla zabeležiti. Tako-rekoč istočasno so sindikati v soboto iz-
Razorožitvena konferenca nadaljuje s svojim delom
V torek je v Ženevi pričela znova zasedati komisija desetih za razorožitev, ki je pekinila svoje delo 29. aprila t. I. Člani te od OZN postavljene komisije so: ZDA, Francija, Anglija, Kanada, Italija, Sovjetska zveza, Poljska, Češkoslovaška, Bolgarija in Romunija.
Na svoji prvi seji po prekinitvi pogajanj so govorili ameriški, ruski in italijanski delegat. Vsi trije so ponovno povdarili željo svojih vlad, da se doseže sporazum, pa čeprav bi bil samo delen glede določenih točk razorožitve. Izjavili so, da bodo proučili nove sovjetske predloge, ki predstavljajo „ugoden teren za novo razpravljanje”.
Sovjetski delegat Zorin je izjavil, naj bi do sporazumne kontrole prišlo po morebitnem podpisu razorožitvenega sporazuma. Italijanski delegat pa je priporočal, naj OZN v predlogih poišče tista načela, s katerimi se vsi strinjajo, nato pa naj se pogajanja in sklepi dosežejo postopno.
namenjeno ameriškemu predsedniku Eisen-howerju, podpredsedniku Nixonu, zunanjemu ministru Herterju in njegovemu pomočniku Dillonu v zvezi z afero špionskega letala ZDA nad SZ. Vprašan za gledanje na nemško vprašanje, je Hruščev povedal, da je sam Eisenhovver v Čamp Davidu izjavil: Tudi mi Američani se bojimo združene Nemčije.
Zapadni svet je novi sovjetski načrt za splošno in popolno razorožitev sprejel zelo deljeno. Medtem ko je tisk na splošno pogreval ogorčenje nad Hruščevo kritiko nekaterih državnikov na Zapadu zamolčal pa vsebino načrta, so uradni krogi načrt sprejeli zelo stvarno in resno. Tako v Londonu, kakor tudi v Washingtonu in Parizu so pričeli takoj s študijem in analizo načrta. V krogih OZN pa sodijo, da pomenijo ti predlogi jasen poskus sovjetske vlade, da bi se zbližala stališča Vzhoda in Zapada glede vprašanja razorožitve v svetu.
vedli generalno stavko ter množične demonstracije proti Kišijevi vladi, proti vojaškemu sporazumu z ZDA in proti obisku Eisenhowerja. Na teh demonstracijah so zahtevali Kišijev odstop in razpis novih volitev. V Tokiju je več kot 30.000 demonstrantov napadlo Kišijevo stanovanje ter demonstriralo pred ameriškim veleposlaništvom. V dokaz solidarnosti demonstranti in stavkajočimi so bile v številnih mestih zaprte trgovine. Protiameriškim demonstracijam se je pridružil tudi predsednik japonskega Sveta proti atomskemu orožju — Japonska je že občutila grozo atomske bombe —, ki -je pri ameriškem veleposlaništvu pismeno protestiral proti Eisenhovverjevem obisku.
Spričo tako odločnega izraza odklanjanja ameriško-japonskega vojaškega sporazuma in Eisenhowerjevega obiska na Japonskem vlada v ZDA velika zaskrbljenost. Vedno glasnejši postaja v V/ashingtonu mnenje, da bi bilo na mestu, da Eisenhovver svoj obisk na Japonskem odpove ali pa vsaj odloži na poznejši čas, „ko se bo ozračje razjasnilo".
Gradiščanski Hrvati ponovno zahtevajo svoje šole
Glasilo gradiščanskih Hrvatov „Naš tajednik" v svojem zadnjem uvodnem članku ponovno zahteva od avstrijske vlade, na| s posebnim zakonom zajamči obstoj in razvoj hrvaških manjšinskih šol na Gradiščanskem, kakor to določa člen 7 državne pogodbe.
Tajednik povdarja, da je bilo doslej dovolj tozadevnih prošenj, zahtev in opozoril. Zato je potrebno končno rešiti tudi vprašanje šol za hrvatsko manjšino. Doslej je bil na vse te prošnje odmev le slab.
V zvezi s tem zahteva Tajednik izdelavo posebnega učnega načrta za hrvaške šole, prav tako pa tudi imenovanje stalnega šolskega nadzornika pri deželnem šolskem svetu v Železnem, ki bo nadzoroval šole hrvatske manjšine. List končno povdarja, da je obstoj hrvatske narodnostne manjšine na Gradiščanskem tesno povezan z šolami v materinem jeziku.
Drugi vojaški alarm v ZDA
Kakor znano, je tik pred pričetkom vrhunske konference v Parizu dal ameriški obrambni minister Gates delu vojaških enot ZDA alarm za pripravljenost. Ta svoj korak je na svojem pričanju pred sena*nim odgovorom, ki raziskuje afero vohunskega letala ZDA nad Sovjetsko zvezo opravičeval z trditvijo, da je bil ta alarm na mestu in da bi se „v novih podobnih okoliščinah spet tako ravnal". Istočasno je pred senatnim odborom tudi povedal, da vohunski poleti nad Sovjetsko zvezo niso nič novega in da niso bili niti prekinjeni med razgovori Hruščeva s Eisenhovverjem v Čamp Davidu. Ob tej priložnosti je tudi povedal, da se vojaške sile ZDA vežbajo v podobnem alarmnem stanju, kakor so bile dan pred pariško konferenco.
Tik pred tem, ko je svetovna javnost zvedela za novi sovjetski načrt o popolni in splošni razorožitvi, v četrtek preteklega tedna zjutraj pa je Gates dal ameriškim vojaškim silam povelje za ponovno alarmno stanje, ki je trajalo več dni.
Kaj se odigrava za kulisami blokovske politike in čemu alarm vojaški v ZDA, ko se na drugi strani kaže nadaljna pripravljenost za razorožitev in mirno reševanje mednarodnih vprašanj? — Pa menda ni nekatere merodajne ljudi v ZDA prejel že tisti strah, ki ima velike oči?
( Ostri
Ostri ukrepi proti nadaljnemu navijanju cen
Od zvezne vlade postavljena paritetna komisija se je na svoji petkovi z neprenehnim navijanjem cen za predmete široke potrošnje in za privatne
seji bavila usluge, kateremu smo priča takorekoč od lanske pomladi naprej. Ta komisija, ki je nastala na pobudo sindikatov in ki ima nalog, da čuva in uravnava ravnotežje med cenami in mezdami, se je na svoji seji v petek bavila prevsem z dejstvom, da po kolektivnih pogodbah določene mezde ne krijejo več povprečnih življenjskih stroškov in da kupna moč prebivalstva pada.
Da bi se obdržala vsaj sedanja kupni moč prebivalstva, je bil na seji med Zvezno zbornico obrtnega gospodarstva, Zvezo delavskih zbornic, Zvezo sindikatov in Konferenco prezidentov kmetijskih zbornic sklenjen sporazum, da bo vsaka od njih na svojem področju nemudoma pričela skrbeti za stabilizacijo gospodarskih razmer. Vse štiri ustanove bodo po sporazumu s povečano b u d n o s t j o o p a z o v a 1 e zlasti razvoj cen. Kdor bo brez privoljenja paritetne komisije zviševal cene, bo padel pod zakon o navijanju cen. Kakor na področju cen pričakujejo disciplino tudi na področju mezd.	.	.	,
Paritetna komisija mimo tega sporazumno priporoča zvezni vladi, da proti ocividmm kršilcem reda na področju cen podvzame ustrezne gospodarsko politične ukrepe s tem, da zniža carine za uvoz istih predmetov in da poveča k o n t i n g e n t e njihovega uvoza. Do konca leta bo komisija vladi predložila poročilo o uspehih sklenjenih ukrepov ter predlagala nadaljnje ukrepe, ki bi bili potrebni za gospodarski napredek in za splošno ravnotežje med cenami in mezdami.
Gornji sporazum in njegova stroga določila so zlasti potrebna na Koroškem, kjer na gotovih področjih obrti in trgovine mislijo, da spričo močnega turizma lahko navijajo cene, kakor |e komu prav. V okviru Avstrije |e na Koroškem, zlasti pa v Celovcu, življenje najdražje in je tozadevno ogorčenje prebivalstva upravičeno največje.
Na Japonskem pred Eisenhovverjevim obiskom:
Socialisti in sindikati zahtevajo odstop vlade in nove volitve

V »jubilejnem letu“ med pristaši ,»zmage v nemški noči"
Na Koroškem je vrsta čudnih ljudi. Potuhnejo se, kakor bi spali in jih leta in desetletja, ki tečejo, nič ne brigajo. Le od časa do časa se vzdramijo. Kadar pa se vzdramijo, so kakor v jutranjih urah v gostilni, glasni, korajžni in vsegamogočni.
Letos je spet čas njihovega prebujenja. Na Koroškem so odprli vse registre za slavljenje 40-letnice plebiscita — „zmage v nemški noči“. Med starino in mladino te vrste čudnih ljudi, ki se vneto trudi za „proslavo svobode in nedeljivosti Koroške“ letos presneto zavdarja po duhu, porojenem v „zmagi v nemški noči“ in poznanem po orgijah, ki so se njegovi pristaši v vrstah rjavih hacken-kreuzlerjev in črnih mrtvaškoglavnikov pred 20 leti pijani „zmage“ nad Evropo izživljali ob požiganju in ropanju po Evropi ter izseljevanju, zapiranju in pobojih zavednih demokratov in antifašistov, ki so se v zvestobi koroškemu poslanstvu mirnega sožitja in enakopravnosti narodov obeh deželnih jezikov uprli knuti nacizma. Med organizatorji letošnjih proslav srečamo dol do njihovih pri ■ ganjačev v zadnji vasi te čudne ljudi. Med njimi pa je tudi nekaj takih, ki za judeževe groše napravijo vse, kar se spričo njihove odvisnosti od njih zahteva, čeprav bi bilo še tako klaverno.
Kako klaverni, nizkotni in smešni, včasih tudi naravnost bedasti so ti čudni ljudje, kažejo številni dogodki zadnjih tednov, od katerih prinašamo danes le nekaj primerov:
•	Na Bistrico v Rožu je pred nekaj leti pn-vandral učitelj, ki se je kljub temu, da je bil po pripovedovanju ljudi SS-ovec, povzpel že do podžupana. Ko se je pred nedavnim domače nogometno moštvo ATU S A na Bistrici pomerilo z drugim moštvom za „Abstimmungspo-kal“, je podžigal moštvo ATUS-a, naj se bori tako, kakor so se borili očetje pred 40 leti.
•	V sosednih Svečah pa neki po vsem Rožu znani poštni šofer, ki razbija pred dvoranami slovenskih prireditev, razsipa po gostilnah z denarjem, da bi za svojo „Dorfge-meinschaft“, ki mu vsako leto pogori, zbral potrebne fante in dekleta in da bi ob botro-vanju bistriškega učitelja vsaj letos le nekako dokazal, da je v Svečah in po Rožu „nemška zemlja". Verjetno imata oba iste skomine kakor bivši Ortsgruppenleiter in nacistični župan svetnoveške občine, ki se v skrbi, da bi ja „ležal v nemški zemlji" ni pustil pokopati v Št. Janžu, temveč je naročil svoj nemški grob v slovenski zemlji v Kapli na Dravi.
•	Nič manj smešno kot on so se pred nedavnim obnašali „Abwehrkdmpferji" v svojih strogih rjavih oblekah z zelenimi našivi in koroškimi križci, ko so na izletu v Zabnicah pridno praznili kozarce vina in pri tem pozabili na svoje „nemštvo" in „abwehrkampfer-stvo“. Nobene nemške niso znali, peli so slovenske pesmi. Kako so končali, ne vemo, ker se nam je pričelo nad toliko smešnosti studiti in smo odšli.
•	Na zadnjo predbinkoštno nedeljo je požarna hramba v Kotmari vasi blagoslavljala svoj novi avtomobil. Da bi bila ta priložnost tudi posvečena „zmagi v nemški noči", so k blagoslavljanju vabili samo nemška združenja, slovenska pa so prezrli, čeprav so gasilci do polovice Slovenci in čeprav so denar zbirali tudi pri Slovencih.
•	Hotelir Fritz Trattnig iz Otoka ob Vrbskem jezeru je na Binkošti iz svojega hotela in obale preganjal slovensko izletniško skupino, ki se je tam ustavila na oddihu in se pri tem na vprašanje, če ni bil morda pri SS, ši-rokoprsil: „]a, ja, Gott sei Dank".
•	Bund der Heimat- und Trachtenvereine Kdrntens" si je v Celovcu za svoj „koroški večer" na binkoštno soboto in za „praznik pomladi“ v nedeljo zjutraj, kakor je „domo-vini zvesto" prebivalstvo vabil za 40-letnico plebiscita, izbral znano gostilno „Lindenkel-ler" v Villacher Ring 9. Na svojem slavju v tej nekoč zloglasni hiši je poleg plesa obetal tudi različna presenečenja ...
To so le nekatere cvetke teh čudnih ljudi na naših tleh. Danes spet glasno, korajžno in vsegamogočno sejejo osat nestrpnosti, gnjeva in sovraštva po naši zemlji, ki pa so jo izdali ali pa je sploh niso poznali, ko se je avtohtono ljudstvo uprlo sili, porojeni v „zmagi v nemški noči" in v sklopu demokratičnih sil sveta priborilo tako Koroški kakor tudi Avstriji resnično svobodo.
Težavna pot zbliževanja med gospodarskima blokoma zapadne Evrope
Odkar je poleg Evropske gospodarske skupnosti šestih (EWG) prišlo do združitve nadaljnjih sedem evropskih držav v Evropsko trgovinsko področje (EFTA), trajajo razmotri-vanja o možnosti obstoja in sodelovanja obeh skupnosti. V tej smeri se zlasti prizadevajo predstavniki nekaterih držav EFTA. Že mesece sem poskušajo prepričati trmaste prena-petneže v EWG, naj odstopijo od svojega stremljenja po vladajočem gospodarskem vplivu na zapadu Evrope. Svarijo jih pred nevarnostjo, da tako stališče, začenši s carinsko blokado lahko povzroči gospodarsko vojno med obema skupnostima, s tem pa tudi nevarnost politične delitve zapadne Evrope in njeno razorožitev v blokovski politiki med zapadom in vzhodom.
Prčnapetneži v E\VG, zlasti nekateri politiki Nemčije in Francije v svojih skominah po vodilni vlogi na zapadu Evrope, so dolgo zavračali ta prizadevanja z neizprosnim stališčem: kdor ni z nami, je proti nam. Po njihovem naj bi se EFTA najprej podvrgla pogojem EWG, potem bi bilo šele mogoče govoriti o koordinaciji gospodarske politike obeh skupnosti. Temu neizprosnemu stališču so se upirale nekatere države EFTA, z ustavno nevtralnostjo. Najbolj pa se mu je upirala Anglija. To pa ne toliko zaradi nesprejemljivosti pogojev EWG, kakor zaradi svojega prestiža. V EWG bi ob Nemčiji in Franciji lahko igrala le vlogo tretjega, dočim ji je EFTA obetala vodilno vlogo.
Po polomu „na vrhu“ v Parizu se je tudi v vprašanju odnosov med EFTA in EWG pričelo novo obdobje. Zlasti angleški vladi je šel ta polom v kosti. Pričela je popuščati v svojih odnosih do EWG, kar nekateri tolmačijo tako, da hoče ustvariti s tem pogoje za zbližanje EWG in EFTA, drugi pa spet računajo z možnostjo, da bo Anglija zapustila EFTA in vstopila v EWG. Na nedavnem zasedanju Zapadnoevropske unije v Pa-
rizu je namreč angleški minister Profumo nedvomno izjavil, da je sedaj Anglija pripravljena za vstop v Zvezo za premog in jeklo in v Evropsko atomsko zvezo, ki obe združujeta iste države kot EWG. Dejal je, da zahteva položaj večjo enotnost držav zapadne Evrope, vendar je povdaril, da bo Anglija v svojem ravnanju lojalna do članic EFTA. Podobno izjavo je podal tudi angleški pre- -* mier Mac Millan.
V	Parizu je na zasedanju pred angleškim govoril francoski delegat Conte. Iz njegovega govora je še vedno razviden pritisk, pod katerega postavlja Anglijo EWG. Conte je v svojem govoru postavil Anglijo pred alternativo, da se sedaj, ko ima „zadnjo priliko", priključiti ETC ali pa se bo združena Evropa razvijala naprej brez Anglije. Ta izjava kakor tudi angleška „pripravljenost“ dajeta povoda dovolj za vprašanje: Ali bo EFTA v stanju vzdržati pritisk s strani EWG in ali Anglija pri tem le ne bo ravnala samostojno?
V	zvezi s tem razvojem so se v preteklem tednu v odnosih med obema skupnostima prvič oglasili tudi sindikati članic EFTA, ki so se sestali na posvetovanju v Londonu. Predsednik angleških sindikatov Allan Birch je ob tej priložnosti naglasil potrebo po stremljenju zbližanja med šestorico in sedmorico ter povdaril, da so bili angleški sindikati vedno proti politični integraciji. Sindikalni predstavniki so pozdravili napore EFTA, aa bi dosegla gospodarsko združitev Evrope in ugotovili, da mora EFTA ustvariti most za zbližanje z EWG.
Kaj se bo porodilo iz sedanjega položaja med gospodarskima blokoma na Zapadu Evrope bo verjetno pokazala že bližnja bodočnost. Z ozirom na to, da tudi med članicami EWG gledišča nikakor niso enotna in da zahteva mednarodni položaj štabilizaci-jo odnosov na zapadu Evrope, ie pričakovati, da se bosta oba bloka le zbližala in sporazumela za medsebojno sodelovanje.
Kobilarna v Lipici je praznovala 380-letnico
Svefovno znana kobilarna v Lipici — domovina mednarodno priljubljenih lipicancev — je v nedeljo praznovala svoj veliki praznik, 380 let svojega obstoja. Svoj lepi jubilej je vzgajališče plemenskih konj v Lipici med Sežano in Trstom proslavilo z lepo parado bistrosti lipicancev. Tej paradi so prisostvovali visoki predstavniki javnega življenja Slovenije in Jugoslavije z predsednikom Josipom Brozom-Titom na čelu.
Jahači iz vseh republik so se ta dan zbrali v Lipici in pokazali prave mojstrovine jahanja in dresure. Največ navdušenja pa je zbudil nastop mojstra dresure Alfonza Pečovnika na desetletni kobili „Thais XI". Na hipodrom je sloki beli lipicanec stopal v riimu paradnega koraka. V skrajšanem olimpijskem programu je mojster dresure in jahanja pokazal več najrazličnejših veščin: zdaj je konj stopal v kratkem kasu, zdaj menjal galop na vsakeštiri, tri in dva koraka. Ponašal se je kot prava baletka na zelenem polju. V okviru sporeda sta v „pas de deux" nastopila člana konjskega kluba »Srečko Kosovel" iz Lipice Gligorje Skla-rov in Natalija Pečovnik, katerima so jahači iz vse Jugoslavije napravili častni krog.
Kobilarna v Lipici ima za seboj lepo in težko zgodovino. Do leta 1918 je bila v posesti cesarjevega dvora na Dunaju, potem je prišla pod Italijo, kjer je hirala, dokler ni bila v drugi svetovni vojni skoraj docela uničena. Če je v zadnjih petnajstih letih spet dosegla svoj nekdanji sloves in to prav v času, ko konjereja — gospodarsko gledano — postaja vedno manj interesantna, je to znamenje, da so bili v teh petnajstih letih v Lipici potrebni napori in prizadevanja, katerih se je kobilarna ob svoji 380-letnici tudi s ponosm spominjala.
Predlog za izboljšanje rent
Socialno ministrstvo je izdelalo osnutek nove novele k zakonu o splošnem socialnem zavarovanju. Pri tem gre v prvi vrsti za izboljšanje položaja rentnikov, prav tako pa tudi za spremembe pri rentnem zavarovanju nameščencev, ki so vsled prenizkega zavarovanja prikrajšani pri rentah. Po novem osnutku bi se rente bistveno zvišale in bi n. pr. rentnik, ki je doslej zase in za ženo prejemal 825 šilingov, po novih določbah dobil 1000 šilingov mesečne rente.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Svetovna proizvodnja In potrošnja bakra
Svetovna proizvodnja bakra je znašala v letu 1959 3,75 milijonov ton in je bila s tem za 525.000 ton višja kakor leta 1957. Medtem ko je pri glavnih proizvajalcih bakra, to je v Čile, S. Rodezija, Kanada in Belgijski Kongo proizvodnja v zadnjih letih narasla, je v ZDA padla od 985.000 ton v letu 1957 na 750.000 ton v letu 1959.
Po raznih ocenah bo skupna potrošnja bakra v svetu letos znašala okoli 3,8 milijonov ton, medtem ko bo proizvodnja znašala 4,1 milijona ton.
Uspešni zaključek ljubljanskega lesnega sejma
Tretji mednarodni lesni sejem, ki so ga v nedeljo, dne 29. maja zaključil v Ljubljani, je obiskalo 82.712 ljudi. Razstavijalcev, ki so prišli iz 9 držav, je bilo 186, med njimi 149 iz Jugosla-
vije. Iz Slovenije je razstavljalo 41 podjetij. Od inozemskih podjetij, ki so razstavljali odpade na Zahodno Nemčijo 22 podjetij, na Italijo 5, na Avstrijo 3, na Francijo in Nizozemsko po 2 ter po 1 razstavljalec na Vzhodno Nemčijo, Belgijo in ZDA. Skupno so na sejmu zabeležili za 4 milijarde 607 milijonov dinarjev zaključkov. Naslednji sejem bo spomladi 1962, ki bo razširjen tudi na kemično predelavo lesa.
Drugi mednarodni obrtniški sejem v Beogradu
V sredo preteklega tedna je bil v Beogradu odprt drugi mednarodni obrtniški sejem, na katerem sodeluje 1047 podjetij in obrtnikov, med njimi 195 podjetij iz Zahodne Nemčije, Belgije. Italije, Avstrije, ZDA, Švice, ZSSR, Bolgarije, Francije in Velike Britanije. Poleg splošnega obrtniškega sejma je v ta sejem vključenih še vrsta špecialnib razstav.
Džakarta. — Glasilo indonezijske nacionalne stranke „Suluh Indonesia’ v nekem članku odločno podpira zamisel o sestanku neblokovskih držav. Po njegovi sodbi bi morale predlog sprejeti vse prizadete dežele. Razvoj svetovne politike bi nikakor ne smel biti odvisen od velesil.
Bonn. — Društvo nacističnih žrtev je poslalo vladi javen protest, ker ne sjon nič učinkovitega, da bi razkrinkala in kaznovala vojne zločince, ki žive delno pod Icžnim imenom na zahodnonemškem ozemlju. Eden od teh, bivši visoki funkcionar SS Fiebig, je celo legalno žive! v Munchenu kot sodelavec pokrajinskega urada za zaščito ustave. Nekdanjega neposrednega sodelavca zločinca Eich-manna — Krumaya — so zaprli šele pred kratkim, prav tako tudi Hitlerjevega poslanika v Sofiji, ki odgovarja za depor-tiranje in smrt več tisoč Židov.
Pariz. :— Prvaki več kot 50 francoskih mladinskih organizacij so poslali javnosti poziv za prenehanje vojne v Alžiru. Med drugim opozarjajo, da traja voina že šest let in da mora mladina prenašati največje breme.
Madrid. — Pri nedavnem neurju, ki je zadelo Španijo, je izgubilo življenje 15 ljudi. O slabem vremenu poročajo tudi iz Portugalske kjer je zahtevalo šest smrtnih žrtev in več ranjenih.
Caracas. — Prejšnji teden je predsednik venezuelskega kongresa dr. Leoni ob navzočnosti predsednika in članov zunanjepolitične komisije sprejel predsednika Izvršnega sveta Slovenije Borisa Kraigherja. Jugoslovanski gost je obiskal tudi vršilca dolžnosti zunanjega ministra Bu-rellija in notranjega ministra Dubuca ter se z njima razgovarjal o možnosti za nadaljnje dvostransko sodelovanje ter o mednarodnem položaju.
Rio de Janeiro. — Kubanski predsednik Dortieos se je mudil na uradnem obisku v Braziliji in po deželah južne Amerike z misijo dobre volje. Zunanji minister Roa, ki je spremljal predsednika, je izjavil, da je smoter te misije okrepitev prijateljstva in sodelovanja Kube z vladami in narodi sososednjih dežel.
Munchen. — Pod vtisom Eichmannove aretacije so pred nekaj dnevi prijeli v Munchenu 51-letnega bivšega esesovske-ga oficirja Konrada Fiebiga, ki je osumljen, da je sodeloval pri umoru 100.000 Židov. Bivši esesovec je obdolžen, da je na vzhodni fronti poveljeval nekemu oddelku zloglasnega »bataljona številka devet".
Kempfen. — V zahodnonemškem mestu so začeli s procesom proti dvema stražarjema v bivšem zloglasnem nacističnem taborišču Mauthausen. 51-letni Josef Schopf in 53-letni Adolf Stumpf sla obtožena vrste umorov. Obtožnica ju dolži, da sta v letih 1941 do 1945 pobila na stotine jetnikov, med drugimi sta do smrt' mučila 600 sovjetskih vojnih ujetnikov. Schopf je razen tega še obdolžen, da je izdal ukaz, naj esesovski stražarji pome-čejo 150 ruskih vojnih ujetnikov v neki globok kamnolom, kjer so našli smrt. Na proces so povabili 80 prič iz Nemčije in drugih dežel.
Seul. — Tožilstvo v Seulu je obtožilo 23 oseb, člane bivše Sing Man Rijeve vlade in politične voditelje, zaradi potvarjanja volilnih rezultatov na predsedniških volitvah 15. marca.
Dakar. — V Dakru so končali štiridnevni semenar za tisk. Sodelovali so novinarji iz Nigerije, Gane, Liberije, Federacije Mali, kakor tudi iz nekaterih držav Evrope in Azije. Med drugim so razprav* Ijali tudi o načelih svobode tiska. Seminar je opozoril tudi na potrebo, da se dovoli uvoz in svobodna prodaja časopisov v afriških državah. Odločili so *u' di, da bodo v Dokru in Ibadanu odprl-zavod za izobraževanje novinarjev.
Tokio. — Japonska alpinistična ekspe' dicija se je povzpela na enega 'izroe himalajskih vršacev na Himalchuli. Ta I visok 7845 metrov. Po vesteh iz Katman^ duja so se japonski planinci povzpeli 0 vrh dvakrat, namreč 24. in 25. f”0* Ekspedicija šteje šest članov.
Poletna prizadevanja v našem prosvetnem življenju
Ob koncu preteklega leta smo na tečaju tajnikov, blagajnikov in knjižničarjev Slovenskih prosvetnih društev obravnavali delokrog in neposredne naloge društvenih odborov in odbornikov. Sprožena je bila vrsta misli in predlogov, ki so se nanašali na vprašanja nadaljne obnove in utrditve prosvetnega dela in izživljanja po naših krajevnih prosvetnih organizacijah in po naših vaseh. Nekatera društva so se pričela prav uspešno truditi in so te svoje probleme kar lepo in zadovoljivo rešila. To je toliko bolj razveseljivo, ker gre v vseh teh primerih v glavnem za društva, pri katerih so bodisi na pevskem področju ali pa pri igralskih družinah in tam-buraških zborih s prireditvami in gostovanji vedno spet vidna znamenja njihove dejavnosti in marljivosti. Poleg njih pa so se podrobnega dela za obnovo in utrditev prosvetnega življenja pridno lotila tudi nekatera društva, katerih dela skozi leta ni bilo več opaziti.
Pri pregledu društvene dejavnosti v luči zaključkov in smernic, izraženih na tem tečaju, pa ob teh dveh skupinah društev naletimo tudi na društva in odbore, ki poskušajo svoj zaostanek v izvajanjih skupnih zaključkov in smernic opravičiti z izgovorom, da v njihovem območju ni moč ustanoviti pevskega zbora ali pa se naučiti igre. Nekatera društva se izgovarjajo tudi na svoje specifične težave. Te so znane in razumljive, vendar lahko trdimo, da nikakor niso take, da bi se z vstrajnim podrobnim delom ne dale premagati. Sicer zelo redko v tej skupini društev tudi slišimo izgovor, da med prebivalstvom, zlasti med mladino ni smisla za prosvetno življenje. Ta trditev ne vzdrži resnejše analize, ker jo že zavračajo obiski na prosvetnih prireditvah ob gostovanjih in podobnem.
Pa bodi ob spoznanju in razumevanju po-
mena in potrebe dejavnosti krajevnih prosvetnih organizacij izgovor za nedoslednost v notranjem utrjevanju društev takšen ali takšen, jedro vzrokov za to je v bistva povsod isto:	naše pojmovanje
prosvetnega dela in izživljanja se je o m e-j i I o na pevski zbor in igralsko družino ter le tu in tam še na tamburaški zbor ali knjižnico, kjer je še ostala in kjer jo čuvajo ljubeče srce, oko in roka prijatelja knjig. Na možnosti drugih oblik prosvetnega dela smo pozabili, ali pa se nam na prvi pogled zdijo neizvedljive ali pa ob masovnih produkcijah tiska, radija in televizije nepotrebne.
Iz kronik našega prosvetnega življenja in iz zgodovine nastanka in dela Slovenskih prosvetnih društev in njihovih predhodnikov pa vemo in se učimo, da sta bila za razmah in množičen objem prebivalstva po prosvetnih društvih takorekoč povsod potrebna dva osnovna predpogoja:	društveni ali
prosvetni lokal in stalni medsebojni kontakt odbornikov in članov društva. Na društvenih sestankih, večernih sejah in bralnih urah so se porajale misli in možnosti za obče zanimivo prosvetno dejavnost, ki je prijala težnjam in potrebam ljudstva in katere sadovi so se kazali v naraščajočem številu prijateljev, članov in dobrotnikov društva. Prosvetna centrala ni bila neposredni operativni organ v krajevni prosvetni dejavnosti, temveč vse bolj organizacijsko usmerjevalno in posredovalno telo za zadostitev krajevnih želja in pobud.
In na fo pol je treba v našem prosvetnem življenju spet priti. Temu spoznanju pa bedi tudi dodano nadaljno spoznanje,
da zahteva današnji čas od prosvetnih organizacij vse pestrejših in konkretnejših oblik prosvetnega, izobraževalnega in vzgojnega dela ter družabnosti, kakor jih je zahteval pred 30 leti. Naš čas pa hkrati daje tudi več možnosti za to delo in ga s sodobnimi tehničnimi pripomočki lahko bistveno pospeši.
O sodobnih oblikah, ki poleg petja in igre lahko pripomorejo k obogatenju dejavnosti prosvetnih društev, smo že govorili in bomo na tem in drugih mestih še govorili. Danes bi iz vsega kot neposredno nujnost izluščili le potrebo po društvenih lokalih in njihovi ureditvi ter potrebo po tesnejši povezavi odbornikov in članov društva v neposrednih krajevnih prosvetnih in narodnostno obrambnih vprašanjih.
Društveni lokal — ena poglavitnih nalog, ki so jo prevzeli društveni odborniki — naj bo središče društvenega in slovenskega prosvetnega življenja. Tu nikakor ne gre za prosvetno dvorano — teh ne manjka —, tu gre za primerno veliko sobo v središču društvenega območja, kjer bo imelo dom in bivališče društvo in vse društveno premoženje. V tem lokalu naj bo knjižnica, tu naj se člani zbirajo k
Delovni jubilej Marjana Kozine
V	ponedeljek, 30. maja t. I. so Slovenska filharmonija, Radio-televizija Ljubljana in Društvo slovenskih skladateljev s slavnostnim koncertom počastili 30. obletnico umetniškega udejstvovanja skladatelja Marjana Kozine.
Umetniška pot Marjana Kozine, ki jo je prehodil v tridesetih letih je bila trda pot. Ko je zaključil svoje glasbene študije v Pragi, je zaman iskal zaposlitve v slovenskem svetu. Našel jo je v Beogradu, kjer je ustvaril velika in pomembna dela: Lepo Vido, Kosovelove pesmi, Petrico Kerempu-ha in opero Ekvinokcij. V narodno osvobodilni borbi je poleg številnih borbenih pesmi zasnoval svoja mojstrska dela Belo krajino, Padlim, Ilovo goro in Proti morju. Po vojni se je lotil dela na vseh glasbenih področjih od otroških pesmi, samospevov in zborov do instrumentalne, filmske in simfonične glasbe.
V	Kozinovih skladbah nas osvaja mehka, topla, pristno slovenska čustvenost, pa tudi neugnan in silovit, žgoč in iskriv skladateljev temperament. Ob njegovem lepem delovnem jubileiu se številnim čestitkam pridružujemo tudi koroški Slovenci.
Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence
Dijaki Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu priredijo v nedeljo, dne 19. junija, ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe (Konzerthaus) v Celovcu pevski koncert pod naslovom
„Pesem povezuje11
Prvi del programa obsega pesmi evropskih narodov v originalnih jezikih. V drugem delu koncerta pa bodo dijaki prepevali slovenske pesmi.
Porabite to priložnost, da vidite svojo mladino na odru!
Že lanska prireditev 5. in 6. junija je dokazala, da se na slovenski srednji šoii v Celovcu opravlja resno delo. Tudi letos ne boste razočarani.
Vstopnice dobite v šolski pisarni oziroma jih naročite pismeno ali teletonično pod tel. štev. 55-15 po 12, 10 in 8 šilingov.
njojia zahtek p abhi jJi uj e/ ix nkubr o imlkiL
Enajste Dubrovniške poletne igre — vsakoletni dramski festival v Dubrovniku se je pričel danes in bo trajal do 24. avgusta. Letošnji festival, ki je spet pod pokroviteljstvom predsednika FLRJ Josipa Broza-Tita bo obsegal 37 dramskih in 38 glasbenih večerov.
Glavni dramski spored obsega pet del: Držičev „Skup“ in ,,Hekubo“, Racinovo ,.Fedro“, Shakespearovega „Hamleta“ (ki ga bodo povsem obnovili in bo letos doživel že 200. predstavo na Lovrijencu) ter domače novo delo — Krleževega „Areteja“, za katerega je prejel avtor na letošnjem Stenjinem pozorju v Novem Sadu prvo nagrado in zlato značko.
Mala scena, ki so jo vpeljali šele lani; bo tokrat uprizorila več del od renesance do moderne ter bo v tem okviru gostovalo več gledališč.
Izvedbo opernega sporeda so za letošnji festival v Dubrovniku zaupali ljubljanski Operi, ki bo nastopala s štirimi deli: Dvorakovo „Rusalko“, Rossinijevo „Italijanko v Alžiru", Purcellovim „Didom in Enejem“ ter Donizettijevo „Lucio Lammermoorsko“.
Prav tako bo bogat tudi spored koncertnih prireditev, na katerih bodo poleg ansambla zagrebških solistov, ki bo po nekaj letih spet nastopil v Dubrovniku, sodelovali še dubrovniški orkester, Slovenski oktet, Piašk: trio, zbor Jugoslovanske ljudske armade /z Beograda, Tatrai kvartet iz Budimpešte, tenorist Anton Dermota (Dunaj), pianist Jakob Zak (Sovjetska zveza), poljska pianistka Regina Smedzianska (Chopinov večer), violinistka Bles Palm (Pariz), basist Miroslav Čangalovič, pianistka Dubrovka Tomšič, baritonist Vladimir Rudžjak in drugi.
Ne nazadnje pa bodo navduševali s svojimi priznanimi in priljubljenimi nastopi ansambli narodnih plesov in pesm — „Kolo‘' iz Beograda, „Lado“ iz Zagreba ter „Tanec“ iz Skoplja.
sejam, sestankom, vajam, predavanjem, k klubskim, bralnim in družabnim večerom.
Urejen društveni lokal in tesnejša povezava odbornikov in članov
društva sta medseboj povezana. Prvega kakor drugega se društveni predsedniki in odborniki lahko lotijo tudi sedaj poleti sami od sebe, brez namiga od zgoraj. S tesnejšim povezovanjem članov bomo pričeli predvsem z nadaljnjim popisovanjem članov, z izročitvijo članskih izkaznic in pobi -ranjem članarine ter prostovoljnih prispevkov za ureditev društvenega lokala. Tu sem sodijo tudi društveni izleti v
poletnem času, predvsem na različne večje prireditve, da ne pozabimo društvenih sestankov za pripravo predlogov prosvetne dejavnosti v prihodnji prosvetni sezoni.
Vse to so izvedljiva področja prosvetnega dela v poletnem času. So pa istočasno nc sedanji stopnji obnove in utrditve prosvetnih društev nujna in neobhodno potrebna, kajti kakor že rečeno: Naš čas zahteva v prosvetnem in narodnostno obrambnem prizadevanju ter v gojitvi slovenske družabnosti med mladino pestrih in konkretnih oblik. O teh pa bomo še govorili.
Gradiščanski Hrvati
Zakon o šolskem nadzorstvu je na Gradiščanskem uvedel dotlej nepoznane institucije: deželni šolski svet ter okrajne in krajevne šolske svete. Določil je razmejitev pristojnosti med temi in konfesionalnimi nadzorstvenimi organi prve stopnje ter cerkveno šolko nadzorno oblastjo, katere obstoj je tudi novi zakon pustil neokrnjen. Nadalje je ta zakon vseboval posebne predpise glede delovanja okrajnih šolskih nadzornikov in šele s tem je bila odpravljena še iz madžarske dobe veljavna instrukcija za šolske nadzornike.10)
Po novem zakonu je bil tudi uveden pouk v hrvatskem jeziku za otroke iz 16 hrvat-skih vasi, ki dotlej niso bili deležni pouka v maternem jeziku. Hrvatski deželni šolski nadzornik prot. Rudolf Klaudus je nadzoroval vse šole s hrvatskim učnim jezikom, kakor tudi hrvatske razrede na dvojezičnih,
1*1 Ignac Hoivat, delelnl poslanec Oradllčanske: O no-Vom ikolskom sakonul .Hrvalske Novlne*, Zelesno 1*37, S: — Sad pak pazite, Hrvatil ,Nal Ta)ednik*. VII, Beč 1,s3. 1; — Zakon la gtadiitanske IJudiko lole .Korolkl Slovenec", XVI. Dunaj 1*34, 14! — Hrvalsko lolstvo v •orgenlondu. .korolkl Slovenec". XVII, Celovec 1*37, 3»!
Mlnderheltenichulvresen Im Burgenland. .Frele illm-R>*n*. Klagenlurl 1*37, 110; — Keuregelung des Schul-'“•‘•ni Im Burgenland. .Kttrntner Tagblatt", Klagenlurl 1*». 111.
to je hrvatsko-nemških šolah, na katerih se je od 1. do 4. stopnje poučevalo v hrvatskem jeziku, ter končno pouk hrvatskega jezika kot predmeta na nemških šolah. Prav tako pa so imeli Hrvati po novem zakonu dva do tri zastopnike v deželnem šolskem svetu.
Doba nacizma
V dobi nacifašizma je bila Gradiščanska vključena v Nižjo Avstrijsko, ki se je tedaj imenovala „Donaugau", in deloma v Štajersko. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji leta 1938 so hrvatske šole iz ozirov na Jugoslavijo formalno sicer še ostale, vendar samo na papirju. Nacistični režim je prakticiral tako, da so šolski vodje v začetkj vsakega šolskega leta prejeli od šolskih nadzornikov pismen ali ustni nalog, da bi bilo v interesu otrok in še iz drugih razlogov umestno, če bi se že v 1. razredu uvedla nemška abeceda. Kar pa je šolski nadzornik želel, to je bilo dejansko striktna zapoved. Poleg tega ni bilo na razpolago hrvatskih šolskih knjig, ker se le-te niso smele več ponatiskovati. Tako je nacistični režim z nasiljem posebne vrste odpravil hrvatski pouk iz vseh hrvatskih in dvojezičnih šol v treh severnih političnih okrajih
Gradiščanske; le na šolah v puljanskem okraju se je hrvatski jezik vsled odločnosti hrvatskih učiteljev obdržal do leta 1945.
Na še bolj rafiniran način so nacisti zatrli hrvatski pouk na šolah v južnem delu Gradiščanske, ki je bil vključen v Štajersko. Na treh šolah novogradskega okraja je hrvatski jezik životaril še do leta 1942, potem pa je nacistična šolska oblast v Fur-stenfeldu izdala odlok, da morajo hrvatski starši glasovati, ali hočejo hrvatsko ali nemško šolo. Z grožnjo, da jih bodo izselili iz Gradiščanske, so starše otrok na dveh šolah ustrahovali, da so glasovali za nemško šolo, učitelje teh dveh šol pa so premestili v nemške kraje. Le v Novi gori se je večina prebivalstva kljub nasilju izrekla za hrvatsko šolo, kar pa je imelo za posledico, da je šolska oblast prepustila tej šoli eno samo sobo, medtem ko so šoli odvzeli pravico javnosti in poleg tega odredili, da učencem ne smejo izdajati šolskih spričeval. Voditeljico te šole ter večje število hrvatskega prebivalstva v Novi gori so zaprli, nekatere pa nasilno izselili.
Takoj po priključitvi Avstrije k Nemčiji so nacisti odpravili tudi hrvatski deželni šolski inšpektorat, hrvatskega šolskega nadzornika Klaudusa pa odpustili iz službe in ga zaprli. Prav tako so zaprli tudi poverjenika Hrvatskega kulturnega društva v Proderštofu, ker je na nekem sestanku leto 1938 zahteval, da se mora v prodersfofski
šoli še nadalje poučevati v hrvatskem jeziku kot dotlej.11)
Doba od leta 1945 do 1954
Po zlomu nacifašizma sta tretji rajh in nacistična stranka sicer zginila s površja, nacistični duh in nemško-nacionalistični krog! pa so ostali ter pod videzom demokratičnosti nadaljevali germanizacijo Hrvatov. Vsi tisti, ki so pričakovali, da se bo na Grad:-ščanskem po zlomu nacifašizma vzpostavilo na šolskem področju spet stanje, kakršno je bilo pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji, so se zelo motili. Hrvati so morali znova začeti borbo za reaktiviranje hrvatskega šolstva in hrvatskega šolskega inšpektorata ter so zgubili mnogo svojih postojank na področju šolstva.
Vprašanje hrvatskega šolstva na Gradiščanskem še do danes ni zadovoljivo urejeno, marveč se morajo gradiščanski Hrvati slej ko prej boriti za pravičen šolski zakon. Avstrija namreč ni obnovila veljavnosti šolskega zakona iz leta 1937, kateri je kolikor toliko odgovarjal vsaj najskromnejšim zahtevam Hrvatov. Očitno noče vzeti za podlago ustanovitve hrvatskih odnosno dvojezičnih šol rezultate uradnega ljudskega štetja iz leta 1934, kakor je zgoraj omenjeni zakon določal.	. ,
(Se nadaljuje)
11) Gradilčansko hrvotsfvo pod nacionalsocializmom. Nali borci I mučenici. Gradilče, Kalendar gradiščanskih Hrvatov za I. 1946. Zagreb, str. 34—41.
S prijetnimi gosti iz Kamnika po naši zemlji
Zveza slovenskih organizacij obvešča:
Letošnje letovanje otrok na Jadranu
Lep dan in pomaldansko sonce je spremljalo skupino gostov, 39 kamniških .planincev", po naši zemlji, kjer so se minulo nedeljo seznanjali z kraji in ljudmi, našim žif-jem in bitjem. Najprej so jih v Beli prisrčno sprejeli naši domačini, Cilka Pečnikova pc jim natočila tudi Šilce domačega žganja.
V	Železni Kapli so bili Kamničani gostje slovenskega prosvetnega društva, kjer so jih v gostilni pri Weitzerju sprejeli in pogostili. Gostje so imeli s seboj tudi štiričlansko godbo, ki je zaigrala v veselje številnih navzočih nekaj poskočnih melodij. Društveni pevski zbor pa je zapel pod vodstvom Vladimirja Prušnika „Rož, Podjuna, Žila" in še nekaj drugih pesmi.
V	Dobrli vasi so jim v gostilni Korešnik priredili tovariši iz Dobrle vasi, Mokrij, Zamanj in drugih vasi lep in gostoljuben spre. jem. Andrej Sienčnik, ki je med izletniki srečal nekaj tovarišev iz narodnoosvobodilne borbe, je goste prisrčno pozdravil ter jim izrekel iskreno dobrodošlico.
Rekorden promet preko koroške meje ob praznikih
Cilj neštetih prazniških izletnikov sta bi!: sosednji državi na jugu, Italija in Jugoslavija. Kakor že doslej ugotavljajo je promet ob mejnih prehodih letos rekorden. Pri potniškem prometu z železnico so pri Podklo-štru našteli do ponedeljka polnoči 15.109 potnikov nasproti 5769 potnikov v prejšnjem letu. Pri železniškem potniškem prometu v Podrožčici so ugotovili 4652 oseb, lani pa 4484. Razen tega so na vseh mejnih prehodih odpravili ogromno število motornih vozil z neprimerno večjim številom izletnikov, kakor prejšnja leta.
Tiskovni urad koroškega velesejma sporoča, da je rok za prijave razstavljavcev uradno potekel dne 31. maja. Prijave z zaključkom tega termina so daleč presegle število v primeri s prejšnjim letom ter ugotavljajo, da je letošnjih prijav za tretjino
Zgornje Libuče
Po daljši mučni bolezni je umrla gospodinja in mati Kristina Krivograd v Zgornjih Libučah. Ob udeležbi žalnih gostov ter žalujočega moža in otrok smo pokojno mater položili preteklo soboto k trajnemu počitku na libuškem pokopališču. Z odhodom dobre matere je v žalujoči družini nastala zevajoča vrzel in praznota ter velja žalujočim svojcem naše globoko sožalje.
V	Št. Rupertu pri Velikovcu so se Kamničani ustavili pred razbitim partizanskim spomenikom ter se poklonili nepozabnim nacistični mžrtvam, ki počivajo na tem pokopališču. Goste je pozdravil dr. Petek. Po prijaznem razgovoru so se poslovili ter se potem oglasili v gostilni .Obir" pri Marici v Celovcu in se okrepčali. Nato pa so se odpeljali na južno obalo Vrbskega jezera.
Medpotoma so si na kratko ogledali lepi hotel Korotan, potem pa jih je pot povedla na Otok, kjer so se želeli nekoliko oddahniti, kopati in občudovati lepoto tega kraja. Tam pa so naleteli na neprijetno doživetje, ki ga jim je serviral posestnik hotela .Linde” Fritz Trattnig, o čemer na kratko beremo na drugi strani lista. Gostje so bili razočarani nad takšnim ravnanjem hotelirja v tujskoprometnem kraju ter odnesli neprijeten vtis, hkrati pa so si osvojili tudi pravilno mnenje o človeku, ki je pokazal nebrzdano mržnjo do turistov iz Slovenije, nastrojenje iz nacistične dobe, ki v škodo dobrega sožitja med obema narodoma v deželi še ni izumrlo.
V	veliko zadoščenje pa je bil kamniškim gostom obisk v prijazni domači vasi v Bilčov-su, kjer so se nekaj časa zadržavali v domači gostilni pri Miklavžu. Srečanje med gosti in domačini je bilo prisrčno, odkrito in iskreno. Gostje, med temi kamniški župan, drugi predstavniki družbenega življenja in podjetij so ogorčeni pripovedovali o skrajni nevljudnosti in očitnem sovraštvu otoškega hotelirja, česar niso pričakovali na Koroškem. Gostilničar Ogris jih je tolažil in dejal, da je pri nas pač še tako in bo le takrat bolje, ko bo tako daleč, da fašisti ne bodo imeli več protežarane gospodarske premoči in položajev kar naj bo
več, kakor lani. Razen tega pričakujejo še prijave mnogih zamudnikov. Številne prijave razstavljavcev so dokaz, da so razstave na koroškem veselejmu, hkrati avstrijskem lesnem sejmu, uspešne za podjetnike.
Z dogotovitvijo nove velesejmske dvorane z 5000 kvadratnih metrov prostornine, more velesejmska direkcija bolje ustreči željam razstavljavcev glede prostora. Tudi obsežnejša prostornina sejmišča bo omogočila, da bodo lahko čim bolj ustregli tvrdkam, ki imajo svoje posebne želje o razstavnem prostoru.
Na velesejmskem prostoru bodo postavili tudi kino, ki bo stalno predvajal reklamne posnetke razstavljavcev ter bo zanimiva reklamna naprava in računajo, da bo za obiskovalce posebno privlačna.
skrb oblasti in vsega demokratskega prebivalstva. Prehitro je minil čas obiska v Bilčovsu in gostje so se ločili s prijetnimi spomini.
Pred poslopjem Hranilnice in posojilnice v Borovljah je lepo število starih borcev iz narodnoosvobodilne borbe pričakovalo kamniške goste. Povabili so jih v gostilno pri Cingelcu na Trati. Na mah se je razvila neprisiljena veselica, ki smo jo zaklju čili šele ob polnoči. Vladala sta dobra volja in vesel ples. Tovariši iz Bajtiš, Borovelj, Sel in Glinj so gostom postregli s preprostim domačim priboljškom, ko so jim nudili domačo slanino in klobase. V dvorani, v kateri so bile neštetokrat slovenske kulturne in druge priredietve, smo plesali, se pomenkovali in dobro imeli do ure slovesa. Ob dveh ponoči so se Kamničani odpeljali po Rožu in preko Podkorena nazaj v domovino.
Razen obžalovanja vrednega odnosa hotelirja na Otoku, so bili kamniški gostje povsod prisrčno sprejeti in dobrodošlica je vsakemu posebej prišla iz srca in segla v srce. Goste so obdarovali v znak radostnega sprejema tudi s cvetjem in sicer jim je Beli podaril šopek mali Pečnikov Martin, v Železni Kapli brhka Bredica Kuharjeva, v Dobrli vasi Krajnerjeva hčerka Cvetka, v Celovcu dijakinja gimnazije Rezika Prušnik, v Borovljah pa mlada žena Franca Kropivnika.
Belšak
V četrtek minulega tedna je nastala nad Belšakom nevihta, ki ni kazala niti tako grozeče. Videti in slišati je bilo nekaj bliskov in gromov, vendar je strela udarila in užgala skedenj za krmo pri p. d. Pečniku na Belšaku v libuški občini. Nagloma ši-reči se ogenj je bil velika nevarnost za obsežno gospodarsko in stanovanjsko poslopje, kar pa je zabranila libuška požarna bramba, ki je v najkrajšem času prispela visoko na Belšak, bramba, ki se je že večkrat izkazala z zelo hitro in gibčno akcijo. Da je mogla požarna bramba s svojim opremnim vozilom tako hitro doseči kraj požara, je pripisati tudi temu, ko so tudi v te oddaljene hribovite kraje izgradili ustrezne dovozne in odvozne poti. Izgradnja poti je uspeh marljivega prebivalstva in prizadevanja občinskega odbora pod vodstvom župana Kristana. Na srečo razpolagajo pri Pečniku tudi s dovoljno količino vode in tako je gasilcem libuške požarne brambe uspelo, da so pred ognjem obvarovali gospodarsko in stanovanjsko poslopje in s tem preprečili ogromno škodo. Pd šupi nastalo škodo, kjer je zgorelo tudi nekaj kmetijskega orodja, cenijo na okoli 35.000 šilingov.
Zanimanje razstavljalcev za koroški velesejem
Kdor je Mlinarjevega očeta poznal, ga je cenil in spoštoval
Cirkovče — Predpreteklo nedeljo je na pokopališču v Nonči vasi izredno številna množica žalnih gostov prisostvovala pogrebnim svečanostim, ko so polagali k trajnemu počitku telesne ostanke Matevže Mlinarja, starega očeta na Mlinarjevi kmetiji v Cirkovčah.
Spoštovani in ugledni Mlinarjev oče je prehodil skoraj 92-ietno življenjsko pot. Skoraj do zadnjih dni življenja je bil duševno svež in telesno v zadovoljivem stanju ter ni počival, vedno je še koristno pomagal pri najrazličnejših kmečkih delih. Oče Mlinar je bil kmet z dušo in telesom, cenil in ljubil je rodno grudo ter jo obdeloval z vso predanostjo in nenehno marljivostjo.
Kmečko delo je čuda pestro, podrobno in mnogovrstno v vseh letnih časih. Tudi v dobi tehniškega napredka nikdar vsega dele ne opravi stroj, kmet ne sme počivati in mirovati tudi ob izumih tehnike. Vedno in vedno mora opravljati najrazličnejša dela ter v času setve in žetve izkoristiti dan od
msMMzm
Pelok, 10. junij: Margareta Sobota, 11. junij: Barnaba Nedelja, 12. junij: Sveta Trojica Ponedeljek, 13. junij: Anton Torek, 14. junij: Bazilij Sreda, 15. junij: Vid Četrtek, 16. junij: Sv. R. telo
zore do mraka, rosan in potan. Predvsem v njegovi mladostni dobi je bilo na kmetih delo naporno. Sam in doraščajoči otroci s pomočjo žene-matere, kakor tudi najeti kmečki delavci, so morali neštetokrat zamahniti s koso za vozove sena, vsak krompir večkrat prijeti, da so ga jeseni nabrali zvrhane vozove in spravili v klet ali zasip-nice. Skoraj vsako sadiko je bilo treba posebej vsaditi v zemljo, pogosto je bilo treba prijeti za snop, preden je mlatilnica ločila zrnje od slame. Ženske so morale prebrskati neizmerno prsti pri pletvi, brazdo za brazdo so ogrebale ter skrbele, da je bila njiva čista ter so tako pomagale in koristile rastlinam v tekmi s plevelom.
Vse to in nešteto drugega so Mlinarjevi po zgledu očeta radi in z ljubeznijo storili. Oče je bil pri delu in navodilih za delo, ki je tako mnogostransko, dober organizator, lahko bi rekli stvariteljski, ker le tako je moglo biti delo pravočasno opravljeno. Ob prazniških urah, ko je delo mirovalo, pa se je Mlinarjev oče radoval sadov svojega napornega dela, veselili so ga temni gozdovi, ki jih je čuval in negoval, leske-tejoči se žitni valovi, rožnata ajda, sadje okrog hiše in vse, kar nudi pridnim in skrbnim rokam plodna zemlja.
Le tako je uspelo Mlinarjevemu očetu in družini, da so ohranili kmetijo, kljubovali vsem gsopodarskim stiskam, jo postopoma zboljševali ter preudarno tudi modernizirali gospodarstvo z nabavo in izkoriščanjem
tehniških pripomočkov. V zadnjih letih sta kmetijski stroj in električna energija precej razbremenila človeka in žival.
Realnost in zemlja sta pritegnila vso očetovo prizadevnost, polje, travnik in gozd je skrbno obdeloval in negoval, dokler ni posestva izročil sinu Lojzu, pomagal pa je tudi še potem do zadnjih tednov. Pri vsej skrbi za družino in domačo grudo, je pokojni oče vedno ohranil tudi neomajeno zvestobo izročilom slovenskih prednikov, bil je zaveden član slovenske narodne družine na Koroškem vse dni svojega življenja. Svoje prepričanje za resnico in pravico je izkazoval tudi v dejanju in besedi. Do konca prve svetovne vojne ga med drugim najdemo tudi kot slovenskega občinskega odbornika v blaški občini. V takem duhu je vzgojil tudi svoje otroke, ki se prizadevajo za naše skupne pravične koristi. Sin Lojz, naslednik očeta na kmetiji, je med drugim tudi predsednik upravnega odbora Hranilnice in posojilnice v Pliberku.
Dolg sprevod žalnih gostov se je pomikal od hiše žalosti na nončevaško pokopališče, med temi je bilo mnogo sorodnikov. Domači pevci so zapeli ganljive žalostinke, g. dekan Srienc pa je v jedrnatih izbranih poslovilnih in tolažilnih besedah orisat plemenite vrline in zgledni značaj pokojnega Mlinarjevega očeta. Dobri oče naj počiva v miru, ohranili ga bomo v trajnem častnem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Letošnje počitniško letovanje slovensko govorečih otrok je določeno v 2 skupinah in sicer bo prva skupina na letovanju v času od 12. 7. do 2. 8., druga skupina pa v času od 4. 8. do 25. 8. V vsako skupino bo sprejetih 55 otrok. Otroci bodo kakor lani letovali v Savudriji.
Starši, ki želijo svoje otroke poslati na letovanje, naj vložijo za sprejem pismeno prošnjo s priporočilom krajevne slovenske prosvetne ali zadružne organizacije. Za letovanje pridejo v poštev otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju.
Prošnji s priporočilom je treba priložiti še naslednje podatke:
1.	ime, poklic in naslov staršev,
2.	ime otroka in njegove rojstne podatke,
3.	če je otrok že kedaj bil na letovanju in kolikokrat.
Poleg tega je treba prošnji priložiti osebno izkaznico otroka s sliko. Veljavna je samo izkaznica (Perso-nalausvveis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da nima nič proti potovanju otroka v inozemstvo. Najbolj priporočljivo pa je, da starši oskrbijo za otroka potni list. Prošnji mora biti nadalje priloženo tudi zdravniško spričevalo in režijski prispevek v znesku 150 šilingov.
Termin za vlaganje prijavnih prošenj je določen do 30. junija 1960.
V prošnji starši tudi lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi poslali svoje otroke na letovanje. Ta želja bo po možnosti upoštevana.
Starše, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bomo po končanem prijavnem roku pismeno obvestili ter jim sporočili nadaljnja navodila.
Ne zamudite prijavnega roka ter pravočasno pošljite prošnje in prijave na naslov: Zveza slovenskih organizacij, Celovec — Klcgenfurf, Gaso-metergasse 10.
Vojaška parada v Celovcu
Po zaključku tritedenskih pomladanskih manevrov je bila pretekli petek v Celovcu vojaška parada vseh enot, ki so bile udeležene pri manevrih. Oddelki vojske, skupno okoli 6000 mož je paradiralo peš ali na vozilih od Beljaške ceste čez Novi trg, skozi Paradeisergasse, Kardinalplatz, Salm-strasse na Beljaško cesto, kjer je bil razhod. S 520 motornimi vozili in razen druge vojaške in bojne opreme s 21 topovi se je parada pomikala v dolgi vrsti. Posebno pozornost so vzbujale tri težke poljske havbice in dva ogromna poljska topa, vlečena z 18-tonskim goseničarjem z zmogljivostjo 220 PS. Top tehta 13,5 ton, cev je 7,5 metra dolga in strelja preko 30 km daleč-Gotovo učinkovito orožje za rušenje objektov in ubijanje človeka, če bi nastala namesto maneverskih vojnih iger zares prava krvava vojna. V takem primeru bi tudi -nla-d'i vojaki ne bili navzoči pri paradi, kajt’ izkrvaveli bi na bojnih poljanah ali pa bi bili pohabljeni, to je invalidi za vse življenje, ker tudi sovražnik ne bi meril v slepo-
Na tribuni na Novem trgu so minister za obrambo Graf, poveljnik vojaških enot za Koroško in Štajersko generalmajor Vogl in med drugimi dr. Kerstnig kot zastopnik deželnego glavarja Wedeniga sprejeli mimohod vojaške parade. Velika množica radovednega občinstva je stala špalir ter z zanimanjem opazovala mimohod dolge kolone vojaštva z vojno opremo. Mnogi med temi so tudi spomnili, koliko denarja, to je težko odraj-tanega denarja davkoplačevalcev, stane samo že takšna parada, ni pa si mog<^0 predstavljati, kakšne vsote je požrla vojna igra pri manevrih na Turrachu. Vzdrževanje vojaštva in nabava moderne boja® opreme stane državo tudi v globokem a” ru ogromne vsote narodnega premoženja« denar ki bi ga lahko uporabili v koristnel še namene, če bi bil v svetu utrjen in l° jamčen trajen mir.
ELA PEROC, RINGA RAJA
Začarani konj
LITOVSKA PRAVLJICA
Nekoč je župnik jezdil skozi gozd. Prišel je večer in z njim čas molitve, do doma Po je bilo še daleč. Župnik je zlezel s ko-niGi si ovil vajeti krog roke in vzel moli-tveriik. Za seboj je gnal konja na povodcu, sam pa je bral iz molitvenika. Konj je sto-Pal lepo polagoma, kot pač konj, zdaj stopil v stran, zdaj udaril z repom po muhi. zdaj zaprhal.
Dva tatova sta v gozdu vse to videla in se zgovorila.
»Temu župniku bom konja ukradel!" je dejal prvi.
»Kaj ti pride na misel! Da bi župniku konja ukradel?"
»Ali on ne krade ljudem? Nič se ne boj. le konja mi podrži."
Tiho tiho se je splazil do konja, vzel sedlo z njega in ga dal nase, vzel uzdo in sl jo dal na glavo. Medtem pa je njegov Pajdaš odgnal konja v gozd.
Župnik je molil, bral molitve iz knjige in ni opazil, kaj se mu dogaja za hrbtom. Tot Po je kakor konj stopal za njim na povodcu.
Župnik je odmolil, se prikrižal, spravi! Molitvenik, se obrnil, hotel zajahati konja ~~ pa ostrmel! Namesto konja je stopa! za njim — človek na povodcu, osedlan in za-u*dan.
Duhovnik ga je gledal in se silno čudil. Človek pa ni dolgo pomišljal, marveč je Podel na tla, objel župniku kolena in zavpil:
»Duhovni oče! Zavoljo svojih velikih grehov sem bil preklet in v konja spremenjen. Mraz in lakoto, tepež in psovke sem trpe! dolga leta, zdaj si me pa s svojimi svetimi Molitvami spet spremenil v človeka. Ker pa si me kupil kot konja in odrinil zame de-?ar- ti bom tudi služil kot konj. Orji in vla-*■' z menoj, jahaj me, kamor me hočeš — Vse bom pretrpel, saj to bo tvoja sveta Volja! Le nečesa te prosim! Nikar me več ne spremeni v konja! Zajahaj me in odnesel te bom domov!"
Župnik je zmajal z glavo — ne, njemu, duhovnemu človeku, se ni spodobilo, da h jahal na človeku ...
Pa je preudarjal sem in tja: „Kupi! sem 9o res in dal denar zanj, to se pravi, da i® moja lastnina. A saj mu je zdaj potrebna drugačna krma. Kmetje so mi navozili sena in ovsa, tega vendar ne more jesti . .. ^udi kakšno obleko mu bo treba dati in še lega in onega ..."
Misli! in mislil je in nazadnje dejal:
»Ne bom te zajahal, to se ne spodobi Mojemu stanu! Pojdi, kamor te noge nese-i°> dajem ti prostost."
Tat se je razveselil.
To je bilo davno, ko je deček Ringa napisal pismo deklici Raji. Takole: „Pri nas ni nič več lepo, ker si Ti odšla. Nič več se ne lovimo in ne skrivamo in meni je vseeno, če sije sonce ali ne. Le to bi rad vedel, ali Te bom še kdaj videl."
In namesto pozdrava ji je v pismu poslal vzdih iz dna srca. Pisma pa ni dobro zapečatil in vzdih se je na dolgi poti do deklice iz pisma izgubil. Pomladne sape so ga odnesle s seboj in ko so zapihale preko gozdov in travnikov, so se gozdovi in rože in trave vznemirili in ljudje na polju so vzdihnili. Potem so drug drugega spraševali: „Zakaj vzdihuješ?"
„0, kar tako."
Pomladne sape potujejo po svetu in ne nehajo pihljati in vzdih potuje z njimi in vznemirja zemljo in ljudi, da vzdihujejo — kar tako. Dečki in deklice pa vzdihnejo včasih iz dna srca. Če jih kdo vpraša, zakaj vzdihujejo, zardijo in nekateri si še z dlanmi pokrijejo oči. Njihovo srce se namreč šele prebuja. Zato so nemirni in plahi.
V majhnem mestu ob široki kamniti cesti je živelo devet sester. Druga je bila lepša od druge, a ena med njimi je bila najlepša. Imela je kot noč črne lase. Sestre so jo imele rade in so ji izpolnile vsako željo.
Nekega pomladnega dne, ko je jasmin v vrtni ograji posebno lepo dehtel, je vetrc, ki je nosil s seboj vzdih, mršil sestram lase. Naj-lepša med njimi je vzdihnila iz dna srca.
„Zakaj vzdihuješ?" so jo vprašale sestre.
»Nekaj lepega bi rada."
Prva sestra je odhitela in ji prinesla jasminov cvet. Spela ji ga je v črne lase, a deklica je le še globlje vzdihnila.
»Nekaj lepega bi rada," je rekla in gledala daleč mimo sester.
Druga sestra je odhitela in ji prinesla rumeno pišče, ki je zašlo na gredo.
Najlepša sestra ga je rahlo podržala v rokah in je le še globje vzdihnila. Položila ga je na gredo, naj se vrne h koklji.
»Kaj bi rada?" so jo s skrbjo vprašale sestre.
»Nekaj lepega," je odgovorila in gledala mimo vseh.
»Kam naj pa odložim sedlo in uzdo?" je vprašal.
Pri tem je bil že na tihem preračunal, da ima župnik še deset vrst hoje do doma in da ne bo vlačil težkega sedla in uzde s seboj.
»Če sem izgubil konja, se mi tudi sedla ni treba zdeti škoda," je odvrnil župnik. »Sedem let si mi zvesto in vdano služil, vzemi ga s seboj v plačilo za zvesto službo!"
Tat je vzel sedlo in uzdo in jo naglo ubral v gozd k tovarišu.
Odhitela je tretja sestra in prinesla pisano žogo. Že se je razveselila in jo vrgla visoko k soncu, a vloviti je ni hotela. Le še globje je vzdihnila.
Še četrta sestra je šla in ji prinesla pisano ogrlico.
»Hvala," je rekla najlepša sestra, potem pa še globje vzdihnila.
Sestre so se spogledale in niso vedele, kaj bi ji še prinesle.
»Kaj bi rada?" so jo vprašale.
»Zdaj sama ne vem več kaj," jim je odgovorila in gledala daleč mimo njih.
In z njo vred so vzdihnile vse. Pogledale so daleč in si zasenčile oči, da bi videle prav do tja, kjer se nebo dotika zemlje, kakor da bi nekoga pričakovale.
»Pojdimo," je rekla najmlajša, ki ni mogla ničesar dolgo razmišljati. Odprla je vrtna vrata in zbežala iz mesta na travnik.
»Ulovite me!" je kiicala sestra. To je bila njihova najljubša igra in igraje so prišle preko travnika v gozd, iz gozda na griček, z grička zopet v dolino. Med potjo so nabirale rože, klicale druga drugo, da bi se ne zgubile in šle kar naprej, dokler niso prišle skoraj do tja, kjer se nebo dotika zemlje.
»Slišite?" je vzkliknila ena med njimi. »Konji peketajo."
Šle so v tisto smer in niso dolgo hodile, ko se je pred njimi razprostrla širna ravnina, ki ji ni bilo konca. Sredi ravnine je rastel stoletni hrast nad njim se je ustavilo sonce na jasnem nebu.
»Zdaj vem, kaj sem s: želela," je rekla najlepša sestra,ki je imela kot noč črne lase.
»Videti sem hotela to širno ravnino, ki ji ni konca."
„Da,“ so rekle sestre.
Konji so peketali vedno bliže. Na konjih je jezdilo devet bratov. To so bili dečki iz hiše na oni strani gozdov. Urno so poskakali s konjev, privezali konje k hrastu in pozdravili deklice.
»Iskali smo širno ravnino, ki ji ni konca."
»Tudi me smo jo iskale."
»Poglejmo, kako je široka," je rekel najmlajši brat.
Prijeli so se za roke, da bi jo premerili, pa je niso mogli.
»Hoooooj," so zaklicali, da bi slišali, do kam se bo razlegal njihov glas. Dolgo so ga poslušali, potem je izzvenel.
V kolo so se strnili in zarajali, tedaj je zapihal veter z juga. Nosil je s seboj vzdih. Trava je vzvalovala, hrast je zašumel in konji so zarezgetali in se utrgali. Razkropili so se na vse strani. Dečkom in deklicam je zastal dih, kajti pred njimi in za njimi in po vsej ravnini so zrasli grmi cvetja. S cvetov so se dvignili pisani metulji in dečki in deklice so pohiteli za njimi. Nobenega niso ulovili, le razkropili so se in so bili že daleč vsaksebi.
»Kje si?" so se klicali.
»Tukaj!" so odgovarjali.
Iskali so se med cvetjem in se včasih ujeli za roke, zarajali in zopet pohiteli za metulji.
Pomladne sape niso nehale pihati in s seboj so nosile vzdih iz dna srca dečka Ringa, ki je nekoč, davno davno napisal pismo deklici Raji.
Na širni ravnini pa se še danes lovijo in skrivajo med cvetjem sestre z brati z one strani gozdov. Kadar se najdejo, zaplešejo ringaraja. Gotovo ste že uganili, da je nastalo to ime iz dveh imen, ki se lepo skladata!
Veveričin« ženitev
To se je zgodilo v tistem času, ko veverica še ni imela moža.
Jež bi jo rad dobil za ženo, zato ji je vedno nosil darila, naj bi ga vzela. Kolikor jabolk je bilo v okolici, vse je jež znosil veverici,
„No dobro,“ pravi nekoč veverica, „vzamem te za moža, ali, dober moraš biti.“
Jež je vse obljubil in bil nadvse vesel.
Takoj pokliče volka za starešino, lisico za starešinko, zajca za druga, srno pa za družico. Veverica je bila nevesta, jež pa ženin.
Naredili so veliko svatbo. — Po svatbi pa gre veverica na smreko spat, jež pa za njo. — Prideta v gnezdo in ležeta, da bi spala.
„Ti!“ je rekla veverica ježu, „malo se umakni, zelo me bodeš.“
Jež je ubogal in se nekoliko umaknil. Zopet mu reče veverica:
„Ti, pojdi dalje, še vedno me bodeš."
Jež je ubogal in se še bolj umaknil. Tretjič mu zopet reče veverica:
,,Ti, pojdi dalje, zelo me bodeš!u
Jež je ubogal in se je umaknil še dlje od nje. Tedaj pa: štrbunk! — in jež je padel na tla. Tako se je udaril, da ni nikdar več šel na drevo, pa tudi dandanes ne gre jež na drevo.
No, veverica je ostala vdovica in si je vzela veverščeka za moža.
Pa tudi z njim ni bila zadovoljna, tudi njega je porinila iz gnezda. Toda veveršček je bil pametnejši in ni padel na tla, temveč samo na prvo vejo. Tam se je prijel s krempeljci in se od tam prepiral z ženo.
Doslej se nista pomirila, zato pa kriči veveršček tudi dandanes na veverico, če se kje srečata.	(Slovenska pravljica)
toPTPHPinpp"-------
IF
K/e ste,
Lamutovi?
I Anton Ingolič
	
tl
—ini!!šm,„ Iliili!!..,,
»Lahko noč, fovariši," se je zvečer poslovila od nas; preden je šla, je vselej stopila *e k meni, ki sem bil najtežji ranjenec, »lah-° noč, Francoz! Dobro spil”
»Pa roka?" sem zaprosil.
Položila mi je dlan na čelo.
Ptve korake je napravila z menoj Tilka, apeljala me je na vrt, pomagala do klo-P'f rn' dala časopis v roke in odhitela. Kma-u je spet prišla. Vsaj za minuto. O vsem je 9°vorila; ° lem, kar se je dogodilo v Jugoslaviji izza prvega vojnega dne, o tem, Vk S° Par*izan' lolkli po okupatorjih, nem-, 'n 'n italijanskih, in njihovih zaveznikih, £6,nikih, ustaših in belogardistih, o tem, ka-0 so bivši partizani in ostali rodoljubi v ti-em času urejali državo, in seveda tudi o .r°bnih dogodkih v bolnišnici, v mestu in r®god. Rad sem se pogovarjal z njo, če-v°je rajši, in rad bi bil izvedel o njej kaj la C samo *°> kar t® povedala, da je bi-c	že v partizanih bolniška sestra,
s '-i sem< da se za njenim ljubeznivim in Podbudnim smehljajem skriva velika ža-*'• Kakšna?
»Od kod si, kje imaš starše?" sem jo vprašal neki večer, ko je prišla pome na vrt.
»Nimam jih."
»Pa brate in sestre?"
»Sama sem, čisto sama." Takoj se je popravila. »Pravzaprav nisem sama, vidiš, koliko vas imam, vi vsi ste moji bratje."
Nisem ji dal miru, dokler nisem izvedel še več: s Primorskega je, bila je najmlajša; Pepo, najstarejši brat, je padel v abesinski vojni, Miro v bojih za Trst, Regina, edina sestra, je padla kot partizanka; mati jim je umrla že pred vojno, v južni Italiji, kamor so premestili očeta, poštarja; oče je tudi po kapitulaciji Italije ostal na jugu, dogovorili so se, da bo šele po osvoboditvi prišel za njimi v Gorico, a ni prišel, ubile so ga anglo-ameriške bombe. Bilo ji je kako leto več kot dvajset, na videz je bila šibka, v resnici pa krepka. Prva je prihajala v našo sobo, zadnja odhajala, naj je ta ali oni še tako sitnaril, pomagala mu je, štirinajst, šestnajst ur je bila na nogah, in ves čas postrež-Ijiva, urna, neutrudljiva.
»Ni pretežko zate?'
»Ne! Nikakorl"
In vendar jo je tlačilo nekaj hudega.
»Nisi mi povedala še vsega," sem ji dejal, ko mi je spet položila dlan na čelo.
»Vse sem ti povedala, radovednež, prav vse," me je zavrnila.
Toda nekaj dni prožneje mi je rekla; »Marko, ko bi ti mogla povedati vse, prav vse!"
.Povej!"
Sklonila je glavo in odhitela.
Bilo je kak teden, preden so me odpustili. Sedela sva na klopi v parku.
»Šel boš na Francosko!" je vzdihnila. »Tudi jaz bi rada šla kam daleč."
»Pojdi z menoj!" sem jo povabil na pol za šalo, na pol zares.
Tilkine oči so zaživele.
»Bi me vzel s seboj?"
»Seveda bi te vzel. Ogledala bi si rudarske revirje, tudi Pariz bi ti razkazal, potem bi se vrnila z nami."
»To samo tako govoriš. Že čez tri dni boš pozabil na svojo obljubo in sestro Tilko, čeprav si jo sprva imel za svojo ženo."
Prijel sem jo za roke.
Kakšne roke! Nanje ne bom nikoli pozabil!
»Ne bom pozabil, ne obljube in tudi tebe ne."
.Res?"
Tilkine žalostne oči se lahko tudi smejejo?
Potegnil sem jo k sebi in poljubil. Zaprla je oči in se za nekaj trenutkov vsa izgubila, nenadoma pa se zdrznila in se iztrgala iz objema.
»Kaj delaš? Kaj delava?" je vzkliknila prestrašeno.
»Nič hudega," sem dejal smehljaje.
»Ni hudo, če se imava rada,’ je rekla resno.
»Ali se mar nimava?*
Toda tedaj je še nisem imel rad; rad kot
dekle, kot žensko. Imel sem jo rad, zelo rad, kot sestro, kot človeka. Hudo mi bo, ker je ne bo več ob meni, zapuščenega se bom čutil, osamelega in često bom mislil nanjo.
»Se res imava?" je dahnila.
To ni bilo vprašanje, bilo je priznanje.
Stisnila se je spet k meni, se me oklenila in poljubila.
»S teboj bi šla," je zašepetala, »tako rada bi šla s teboj...'
Začutil sem, da je Tilka tudi ženska. Prsi, drobne prsi, so se ji dvigale, srce ji je burno bilo, lica so ji rdela. Krepko sem jo objel in jo začel vroče poljubljati; na ustnice, na čelo, na oči, na lica, na vrat. Tudi ona me je poljubljala, čedalje bolj vroče. Kakor da se prebuja iz dolgega, mučnega sna. Ali se mar nisem prebujal tudi jaz? Zadnje mesece sem bil bolnik, prej vojak, še prej... Ali nisem šele zdaj spet človek, pravi, svobodni človek? Me ni prebudilo šele tole drobno dekletce, v katerem pa tli vroče življenje?
Da je nimam rad?
Ob slovesu sem ji obljubil, da se pglasim, preden odpotujem v Francijo; tedaj se bova dogovorila o vsem podrobneje.
Gradnja, skrb za material, delo v jami, sestanki v ravnateljevi sobi in drugod, vse, kar je bilo novega na Strmcu, spodaj v Podlogu, in vse, kar so novega prinašali tisti burni, veliki jesenski dnevi, me je sprva odvračalo od misli na Tilko. Komaj da sem ji
NAPREDNIH GOSPODARJEV
za zatiranje plevela med poljščinami
Nekaj o pripravkih
Znanost varstva rastlin, še bolj pa industrija sredstev za varstvo rastlin sta se v letih po drugi svetovni vojni tako razvili, da praktični kmetovalec pri prebiranju tozadevnih člankov in priporočil že ne ve več, kaj različna imena, oznake in kratice pomenijo. Predvsem v boju proti plevelu med poljščinami je prišlo za Dicopurom na trg toliko pripravkov, da je prav, če si njihove skupine in svojstvenosti nekoliko bliže ogledamo.
Vse razne kemične pripravke za uničevanje in zatiranje plevela med poljščinami delimo v glavnem v tri skupine.
Med PRVO SKUPINO sodijo pripravki iz snovi, ki poženejo gotove vrste plevela v bohotno rast, da se na tem izčrpa in odmre. Snovi teh pripravkov (Wuchsstoffmittel) ude-rejo po škropljenju v notranjost rastline od vrščikav do korenin, bujno pospešijo rast, vsled česar rastline in njihove korenine v teku 2 do 7 dni odmrejo. Taki pripravki so vsi pripravki z oznakami 2,4-D (Dicopur, Hedarex, Hedanol itd), MCPA (Dicopur-M, Hedapur M 52, Hedarex M itd.) in MCPP. Tu sem štejejo tudi pripravki z oznakami MCPB, 2, 4, 5-T in TCB — TBA ter nekatere njihove kombinacije.
Kratice oz. oznake vseh teh pripravkov, ki smo jih navedli, so uradne in napisane na ovojih; označujejo pa snovi pripravka. Vse to je seveda za kmečko prakso več ali manj postransko. Bolj važno je to, da je treba vse pripravke raztopiti v vodi in škropiti v vegetacijski dobi rastlin, ko so za dobro ped visoke. Pri škropljenju n i važno, v kakšni količini vode pripravek raztopimo, temveč je uspeh odvisen od tega, da pride določena količina pripravka na površinsko enoto (hektar posevka). Ta količina pa je razvidna iz navodila na ovoju pripravka. Več vode bo-
Manj nezgod v kmetijstvu in gozdarstvu, a še vedno dnevno ena smrtna žrtev
V prvem četrtletju tekočega leta se je število nezgod v kmetijstvu in gozdarstvu zmanjšalo. Medtem ko so v istem času lanskega leta našteli 18.936 nezgod, so jih letos našteli le 17.158, torej za 9,4 % manj.
Žal pa se nezgode z smrtnim izidom niso zmanjšale. Povprečno se je v državi v letošnjem prvem četrtletju pri kmečkem in gozdnem delu vsak dan en človek smrtno ponesrečil. Po zveznih deželah je bilo v tem času na Dunaju, na Nižjem Avstrijskem in Gradiščanskem 36, na Štajerskem 35, na Zgornjem Avstrijskem 18, na Solnograškem, Tirolskem in Predarlskem 18 in na Koroškem 10 smrtnih nezgod pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu.
mo vzeli, bolj bo plevel orošen in bolj bo učinkoval pripravek. Razškroplje-nega pripravka vsaj 12 ur ne sme izprati dež.
Vse v tej skupini navedene pripravke lahko uporabljamo za uničevanje plevela med žitom. Izjema so edino MCPP-priprav-ki, ki jih rž slabo prenese. Z vsemi temi pripravki pa ne smemo zatirati plevela med žitom, kjer je podsejana detelja ali lucerna. Edini pripravek, ki ga prenesete detelja in lucerna iz te skupine je MCPB-pripravek Trifolez.
Za zatiranje plevela med koruzo, krompirjem, peso, stročnicami in zelenjavo nobeden od teh pripravkov še ni uporabljiv. Vsi škodujejo tudi omenjenim rastlinam.
Pod DRUGO SKUPINO štejemo takoime novane herbezide, pripravke, katerih svoj-stvo je, da po škropljenju pričnejo razjedati tkivo gotovih rastlin, s čemer zamorijo nijhove nadzemske dele. Slaba stran njihova pa je, da ne uničijo korenin, vsled česar koreninski pleveli (osat, divja redkvica) kmalu po škropljenju znova poženejo.
Tej skupini pripadajo vsi pripravki z oznakami DNOC in DNBP. Z njimi torej lahko uničujemo le manj trdovratne plevele. Najbolj poznan DNOC- pripravek je Dillex, s katerim lahko z uspehom škropimo proti plevelu v žitu, kjer sta podsejani detelja in lucerna, nadalje proti zlatici na travnikih in proti plevelu med koruzo, ko jo ta 5 do 15 cm visoka. Od DNOC-priprav-kov so v prometu še Dinitro-Unkrautvertil-ger Ciba, Gelbspritzmittel „Bayer" in Un-kraut-Cit „gelb’.
Podoben učinek imajo DNBP-pripravki (n. pr. Selopur) ki ga proti plevelu med žitom s podsejano deteljo ali lucerno uspešneje uporabljamo, kakor pa Dilex, DNBP-pripravke debro prenesejo tudi stročnice, vsled česar so uporabni tudi za uničevanje plevela med grahom, fižolom lečo in drugimi stročnicami.
Pod TRETJO SKUPINO sodijo vsi drugi kemični pripravki novejšega datuma, ki uničujejo plevel. Njihov učinek je podoben učinku pripravkov prve skupine, vendar z razliko, da rastline po škropljenju ne poženejo v bohotno rast, na kateri se izčrpajo, temveč da pričnejo njihove sestavine motiti presnavljanje beljakovin v rastlinah, vsled česar le-te orumenijo in odmrejo.
Med temi pripravki se v zadnjem času najbolj uveljavljata S i m a z i n in Ge s p a r i n . Poleg njiju pa so v prometu še drugi pripravki (Arazin, Propazin, Delapon itd.). Prednost večine teh pripravkov je v tem, da z njimi ni treba škropiti rastočih rastlin, temveč da jih potom škropljenja spravimo v zemljo lahko že pred setvijo oz. saditvijo ali pa takoj za tem. Kolikor-
toliko je učinkovitost teh pripravkov preizkušena pri koruzi, kjer je predvsem v suhih krajih učinek Gesparina boljši od učinka Simazina.
Iz tega pregleda vidimo, da je za kemično uničevanje plevela med poljšinami na razpolago dovolj pripravkov proti plevelu med žitom, stročnicami in delno tudi med koruzo. Manjka pa jih zaenkrat še proti plevelu med krompirjem, peso in po-vrtninami. Tu, pa zaenkrat tudi pri koruzi je še najboljše sredstvo proti plevelu smotrna obdelava zemlje ter motika, brana, okopalnik in osipalnik.
Koncem aprila smo na tem mestu poročali, da se je ribja moka na svetovnih tržiščih znatno pocenila in da njene beljakovine niso nič dražje od beljakovin v oljnih tropinah. Krmna vrednost ribje moke pa je znatno boljša od krmne vrednosti oljnih tropin.
Ribje moke po ceni 4.50 sil. za kilogram pa na domačem trgu ni. Vse količine ribje moke, ki pride v državo, pokupijo tovarne močnih krmil, vendar doslej še ni bilo opaziti, da bi se razni beljakovinski koncentrati in „čudežna krmila“ pocenila. Pocenjena ribja moka torej omogoča le večanje profitov industriji močnih krmil in njihovim agentom.
Sploh so mešanice močnih krmil in beljakovinski koncentrati veliko predragi!
Praviloma nobena krmna mešanica ne bi smela biti dražja, kot njena najdražja sestavina. To sta pa krvna in jetrna moka, ki sta-
Nove tarife
za umetno osemenjevanje
Kmetijska zbornica in zbornica živino-zdravnikov Koroške sta sporazumno določile nove tarife za umetno osemenjevanje. Od 1. julija naprej bo stalo prvo osemenjevanje krave 50 šil. V krajih, ki so od živinozdravnikovega bivališča oddaljeni delj kot 6 km, pride na ta znesek še pribitek 20 šil. in 5 šil. za vsake 2 km vožnje. Za drugo in tretje osemenjevanje iste krave je tarifa znižana za 10 šil. Če krava po tretjem osemenjevanju ne ostane breja, bo sledil živinozdravniški pregled in zdravljenje. Navrhno ponovno osemenjevanje bodo živinozdravniki zaračunali kakor prvo osemenjevanje.
neta 6 šil. kg. Če torej nekdo ponuja mešanice, ki stanejo 8, 10 in več šil. po kilogramu potem je to škandal. Še bolj škandalozno pa je, da kmetovalci take mešanice sploh kupujejo!
Ni še dolgo od tega, ko so hodili po deželi agenti in zastonj ponujali krmne avtomate za prašiče, seveda pod pogojem, da je kmetovalec kupil vsaj 400 kg krmne mešanice po 16 šil. za kilogram. Kako drag ie prišel krmni avtomat, ki običajno stane kvečjemu 1000 šil. si na prstih lahko zračunamo. — In še drug primer: agenti tudi ponujajo „cenene pitovne kredite“ z 1 °/o obresti, toda ne na leto, temveč na mesec. Dejansko stane tak kredit letno 12 #/o obresti!
Proti temu zaenkrat samo en nasvet: Zaupaj, a glej komu! Kupuj krmila in mešanice v svoji zadrugi!
Za krmno vrednost sena nam vendar gre!
Na povprečno dobrem travniku pridelamo okoli 250 q sveže zelene trave po hektarju. Ta trava vsebuje okoli 3000 kg škrobnih vrednosti.
Ko travo sušimo ali konzerviramo za zimsko krmljenje, gre dobršen del škrobnih vrednosti v zgubo. Isto krmno vrednost — torej 3000 kg škrobnih vrednosti, ki jih ima sveža trava z hektarja travnika, dobimo pri s e n u , ki ga ob d e -ževnem vremenu sušimo na tleh, šele s pridelkom z 2,5 ha površine. Pri senu, ki ga sušimo na tleh ob lepem vremenu, pridelamo 3000 kg škrobnih vrednosti na 1,8 ha površine, pri sušenju na ojstrvih na 1,5 ha površine, pri sušenju na raznih oblikah poljskih kozolcev na ca 1,3 ha in pri sušenju potom prezračevanja na skednju na površini 1,13 ha. Takore-koč vso svojo krmno vrednost obdrži zelena trava le, če jo siliramo.
Primerjava kaže, da imamo pri spravilu krme in pri pripravi sena za zimsko krmljenje na razpolago še ogromne rezerve hranilnih snovi. Te rezerve bomo toliko bolj izkoristili, v kolikor bolj bomo namesto na tleh sušili seno na sušilih in kolikor bolj bomo ustvarjali pogoje za siliranje zelene trave. Ko bomo od zelene trave eno četrtino silirali, tri četrtine pa posušili na raznih sušilih, bomo z isto krmno površino, kakor sedaj, prekrmili za polovico več goved. Pri tem pa je b i s t v e n o na vsezadnje tudi to, da nam bo potem delo na travnikih in pri pripravi zimske krme za polovico bolje plačano, kakor nam je danes.
♦
:
♦
:
:
♦
♦
«
♦
♦
♦
:
:
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Kako dolgo še dobički na račun kmetov?
utegnil v dveh fednih napisati nekaj vrstic. Sele ko je bilo na Strmcu glavno delo opravljeno, ko smo tudi v jami napravili red in organizirali delo, sem češče mislil nanjo. Povabil sem jo, naj pride na Strmec. Obljubila je, da bo prišla. Čakal sem jo. Čedalje nestrpneje.
Prišla je konec oktobra.
Razkazal sem ji Strmec, hišo, sadovnjak, obe njivi, jo seznanil z Jero in Liziko, na večer pa jo spremil v Podlog, kajti dobila je samo en dan dopusta. Noč je bila mesečna, jesenska, vendar ne preveč hladna. Sedla sva na jaso, na mojo jaso. Poljubljal sem jo, ni se branila. Kar je prišla, ji je gorelo v očeh nekaj, kar jo je delalo bolj žensko; toda ko sem hotel, da bi bila moja, je začela prositi, da, prositi, naj jo pustim.
„Ne, Marko, prosim, Marko, ne, ne...'
.Bojiš se? Zakaj?'
Večkrat sem jo vprašal, ni mi odgovorila, nazadnje pa me je objela okoli prsi in se razjokala.
.Marko, rekla sem ti že, da ne veš vsega.'
.Povej, Tilka, povejI'
To je torej tisto, kar nosi v svojih očehl Toda kaj?
Božal sem jo po laseh, po rokah. Spet se mi je zdelo, da je bolj sestra kot ženska, vendar sem jo imel rad, seveda drugače kot Marto, drugače kot druge ženske; čutil sem, da ji moram biti varuh, da jo moram braniti pred nečim hudim, da pa tudi ona va-
ruje mene; vendar sem si želel, da bi bila moja, čeprav sem videl, da to ne bo tako. kot je bilo pri drugih ženskah.
.Rad te imam. Povej, Tilka!'
In je povedala: ko je odhajala v partizane, jo je dobila italijanska patrulja.
.Gotovo veš, kaj so napravili italijanski vojaki z dekletom, posebno še z dekletom, ki so ga dobili na osvobojenem ozemlju. Strašno je bilo. Nazadnje bi me bili ustrelili, da se niso nekje blizu oglasile partizanske puške." Privila se je k meni. .Ali hočeš takšno dekle, ali...’ Obmolknila je. In čez čas, tiho, komajda slišno: .Bojim se. Marko, tako zelo se bojim ...”
Ne toliko zaradi italijanske patrulje, čeprav me je ob misli nanjo prešlo hladno in zoprno, temveč bolj zaradi njenega strahu sem vzel desnico z njenega vratu in se odmaknil.
Se v mesečini sem videl, kako je vztrepetala.
Takoj sem se spet primaknil k njej in ji položil roko nazaj na vrat.
Marko, sem si rekel, ne bodi nadut, bodi dober z njo, toda bodi moški I Ne pusti je zdaj, vzemi jo, sicer jo izgubiš za zmerom. Pomagaj ji pregnati bojazen, zbudi jo v življenje, kakor je ona zbudila tebe! Ali ne čutiš, kako se ji dvigujejo prsi, kako ji na vratu bije žila?
.Pojdiva...' je šepnila in hotela vstati.
Zadržal sem jo, jo tesneje stisnil k sebi in si jo vzel.
Sprva sem se komajda zavedal, da jo ljubim, najbrž se tudi ona ni. Toda polagoma je vse, kar mi je bila povedala, izginilo, bila sva samo midva, moški in ženska, okoli naju jesenska noč, v katero so že segali prvi zimski vetrovi.
Drugič sva se dobila v topli gostilniški sobi.
Bil sem še ves omamljen, ko me je vprašala, prav na uho mi je šepnila: .Marko, ali sem ženska?"
Privil sem jo k sebi.
.Seveda si."
.Dokler nisem tebe poznala, me je bilo naravnost groza pred tem, potem sem se bala, da nisem ženska, da so v meni ubil: žensko da ..."
„Ne govori! Nič ni bilo pred tisto nočjo na moji jasi, tedaj je bilo prvič."
.Hvala, Marko, da si me tedaj zadržal."
.Zenska si, sladka ...'
Kak mesec pozneje sem dobil kar dve pismi: iz Mensa so mi pisali mati, Mihec in Jurček, iz Merlewalda Amon in Pepček. To so bili prvi glasovi, ki sem jih dobil iz Francije, iz obeh pisem sem posnel, da so mi že pisali prej, a zaradi neurejenih prometnih zvez so se pisma izgubila.
Iz Mensa so me spraševali, kdaj bom prišel in jih odpeljal, obljubil sem, da za božič, toda božič je že mimo; nič ne de, če še ni hiša dokončana, bodo že potrpeli. V
Mensu je vsak mesec slabše, cene rastejo, voženj je manj kot med vojno. Ali res ne pridem samo zaradi hiše in dela v Podlogu? Morda nisem še zdrav? Če je tako, j® še potrebnejše, da smo vsi skupaj. Mati i® že vprašala, kako bi bilo z vrnitvijo. Pa je tako, da sama ne bo nič uredila. Tudi drugi bi šli, ko bi jim kdo pomagal. Jurček j® napisal dva francoska in en slovenski sto-vek. Torej je že začel hoditi v šolo! Mihec pa me je še posebej prosil, naj mu pišem, ali bi imel tudi v Podlogu takšen ali podoben zaslužek, kot ga ima v Mensu, sploh nej mu natančno opišem, kakšno je v Podlogi življenje. Iz njegovih vprašanj sem čutil, do je začel omahovati. Res, moram, čimprel moram v Mens! Ob koncu je pripisala mati: .Štefko je zadela nova nesreča, oba fanta sta ušla za očetom čez mejo." Iz materinih besed sem posnel, da je Robert pobegnj čez mejo, najbrž z nemško vojsko vred, zdaj pa je zvabil k sebi še oba sina. .Prejšnji teden je prišel tvoj ameriški bratranec 10 odpeljal Veroniko," je mati še napisala, .odšla sta v Nemčijo, pozneje jo bo vze s seboj čez morje. Naj ti ne bo, ljubi s'n' hudo zaradi tega, našel si boš ženo."
Sem jo že našel, ljuba mati! Veronika ie kot rojena za Johna, bila je tudi za Marka, kakršen je bil prej, zdaj ne bi bila več zanj-Z Johnom bo srečna, privoščim ji, tudi njemu! Jaz pa imam Tilko!
(Nadaljevanje sledi)

MI H Al L ŠOLO HOV:
‘Predsednik
republike
lWaša republika ni kdo ve kako velika, vsega ima okoli sto številk, leži pa v Močvirni dolini kakšnih štirideset vrst od postaje.
Ustanovili smo si jo takole: konec zime sem se vrnil v rodno vas iz armade tovariša Budjonina in občani so me izvolili za predsednika občine, ker imam dve odlikovanji Rdeče armade za junaštvo in pogum proti Wranglu, ki mi ju je tovariš Budjoni osebno pripel na prsi in mi še prav posebno krepko stisnil roko.
In tako sem prevzel nase to oblast, pa smo ®ogli skupaj v miru in pokoju živeti, mislim y občini in v vsej deželi. Toda v našem kra-)u se je pojavila tolpa, ki se je zavzela, da bo našo vas spravila čisto na psa. Vdro tl swn kakor povodenj in nam naenkrat pobere konje ter puste namesto njih svojo crko-yino, drugič %am spet pometo poslednjo pičo m korita.
Ljudje sosednih vasi, nesnaga podla, pa banditom še pomagajo, s kruhom in soljo jih sprejemajo. Ko sem videl, kaj se okoli mene dogaja, skličem naše ljudi na zbor in jim rečem:
»Ste me postavili za predsednika?"
»Postavili!"
v »Tedaj vas v imenu vseh proletarcev v občini pozivam, da za naprej obvarujete avtonomijo in pretrgate vsak promet s sosednjimi občinami, ker so tam kontraši in bi nas moralo biti sram hoditi z njimi isto pot . . Naša občina pa se od danes ne bo več imenovala občina, temveč republika, in jaz, ko ste me že izvolili, se postavljam za predsednika revolucijskega vojnega sveta republike ter razglašam obsedno stanje".
Človek bi ne verjel, kako so ljudje nezavedni! Nihče ni niti črhnil,, samo mladi kozaki, ki so bili v Rdeči armadi, so se oglasili:
»Viš ga! Brez glasovanja!"
A tedaj sem jim spregovoril:
»Tovariši, pomagati moramo naši sovjetski vladi in se do zadnje kaplje krvi boriti z bando, ker je vidra in spodjeda, nesnaga Vseobčega socializma."
Starešine, ki so stali najdlje v ozadju, so se sprva temu upirali, jaz pa sem jih na vse pretege prepričeval in naposled so vsi soglašali z menoj, da je sovjetska vlada naša rodna mati in da se je moramo vsi kategorično držati za krila.
Potem smo skupno napisali poročilo postajnemu izvršilnemu odboru, češ naj nam da-Jv9 puške in naboje, potlej so pa ljudje naročili meni m sekretarju Nikonu, da to odneseva na postajo.
Drugi dan zarana sem vpregel kobilo in odpeljala sva se. Prevozila sva deset vrst, spuščava se v ozko dolino, tedaj pa zagledam: veter vzdiguje na cesti oblake prahu in za njim se proti nama vali pet jezdecev na konju.
Ko so pazniki videli prihajati Jazbeča:-ko — fo malce čudno ime so ji bili vzdeli v zaporu — so bili tako presenečeni, da so komaj utegnili pomisliti, kaj je vzrok njenega nepričakovanega povratka. Pred kratkim so jo izpustili iz zapora za ženske, ki 5o ga imenovali Galera. Svojo kazen je odslužila in njeni računi s pravico so bili torej poravnani. Ko so jo videli prihajati nazaj na Galero, niso mogli skrivati svetega začudenja. Nesrečnica je vročično Prosila, naj jo pustijo k direktorju kaznilnice, zato so jo peljali k njemu, a niso ji Pozabili ukazati, naj pusti svojo popotno culico pred vrati njegove pisarne.
Direktor ni bil nič manj presenečen ob Pogledu na Jazbečarko, ki se je nenado-|na pojavila pred njim vsa zanemarjena in ^črpana; na pol mrtva od gladu in utrujenosti se mu je zazdela kot izmučen, po-tepinski pes.
Po nekaj trenutkih mučnega molka je pričela ženska govoriti. Sama ni vedela, od kod se ji jemlje zgovornost, ko je proseče dejala direktorju:
n Za božjo voljo, senor, ne odrecite mi tega, kar vas bom sedaj prosila!"
»Kaj se ti je zgodilo? Kaj želiš? Ali ti kaj Manjka?" *
»Da, senor!"
»Kaj?"
»Življenje."
»Ne razumem tel'
»Poglejte senor. Ko sem zapuščala Ga-er°, kjer sem preživela petnajst let, ce-'B petnajst let mojega življenja, sem jo
Noge so mi otrpnile. Takoj sem uganil, da so to naši zagrizeni sovražniki iz tamošnje bande.
Jaz in moj sekretar nisva izgubila potrebne iniciative, niti je nisva mogla, ker je bila vsenaokrog stepa, gola kakor nočem reči kaj, nikjer niti grmička, ne grape ali globeli, in zato sva ustavila kobilo sredi ceste.. .
Pušk nisva imela, tako da sva bila brez brambe kakor dete v plenicah, da bi pa merila svoje noge s konjskimi, bi bila vsekakor norost.
Mojega sekretarja je to tako preplašilo, da je bil ves zmeden. Gledam — pripravlja se, da bi skočil z voza in jo ucvrl. Ampak, kam naj zbeži, to sam bog ve. Rečem mu:
»Nikon, sedi na zadnjici in ne črhni! Jaz sem predsednik revolucijskega vojnega sveta in ti si moj tajnik, zato morava vrv vleči skupaj do konca".
On pa, trap nezavedni, skoči z voza in jo ubere v stepo, da bi rekli, noben lovski pes ga ne ujame, toda ko so tisti na konjih videli, kako sumljivi državljan drvi po stepi, so se spustili za njim in ga dohiteli nedaleč od neke majhne gomile.
Jaz medtem počasi zlezem z voza, pogoltnem nevarno pismo in listine ter gledam, kaj bo sedaj. Vidim, da z mojim tajnikom nič ka; dolgo ne razpravljajo. Zgrnili so se okrog njega, nato pa hop! na konja in že dirjajo nazaj proti meni.
Vidim, da gre za kožo, da visim na tenki nitki, toda ne da se ničesar storiti — in tako čakam! So že skoraj pri meni.
Spredaj jaha njihov ataman, imenovan Fo-min. Obraz mu je do ušes zaraščen z rdečkastimi kocinami, ves je poten in je podoben zverini z izbuljenimi očmi.
»Si ti predsednik Bogatirjev?"
»Da".
»Ukazal sem ti, da odložiš to oblast".
»Nekaj sem slišal..
»In zakaj nisi ubogal?"
Stavi mi drugo za drugo sama taka vprašanja, sicer pa ni videti, da bi bil jezen.
Tedaj sem se opogumil, mislim si, saj iz takšnega prijateljstva ne more priti nič dobrega, kvečjemu, da bom za glavo krajši.
»Kar trdno stojim na platformi ob sovjetski vladi, do pičice izpolnjujem vse njene programe in me vi s te platforme kategorično ne vržete".
Tedaj je izbljuval vame vse mogoče prostaške psovke in me z nagajko na vso moč švrknil po glavi. Pri priči mi je po vsej dolžini glave natekla boleča bula približno takšnega kalibra kot kumare, ki jih ženske puščajo za seme ...
Jaz si s prsti otipam bulo in mu rečem:
»Vedete se kot govedo, vidi se, da ste nezavedna banda, kajti jaz sem osebno dokon-čaval državljansko vojsko in neusmiljeno po-
zapuščala z istimi občutki kot vse ostale tovarišice. Z velikim navdušenjem in žejo po svobodi, ki sem ja ves čas tako pogrešala, sem se počutila tako srečno kot še nikdar poprej. Z njimi skupaj sem šla v Madrid, kjer je bil nekdaj moj dom; ko pa smo pri šle tja, so se pričele moje bridkosti in muke. Vsaka od mojih tovarišic, ki so bile z menoj vred izpuščene, je imela svoj dom, svojo družino ali vsaj znance. . . Jaz pa nimam nikogar več! Od mojih ni nihče več živ! Če sem še tako iskala po vseh koncih in krajih, nisem našla nikogar, ki bi se me bil vsaj spominjal. Petnajst let je dolge doba, senor direktor. .."
„Ne jokaj, prosim te."
„Ne menite se za te solze, senor, in poslušajte me naprej. Prvi dan sem preživela, kakor sem najbolje vedela in znala; obnašala sem se kot majhno dekletce, ki naenkrat pride v čisto nepoznan kraj. Naslednji dnevi pa so bili neznosni. Manjkalo mi je to, kar je pravzaprav vse moje življenje, najlepši del mojega življenja, ker sem tukaj v ječi pustila vsa moja čustva, vso ljubezen, vsa poznanstva, celo vse moje delo ... Dolgo sem se borila in preden sem se predala obupu, ki se me je polaščal, sem storila še poslednje in si poiskala zaposlitev. Toda v hiši, kjer so me sprejeli, sem že prvi dan komaj vzdržala in čez noč sem izginila od hiše, ne da bi me bili od-podili."
»Uboga Jazbečarka!"
„Z denarjem, ki mi je še ostal, sem tavala po cestah kot brez uma. Včasih sem
bijal Wranglovce, imam dve medalji sovjetske vlade, vi ste pa zame popolne ničle in se zviška pokašljam na vas!"
Tedaj se je zaletel in me hotel s konjem podreti na tla — in tako trikrat naokrog — in povrh vsega me je pretepal z nagajko, jaz pa sem trdno zastopal svoje stališče, kakor vsa naša proletarska vlada, le da mi je konj s kopitom razsekal koleno in v ušesih mi je od teh napadov šumelo, da se mi je kar meglilo pred očmi.
»Naprej, marš!"
Ženejo me k tisti gomili, kjer leži moj Nikon, okoli njega pa luža krvi. Eden izmed njih je zlezel iz sedla in ga obrnil s trebuhom navzgor.
»Poglej", mi reče, »če ne odstopiš od sovjetske vlade, te bomo skopili prav tako, kakor smo tvojega sekretarja!"
Nikon je imel hlače in spodnjice spuščene in vse tam okoli strašno zmrcvarjeno s sabljami. Nisem mogel gledati take okrutnosti, obrnil sem glavo, Fomin se mi je pa režal.
»Kaj vihaš nos? Tebe bomo prav tako zdelali, tisto vaše komunikarsko gnezdo pa podkurili na vseh štirih koncih, da bo gorelo kot škop".
Jaz besed nikoli ne iščem daleč okrog, saj me poznate, kako sem nagel, zato mu kar urno povem:
»Za menoj naj pes zalaja, kar se pa tiče občine, ni edina, takšnih je v Rusiji na tisoče".
Vzel sem iz žepa mehur s tobakom, s kresilom okrešem ogenj in si prižgem, tedaj pa Fomin spet spodbode konja in se mi približa ter reče:
»Daj nam, bratec, tobaka. Imaš ga dovolj, mi si pa že več kot teden dni sušimo gobce, kadimo zgolj konjske fige, zato te ne bomo mučili, marveč te bomo ubili, kot da si padel v častnem boju in še tvoji rodbini bom sporočil,, da te lahko pokopljejo na pokopališču . .. Toda zgani se, nimamo časa na pretek".
Držim mehur v rokah in žolč mi kar prekipeva, da bi moj tobaček iz mojega duhteče-ga vrta s sovjetske lehe kadil takle zakrknjen parazit. Pogledam jih in vidim, kako se vsi boje, da bom tobak raztresel v veter. In Fo-
se znašla na kakem trgu, kjer sem kupovala otrokom sladkarije in igrače. Toda vseskozi sem čutila tisto bolečo praznino, ker sem bila tako sama in tako daleč od tukaj. Ko nisem mogla več vzdržati in sem sprevidela, da zunaj tehle zidov zame ne obstaja ničesar več na svetu, sem prišla k vam prosit, da bi me znova sprejeli, da bi me ne vrgli spet iz ječe, da bi me pustili umreti tukaj, kjer sem preživela vse svoje življenje."
.Ampak, to je nemogoče!"
.Nemogoče? Zakaj neki?"
.Tukaj smejo biti le kaznjenke, ti pa s! svojo kazen že odsedela."
.Ali nimate usmiljenja in mi res ne pustite, da bi živela, tako kot poprej?"
.Rekel sem ti že, da tega ne smem storiti!"
.Kaj naj torej počnem?"
.2ivi!"
.Kako?"
.Skušaj se navezati na pošteno življenje in na svobodo."
.Svobodal Kako se naj veselim svobode, če nimam ničesar od nje? Zbogom senor! Vi ste mi uničili vse lepe upe. Kaj naj sedaj začnem? Kaj bo z menoj?"
S težavo se je odvlekla iz direktorjeve pisarne, žalostno pobrala s tal svojo borno culico in odšla na cesto. Nekaj časa je neodločeno stala, ne vedoč, kam naj se obrne. Potem je krenila kar na slepo. Vsak čas se je obrnila in vrgla izgubljen pogled na Galero, ki je ostajala za njenim hrbtom. Takšno jo je videl direktor kaznilnice. Globoko ga je ganila usoda nesrečne starke, ki se ji je godilo prav tako kot mnogim njej enakim. Sam pri sebi je dejal z globokim prepričanjem:
.Vrnila se bo! Čisto gotovo se bo vrnila v ječo!’
min že stegne s sedla roko po mehurju — in vsa roka mu trepeče.
Tedaj sem to nalašč storil, iztresel sem tobak iz mehurja v veter in dejal:
»Ubijte me, če hočete! Jaz se smrti od kozaške sablje ne bojim, toda vas, ljubčki, 'bodo gotovo sušili na vzvodih vodnjakov, to je sedaj v modi!"
Po teh besedah so me začeli prav hladnokrvno sekati, da sem padel na siroto zemljo. Nato je še Fomin dvakrat pištolo sprožil vame ter mi prestrelil prsi in nogo, medtem pa s ceste:
»Pok! Pok!"
Okrog nas so zažvižgale krogle in zabren-čale po stepni travi. Moji morilci pa so planili v gručo in v galop! Vidim — po glavni cesti drvi postajna milica. Urno sem poskočil, stekel še kakšnih petnajst sežnjev, potlej pa mi je oči zalila kri in zemlja se je pod menoj zavrtela kakor kača.
Spominjam se, da sem še zakričal:
»Tovariši, ne pustite me, da tu poginem!"
Potem pa mi je v očeh ugasnil božji svet. ..
Dva meseca sem ležal kakor klada, jezik odrevenel, pamet v megli. A ko sem se zavedel, hlastno potipljem — toda leva noga je bila čisto proč, odrezali so mi jo zaradi zastrupljenja krvi...
Brž ko kem se vrnil iz okrajne bolnišnice domov in začel z berglami malo krevsati okoli postelje, je vpadel k nam na dvorišče vojaški poveljnik s postaje in me brez pozdrava takoj nahrulil:
»Kako to, da si se proglasil za predsednika
ANEKDOTE
® Ko je Dumasu slava že precej v glavo zlezla, je sedel nekoč v revstav-raciji nedaleč od znane gospe. Opazoval jo je s pogledom zmagovalca, stopil naposled k njej in rekel: „Resnica, gospa! Če sedite nasproti tako slavnega moža, kot sem jaz — mar to ne napravi na vas nobenega vtisa? Nimate morebiti veselja, da bi se spustili v pustolovščino?“
„Ne vem, čemu,“ je odvrnila gospa ledeno. „Vse, kar je na vas dobrega in zanimivega, si lahko kupim v vsaki knjigarni za 3.50 frankov
® Neki kritik je rekel Dumasu: »V knjigi ste zapisali ,boleča praznina‘. Oprostite, toda ne razumem, kako lahko nekaj praznega boli!“
„Se vidi,“ je odvrnil Dumas, „da še nikoli niste imeli glavobola.“
•	Ko je Dumas ležal na smrtni postelji, je rekel svojemu sinu: „Zmeraj so trdili, da sem bil razsipen. To je bedasto natolcevanje. Ko je tvoja babica umrla, mi je zapustila louisdor“, dal je sinu zlatnik, „glej — tu je.“
•	O Dumasu očetu so pravili, da daje svoje romane — cele ali vsaj deloma — pisati revnim pisunom. Nekega dne je oče vprašal sina: „Si že bral moj zadnji roman?"
„Ne,“ je odvrnil Dumas sin. „Pa ti?"
revolucijskega vojnega sveta, vašo občino pa za republiko? Mar ne veš, da imamo pri nas samo eno republiko?"
Odgovoril sem mu na to morda malce ostro:
»Prosim vas, tovariš, ne jemljite tega tako dobesedno; kar zadeva republiko, vam lahko pojasnim: napravili smo jo takrat zavoljo tiste bande, sedaj pa, ko je že mir, smo spet zgolj vas Močvirni dol. Toda zapomnite si: če pridejo kdaj nad sovjetsko vlado spet bele hidre in druga drhal, bomo posedali stare dedce in golobradce na konje in jaz, četudi imam zgolj eno nogo, bom spet šel prvi prelivat kri, o tem bodite prepričani!"
Ni vedel, kaj bi mogel k temu pripomniti in tako mi je samo prav močno stisnil roko in od koder je prišel, tja je spet odšel.
Juan Lopez Nunez:
Svoboda

Josef Friedrich Perkonig
Dichter der Verstandigung unter den Volkern
(Fortsetzung aus der letzten Nummer)
Nach der Wende des neunzehnten Jahr-hunderts wurde die Buchsenmacherinnung. eine staafliche Fachschule f ur Hand-feuerv/affen, eine Waffenversuchsansfalt gegriindef und zwei genossenschaftliche Maschinenhauser erbaut, in denen von da an Gewehrlaufe industriemassig her-gestellt, jedoch noch weiferhin von den einzelnen Meistern zur Defailausarbeifung ubernommen wurden. Als der Schriftsfeller zwei Jahre alt war, waren in dieser Industrie bereits neunzig Arbeiter beschaftigf. In seinen Erinnerungen an die Kindheits-jahre ervvahnt J. F. Perkonig, wie sein Va-ter in zeitweiliger Notzeit ebenso wie die anderen Buchsenmacher auch in einer Fahr-radfabrik Arbeit autnehmen musste.
Das Dorf hat sich langsam zum Markt entvvickelt. Hierher wurden zu Antang des Jahrhunderts aus den nahegelegenen Orten Waidisch und Unterloibl die Eisenvverke verlegt, die bis zum ersten VVeltkrieg vom grossten Karntner Elektrizitatswerk mit An-triebskratt versorgt wurden. (Karntner Ge-werbliche Wirtschaft von der Vorzeit bis zur Gegenwart, Klagenfurt, 1953.)
Zu dieser Zeit jedenfalls war der Markt zu Fussen der Karawanken weder hinter der wirtschattlichen Entwick!ung des Landes noch Osterreichs zuruckgeblieben. Und wenn man dazu noch bedenkt, dass unter der osterreichischen Arbeiterschatt die ersfe Ge-werkschaft gerade von den Arbeitern der Eisenindustrie gegrundet wurde und dass diese gewissermassen die Stutze tur andere Sparten bildeten, dann hatte der Geburts-ort des Schriftstellers selbst durch seine Struktur dem Menschen bei seinen anfdng-lichen Schritten behilflich sein konnen.
Dem ganzen Lande haben sich zu Ende des Jahrhunderts mit der Entwicklung im Verkehr und Industrie neue Horizonte ge-offnet: der Weg in die Welt, mit der Ka-rawankenbahn nach Triest (1901—1906) und mit dem Ausbau auch schon von lokalen Strecken Kuhnsdorf — Eisenkappel (19021. Aber auch mit den ersten Wahlen auf Grund des allgemeinen, gleichen und unmittelba-ren, geheimen Wahlrechtes (1907), das mit eiener VVahlgeometrie belastet vvurde, die die Interessen des deutschen Burgertums beschut-zte und begunstigte, wurdedie pclitische Gel-tendmachung der Karntner Slowenen stark eingeengt. Das war die Zeit, da man in Karn-ten bereits die utraquistische Schule als Frucht ausgeklugelter Entnationalisierungs-politik auf dem Gebiet des Bildungsvvesens geformt hatte, die Zeit, als Kdrnten zum slowenischen Randgebiet vvurde, wo aber die Begegnung beider Volker keineswegs ein Abbild idylischer Beziehungen darbot, was selbst der einseitige Publizist, der Karntner Historiker und Propagandist des Grossdeutschtums — der Nazist Wutte ervvahnt und zugibt. Zu Beginn des Jahrhunderts, bis zum ersten Weltkrieg, vvaren in Karnten insgesamt 285 deutsche Vereine mit 42 Ortsgruppen des deutschen Schulver-eines und 2800 Mitgliedern sovvie 29 Ortsgruppen der Sudmark mit 2153 Mitgliedern tatig. (M. Wutte, Karntens Freiheitskampf 1943, S. 18.) Mit anderen Worten, vvie ein osterreichischer fortschrittlicher Kulturhistori-ker schreibt, der deutschnationale Einfluss in der Kultur oder die sogenannte .arische’ Weltanschauung war um das Jahr 1900 so stark, dass sie geradezu Mode war.(A. Fuchs, Geistige Stromungen in Osterreich, Globus, Wien, 1949) Perkonig selbst erzahlt uns, vvie seine Mutter durch die Nachricht von der Ermordung der osterreichischen Kaiserin er-griffen vvurde; in den neunziger Jahren fugt er erlauternd hinzu, war ein solcher selbstverstandlicher Patriotismus ein Teil des burgerlichen Lebens (Im Morgenlicht).
Und Perkonigs Erstlingsvverk, vvas sagt es uns, ist es doch Zeugnis seiner Anfange aus den Tagen, als er bereits als Lehrer in Karntner landlichen Gegenden vvirkte? Offnen vvir das Buch .Sonnfagskinder’ mit dem Untertitel Geschichten aus der Karnt-
ner Mark. Der Schriftsteller Josef Perkonig vvar selbst sein eigener Verleger (Im Selbst-verlage). In der einleitenden VVidmung er-vvahnte er noch den Ort (St. Johann) und das Jahr (1911), in dem er seine Skizzen an den Leser richtete.
Nach Auffassung osterreichischer Litera-turkritiker schlug er anfangs den Weg Rudolf Hans Barfschs ein, nach den Spuren Roseggers, in bescheidenerer oder gleicher Karntner Variante. Beide sind Begrunder des steirischen (osterreichischen) Heimat-und Landschaftsschrifttums.
Der empfindliche Leser wird in Perkonigs Erstlingsvverk neben dem liferarischen An-fangertum, in das vvir nicht naher eingehen mochten, noch eine besondere Ideenrich-tung bemerken. J. Perkonig, damals landli-cher Lehrer und schriftsfellernder Anfanger, begegnete schon der Frage, der man we-der damals noch spater ausvveichen konnte.
In der Skizze »Eine alfe Geschichte" be-gegnen vvir einem Schvveden, der sich als Deutscher fiihlt. Auch in der Skizze »Der alte Buchsenmacher" ist dieser auf seinen Sohn bose, weil er die Tochter einer Slo-vvenin geheiratef hat. Diese hatfe zvvar den Vater abgevviesen, doch der Schriftsteller biirdet dem Alten noch eine vvahrhaftig grossdeutsche Rechtfertigung auf:
■ „Vielieicht konnte der AHe auch nicht | verwinden, dass sein Sohn kein deut-I sches Blut gefunden, sondern eine von I denen, die uber die Karawanken ge-I kcmmen, schon vor Jahrhunderten und j sich zwischen den niederlandischen Sas-E sen breitgemacht”. (S 25)
Diese fruhe geistige Ausrichtung des jun-gen Karntner Lehrers, der zudem noch ein Kind einer national gemischten Ehe vvar, konnen vvir uns im Hinblick auf einige Ent-vvicklungstendenzen in den ideologischen Konzeptionen der osterreichischen Bourgeo-isie erklaren. Diese haften noch besonders auf das Kleinburgertum Einfluss. In ihren Rahmen konnen vvir auch den jungen Karntner Infellektuellen stellen, der noch dazu kunstlerische Ambifionen hatte.
Schon in der Skizze vom alten Buchsenmacher konnen vvir bemerken, vvie der Schriftsteller mit besonderer Aufmerksamkeif das Buchsenmachergevverbe als Betatigung kunstlerischer Natur beschrieb. In einer anderen Skizze derselben Sammlung „Das stille Dorf” (auf Seite 65) begegnen vvir aber schon umherziehenden Komodianten. Die Geschichte von den Zigeunern hatte der Schriftsteller noch als Kind von seiner Mutter gehort (Im Morgenlicht). Gerade mit diesem Motiv hat der Autor noch das Schicksal des Schulmeisters verbunden, die-ses typischen Vertreters der ersten Volks-schullehrer, die zu ihrer Zeit gleichzeitig Mesnerdienste versahen. Bei der Beschrei-bung des beruflichen Loses des Lehrers begegnen vvir aber noch der scharfen Ver-urteilung des Landpfarrers, der zvvar Barm-herzigkeit predigt, selbst jedoch diese tur seinen Mesner — Diener — Lehrer nicht aufbringt. Dieses derart zentral pointierte Motiv kann uns deshalb die Bestatigung fur die damalige ideelle Ausrichtung des Schriff-stellers — in das Freidenkerfum sein.
Der Liberalismus osterreichischen Ursprungs aber befand sich nach den sechziger Jahren des vorigen Jahrhunderts in einem Um-schvvung, er vvurde immer mehr zum Aus-druck reaktionarer Krafte, obvvohl er sovvoh! auf dem Gebiet seines allgemeinen Um-fanges als auch der Kultur im besonderen noch immer fruchtbar blieb. Und vvie die deutsch-osterreichische Bourgeoisie bei ihren fruhen Zusammenstossen mit dem Feudalis-mus kein Verstandnis fur andere Nafionali-tčten zeigte, so vvar der Liberalismus als ihre Ideologie durch und durch intoleranf gegen die slavvischen Volker und in seiner Endentvvicklung eine vvahre Brutstatte gross-deutscher imperialistischer Konzeptionen (Geistige Stromungen in Osterreich, A. Fuchs, Wien, 1949).
(Fortsetzung folgt)
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Nedelja, 12. 6.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 13. 6.: 14.00 Poročila, objave. Pregled spo reda. — Narava v poeziji. — Bolje je paziti, kot zdraviti se. (Želodčne bolezni) — 17.55 Za našo vas.
Torek, 14. 6.: 14.00 Poročila, objave. — Koroški kulturni obzornik.
Sreda, 15. 6.: 14.00 Poročila, objave. Domači vrt. — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 16. 6.: 7.30 Brez Boga. (Slušna igra)
Petek, 17. 6.: 14.00 Poročila, objave. — Kogar zanima.
Sobota, 18. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Sobota, 11. junij:
I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 širni pisani svet — 13.10 Mladi smo, lepi smo — 14.00 Pozdrav nate — 15.30 Otroci poslušajte — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.35 Dunajski slavnostni tedni — 22.25 Plesna glasba po želji.
*
i
II. program: 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Veseli muzikanti — 12.03 Za avtomobiliste — 13.35 Slavni umetniki — 15.00 Mladinski koncert — 16.30 Ravnokar došlo
—	18.30 Priljubljeno in znano, novo in interesantno — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 12. junij:
I.	program:	6.10 Vesele melodije — 8.15 Naša
nedeljska jutranja oddaja — 13.00 Operni koncert —
14.30	Pozdrav nate — 16.00 Oddaja za otroke — 16.30 Križem po svetu — 21.10 Priljubljeno in znano — 22.25 Boj zločinu — 23.20 Ob lepi sinji Donavi.
II.	program: 6.10 Vesele melodije — 8.15 Kaj je novega? — 10.15 Vesele pesmi, veseli zvoki — 13.15 Za avtomobiliste — 16.00 Ples ob čaju — 18.00 Vedre note
—	19.10 Oddaja Zveznega kanclerja — 19.35 Dunajski slavnostni tedni — 22.10 Očarljive melodije.
Ponedeljek, 13. junij:
I.	program: 6.25 Pestro mešano — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Roman za ženo — 11.00 Veseli ob enajstih — 13.10 Opoldanski koncert — 15.30 Koroška knjižna polica — 17.10 Popoldanski koncert — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 In kaj mislite vi? — 21.00 Poj z nami pesem — 22.25 Teden pri Združenih narodih — 23.00 Muzikalični ping-pong.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 Oddaja za šolarje — 12.03 Za avtomobiliste — 15.30 Nekoliko posediva — 16.30 Iz sončnega juga — 19.10 Pestro in zanimivo — 19.30 Čemur se smejite — 22.10 Ansambel Alfred Scholz igra.
Torek, 14. junij:
I.	program: 6.25 Pestro in zanimivo — 8.45 Domači zdravnik — 9.00 Pozdrav nate — 11.00 Urno ob glasbi — 13.10 Opoldanski koncert — 14.45 Posebej za Vas — 17.10 Pol-pol — 19.15 Kako bi se odločili Vi — 20.15 Kronika Aleksandra Lerneta-Holenija.
II.	program: 6.05 Preden odidete — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Prosim prav prijazno — 9.35 Koj ustvarjajo veliki mojstri — 12.03 Za avtomobiliste — 14.35 Spoved, povest — 15.00 Oddaja za šolarje -— 16.00 Oddaja za žene — 19.30 Najraje doma — 22.10 Pozdrav z Dunaja.
Sreda, 15. junij:
I.	program: 6.00 Pestro mešano — 8.00 Ja, to je moja melodija — 9.00 Pozdrav nate — 13.10 Opoldanski koncert — 14.45 Glasba za mladino — 16.00 Igra zabavni orkester Radia Salzburg — 19.00 Od plošče do plošče — 19.35 Dunajski slavnostni tedni — 22.25 Dobro besedo za lahko noč — 22.40 Nepozabne melodije.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 8.20 Glasba na tekočem traku — 11.00 Mali koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti —
16.30	Dunajske viže — 19.15 Za prijatelje gora — 19.30 Dober zvok med šlagerji — 22.10 2ivljenje polno glasbe.
Četrtek, 16. junij:
I.	program: 6.10 Vesele melodije — 8.15 Oddaja za praznik — 9.00 Venec melodij — 11.00 Pri glasbi nas pustite vesele — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba k čaju ob petih — 19.45 Melodije iz Leharjeve operete »Eva*
—	21.30 Stari Dunaj — 23.00 Prosimo za ples.
II.	program: 7.05 Glasbeno igranje — 9.00 Operni koncert — 11.00 Orkestralni koncert — 13.15 Za avtomobiliste — 16.00 Ritem je trumpf — 18.20 Od melodije do melodije — 19.30 Capriccio — 23.00 Prosimo za ples.
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 12.	6.:	17.00	Otroška pravljica —	18.00 Svet
mladine — 20.00 Proč s preteklostjo.
Ponedeljek, 13. 6.:	19.30 Inšpektor Garrett —	20.20
Aktualni šport — 20.40 Govorjeno iz šole — 21.20 Perry Como-Show.
Torek, 14. 6.: 19.30 Tudi to je Avstrija — 20.20 Prenos iz Lowingerjevega gledališča.
Sreda, 15. 6.: 17.00 Otroška oddaja — 19.30 Oče je najboljši — 20.20 O Petru manjka sleherna sled.
četrtek, 16.	6.:	14.00	do	16.30 Prenos od	Eurovizije:
Dan zlatega pokala — 19.30	športni reporterji	med potjo
— 20.20 črno	na	belem	—	20.50 Sodba nad	Las Casa-
som — 22.15 Eurovizija iz Neapla.
Petek, 16. 6.: 19.30 Ali se to spodobi? — 20.20 Kličem Dresden.
Sobota, 17. 6.: 19.30 Televizijska kuhinja — 20.20 Vsako sekundo en šiling.
Petek, 17. junij:
I.	program: 6.00 Pestro mešano — 8.00 Orkestralni koncert — 9.00 Pozdrav nate — 11.00 Veseli ob enajstih
—	13.00 Pestro mešano — 16.00 Zabavna glasba — 19.00 Dober večer dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 Halo, teeriagerji — 22.40 Naš tedenski glasbeni vodič — 23.00 Priljubljene melodije.
II.	program: 6.05 Mladi glas — 8.20 Glasba na tekočem traku — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za prijatelje oper — 15.30 Sestanek popoldne — 16.30 Pol ure s Heinzem Sandauer-jem — 17.17 Znanje za vse — 19.10 En teden svetovnih dogodkov — 20.00 Dve stari gospi streljata, slušna igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17 00. 22.00
Sobota, 11. junij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.30 Po strunah in tip-
kah — 9.40 Pozdrav z gora — 10.10 Med priljubljenimi operami — 11.30 Pionirski tednik — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja —	13.30 Ljubiteljem narodnih
pesmi — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 16.00 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev — 17.15 Melodije za Vas — 18.15 Koncert pihalnega orkestra LM p. v. Rudolfa Stariča — 20.00 Pokaži, koj znaš — 21.30 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 12. junij:
6.00	Veselo v nedeljsko jutro — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.55 Z glasbo v novi teden — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.30 Zbori in samospevi Emila Adamiča
—	11.10 Radi jih poslušate — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — 15.30 Nekaj prizorov iz Smetanove
Prodane neveste — 16.30 šestdeset minut športa in glasbe
—	17.30 Radijska igra: Vsigamogočno pero — 18.45 Petnajst minui z Zadovoljnimi Kranjci — 20.05 Izberite melodijo tedna — 21.00 Ob 150-lefnici Schumannovega roj stva — 22.15 Zaplešimo z Ljubljanskim jazz ansamblom
—	23.00 Poročila in pregled tiska.
Ponedeljek, 13. junij:
5.00 Dobro jutro — 8.05 Drobne orkestralne skladbe — 8.40 Planinski oktet iz Maribora — 9.00 Naš podlistek — 10.38 Iz filmov in glasbenih revij — 11.30 Oddaja za otroke — 12.40 Blaž Arnič: Pesem planin — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in voščijo — 15.40 Naši popotniki na tujem — 17.10 Srečno vožnjo — 18.00 Radijska univerza — 20.00 Revija zabavne glasbe — 21.00 Ob tridesetletnici umetniškega dela Marjana Kozine.
Torek, 14. junij:
5.00 Dobro jutro — 8.30 Od popevke do popevke — 8.55 Za šolarje — 9.25 Iz del Mafije Bravničarja — 10.10 Izberite melodijo tedna — 11.00 Igra godba JLA — 11.20 Naši solisti v raznih operah — 12.45 Poljske narodne pesmi — 13.30 Lahka glasba — Mariborski instrumentalni ansambel — 14.05 Za šolarje — 15.40 Listi iz domače književnosti — 16.00 Izbrali smo za Vas — 18.00
Cirkus Rebernigg gostuje na Koroškem
Znani veliki avstrijski cirkus Rebernigg gostuje spet na Koroškem. Od 3. do 6. junija so bile ciikuške predstave v VVolfsbergi., od 7. do 9. junija v St. Vidu na Glini, od
11. do 16. junija bo imel razprte svoje šotore v Celovcu, cd 17. do 19. junija pa v Beljaku. Za zaključek svoje turneje v naši deželi pa bo od 20. do 22. junija gostovat v Spiftalu na Dravi.
Priznani cirkus ustreza z novim pestrim vrhunskim programom artistične zmogljivosti in živalske dresure, ki zadovoljuje tudi najzahtevnejšo publiko. Kritike v časopisju in priznanje obiskovalcev dokazujejo o velikem uspehu v vseh krajih, kjer je nastopil cirkus Rebernigg. Obisk cirkusa nudi vsakemu obiskovalcu nekaj ur nevsakdanjega užitka in prijetnega doživetja.
—L........	,, ■—----II.......	^———
Iz zbornika spominov — 18.4S Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 20.00 Poje zbor madrigalistov iz Celovca — 21.24 Janko Gregorc: Melodije srca — 22.15 latinski Ameriki z zborom Norman Lubotf.
Sreda, 15. junij:
5.00 Dobro jutro — 8.05 Mladina poje — Posnetki velike revije mladinskih pevskih zborov v Celju — 9-1' Radi bi vas zabavali — 10.10 Jugoslovanski samosp«v’
—	11.30 Oddaja za cicibane — 12.25 Pisani zvoki Dravskega polja — 13.30 Ljubljanski vokalni kvintet 14.35 Melodije Franca Leharja — 15.40 Novost na knji* ni polici — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek petih — 18.00 Kulturna kronika — 20.00 G. Verdi: Pl®* v maskah — 22.15 Kvinlel Jožeta Kampiča — 23.10 Koktajl ritmov.
Četrtek, 16. junij:
5.00 Dobro jutro — 8.05 Ali Vam ugaja? —- 8.55 Za ^°' larje — 11.00 Glasbene razglednice — 12.00 Od Spl1,0 do Dubrovnika —- 12.25 Odlomki iz velikih oper — 13.30 Narodne in domače melodije —	14.35 Naši posluša^'
čestitajo in voščijo — 15.40 Iz knjižnega frga —■ Popevke se vrstijo — 17.10 Sončece sije — 18.00 Turistična oddaja — 18.45 Radijska univerza — 20.00 Četrtkov večor domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni več®f
—	22.15 Po svetu jazza.
Petek, 17. junij:
5.00 Dobro jutro — 8.05 Jutranje glasbeno potovanj«
—	9.00 Naš podlistek — 10.10 Italijanski operni dvospevr
—	11.00 Popularne skladbe — 11.30 Družina in dom
12.00 Dunajski valčki — 12.25 Sedem pevcev — seden-1 popevk — 13.30 Arije iz manj znanih francoskih oper 14.05 Za šolarje —	14.35 Tri ogrsko rapsodije Franza
Liszla — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Petko koncert ob štirih — 17.20 Lepe melodije — 18 00 CIc vek in zdravje — 18.30 Iz naših kolektivov — 20.15 denski zunanje-polltični pregled — 21.15 Oddaja a m
ju In pomorščakih — 22.30 Nočni operni koncert
RA Dl O PROGRAM