štev. 9 Cena 15 din PTUJ, dne 4. marca 1960 Letnik XIII Vloga napredne žene v političnem življenju čeprav je staca miselnost odre- kala ženi enakovrednost v primer- javi z vrednostjo moža v dušev- nih sposobnostih, je vendar žena dokazala s svojimi dejanji, s svo- jimi delovnimi uspehi, da je te- orija o dozdevni ženini manjvred- nosti Je plod družbenega ustroja kapitalistične družbe. Res je, da so mnoge žene pod vplivom teori- je o ženini manjvrednosti same sprejele tak nazor kot resničen in veljaven. Šele KP je s svojim pro- gramom in znanstveno obravnavo ženskega vprašanja pridobila ženo za novo tecrijo ženine enakoprav- nosti in popeljala ženo skupaj z izkoriščanim delavskim razredom v boj za socializem, ki bo edini za- gotovil ženi enakopravnost na vseh področjih družbenega življe- nja. Slovenska žena je tako tudi v ptujskem okraju stopila v areno političnega življenja šele z na- stopom KP — to je leta 1918. Že prej pa je žena politično delala v demokratski stranki v raznih de- želah poznejše jugoslovans-ke dr- žave. V Ptuju so leta 1924 osno- vali »Društvo delavskih žena in deklet«, ki mu je predsedovala Ana Podlaha, žena železničarja, po rodu Čehinja. »Društvo delavskih žena in deklet« je veliko pomenilo za kreo!tev socialistične misM med delavskimi ženami, za samoizo- razbo, za iprvo politično šolo za- postavljene delavske žene. Ko je bila leta 1928 osnovana v Ptuju prva komunistična celica v želez- niških delavnicah, se je komuni- stična misel širila tudi med žene. predvsem žene, ki so prišle v stik s komunisti, to je žene v delav- skem prosvetnem društvu »Svobo- da« v Ptuju. Na podeželju je vršil od leta 1924 svoje poslanstvo »De- lavsko-kmečki list«. V hiše, kamor je prihajal, je sejal prvo seme socialistične misli in je tudi že- nam nakazoval nlihovo pravico do enakopravnosti. Bolj dovzetna za napredno politično delo je bila se- veda delavska žena, v kapitalizmu dvakrat prizadeta — družbeno in politično Med ptujskimi delavkami se je navdušeno oprijelo komunističnih načel mnogo žena, ki jim je hu- mani program KP prežel duha. Za boj proti fašizmu, za socializem, za boj proti piehememu izkorišča- nju, za boljši svet v socialistični družbi so bile te žene pripravljene žrtvovati tudi svoje življenje. Med njimi moramo v prvi vrsti omsniti Olgo Meglič, delavko v Pletarni, ki je stanovala na Vičavi in je postala leta 1939 članica Okrožnega komiteja KP v Ptuju. Pri Rdeči pomoči je požrtvovalno delala Marija Hrenič, delavka v to- varni Petovia. Zelo predana čla- nica KP je postala mlada pletilja v Ptuju Rezi Korpar, doma v Oslu- ševcih. Prava komunistična posto- janka je bila v stanovanju šivilje Anke Ilec, irojene Arbajtar, kjer je stanovala tudi gledališka igral- ka komunistka Nada VVilhelm, roj. Pfeifer. V Novi vasi je pomagala možu komunistu pri političnem delu Nežka Kramberger. Med vi- sokošoikami je bila najbolj aktiv- na komunistka Vilma Bebler. Ko- munistke so se izobraževale z marksistično literaturo in izpolnje- vale partijske naloge pri pridobi- vanju novih članov, pri širjenju naprednega tiska, pri »Svobodi«, pri pridobivanju pristašev za Dru- štvo prijateljev SZ in pri agitacij za Ljudsko fronto, kjer naj sp strne delovno ljudstvo za skupne cilje v obrambi domovine, v boju za politično svobodo in svobodo tiska. Ljudsko fronto je zamenja- la nato Zveza delovnega ljudstva Slovenije. Na gimnaziji in med vajenkam so sodelovale skojevke. Med njim bi našteli mnogo imen deklet, ki sr niso ustrašile preganjanja, ampaV so pogumno delale za program KP prebirale napredni tisk, se ude ieževale majskih in oktobrskih proslav, ki jih je organizirala KP V boju proti hitlerjevskim hujska- čem so sodelovale pri trosilnih ak cijah V tajni ciklostilni tjskarn- je tiskala nekaj časa mladinka Milka Turk, ki je stanovala v Pre- šernovi ulici. I>taki, ki so jih raz- tresali skojevci in skojevke, so prikazovali hitlerizem v pravi luči. Komunistična, partija je vzgojila žene v SKOJ in Partiji za težko pot, ki so jo nato prehodile v crftu- paclji tn doprinesle neprecenljive koristi za osvoboditev' Razen red- kih izjem so vse komunistke v ptujskem okraju stopile v narod- noosvobodilni boj v prve vrste in le redke so si ohranile svoje živ- ljenje. Padle so dragocene žene revolucionarke, ki bi še veliko ko- ristile domovini. Med njimi je že omenjena Olga Meglič, defavka z Vičave, Milena Berce, učiteljica iz Središča, Anka Ilec, šivilja iz Ptu- ja, Nada VVilhelm, igralka iz Ptu- ja, Terezija Kogej, pletilja iz Ptu- ja, Anica Kaučeylč, tiskarska va- jenka iz Ptuja. Med narodnoosvobodilno vojno je stopilo v komunistične vrste še ve- liko žena. Med njimi so padle no- ve dragocene žrtve, kakor Mimica Legvart-Nataša, trgovka iz Stojnc, njena zelo mlada polsestra Sonja Fajs, Anica Kolarič, dijakinja iz Nove vasi pri Ptuju, Velena Osole. dijakinja iz Ptuja, Vidka Alič, di- jakinja iz Ptuja, Marija Gašparšič, uradnica iz Trgovišča, in Ema Mo- horič, trgovska pomočnica v Ma- kolah. Zaradi sodelovanja s svoji- mi naprednimi možmi in sinovi so padle kot talke ali so umrle v taboriščih: Jožefa Lacko in Lac- kova mati Uršula, Ivanka Osojnik in Osojnikova mati, mati Karla Hreniča, mati borca Alojza Zavca, Marija Čuš iz Zg. Velovlaka, Ma- rija Fras iz Placarja, Bercetova mama iz Središča in še mnoge druge. Veliko aktivistk je preživelo okupacijo. Ko bomo tiskali poglav- je »žena v narodnoosvobodilnem boju«, bomo o njih poročali ob- širneje Danes smo omenili naj- bolj požrtvovalne žene med 60 padlimi ženami v ptujskem okraju, ki so z izgubo svojega- življenja doprinesle največjo žrtev za svo- bodo in socializem. V. R. Prlistrci^e n^; ^ežl konc^res SEDLI Osnovne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije so v zadnjem obdobju glede na bližnji V. kongres SZDLJ zelo okrepile svojo aktivnost. Ta ni opazna samo v lepi udeležbi na letnih konferencah osnovnih organizacij, temveč tudi v načrtih organizacij za bodoče delo, v organizacijskem ureje- vanju ter v cbvezah za delo pri urejevanju krajevnih, terenskih in sploh di-užbeno pomembnih vprašanj. Tudi občinske konference SZDL so bile v znamenju priprav na peti kongres organizacije. Na teh konferencah so bili pregle- dani uspehi dosedanjega dela v obdobju po zadnjem kongresu. Na teh konferencah so bili tudi izvoljeni delegati za peti kongres, ki bo sredi aprila tega leta. Člane Socialistične zveze delovnega ljudstva s področja ptujske občine bodo zastopali na kongresu štirje delegati, člane s področja občine Ormož pa en ^ielegat. Precej razprave je v zadnjem času v nekaterih ^drocjih o velikosti teritorialnega obsega osnovnih organizacij, ki jih ponekod prilagajajo velikosti oziroma obsegu krajevnega odbora po liniji ljudske oblasti, v mestih pa po področju stanovanjske skupnosti. O teh zadevah bo verjetno dokaj govora tudi na kon- gresu. Po nekaterih mnenjih se pojavlja vprašanje, ali bi bila umestna za omenjena področja samo po ena osnovna organi- zacija, kakor na drugi strani zopet drugi menijo, da bi na ta način laže reševali mnoga vprašanja, kolikor bi zopet, z druge strani, ns bila takšna organizacija preobsežna glede na vse večje udejstvovanje vedno večjega števila državljanov v delu te mno- žične organizacije. Pričakujemo lahko tudi, da bo peti kongres pomenil začetek novega obdobja v delu organizacije. Z rastjo vseh oblik živ- ljenja naše družbene skupnosti, z vedno rastočo iniciativnostjo državljanov, s poglabljanjem delavskega in družbenega uprav- ljanja, z večanjem sredstev, ki z njimi razpolagajo občine in podjetja, raste tudi zanimanje državljanov za vsa vprašanja dimžbenega dogajanja in to nalaga organizaciji nove nadloge. Peti kongres bo nedvomno določil osnovne smernice za delo svojih osnovnih organizacij ravno glede na te nove naloge. Teh je maogo, da ne naštevamo razen najvažnejših: nadaljnje raz- vijanie družbenega upravljanja, ki je povezano z nadaljnjim raz- vojem sistema družbenega razdeljevanja, vprašanje investiranja, ki naj bi postalo sestavni del naporov za večjo delovno produk- tivnost, tu je uvajanje avtomatizacij? v naša gospodarska pod- ietja, še boiiše in smotrnejše izkoriščanje rezerv itd. itd., kakor je vprašanje žena, kjer gre za njihovo večjo udeležbo y raznih družbenih organih in mnogo večjo stroko'"no usposabljanje in kvalificiranje žena ne samo v industriji, temveč tudi v kmetij- stvu in v drugih panogah dejavnosti. Premalo imamo možnosti, da bi razpravljali o vseh problemih našega živlienja, katere vse pa mrrajo ravno organizacije SZDL videti, o n.jih razpravljati in jih s pomočjo širokih l.iudskih mno- žic. včlanjenih v široki fronti SZDL. vsakodnevno reševati. Gvrcfditev HE Hs^doš© Za dober mesec bo stekla Drava po novi strugi, ki jo sedaj dan in noč pripravljajo žerjavi in buldožerji »Tehnogradenj« Vuzenica, iz- vajalca velikih investicij v zvezi s HE Hajdoše Zihliuček pouha prvega letnika dvoletne Kmetijske šole Turnišče 28. febr. je končal pouk prve- ga letnika dvoletne kmetijske šole v Turnišču pri Ptuju. Po nekaj dneh počitka bodo učenci odšli na enoletno prakso na Kmetijsko po- sestvo »Dravsko polje«. Po oprav- ljeni praksi bodo postali kvalifici- rani kmetijski delavci, ki imajo vso možnost nadaljevanja šolanja. Priliv učencev v šolo je bil ob začetku leta zadovoljiv, saj jo je obiskovalo 43 učencev in učenk. Vodstvo šole kot učiteljstvo je želelo posredovati gojencem te- meljno teoretično znanje o na- prednem in racionalnem kmetij- stvu, hkrati pa s praktičnim de- lom seznaniti učence z naprednim poljedelstvom in živinorejo. Šola je vzgojitelj ljudi ki se bodo z vso prizadevnostjo ix)rili proti ostan- kom konservatizma med našim kmečkim prebivalstvom. Učenci so bili v dopoldanskem času pri teoretičnem pouku, ob popoldnevih pa so praktično pre- izkušali pridobljeno znanje pri de- lu na posestvu. Pri pooku je bilo nekaj težav, ker so bili sprejeti v šolo ljudje s precej raznoliko predizobrazbo in različno mentali- teto. Vse to je vodstvo šole mo- ralo vskladiti in ustvariti zadovo- ljivo vzdušje, ki je nepogrešljivo za uspešno delo v šoli. Pri tem je pomagala tudi mladinska organi- zacija, ki je bila dokaj delavna. Večji del učencev se je zelo za- vzemal pri pouku. To je bilo tem laže, ker so se predavatelji zelo trudili, da so p^ajali snov čim bolj razumljivo. Pouk ni bil nikdar enoličen, temveč kar se da nazoren. Učenci so utrjevali snov tudi v krožkih, kar je bilo velike koristi. Učni uspeh je bii cb zaključku šole zadovoljiv, čeprav so bili ne- kateri učenci ob vstopu v šolo precej zaskrbljeni. Od 43 učencev jih je uspešno končalo prvi letnik 39, od tega pet z odličnim uspe- hom. Z uspešnim zaključkom prvega letnika dvoletne kmetijske šole, ki je nedvomno izpodbudilno vpliva- la na razvoj naprednega kmetij- stva v občini, je šola zopet napra- vila korak naprej. Pospešeni pro- ces modernizacije kmetijstva za- hteva čedalje več kadrov tudi ? nižjo izobrazbo, ker zahteva mo- derna kmetijska proizvodnja prav tako kakor industrija popolno strukturo kvalificirane delovne sile. Inž. Zoreč Egon Glasilo Socialistične zveze delovniii ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik« zavod » samostojnim finansiranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik Anton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribcr podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206 Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo 1250 din V tkalnici Tovarne volnenih izdel kov v Majšperku Letos 8. marca bo minilo 50 let od dne, ko je mednarodna konferenca žena-socialistk v Kopenhagnu leta 1910 na predlog nemške socialistke Klare Zetkin sklenila, da se 8. marec vsa- kega leta proslavlja po vsem svetu kot mednarodni dan žena. »Proslave 8. marca so bile in morajo biti tudi v bodoče stvar vseh socialističnih sil,« je rečeno v pismu, ki ga je letcs poslalo predsedstvo zveznega odbora Socialistične zveze delov- nega ljudstva Jugoslavije vsem okrajnim in občinskim odborom, v katerem podčrtuje, da je treba dati letošnjim proslavam jubi- lejni značaj. V pismu je tudi rečeno, da naj sodelujejo pri pro- slavah vse organizacije. Med vprašanji, katerim bi naj posebej posvetili pozornost, pismc navaja kvalificiranje žena in delo pri usposabljanju žena za produktivnejše delo v industriji In v kmetijstvu. »Treba je podčrtati nujnost njihovega večjega sodelovanja v javnem živ- ljenju, v delavskem in družbenem upravljanju, v stanovanjskih skupnostih in pri r-azvijanju komunalnega sistema v celoti,« .je rečeno pred koncem pisma. Približujemo se dvema konfe- rencama, ki bosta imeli za prihod- nost izredno velik pomen. Gre za i-azorožitveno konferenco v Žene- vi, na kateri naj bi deset držav z Vzhoda in Zahoda pripravilo načrt :> razorožitvi, in za konferenco na .lajvišji ravni maja v Parizu. Do- godki v zvezi s prvo konferenco, oredvsem pa zaplet okrog Berlina, so stvari, ki delujejo na ljudi ne- koliko nesimpatično. Kaže, da so zahodne sile podle- gle Adenauerjevim prizadevanjem, da v berlinskem vprašanju ne bi popuščali. V svojih govorih je več- krat poudaril, da morajo na se- stanku na vrhu obravnavati Berlin iz izhodiščne točke, ne pa od tam, kjer so se ustavili na lanskolet- ni ženevski konferenci. Sovjeti so na te provokacije od- govorili z majhnim administrativ- nim posegom, ki naj bi imel odlo- čini vpliv na priznanje vzhodno- nemške države. Po sporazumu iz leta 1945 so namreč v Potsdamu ostali francoski, ameriški in bri- tanski vojaki kot opazovalci in do nedavnega so imeli dovolilnice za obmejni prehod z napisom — sov- jetska okupacijska cona. Sedaj so sovjeti izdali nove dovolilnice z napisom — Demokratična republi- ka Nemčija in zahodne sile tega nočejo sprejeti. Pravijo, da bi na ta način »skozi zadnja vrata« pri- znali obstoj vzhodnonemške dr- žave. Poleg mnogih besed, so Fran- cozi omejili gibanje sovjetske vo- jaške misije v Zahodni Nemčiji. To je bila prva provokacija. ki še ni zaključena. Drugo so povzročile zahodne si- le. Po nekakem nepisanem spora- zumu so imele zahodne sile pravi- , co do zračnega hodnika do Beili- na v višini tri tisoč metrov. Se- daj so objavili, da te višine ne priznavajo in da bodo leteli tudi više. Kaj bodo storili sovjeti še ne vemo, vsekakor pa smo lahko prepričani, da ne bodo stali kri- žem rok, ker bi s tem omajali svoje trdno stališče. Iz tega vidimo da spletajo okrog Berlina umetno ustvarjene provokacije. da bi problem zapletli in zavrli dokončno rešitev. Drugi dogodek, ki prinaša skr- bi pred konferenco na najvišji ravni, je francosko stališče na pripravljalnem sestanku zahodnih dežel o razorožitvi. Čeprav smo domnevali, da bodo Francozi po poskusu s svojo atomsko bombo pokazali več razumevanja za raz- orožitev. smo priče, da delujejo obratno. Za vsako ceno hočejo do- biti priznanje kot močna država in zato nasprotujejo tam. kjer jih čevelj žuli. Tako so proti preki- nitvi nadaljn.ie proizvodnje atom- skih bomb. ke'- bi s tem morali sedaj na začetku ustpviti svojo atomsko oboroževanje, zato pa so za prekinitev nadaljnje proiz- vodnje raket, ker le-teh nimajo. Dokazujejo, da skladišče atom- skih bomb samo po sebi ni tako nevarno, kot »sredstva za prena- šanje« (rakete in reaktivna leta- la) tega smrtonosnega orožja. Ta- ko stališče je polovičarsko in ne- sprejemljivo. saj je že zaloga ne- varnost za bodočo vojno. Če bi od- pravili rakete, bi pač atomske bombe prenašah" z letali iz druge svetovne vojne. Končen rezultat — uničenje — bi ostal, čeprav je tveganje pred nenadnim napa- dom manjše. Problerr nenadnega napada pa bo predmet posebnih posvetovanj in zato bi želeli, da Francozi prenehajo s svojim na- sprotovanjem. ki bi lahko pri- neslo v zahodni tabor veliko zmedo, iz katere bi se lahko iz- luščilo stališče — naj ostane tako kot je, to je, zadržimo bombe in rakete. Ptujska občina bila kni na prvem mestu v mariborskem okra|u glecb na požarno škodo v mariborskem okraju je bilo v 1958. letu 180 pc-žarov, ki so povzročili skupno nad 163 mili- jonov dinarjev škode, v letu 1959. pa je bilo 210 požarov s skupno škodo nad 223 milijonov dinar- jev. Od 13 občin v mariborskem okraju je bila ptujska občina po številu požarov in nastali škodi v 1958. letu na 2. mestu. Takrat je bilo v ptu,jski občini 32 poža- rov z nad 44 milijoni dinarjev škode. Ob enakem številu je utrpela to leto občina Maribor- Tezno večjo škodo ob enakem številu požarov. Lansko leto je bila ptujska ob- čina po številu Dožarov med 13 občinami v mariborskem okraju na 1. mestu z 49 požari z nad 53 milijoni dinarjev škode. V 1959. letu je bilo v okraju 30 požarov več kot v 1958. letu, škoda pa za skoraj 60 milijo- nov dinarjev večja. Letos bo požarna preventivna služba poostrena, zlasti v tistih podjetjih, obratih in vaseh, kjer bi utegnil vsak izbruh požara po- vzročiti večjo škodo, posebna skrb pa bo posvečena sposob- nosti požarne operative, da bodo povsod pri roki gasilne naprave in orodje, da bo mogoče vsako požarno nesrečo čim lažje in čim prej preprečiti, čp bi prišlo do nje kljub požarni preventivi. STRAN t PTUJSKI TEDNIK PTUJ, I^ST 4. MARCA l9t»o Prihodnja seja ^ bLO Ptuj v ponedeljek, 7. marca 1960, bo ob 8.30 v Ptuju v sejni dvo- rani ObLO Ptuj seja zbora pro- izvajalcev in skupna seja obeh zborov obč. ljudskega odbora Ptuj s sledečim dnevnim redom: Predlog dnevnega reda skupne seje: 1. Razrešitev dosedanjega pred- sednika in podpredsednika ter izvolitev novega predsednika in podpredsednika ObLO; 2. Razrešitev nekaterih dose- danjih članov in izvolitev novih članov a) v svet za siplošno upravo in notranje zadeve, b) v svet za kmetijstvo in go- zdarstvo; 3. Ustanovitev in imenovanje člamov komisije za ugotovitev vrednosti stanovanjskih zgradb; 4. Ustanovitev in imenovanje članov komisije za reševanje za- dev invalidov in borcev NOV; 5. Ustanovitev in imenovanje članov komisije za odlikovanja; 6. Izvolitev članov UO Reše- valne postaje Ptuj; 7. Izvolitev članov v UO Otro- ških jasli Kidričevo; 8. Izvolitev članov UO Mestne- ga arhiva Ptuj; Predlog dnevnega reda ločenih sej: 1. Predlog družbenega plana občine Ptuj za 1960. leto; 2. Predlog odloka o uvedbi ob- činskih taks na območju občine Ptuj; 3. Predlog odloka o določitvi stopenj občinske doklade samo- stojnim poiklicem in lastnikom premoženja na območju občine Ptuj za leto 1960; 4. Predlog odlotca o spremembi odloka o občinskem prometnem davku na območju občine Ptuj; 5. Predlog odloka o spremembi odloka o določitvi osnov in meril za ugotovitev višine stanarin ter odškodnm za ui>orabo vrtov v občini Ptuj; 6. Odobritev pripojitve Brivsko -frizerskega salona Kidričevo k Brivsko-frizerskemu salonu Ptuj; 7. Potrditev statuta a) stanovanjske sCcupnosti Ptuj; b) stanovanjske skbtpnosti Ki- dričevo; 8. Potrditev sistemizaicije de- lovnih mest v tajništvu Stano- vanjske skupnosti Ptuj; 9. Prevzem poroštev za poso- jila, ki jih najemajo gospodarske organizacije in drugi interesenti; 10. Dodelitev nepremičnin iz isklada SLP gospodarskim organi- zacijam, društvom in graditeljem stanovanjskih brš; 11. Končanje likvidacijskega postopka veletrgovine »Vino- Sadje« Ptuj; 12. Razno. Odbornikom obeh zborov, ljud- skim poslancem in predstavnikom množičnih organizacij so bila po- slana oi^bna vabila in izvlečki sejnega gradiva. V Novem mestu v soboto, 27. februarja 1.1., je bilo v zvezi z 10-letnim jubilejem »Dolenjskega lista«, ki izhaja v Novem mestu, tam poslovno sre- čanje predstavnikov uprav in uredništev lokalnih listov Slove- nije. Na dopoldnevnem in pvopol- dnevnem razgovoru o mestu lo- kalnih listov v socialistični druž- beni ureditvi, o njihovi razvojni perspektivi ter o liku posameznih listov se je izkazalo, da so vsi li- sti zadnji 2 leti taka srečanja pogrešali, ker imajo mnogo skup- nih problemov in tudi možnosti medsebojne pomoči in sodelova- nja. Prihodnje tako srečanje z razgovorom o vsebini lokalnih listov bo v Murski Soboti, sledeče pa bo nato v Ptuju z razgovorom o liku lokailnih listov. Po razgovoru so si vsi ogledali tovarno zdravil »Krka« v Novem mestu. Tovarno rotopapirja Vi- dem-Krško, Osnovno in kmetij- sko šolo v Kostanjevici na Krki, Kartuzijanski samostan v Pleter- jih in grad Otočec. Pogled na Novo mesto Froračun okraja Mariboi za leto 1960 Na zadnji seji OLG Maribor so odborniki sprejeli odlok o določitvi udeležbe občin v skupnih dohodkih ter proračun okraja Maribor za leto 1960. Razen tega so sprejeli odlok o določitvi višine prispevka, ki ga plačujejo občine v okraju za zdravstveno zavarovanje kme tijskih proizvajalcev in odlok o spremembah in dopolnitvah sta tuta okraja Maribor. Zasedanja sta se udeležila tudi državni podsekretar za finance FLRJ zvez- ni ljudski poslanec ZORAN POLIČ In član izvršnega sveta LRS TONE BOLE. Podpredsednica OLO Mar.bor Ančka Kuharjeva je najprej ob- razložila predlog cdloka o dolo- čitvi občin v skupnem dohodku in predlog proračuna okraja Ma- ribor za leto 1950. Dejala je, da se bo letos proračunska potrošnja v vseh občinah razen pn Lenartu v Slovenskih goricah povečala za 19 odstotkov. Gibanje proračun- ske potrošnje bo v okraju od- visno predvsem od osebnih do- hodkov, ki bodo glede na gospo- darsko razvitost posameznih te- ritorialnih območij dokaj različni. V mariborskem okraju bodo znašali skupni dohodki 7 milijard 451 milijonov dinarjev. Občine in okraj bodo udeleženi v skupnih dohodkih z 62 odstotki ali z več kot s .štiri in pol milijardami di- narjev. Letos se bo povprečna udeležba občin v skupnih dohod- kih povečala na 36 odstotkov. Ce računamo, da so obCine v mari- borskem okraju vsako leto presegle pro- računske vsote za okrog lo odstotkov, potem bodo prav gotovo tudi letos pro- računski izdatki — posebno ker imajo možnost večiega planiranja dohodkov iz posebnih virov — nekoliko večji, kot so predvideni v okrajnem družbenem načrtu. V skrbi za nadaljnji gospodarski razvoj vseh občin v okraju bo treba predvsem bolje izkoriščati proizvodne zmogljivosti in preiti na racionalnejše vlaganje inve- sticij. Posebno veliki bodo v okraju Izdatki za osebne dohodke, ki bodo znašali več kot 691 milijonov dinarjev. S tem bodo povečali lanske osebne izdatke za sko- raj 23 odstotkov. Nekoliko manjše pove- čanje predvidevajo v mariborskem okra- ju pri materialnih stroških, ki bodo zna- šali 54 milijonov dinarjev in se bodo torej v primerjavi z letom 1959 pove- čali za 17 odstotkov. Dotacije okraja samostojnim zavodom rastejo v skladu z osebnimi dohodki in bodo letos večje za 19,6 odstotka. Za negospodarske investicije je v maribor- skem okraju namenjenih 413 miliionov dinarjev ali 16 odstotkov celotne letoš- nje proračunske potrošnje. Za nove ne- gospodarske investicije bodo predvidoma porabili 23 milijonov dinarjev ali 19 odstotkov več kot lani, za odplačilo po- sojil pa 35 milijonov dinarjev. SAMOSTOJNEJŠE RAZPOLA- GANJE S SREDSTVI Na zadnjem zasedanju OLO Maribor jie v razpravi govoril tu- di državni podsekretar za finance zvezni ljudski poslanec ZORAN POLIC. V začetku je dejal, da je letos poskusno leto v vsklajeva- nju novih odnosov v proračunih. Menil je, da bo novi zakon o pro- računih uspel le, če ne bomo med letom prekomerno trosili prora- čunskih sredstev in če bo prora- čunska potrošnja vsklajena z vsa- koletno proizvodnjo. Novi predpisi naj bi predstav- ljali podlago za trdnejše in per- spektivno planiranje proračunskih izdatkov v občinah, okrajih in re- publikah. Hkrati morajo novi pro- računi omogočiti tudi svobodnejše sestavljanje proračunskih sred- stev in boli sproščeno potrošnjo. Po mnenju državnega podse- kretarja za finance smo z novim zakonom o proračunih storili od- ločne spremembe tudi v sami proizvodnji. Delavec mora preje- mati danes toliko, kolikor daje. Prav zato uvajamo nove oblike nagrajevanja po učinku. Isto ve- lja za občine. Višina njihovega proračuna je z novim zakonom odvisna predvsem od sredstev, ki jih proizvedejo njihovi državljani. Pri tem pa je najboljše merilo za sestavljanje proračuna prav osebni dohodek delavcev in usluž- bencev. Zoran Polič je dejal, da to na- čelo danes še ni povsem uvedeno. Za dosego novih načel bo po- trebna še cela vrsta korektur, po- sebno na področju davčne poli- tike, kjer že pripravljamo nove predpise. Večjih dohodkov letos ne bi smeli ustvarjati samo z večjim vlaganjem investicij, temveč tudi z intenzivnejšim izkoriščanjem notranjih rezerv v našem gospo- darstvu. Pri tem je treba posve- titi vso skrb večji proizvodnosti ter štednji in organizaciji dela. Proračunsko potrošnjo je treba danes povezati s proizvodno pro- blematiko, razne službe pa spro- stiti in jim dati večjo samo.stoj- nost. Zoran Polič je v nadaljevanju rekel, da morajo administrativni posegi danes izginjati iz naših proračunov. Proračune raznih ustanov ne smemo omejiti z do- ločanjem višine njihovih sredstev, saj jih tako odvračamo odpredsednika OLO Maribor dosedanjega direktorja Tovarne kos v Slovenjem Gradcu Alojza Grobelnika. dm Poziv članom stanovanj- ske zadruge »Gradi dom« v Ptuju Upravni odbor poziva vse čla- ne stanovanjske zadruge »Gradi- dom« v Ptuju, da se udeležijo občnega zbora Stanovanjske za- druge dne 20. marca 1960 ob 9. uri v sindikalni dvorani v Ptuju. Na programu so važne zadeve za poslovno leto 1960. Zadruga bo poslovala naprej PK) novih pravilih, ki jih je izdal IS FLRJ m potrdila Zvezna ljudska skuošč.na 14. aprila 1959. Zato bo občn: zbor razreši! prejšnji upravni odbor in izvolil novega izmed tistih članov zadru- ge. ki bodo f>o novih pravilih gra- dili hiše in ki bodo dobili grad- bena posojila po nizkih obrestih na 30 let, kakor so jih doslej dobivali člani Stanovanjske za- druge. Člani udeležite se vsi občnega zbora, ker bo pol ure pozneje zbor ob vsakem številu udeležen- cev. Vabi dosedanji upravni odbor Izpolnitev planskih nalog in delovna storilnost Predsednik obč. odb. SZDL tov. Ivan Kranjčič je v referatu na obč. konferenci obširno obravnaval pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi bil družbeni paln izvršen v predvidenem obsegu. Med drugim je rekel: »Če postavljamo na prvo mesto izvršitev nalog, ki jih predvideva družbeni plan v takem obsegu, da ga bomo realizirali eno leto prej, moramo poznati temeljne druž- bene elemente, preko katerih bo- mo lahko to dosegli. Najodločil- nejši ključ k večjim uspehom v proizvodnji in s tem k hitrejše- mu dvigu osebne in družbene po- rabe, je brez dvoma povečanje de- lovne storilnosti proizvajalcev v gospodarskih organizacijah kakor tudi delavcev in uslužbencev v ko- munalnem, upravnem mehanizmu. Delovna storilnost delavcev in uslužbencev zavisi od mnogih fak- torjev objektivne in subjektivne narave. Osnovni element so nepo- sredna delavčeva zainteresiranost za izpopolnitev strokovnega zna- nja in sposobnosti za vodenje skupnih poslov v okviru podjetja ali ustanove in komune. Vsi vemo, kako je v lanskem letu v naših podjetjih odločilno vplival na povečanje proizvodnje in s tem tudi na osebni dohodek delavcev novi sistem delitve do- hodka in nagrajevanja po učinku. Ta sistem je obenem izpodbujal člane kolektivov k aktivnejšemu delu v organih družbenega uprav- ljanja, k strokovnemu in ekonom- skemu izobraževanju, h konstruk- tivnejši kritiki, k varčevanju in novatorstvu. Toda s samim siste- mom ni mogoče doseči vsega, kar je možno za povečanje delovr.e storilnosti. Storilnost dela v podjetjih se bo lahko povečala le ob pravilni poli- tiki zaposlovanja delovne sile. De- lovno storilnost je možno večati ob pravilnem omejevanju preko- mernega zaposlovanja nove delov- ne sile. Pritisk nezaposlene delov- ne sile v naši občini na podjetja je razmeroma močan. Največ po- vpraševanja je po nekvalificirani sezonski moški in ženski delovni sli. Tako je dobilo v lanskem letu zaposlitev 860 moških in 441 žensk, to je skupaj 1301 sezon- skih delavcev, poleg teh pa še 950 stalnih delavcev. Trenutno išče zaposlitev 421 oseb, in sicer 127 moških in 294 žensk. Nezapo- slene žene so po večini nekvalifi- cirane. Odpiranje novih delovnih mest pri nas še ni načrtno. Po perspektivnem planu b se lahko povečalo število zaposlenih v go- spodarskih organizacijah v pri- merjavi z letom 1956 za 37 odst. v treh letih pa se je že dvignilo število zaposlenih za 33 odst. Kljub nekaterim slabostim zabele- žimo v občini glede dviga produk- tivnosti dela dokaj pozitivne re- zultate. V zadnjih treh letih se je ta dvignila za 18 odst., čeprav smo uporabili doslej le 16 odst. po 5- letnem planu predvidenih investi- cij. V tem letu bomo morali še iz- popolniti način nagrajevanja de- lavcev po doseženem učinku na delovnem mestu, v okviru organi- zacijskih enot in po uspehu celot- ne gospodarske organizacije. De- lovnih mest s plačevanjem po učinku mora biti v naših gospo- darskih organizacijah in tudi ustanovah čim več. Nadalje bo treba dopolniti upo- rabo premijskega sistema z uva- janjem meril, ki jih je možno cb- jektivno ugotoviti. Sistem nagra- jevanja bo tem boljši, čim bolj bo delavcu evidenten neposredni uči- nek njegovega dela. Taki pogoji omogočajo tudi boljšo razporedi- tev delovne sile po resnični uspo- sobljenosti in po zahtevah delov- nega mesta. Skoraj v vseh naših gospodar- skih organizacijah je še vedno v ospredju vprašanje delmme disci- pline. Novi delavci iz podeželja prinašajo v podjetja lastnosti anarhičnega drobnolastniškega go- spodarjenja. Skoraj vsako podjet- je ima nekaj takih delavcev, ki si z delom v podjetju le dopolnjuje- jo zaslužek. Ti cesto ne prihajajo na delo dovolj spočiti in psihično pripravljeni, bodisi zaradi zapo- slitve doma ali pa zaradi neure- jenega osebnega življenja. Temu se ponekod še pridružuje zarstalo naziranje, da alkoholna pijača krepi delovno sposobnost. Stanje se je v znatni men izboljšalo' v iiekaterih podjetjih po uvedbi tople malice. Poleg navedenih po- gojev vpliva na večjo storilnost dela tudi dobra organizacija dela. Prav nesmotrna organizacija dela predstavlja v nekaterih naš.h sred- njih podjetjih glavni element vi- sokih lastnih stroškov. Ljudje se tu in tam upravičeno vprašujejo, kako more biti poslovanje tega ali onega gradbenega ali komunalnega podjetja ob sprehajanju nekaterih delavcev med delom in neekono- mičnem izkoriščanju materiala še rentabilno. V podjetjih, kjer de- lajo ob strojih in na smotrneje razporejenih deloviščih je stanje nekoliko ugodnejše. Navedel bi le nekaj slabosti pri organizaciji de- la: vsekakor je med prvimi slaba organizacija oziroma priprava de- lovnega mesta, dalje neekonomič- no izkoriščanje materiala, nepo- trebno sprehajanje delovne sile od opravila do opravila, zastoji zara- di okvar ali zaradi slabega vzdr- ževanja strojev, slabo povezovanje posameznih procesov v smislu te- kočega traku in podobno. Delovna sposobnost je odvisna tudi od strokovne sposobnosti de- lavcev in uslužbencev. Da bi iz- boljšali stanje v tem pogledu, smo ustanovili pred meseci v Ptuju Delavsko univerzo, ki bi naj kot občinska ustanova povezovala ter strokovno in organizacijsko usmerjala vse pošolsko izobraže- valno delo v občini. Za neposred- no izobraževanje delavcev v pod- jetjih se formirajo trenutno pri vseh večjih obratih izobraževalni centri. Nove oblike izobraž'?v?>'^''' morajo biti ekonomsko ia družbe- no utemeljene. Glede vsebine iz- obraževalnega dela moramo ugo- toviti, da vlada v izobraževalnih programih organizacij m ustanov še vedno težnji po splošnem iz- obraževanju. Razumljivo je, da mora biti .sleherni naš državljan široko razgledan, kulturen s smi- slom za kvalitetno umetnost in znanstvena dela. Zato ne smemo zamuditi nobene prilike, ki našim delovnim ljudem tako izobrazbo omogoča. Vendar moramo dati da- nes prednosti tisti izobraževalni dejavnosti, ki lahko največ pri- speva za naš hitrejši ekonomski in družbeni napredek. Nagle spremembe v proizvodnji zahtevajo splošno reformo vsega splošno-izobraževainega in stro- kovnega izobraževanja. Učni pro- grami morajo dobiti sodobnejšo in aktualnejšo učno in vzgojno vsebino. Stare oblik e šolanja je treba smelo zamenjati z novimi. Nove oblike šolanja kadrov mora- jo biti mnogo pestrejše kot je pe- stra problematika vsega našega ekonomskega in družbenega živ- ljenja, obenem pa mora sistem za- gotoviti kadrom možnost za ne- m.oteno prehajanje iz nižjih v viš- je oblike šolanja. V današnji fazi ekonomskega in družbenega raz- voja nam je potrebna široka in raznolika mreža strokovnih šol in raznih stalnih in občasnih oblik usposabljanja kadrov za kvalitet- nejše delo na delovnem mestu. Ra- zumljivo je. da bodo dobili v pro- cesu splošnega izobraževanja vse pomembnejšo vlogo tudi tisk. r?dio' film in televizija.« DNE "4. VmStCA 1960 PTUJSKI TEDNIK TR AN 3 Na otroški maškaradi v nedeljo, 2',». februarja, je bilo več mask kot gledalcev Za letcšnje pustno praznovanje bi lahko rekli, da je bilo množično. Zelo mnogo je bilo gledalcev povorke, ki jo je za 27. februar organiziralo Zgodovinsko društvo Ptuj, pa tudi pov-crka 1. marca, ki jo je organiziralo DPD »Svo- boda« Ptuj. V soboto, 27. februarja, in v torek, 1. marca, so bila g^ostišča in dvorane nabito polne veselih družb, ki so občudovale zanimive maske in navadne pustne šeme. Izredno mnogo je bilo tokrat ma- skiranih otrck, od cicibančkov pa vse do m.adine Mamice so pri- pravile mnogo pravljičnih oble'kc. odrasli pa so segli po starih »re- kvizitih« ali pa so pripravili nove domiselne maske. Najvažnejše je bilo veselo raz- položenje vseh. Kljub izločenim in použitim hektolitrom vina in dru- gih pijač, ki so jih použiii odrasli, je pustno razpoloženje lepo kon- čalo. vanja, zbira se članarina itd. Največ razprave je okrog občin- skih cest, ki so v precej slabem stanju. V nedeljo, 28. februarja, so bili v Juršincih in v bližnjih vaseh zbori volivcev, na katerih so razpravljali o sedanjem in bodočem delu krajevnih odbo- rov. Zborom volivcev so pri- sostvovali tudi zastopniki občin- skega ljudskega odbora in občin- skega odbora SZDL. Le 10 porok februarja v letu 1960 je bilo do konca februarja sklenjenih na Matič- nem uradu Juršinci le deset po- rok. Bili pa sta tudi dve zlati poroki, in sicer sta praznovala 31. januarja t. 1. 50-letnico skup- nega življenja in 81. in 83. let- nico življenja Holc Franc in žena Marija, medtem ko je njun sin Franček praznoval 45-letnico življenja ter 25-letnico javnega udejstvovanja in dela pri vzga- janju trsnih m drevesnih sad k. Druga zlata poroka pa je bila pri Cehovih dne 28. februarja t. 1., kjer sta Ceh Jože in Terezija po- leg 50-letnice zakona praznovala tudi sedemdesetletnico življenja. Vsi štirje zlatoporočeni so pridni čitatelji »Ptujskega tednika«, ki jim k obletnicam iskreno čestita. Poravnalni svet 4-krat zasedal Poravnalni svet Juršinci je do konca februarja štirikrat zasedal ter rešil precej spornih zadev. Rdeči križ v Juršincih V zadnjih treh mesecih so bila v Juršincih zdravstveno-prosvet- na in druga vzgojna predavanja za vaška dekleta. Tečaj je redno obiskovalo 27 deklet-članic RK iz Juršinc in okolice. Tečajnice so pridno sledile vsem predava- njem. Tečaj je vodil Franjo Kovačič, šolski upravitelj, predavali pa so še Franjo Fakin in Slavko Kosec, učitelja, ter Frida Glazer, zaščit- na sestra. Predavatelji so bili zelo zadovoljni, ker so tečajnice res pridno sledile predavanjem in prihajale vedno v polnem številu. SINDIKATI SINDIKALNI koledar F>redsedstvo Občinskega sindi- kalnega sveta je na svoji XVI. redni seji obravnavalo vprašanje Socialno-kadrovskih služb v podjetjih in Centrov za izobraže- vanje kadrov. Sprejeti so bili zelo pomembni sklepi in smer- nice, o katerih bomo FMsročali v prihodnji številki. Predsedstvo je tudi obravnavalo naToge v zvezi s pripravami na proslavo desete obletnice delavskega upravljanja. Sprejeto je bilo, da se skliče skupna seja predsed- stev Občinskega sindikalnega sveta, Občinskega odbora SZDL. Sveta »Svobod« in prosvetnih društev in predstavnikov ostalih organizacij in društev, na kateri bo širša razprava o bližnjih na- logah in izdelan enoten skupen program vseh proslav. Predsed- stvo je imenovalo petčlanski od- bor za proslavo desete obletnice delavskega upravljanja, v kate- rem so: Jože Segula, Feliks Ba- gar, Franc Vučak, Anton Potoč- nik in Albin F4šek. Odbor ima nalogo, takoj začeti s priprava- mi. Na skupnem posvetovanju pa bodo v odbor imenovani še predstavniki SZDL, »Svobode«, Delavske univerze, organov upravljanja, JLA in drugi. V soboto, dne 5. marca t. L, bo ob 14. uri v Sindikalnem domu železničarjev v Ptuju letni občni zbor Sindikalne podružnice Že- lezniških delavnic Ptuj, ki se ga bo udieležil član Občinskega sin- dikalnega sveta, tovariš Franc Vauda. V sredo, dne 9. marca t. 1., bo ob 16. uri na Občinskem sindi- kalnem svetu F^uj redna seja organizacijsko-kadrovske komi- sije Občinskega sindikalnega sveta F^tuj. Na seji bodo proučili do sedaj izvedene letne občne zbore in izdelali podrobnejšo analizo in oceno istih. V četrtek, dne 10. marca, bo ob 14. uri na Občinskem sindikal- nem svetu tretja redna seja ko- misije prosvetnih in znanstvenih delavcev. Na seji bodo obravna- vali vprašanje organizacijskih in političnih priprav na polletne konference, ki bodo v času od 25. marca do 10. aprila letos v vseh sindikalnih podružnicah sindikata prosvetnih in znan- stvenih delavcev. V petek, dne 11. marca t. 1., bo ob 16. uri 17. redna seja predsed- stva Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. V soboto, dne 12. marca, bo s pričetkom ob 14. uri v Domu »Svobode« v Majšperku letni občni zbor Sindikalne podruž- nice Tovarne volnenih izdelkov Majšperk. Občnega zbora se bo- sta udeležila predsednik Občin- skega sindikalnega sveta, član CS ZSJ Jože Šegula in član Ob- činskega sindikalnega sveta An- ton Kolenko. Istega dne bo ob 15. uri letni občni zbor Sindikalne podružnice Strojnih delavnic Ptuj v veliki dvorani komiteja. Občnega zbora se bo udeležil član predsedstva Drago Zupančič. V soboto, dne 12. marca, bo ob 16. uri v dvorani DPD »Svoboda« v Narodnem domu v Ptuju letni občni zbor Sindikalne podruž- nice Trgovskega podjetja »Pa- nonija« Ptuj, ki se ga bo udeležil tajnik Občinskega sindikalnega sveta Feliks Bagar. Pričakujejo, da se bo občnega zbora ude- ležil tudi predsednik Republi- škega odbora sindikata trgov- skih in gostinskih delavcev Slo- venije iz Ljubljane. Istega dne bo tudi letni občni zbor Sindikalne podružnice Zdravstvenega doma Ptuj, ki se ga bo udeležil član predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Adolf Praprotnik. Preteklo soboto, dne 27. fe- bruarja t. 1., je bil letni občni zbor sindikalne podružnice re- publiških cestarjev F^uj, ki se ga je udeležil član Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Viktor Makovec. Na ol?močju Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj je bilo doslej izvršenih 17 letnih občnih zbo- rov. Iz programa ObSS Ptuj V Lovrencu na Dravskem polju je bil tečaj prve pomoči Gasilsko društvo Lovrenc na Dravskem polju je končno lahko ugodilo želji svojega članstva po tečaju prve pomoči. Pri tem mu Je bil v pomoč šolski upravitelj Janez Pucko, predsednik orga- nizacije Rdečega križa Lovrenc. V Kidričevem je dobil, za tečaj strokovne predavatelje, Gasilsko društvo Lovrenc pa je zbralo prijave članov za tečaj. Tečaj prve pomoči je pričel 26. januarja t. 1., končal pa je 16. februarja. Predavali so trije zdravniki, dve medicinski sestri in laborant. Slušateljev je bilo 42, ki so redno hodili na preda- vanja in so na njih pridobili mnogo znanja in praktičnih iz- kušenj za pomoč najbližjemu v nesreči. Iz okoliških vasi je pri- hajalo na predavanja 20 sluša- teljev, iz Gasilskega društva Lo- vrenc pa 22 članov in članic. Ob koncu tečaja je bil izpit pred komisijo, ki je končal z uspehom, saj so vsi slušatelji za- dovoljivo odgovarjali na vsa vprašanja. JURŠINCI Živahno delo organizacij SZDL Delo v organizacijah SZDL je tudi na našem področju precej poživelo. So sestanki in posveto- Majšperk Tovarna volnenih izdelkov Maj- šperk ima letos v načrtu vrsto ne- odložljivih del, zato jo bo v krat- kem obiskala občinska lokacijska komisija, ki si bo na licu mesta ogledala lokacije in bo izdala po- trebne predloge odločb. Poleg ureditve sortimice in tr- galnice volne nameravajo preure- diti prircčno skladišče v predilnici in sanitarne prostore jedilnice. V sanitarnih prcstorih tkalnice na- meravajo obnoviti okna in vrata. Pri prostoru mokre apreture na- meravajo urediti skladišče kemi- kalij in popraviti streho nad bar- varno ter urediti in popraviti pro- store prvega nadstropja srednje stavbe Po ureditvi dvoriščne ka- nalizacije pred upravnim poslop- jem in skladiščem pomožnega ma- teriala nameravajo še preurediti vh-od v tovarno (vratarnico) ter urediti prrstor za shranjevanje koles, mopedov in mctornrh ko- les. Tudi nadstrešek med srednjo in p''edilniš'ko stavbo je potreben ureditve. Pri vhodu v tovarno bo- do še pot>ravi'i in uredili oqrajo. D:^vozno cesto bedo uredili ter zai- varovali vhcd v tovarno izpod žič- nice. Z vsemi temi deU nameravajo začeti brž ko horl-^ d-obili vse no- trebne <>d-i^r-tve. končali pa bi jih radi še letos. Popis borcev In poSItičnih akt i- vist0¥ do 20. mar^a 1960 Na območju mariborskega okraja bodo, do 20. marca t. L, z anketnim popisom zbrani po- datki vseh borcev in organizira- nih političnih aktivistov, ki so pred 9. septembrom 1943. leta pričeli sodelovati z OF in NOV. Popis bodo opravili Občinski ljudski odbori ob pomoči organi- zacij ZBNOV, ki so že opravile popise, vendar so ljudski oblasti, ki je prevzela od organizacij ZBNOV skrb za .stare borce in revolucionarje, potrebni podatki, ki jih še nima. Ta popis organizira oddelek za družbene službe pri Okrajnem ljudskem odboru, ki je posebej opozoril Občin.ske ljudske odbore, da je ta popis občinskih in kra- jevnih odborov, ne pa skrb or- ganizacij ZBNOV, ki bodo sicer pomagale. ŠOLSKA ZADRUGA TUDI NA ŠOLI FRANCA OSOJNIKA V PTUJU Uprava osemletke Franca Osoj- nika v Ptuju se zavzema pri me- rodajnih forumih, da bi ji bilo dodeljenih v bližini 10 arov zem- lje. da bi se na njih zadruga lo- tila dela. Delo Rdečega križa v Vidmu Marljiva osnovna organizacija RK v Vidmu je prejšnjo soboto polagala obračun svojega dela. V lepo okrašeni učilnici se je zbralo številno članstvo. Iz po- ročila predsednice tov. Marije Segula smo zbrali naslednje po- datke: Pri pridobivanju novih članov je bila organizacija zelo agilna in je v preteklem letu sprejela 100 novih članov, tako jih je se- daj 502. Na območju osnovne organizacije RK deluje 7 omaric prve pomoči, ki so nudile prvo pomoč v 280 primerih. Prostovoljnih krvodajalcev je v preteklem letu pridobila 180. kar je glede na plan presegla za 60 in je v krvodajalski službi med najboljšimi v občini. Organizacija posveča vso skrb podmladku RK, ki šteje skupaj na obeh šolah v Vidmu in Selah 245 članov. V Tednu RK in TBC so akti- visti obiskovali TBC-bolnike na domu. kakor so tudi socialno ogroženim nudili pomoč. Da je članstvo pripravljeno pomagati bližnjemu v nesreči, vidimo, da so člani RK priskočili na pomoč vaščanu-pogorelcu ter mu po- magali pri delih za novi dom, ob- delali so mu zemljo ter pomagali ori spravljanju pridelkov. Zelo aktiven je higienski aktiv, ki daje članstvu napotke o pravilni prehrani, o higieni, ter skrbi, da ie okolica studencev čista itd. Problem organizacije je voda za hribovite kraje. Osnovna organi- zacija RK ie v lanskem letu pre- iela pomoč v hrani v vrednosti ROO.OOO din. ki jo je razdelila med socialno ogrožene in TBC-bol- nike. Organizacija je sprejela na- lednje sklepe: pridobivati nove •*lane. oskrbovati transfuzijsko ••»ostajo Ptuj s krvodaialci. ored- '^sem pa organizirati predavanja o zdrav.stveni vzgoji zp članstvo in organizirati razne tečaje. Gasilsko društvo šikole bo gradilo orodjarno Gasilsko društvo Šikole se pri- pravlja na dcgraditev orodjarne. Dosedanji prostori Gasilskega doma so pretesni za vzdrževanje in pravilno skladiščenje orodja in opreme. Z dograditvijo orod- jarne bodo pridobili tudi prostor Za sestanke in tečaje. Sikole in okolica bosta imela prepotreben prostor, ki ne bo služil samo ga- silskemu društvu, ampak tudi Vsem drugim množičnim organi- zacijam. Gasilsko društvo Šikole je že pripravilo nekaj gradbenega ma- teriala, ki so ga prispevali prebi- valci iz okolice Šikole. Upravni odbor Gasilskega dru- štva Šikole se tem potom vsem lepo zahvaljuje. GD Šikole Avtobus hidi v Lovrenc Vaški odbcr SZDL pri Lovrencu na Dravskem polju se je obrnil na Občinski ljudski odbcr Ptuj. da b vplival na to. da bi se seda'nja av- tobusna proga Ptuj—Cirkovce po- <^aljšala čaz Lovrenc in Apače. To svojo željo utemeljuje pre- t>ivaistvo pri Socialistični zvezi tem, da sta Lovrenc in Apače da- leč cd železniške proge in blizu avtobusne zveze. Vedno več ljud ^^aja dnevno v Ptuj po raznih <^avkih, zaradi česar b; bilo po- trebno ljudem omcgočiti potova- v Ptuj z avtobusom, ker je na vlak. Npvi trgssvlni ..Borovo" in „Jyi3Plastika" v Ptuju Jugoslovanski kombinat gume in cbutve »Borovo« in Tovarna »Jugolastika« Split nameravata sodelovati v Ptuju pri graditvi novega poslovnega enonadstrop- nega poslopja na prostoru med Trstenjakovo in I.ackovo ulico nasproti železniške rampe na Ormoški ccsfi. Ta nova stavba bo zavzemala de! prostora, kjer je stalo svojčas skladišče in bo zakrivala vzhodno stran sosed- nega stanovanjskega in poslov- nega poslopja Kmetijske proiz- vazalne zveze Ptuj. Večji del pritličnih prostorov omenjene nove stavbe želi imeti »Borovo« za prodajo gumijastih izdelkov in obutve, preostali pri- tlični prostor pa želi imeti »Jugo- plastika« .Split za prodajo svojih izdelkov. Pred nedavnim sta bila v Ptu- ju predstavnika Kombinata »Bo- rovo« in sta se s predstavniki Občinskega ljudskega odbora dogovorili glede lokacije nove stavbe, graditve in prispevka teh podjetij pri graditvi. Stanovan.jsiki blok v Kidričevem v svetlobi spomladanskega sonca Obvestilo Obveščamo potnike, da smo na progi Maribor-Ptuj- Maribor dodali 4 vožnje, tako da bo avtobus vozil ob delav- nikih tudi: 6.15 15.30 odh. Ptuj prih. 15.00 21.00 6.37 15.53 Starše 14..38 20.37 7.00 16.20 prih. Maribor odh. 14.15 20.10 Avtobus vozi od 7. marca 1960. dalje, v ostalem ostana vozni red te proge nespremenjen. »AVTOBUSNI PROMET« Maribor Žrtve zadnjega potresa Agadir, 3. marca (AFP-AP). Ka- tastrofalni potres v Agadlru je po- vzročil razburjenost in žalost po vsem svetu. Iz raznih dežel so že poslali sožalja, obenem pa so izra- zili pripravljenost, da priskočijo na pomoč preživelim žrtvam. Francoski Rdeči križ, švicarsko združenje Rdečega križa in Rdeči križ iz Osla, Haaga, Italije in Francije so poslali že zdravniško osebje in zdr.-vila ter večje količine hrane in oblek. Tudi Izrael je izrazil pripravlje- nost, da na kraj nesreče pošlje zdravnike ter hrano. Mednarodni Rdeči križ je preko svojih organi- zacij pozval, naj v Agadir pošljejo deset kirurgov in 20 medicinskih sester. Iz Zahodne Nemčije so vče- raj dopoldne odletela tri letala z zdravniki in zdravniškim osebjem. Oxfordski odbor za pomoč žrtvam je že zbral pet tisoč funtov šterlin- gov. Iz Francije je doslej odpoto- valo 85 zdravnikov, obenem pa so pripeljali več ton hrane. Ameriško letalstvo je organiziralo zračni most med Agadirjem in nekaj transportnih letal je že odletelo v Maroko. V teh letalih so poleg re- ševalnih skupin še stroji za od- stranjevanje ruševin: buldožerji, sanitetni avtomobili. aparati in drugo. V Agadir je odplulo tudi pet nizozemskih vojnih ladij ter ameriške ladje, ki so bile pravkar v Sredozemskem morju. Pogled na Agadir je žalosten. Reševalne skupine delajo nepreki- njeno v izmenah, čeprav so delovni pogoji težki zaradi neznosne vro- čine in pomanjkanja vode. Iz posa- meznih ruševin še vedno slišijo krike zasutih ljudi. Poleg Maro- kancev je v Agadiru izgubilo živ- ljenje tudi precejšnje število tuj- cev. Umrlo je več sto Francozov, nekaj Britancev ter nekaj sto Span- cev. V Agadiru je živelo okoli tri tisoč Spancev, predvsem trgovcev in uradnikov. Po podatkih mednarodnega seiz- mološkega centra v Strasbourgu je bil epicenter potresa v neposredni bližini mesta in zato je prišlo do katastrofe, za katero menijo, da je največja v 20. stoletju. Doslej so iz- kopali 800 mrtvih ljudi, domnevajo pa, da je v arabskem predelu me- sta izgubilo življenje štiri tisoč, v evropskem pa še 1200. včeraj bi morali v Maroku prosla- viti dvoletnico neodvisnosti, zaradi nesreče pa so v deželi proglasili splošno žalovanje. Maroška vlada je včeraj sklenila, da bodo mesto Agadir obnovili in doslej je že več dežel ponudilo gmotno pomoč, da bi vsaj za prvo silo zacelili rane ter obnovili življenje v tem turistič- nem in pomorskem mestu. Kralj Mohamed V. je poudaril, da m.orajo obnovitvena dela zaključiti v enem letu. to je do 2. marca prihodnjega leta. Na tisoče prebivalcev maroškega pristanišča se je nastanilo v tabo- riščih zunaj mesta. Strah pred no- vimi potresi še ni minil. Agadir je obkolila vojska, ki preprečuje do- stop v mesto. Ukrenili so vse, da bi preprečili tatvine in širjenje raz- nih nalezljivih bolezni. V Agadirju še vedno ni vode niti elektrike. Maroška radijska postaja je že ob- javila imena žrtev in poslanice pre- živelih svojim družinam. V mestu tava okrog ruševin na tisoče ljudi, ki iščejo svoje najbližje ali poma- gajo odstranjevati ruševine. STP AV 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 4. MARCA 1960 Šolska reforma OCENJEVANJE in napredovanje učencev Seznanimo se z določbami o ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli, ki jih je uveljavil zakon o osnovni šoli in ki jih bomo že izpolnjevali v te- kočem šolskem letu. Najvažnejše med njimi dolo- čajo: 1. da učitelji ob vzgojnem in izobraževalnem delu vse leto preizkušajo napredek učencev. Pri tem ugotavljajo stopnjo in kakovost njihovega znanja, nji- hove subjektivne in objektivne pogoje za učenje, razvojno stop- njo kolektivne zavesti in sposob- nosti ter njihove delovne navade in prizadevnost. Te ugotovitve pa izraža učitelj z ocenami. 2. da učenci do vključno če- trtega razreda praviloma napre- dujejo v naslednjem šolskem letu v višji razred. Ce razredni učitelj meni, da bi bil zaradi na- predovanja v višji razred otež- kočen razvoj in uspeh učenca, ki se je na splošno slabo učil, lahko po posvetovanju s starši odloči, da mora učenec razred ponavljati. 3. da učenci petega do sedme- ga razreda napredujejo v višji razred tudi, če imajo največ dve negativni oceni. Vendar pa lahko razredni zbor po posveto- vanju s starši odloči, da učenec, ki ima dve negativni oceni, po- navlja razred, če smatra, da bi bil zaradi napredovanja v višji razred otežkočen otrokov na- daljnji razvoj in uspeh. 4. da učenci osmega razreda uspešno zaključijo šolanje, če so ocenjeni s pozitivnimi ocenami iz vseh predmetov. Učenci osme- ga razreda, ki so ob koncu šol- skega leta ocenjeni z negativno oceno iz enega ali več predme- tov, lahko z izpitom popravijo negativne ocene. To so nekatere najvažnejše določbe zakona o osnovni šoli, ki so že uzakonjene in s tem veljav- ne v šolskem letu 1959/60. V ce- lotnem reformnem procesu, ki je zajel našo osnovno šolo, pome- nijo določbe velik korak naprej v prizadevanju za novo, sodob^- nejšo šolo, ki je v polnem pome- nu besede družbena ustanova in prispevek k demokratizaciji šole. Važne so za celotno družbo, po- sebej seveda za otroke in starše, ki ob njih dobe tudi nove pra- vice in dolžnosti. Ene in druge si moramo ogledati natančneje! a) Z družbenega in pedagoške- ga vidika je bržčas največja pri- dobitev v tem, da sta po novih zakonskih določbah šola in uči- telj ob svojem vzgojnem in izobraževalnem delu dolžna spremljati in preizkušati otroko- vo rast in napredek, ugotavljati pogoje za njegovo učenje, nje- gove delovne navade, prizadev- nost itd. S tem je postal otrok subjekt vzgoje, učiteljeva pozor- nost ne bo več usmerjena samo na snov, oblike in metode posre- dovanja učne snovi, temveč v enaki meri tudi na samega otro- ka, njegovo rast, njegovo delo, težave, ki jih mora premagovati, razmere, v katerih živi, skratka, na njegovo osebnost — na to, kako se mlad človek razvija in vrašča v svoje življenjsko okolje. Vse to bo učitelj upošteval, ko bo vrednotil učenčev napredek, ki ga bo izrazil ob polletju v šte- vilkah, na koncu šolskega leta pa v številkah in besedi. b) Za starše je zlasti pomemb- na tudi določba, po kateri učenec do četrtega razreda načeloma napreduje v višji razred, od pe- tega do sedmega razreda pa na- preduje v višji razred tudi z eno ali dvema negativnima ocenama. Družbeno, pedagoško in psiho- loško je takšna določba v načelu sprejemljiva in utemeljena, saj vemo iz dosedanje prakse, koliko napak in včasih tudi krivic smo zagrešili z dosedanjim togim, pedagoško in psihološko zasta- relim načinom ocenjevanja. Ven- dar pa bi lahko močno škodovali samemu otroku, kakor tudi ce- lotni družbi, če bi na te določbe gledali šola in starši tako, kakor včasih slišimo ljudi, ki se niso poglobili v njihov pomen tega, češ: »Otrok zdaj tako ali tako napreduje, pa če zna ali ne zna. Saj je vseeno!« Prav v besedi »vseeno« se skriva velika nevarnost. Na eni strani kaže nerazumevanje ali pa napačno tolmačenje naših reformnih prizadevanj, ki gredo za tem, da v novi šoli ne more več vladati duh iz preteklosti, ko je bila s številko izražena ocena najvsžn-^iša in najm-^nej^a vzp>odbuda za otrokovo delo njegov napredek v šoli. Na dru- gi strani pa beseda »vseeno« kaže nerazumevanje prizadeva- nja, da tudi šola, kakor vse drugo v življenju, postane v resnici naša, to je družbena in da ima sleherni državljan, posebej pa še sleherni oče in mati do nje svoje pravice in dolžnosti. Prav tako, kakor bo moral po novih določbah učitelj spremljati raz- voj in napredek celotne otrokove osebnosti, da bi mu lahko čim- več pomagal v tem napredku, so odslej dolžni ta razvoj spremljati tudi starši — oče in mati. Skrb za otrokovo rast in napredek je tudi državljanska naloga staršev in če je ne bodo izpolnjevali skrbno, nam samo prizadevanje šole ne bo moglo roditi uspehov, ki jih pričakujemo od reforme. Prav ob tem vprašanju se bo brž- čas marsikje razvilo prvo in naj- tesnejše sodelovanje šole in dru- žine, ob njem se bo razvijala in oblikovala skupna skrb in pomoč otroku in razbilo napačno gle- danje, da je strah v obliki ocene najmočnejše in najboljše sred- stvo za otrokov napredek. Lov za odličnimi ocenami kakor tudi boj, da otrok zlepa ali žgrda napreduje v višji razred se bo moral umakniti edinemu pravil- nemu stališču: pomagati otroku in mu ustvariti vse pogoje, da bo lahko do najvišji mere razvijal vse svoje sposobnosti in pozitiv- no oblikoval svojo celotno oseb- nost. To pa zdaj v sodobni šoli in napredni družbi ni več samo stvar in naloga šole, temveč tudi družine. c) V osmem razredu zaklju- čijo učenci uspešno šolanje, če so pozitivno occnjeni iz vseh predmetov. Določbe novega za- kona o osnovni šoli pa vsem učencem dopuščajo, da lahko z izpitom popravijo eno ali več negativnih ocen. Dve stvari sta važni v teh določbah: prva, da učenci lahko napravijo izpit iz enega ali v e č negativno ocenje- nih predmetov. Po novem torej merilo za popravni izpit v osmem razredu nista dve negativni oce- ni, kakor doslej, učenec lahko napravi izpit tudi iz več pred- metov. Razen tega popravni iz- piti tudi niso več časovno ome- jeni. S tem novi zakon tudi pravno uveljavlja našo družbeno skrb in humanost, ki teži za tem, da mlademu človeku zaradi mla- dostne lahkomiselnosti, težavnih življenjskih pogojev, zaradi ka- terih ne more redno v šoli na- predovati, zaradi počasnejše du- ševne ali telesne rasti itd. ne zapremo vrat do nadaljnjega napredovanja v široko življenje in življenjsko dejavnost. Vladimir Cvetko v reviji »Otrok in družina«, 11-1960 Kulturni dom v Zavrču Leto 1959 pomeni za Zavrč leto gradbene aktivnosti v naj- večji meri po zaslugi Kmetijskega gospodarstva Zavrč, ki je zgradi- lo novo hmeljsko sušilnico in bilo pobudnica za zgraditev kulturne- ga doma s prostorno kino dvora no. KG Zavrč ima tudi največ materiailnih zaslug, da je zgradba danes že tako daleč. Tako se obetajo tudi temu delu Haloz lepši nedeljski in ostali dnevi, saj bo nov kulturni dom se dež kulturne dejavnosti. V njem bodo seje in sestanki, raizna pred avanja, kino predstave in gledali- ška gostovanja. Če bo šlo po sreči in če bo kaj denarne pomoči še od drugod, dvorana še letos gotova in opremljena. Marec 1960 kulturno živahen v nedeljo do^poldne, 28. febru- arja t. 1., smo bili presenečeni v gledališču nad mladinsko igro »Pehta«, ki so jo pripravili sami mladinci. Dvorana je bila nabito polna gledalcev. Igrali so dijaki in vajenci. Vloge so bile dobro razdeljene. Zelo skrbno so poda- jali. Seveda se še nekaterim vidi, da so bili prvič na odru, vendar ne bodimo malenkostni. Igro bodo ponovili v nedeljo, 6. marca t. 1., ob 10. uri dopoldne za mladino in popoldne ob 16. uri za odrasle. Že po prvi pred- stavi naj zaupamo vsem igralcem iskreno željo gledalcev, nag bi še naprej tako z veseljem delali in se pridno učili, pa lx) odstra- njena vrzel, ki je nastala ob sta- rejših igralcih. Prav, če jih bo nadomestila mladina. V ponedelj»?k, 7. marca t. 1., bodo začeli v gledališču v Ptuju z rednim gostovanjem popularni pevci zabavnih melodij. S temi nastopi bo zopet izlpolnjena ena izmed kulturnih želja Ptujčanov. Ptujčani smo za las podobni lju- dem vseh ostalih mest naše do- movine, ko gostuje n. pr.. Ivo Ro- bič ali kdo drugi v našem kraju. Rodni in pomožni sedeži v dvo- ranah so vedno razprodani. Takš- nih koncertov je v drugih mestih vpč kot v Ptuju, zato ni čudno, č? je naval na karte v danem primeru toliko večji. Enako bo r>h n"tju Vukova. Novakove in drugih. V bližnji bodočnosti dobimo obisk »Svobode« iz Slovenske Bi- strice, ki bo v Huju uprizorila dramo »Zvezde so večne«. Obi- skala nas bo tudi »Svoboda« iz Ljutomera, ki bo pravtako nasto- pila z igro. Gostovalo bo v Ptuju še Slovensko nar<>dno gledališče Maribor. Ta mesec bo tudi revija dramskih skupin iz ptujske ob- čine. Lansko leto je bila v Ptu.iu okrajna, leto^ pa bo občinska revija. Razna društva bodo na- .stopila v gledališču s svojim pro- gramom. Tako se lahko ta mesec vese- limo vnste prireditev v ptujskem gledališču. V kolikor bo naval ob prvi predstavi za vstopnice prevelik, bo pač potrebno misliti na po- novitev, ker je razumljivo, da bi čimveč ljudi iz teh krajev rado doživelo lep večer in so mnogi zelo prizadeti, ki se zanimajo za našo kulturno dejavnost, nimajo pa, žal, srpčc priti do vstopn.ic. P-r HUMOR »Janez, že zopet siliš v go- stilno! Pnhodnjo sredo morava položiti delež za potrošniški kre- dit !« »Kar potrpi, dotlej .se bom že vrnil!« Ptujski akademski klu^ se je, kakor vsi ostali akademski klubi, preimenoval v Klub ptujskih štu- dentov. Do tega preimenovanja je prišlo na zahtevo Univerzitetnega odbora Zveze študentov Jugosla- vije, ki je ohranil naslov »aka- demski« samo za akademije, za združenja in klube ostalih fakultet pa je uvedel naziv »študentski«. Tudi ptujski študentje so se morali odreči prejšnjemu naslovu in so svoj klub preimenovali v Klub ptujskih študentov. Študentski ples, ki ga je orga- niziral Klub ptujskih študentov, je zadovoljil številne in stalne ob- iskovalce te elitne prireditve, ka- kor tudi prireditelje — študente same. Glavnemu cilju prireditve, zagotoviti nekaj denarnih sred- stev, je bilo zadoščeno, saj se je prej popolnoma suha študentska blagajna deloma napolnila. Prvot- no namero, da bodo šli vsi najde- lavnejši študentje brezplačno na Pohorje, so zaradi pomanjkanja snega spremenili in bodo raje v mesecu marcu obiskali Krvavec. Tega brezplačnega izleta se bodo lahko udeležili tudi ostali štu- dentje, ki pa bodo morali porav- nati vse stroške sami. Za lepo uspeli »Študentski ples« pa se morajo študentje zahvaliti vsem tistim, ki so kakorkoli po- magali pri organizaciji, predvsem pa številnim ptujskim podjetjem, ki so uvidevno priskočila na po- moč in nudila študentom vse za- željeno. Klub ptujskih študentov je or- ganiziral informativni sestanek o študiju na univerzi in nanj pova- bil zadnja dva letnika ptujske gimnazije. Že v prejšnjih letih se je pokazalo, da so takšni sestanki koristni in da marsikomu pripo- morejo do tega, da se lažje od- loči za študij na univerzi. Štu- dentje so govorili o reformi štu- dija na univerzi, o načinu študija, o težavni izbiri poklica in o po- manjkanju stanovanj v Ljubljani. Predstavniki posameznih fakultet so nato pripovedovali o delu in programu svojih fakultet in se- znanjali dijake z vsemi lepimi in senčnimi stranmi bodočega štu- dija. Tudi ptujski študentje-košar- karji ne mirujejo, temveč redno trenirajo in izpopolnjujejo svoje znanje. Težava je le v tem, da ni- majo telovadnice in se morajo vedno znova boriti za prostore. Študentje se vedno znova sprašu- jejo, zakaj imamo v Ptuju tako lep in velik športni objekt in športni društvi »Drava« in TVD »Partizan«! Mislimo, da zato, da bi ti dve društvi organizirali prav vse športne panoge in da bi bili v svojem delovanju manj eno- stranski. Košarkarski aktiv Kluba ptuj- skih študentov je kolektivno ob- iskal nekaj kvalitetnih košarkar- skih tekem v Ljubljani in tako še obogatil program svojega dela. Čez nekaj dni se prične ha uni- verzi letni semester tega šolskega leta. Vsem ptujskim študentom želimo mnogo uspehov ter plod- nega dela pri .študiju in pri delu v svojem klubu! -tf Literarrsi list »Nagelf*« izhaja v Ptuju Tudi literarni in likovni krožek Osnovne šole Franca Osojnika v Ptuju je začel izdajati literarni list »Nagelj«, ki ga tiska Ptujska tiskarna na 24 straneh formata 24 X 17 cm. Prva številka je izšla letos ob Prešernovem dnevu. V njej so ob- javljene pe.smice. črtice in drugi sestavki ter risbe 36 učencev te šole. Nastanek lista je podprlo ne- kaj ptujskih kolektivov. Tako je tudi literarni in likovni krožek osnovne šole Franca Osoj- nika ustvaril možnost in priliko svojim članom in drugim literar- nim talentom, da bodo lahko ob- javljali svoja začetna dela in da Jih bo spoznala javnost z območ- ja tudi te šole, ki ^e veseli uspe- ha in napredka naših najmlajših. Markovčani in okupator (Nadaljevanje) O Lojzetu Štrafeli pripove- duje Kostanjčeva tetka: »Avgu- sta so mi priporniki na Borlu pripovedovali, da se bomo uprli, da fantje že odhajajo v gore. Ko smo nekoč stali v gručah s svojci in so bila naša srca polna črnega obupa, je stopil k naši gruči Loj- zek Strafela. Se sedaj ga vidim pred seboj. V ustih sta mu manj- kala dva zoba, ki so mu jih izbili gestapovci. Po obrazu in rokah je imel črne podpludbe od udar- cev, vendar je rekel: »Proč solze in kvišku glave, naj naši krvniki ne uživajo ob našem trpljenju, ampak naj vidijo samo naš po- gum in odpor.« Lojzetove besede so me odslej spremljale povsod. Dne 23. septembra 1941 je bil Lojze ustreljen z 9 tovariši na dvorišču mariborskih zaporov. Tovariši, ki so bili z njim v za- poru in so ostali živi, pripovedu- jejo, da je šel v smrt z nezaveza- nimi očmi. Preden pa so krvniki uničili njegovo mlado življenje, je zaklical: »Ubijte nas, toda ne pozabite, da bo iz naše krvi zra- sla nova, svobodna Jugoslavija!« Ime Lojzeta Strafela je vkle- sano med imeni 800 talcev na spominski plošči v Mariboru. Okupatorjeva žrtev na Velikem vrhu pri Borlu Mali kmet Janez Primožič iz Markovec je dočakal okupacijo, ko je bil star 34 let. Pri »Sokolu« v Markovcih je bil blagajnik. Na člane telovadnega društva »So- kol« so Nemci zelo pazili, saj jim niso zaupali, da bi se mimo vži- veli v okupatorjevo fašistično oblast. Tako so skoro vse »So- kole« spravili »na varno«, to je, v zapore. Primožiča so 20. juli- ja 1941 iskali na njegovem domu, a ga niso našli. Pozneje so prišli še trikrat ponj, a so ga zaman iskali. Hišo so vso premetali, on pa se je skrival na koruzni njivi. Od tam je odšel na domači ske- denj, kjer se je skrival sedem mesecev in pol. Za njegovo skri- vališče ni vedel nihče drugi, ra- zen njegove žene in svakinje, ki sta mu nosili hrano. Primožič se je kmalu naveličal samotnega skrivališča in morečega brez- delja. Novembra 1941 je nena- doma prišel s skednja. Na rami je imel puško. Napotil se je proti žandarmerijski postaji. Žena ga je hotela zadržati, češ, da gre v smrt. On pa ji je zatrdil: »Ni- komur nisem storil nič žalega!« Nemci so ga seveda takoj zaprli, naprej v ptujske zapore, nato pa na Borlu, odkoder je po devetih tednih pobegnil. Skril se je v ka- nal ob Dravi in tam prečepel dolgo v vodi do vratu. Izdal ga je cestar iz Haloz. Gestapovci so nesrečnega ubežnika ujeli in ga zaprli v klet na Borlu. Ob prvi priložnosti jim je spet ušel, a žal so ga pašli, ga do smrti pretepli in nazadnje ustrelili. Njegova rana na prsih je bila tako velika, da so se skozi njo videla pljuča. Zapisek v šolskem arhivu O tragediji Janeza Primožiča je med šolskimi akti na šoli v Markovcih napisano v šolskem mesečnem poročilu za julij 1942: »Pred kakimi šestimi meseci se je javil na orožniški postaji v naši vasi domačin v skrajno bed- nem stanju. Ooborožen je bil z nabito puško. Prebil je sedem mesecev na skednju svojega po- sestva, kjer so ga vzdrževali svojci. Očividno so mu popustili živci, ker se je javil orožnikom. Pred kratkim so ga ustrelili na begu. Da bi preprečili možne demonstracije pri pogrebu, je odredil župan v soglasju s tajno policijo pogreb na Borlu. Po ne- sporazumu so krsto odprli in svojci so videli mrtveca. V zvezi s tem krožijo grozotne govorice. Doslej je bilo prebivalstvo ob- čine Markovci dobrovoljno in pripravljeno sodelovati. V zad- njih mesecih pa je nastopil pre- obrat v mišljenju domačinov, ki se kaže v čudni zadržanosti tudi napram učiteljstvu. V sredo, dne 17. julija 1942 so banditi ob 11. uri zvečer streljali na pomožnega orožnika Riwa na cesti Domava- Spuhlja. Vse to neugodno vpliva na ljudsko razpoloženje.« LITERARNI LIST ^naidihaiia iz Hnidine" Literarni krožek Osnovne šole v Hajdini pri Ptuju je začel že lan- sko jesen z izdajanjem šolskega lista »NAJDIHOJCA IZ HAJDINE«, s prispevki učencev in mladincev te šole. Skrb zanj je prevzel uredniški odbor, za tiskanje pa so se spo- razumeli s Ptujsko tiskarno. Dru- ga številka lista je izšla ob Pre- šernovem dnevu, prva pa lani ob Dnevu republike. Naslovno stran lista je ilustriral Alojz Kokol, uče- nec 8. razreda. List ima 24 stra- ni formata 24 X 17 cm in je tiskan na knjižnem papirju. Finančno $ta list ob ustanovitvi podprla Kme- tijska zadruga Hajdma in Trgov- sko podjetje »Izbira« Ptuj. Uprava šole v Hajdini, učitelj- niški odbor kažejo za svoj lite- nišk odbor kažejo za svoj lite- rarni list izredno zanimanje, skrb in veselje, in so prepričani, da bo prihodnja številka, ki bo izšla ob 1. maju predstavila javnosti z ob- močja te šole nove literarne in likovne talente, lepo število pa id jih spoznali že iz prvih dveh šte- vilk. Uredniški odbor Marlfive Čebele Da nabere en kilogram medu, mora čebela narediti 120.000 do 150.000 poletov in obiskati okrog pet milijonov cvetov. Iz tega se vidi, da je delo čebele zelo napor- no in da se med ne nabira tako hitro, čeprav čebela opravlja to z veliko hitrostjo. Čebela leti s hi- trostjo 65 kilometrov na uro in če bi imela dovolj hrane, bi lahko v 25 dneh obletela zemeljsko oblo. Tovarna perila in konfekcije ,,DELTA" PTUJ DELAVCI, DELAVKE! Pri delu se boste nofudobneje počutili v delovnih in zaščitnih oblekah v različnih barvah in izvedbah, ki so izdelane v naši tovarni! # Naša trgovina za malo prodajo v zgradbi tovarne, PTUJ, Srbski trg štev. 6-8. PTUJ. DNE 4. MARCA 1960 PTUJSKI TEDNIK STRAN 5 Elekirični avtomobil - tokrat res Elleiktrični avtomobili nLso nova stvar. V prvih letih avtomobiliz- ma je bilo v prometu precejšnje število vozov z električnimi mo- torji. Ti vczcvi niso bili kdo ve \kako ekonomični in kmalu jih je eksplozivni bencinski motor po- tisnil v ozadje. Do nedavnega so se z električnimi avtomobili vozili samo otroci v zabavnih parkih. Tcda dva ameriška inženirja sta konstruirala prpd nedavnim mo- del avtcmobila na električni po- gon, ki je povsem ekonomičen. Kaže, da bedo te avtomobile v kratkem izdelovali v velikem šte- vilu. O prednostih eleiktričnega pogona nam pričajo trclejbusi, ki so mncgo bolj ekcnomični od av- tobusov z bencinskim motorjem, žal pa je njdhovo gibanje omejeno zaradi električne mreže, ki jih na- paja z električno energijo. Pogonski del električnega av- tomobila je v zadnjem delu. Zad- nja os z diferencialom je popol- noma ista kot pri navadnih avto- mobilih. Iz nje vodi navzgor krat- ka vertikalna os do pogonske škatle z zcbčniki, ki je nad osjo. Na obeh straneh te škatle sta dva elektromctc£ja z moičjo dve in pol konjskih sil. S skupno močjo petih konjskih sil lahko razvije elek- trični avtomobil brzino 100 km na uro, ker je pvogcn vozila z elek- tričnim motorjem štirikrat učin- kovitejši cd pcgona z bencinskim motorjem To zlasti glede na to, ker ima električni avtomobil v primerjavi s kompliciranim ben- cinskim motorjem očitne pred- nosti. Poleg enostavne konstrukcije je električni pK>gon avtomobila ma- lone brezšumen. Na električnem avtomobilu, ki sta ga omenjena ameriška inženirja imenovala »Vol- ta«, služijo za zavoro običajne hi- dravlične zavore, medtem ko pred- videvajo za serijske tipe električ- ne zavore, ki so mncgo zaneslji- vejše in učinkovitejše od hidrav- ličnih. Same motorje bo p>oganja- la vrsta baterij, ki so razmeroma lahke, polnijo pa se s ix>močjo vgrajenega transformatorja z eno- stavnim prikloipcm v mestno elek- trično mrežo. To je seveda le ne- kaj značilnosti električnega avto- mobila, ki sta ga konstruirala omenjena ameriška inženirja. Konstruktorja pa tudi predvi- devata, da bo mogoče z nadalj- njim izprpolnjevanjem baterij za- gotoviti 300-kilometrski radius eleiktriičnemu avtomobilu z enkrat- nim polnjenjem baterij, in to za ceno 250 dinarjev. Prav tako pred- videvajo namesto sedanjih ben- cinskih po-taj akumulatorske po- staje, kjer bo mogoče v kratkem času zamenjati izpraznjene bate- rije z novimi. Vse ostalo bo po- kazal — čas Zadnji dnevi slovenske- ga rudnika železa Največji slovenski rudnik železa se zelo razlikuje od drugih, pred- vsem zato, ker leži pod morjem in tudi zato, ker so ga izkori^ali zelo kratek čas. Pravzaprav je to trup italijan- ske prekooceanske ladje REX, ki je imela 50 tisoč ton in so jo za- vezniški lovci potopili blizu slo- venske obale med Koprom in Izo- lo. Več kot deset let že režejo trup potopljene ladje, ki predstav- lja veliko nevarnost za plovbo. Ve- like kose železa in jekla sprav- ljajo na obalo, cd koder jih po- tem prepeljejo na Jesenice. V že- lezarni pretopijo staro železo v nove izdelke. Ta nenavadni rudnik, ki je dal slovenskim metalurškim podjet- jem preko tisoč vagonov železa in jekla, bo kmalu prenehal obrato- vati, kajti iz morskega dna po- birajo zadnje ostanike nekdanjega prekooceanskega velikana. 100.000 let star mamut v dolini reke Manzanares. de- set kilometrov od Madrida, so te dni pri kopanju temeljev za hišo odkrili zelo dobro ohranjeno lo- banjo evropskega mamuta. Po mnenju direktorja madridskega arheološkega inštituta je to naj- I>omembnejša najdba te vrste v zadnjih petdesetih letih. Ta orjaški mamut, visok nad štiri metre je živel pred 80 do 100 tisoč leti v tedanjih pra- gozdovih skupaj z jamskim med- vedom, orjaškim jelenom in dru- gimi svojdmi živalskimi sodobniki. Iz tega se da sklepati, da je tako imenovani cromagnonski človek iz oklov teh mamutov, kd so bili včasih dolgi tudi deset metrov, rezljal svoje prvo orodje in okra- ske. Truplo tega madridskega ma- muta je po mnenju strokovjakiov bržkone kmalu pK) poginu prekril pesek, spričo česar je okostje ze- lo dobro ohranjeno. Mimo oklov so v lobanji zelo dobro ohranjeni tudi orjaški gornji zobje. Strokovnjaki so že začeli kon- servirati dragoceno na.idbo. Po- stopek je takšen: dele lobanje najprej ojačijo s plastično snovjo, zatem pa jih pazljivo spravijo iz jame. Pazljivo delajo še zlasti za- to, ker so doslej le redkokdaj našli cele, dobro ohranjene loba- nje; v večini primerov so našli samo dele ali bolj ali manj po- škodovane okle. LANSKO LETO 1500 RADIO- EMISIJ V ESPERANTU Po podatkih Centra za infor- macijo in dokumentacijo Sve- tovne esperantske zveze je leta 1959 19 radijskih postaj v 11 državah redno oddajalo progra- me v esperantu, ena tretjina vseh oddaj odpade na brazilske postaje. Razen tega so nekatere postaje na prošnjo inozemskih esperantistov uvrstile v svoj program tudi esperantska poro- čila. Kolonizacija Meseca človekov polet na Mesec, ki je oddaljen 230.000 milj od Zemlje, bo iz tehničnega stališča mogoč v 1970. letu. Znanstveniki že govore o »kolonizaciji« Meseca, vendar menijo, da bodo prve baze, ki bi bile postavljene po prvih razisko- vanjih čez 10 let, zelo siromašne in bodo morali biti ljudje glede prehranjevanja odvisni od Zemlje. Napredna kolonija, pravijo znan- stveniki, bi bila lahko zgrajena čez 40 let in bi omogočila človeku zrak, vodo in hrano. Direktor oddelka za satelite in vesoljna vozila družbe »General elektrice« Robert Haviland je iz- javil, da bi moral človek živeti v hermetično zaprtem prostoru z rezervnim zrakom, ker na Mesecu atmosfere skoraj ni. Ta oklep bi moral biti dvojen, da bi nudil za- ščito pred meteorji, prav tako pa bi moral biti človek varen pred sončnimi žarki. V tem zračnem oklopu v obliki velike kupole bi imel Človek svoje prostore za pre- hranjevanje in za ponovno pre- tvarjanja ogljikovega dioksida, ' i ga izdihava, v kisik. Tu bi mordl biti prav tako generator, ki bi pro- izvajal električno energijo iz nu- k"'^arne energije in sončne svetlo- be za potrebe kolonije, in oprema za predelavo rude iz rudnika pod površino. Prav tako bi bile potreb- ne razne naprave za vzlet vsemir- .skih ladij. Haviland meni, da bi morale biti vsemirske postaje v višini 600 in 20.000 milj.- Nekje med tema vi- šinama se nahaja pas žarčenja, ki je lahko zelo nevaren za potovanje skozi vesolje. Novi koraki v vsemi rje Predstavniki ameriške agencije za vsemirje in aeronavtiko so spo- ročili. da bodo ZDA v letošnjem letu izstrelile 19 umetnih sateli- tov in kozmičnih raket. Najprej bodo poslali dva satelita na pot okoli Zemlje. Prvi bo zbral podat- ke o radioaktivnem pasu, ki ob- kroža naš planet, drugi pa bo »proučeval« prilike v jonosferi in kozmično sevanje. Približno sredi leta bodo skušali izstreliti 4 kilograme težak satelit na pot okoli Venere. Če bo poskus uspel, bo Venera dobila prvega umetnega spremljevalca. Nekako ob istem času bodo izstrelili 122 kilogramov težak satelit na pot okoli Zemlje. Zbral naj bi meteo- rološke podatke. Proti koncu leta bodo izstrelili dva satelita na pot Okoli Meseca, tako da bi postala njegova traban- ta. Ker nekateri znanstveniki tr- dijo, da ni mogof izstreliti no- benega projektila tako, da bi začel krožiti okoli Meseca, pričakujejo ta poskus s še večjim zanimanjem. Letos bo poletelo v vesolje tu- di šest štiristopnih raiket. Razen tega ix)do morda izstrelili še 10 projektilov »Redston« in »Atlas«, ki naj bi pripomogli pospešiti pri- prave za izstrelitev raket s člo- veško posadko. Kot vse kaže. bedo napravljeni novi koraki v .spoznavanju veso- lja. Upajmo, da v pogojih bolj- šega razumevanja med največji- ma silama na tem področju. Tako bodo uspehi verjetno mnogo večji in za človeštvo tudi koristnejši. Z atomi do novih vrst pšenice v poljedelskem zovodu v Ze- mun Polju postavljajo naprave za raziskovanje in ustvarjanje novih sort kmetijskih rastlin, pri katerem bodo uporabljali izotope. To so prvine, ki izžarevajo atom- sko energijo. Pod vplivom atom- skih žarkov, ki obsevajo seme, nastajajo v rastlini spremembe, ki pa se pokažejo šele pvozneje. ko se razvije posevek alikosipre- menjena rastlina že rodi. Napra- viti je treba nešteto poskusov in le redki so uspešni. Z uporabo izotopov v kmetij- stvu so si pridobili največ izku- šenj v Ameriki in v Sovjetski zvezi. V Zemun Polju delajo stro- kovnjaki, ki so se izurili v tujiini in so že dosegli nekaj uspehov, ki dajejo upanje, da bodo v pri- hodnjih letih začeli razmnoževati nove sorte pšenice ter jih pre- skušati na večjih poljih. V omenjenem zavodu si med drugim prizadevajo, da bi prido- bili najprimernejše sorte hibrid- ne koruze, tako za pridelovanje zrnja, kot za zeleno krmo. Prav- tako hočejo pridobiti sorto, ki bi vsebovala v zrnu več olja, zlasti pa bi bila zaželena sorta, ki bi razvijala po več storžev kakor sedanje sorte. Dve izjavi Ob eksploziji francoske atom- ske bombe v Sahari, se je poja- vilo v svetovnem tisku mnogo komentarjev. Velika večina ko- mentarjev je obsojala francosko početje. »New York Post« je ob- javil uvodnik »Velika prevara«, v katerem je med drugim zapisano: »Postopek norosti in žalosti za sodobnega človeka, imenujejo de Gaulle in mnogi njegovi sorojaki. — najlepši čas za Francijo. Ta postopek, je eksplozija atomske bombe v Sahari.« Predstavnik za tisk zahodno- nemške vlade von Eckart pa je svetovnemu javnemu mnenju na- kljub dejal: »Dejal sem že in rad ponovim: Zvezna vlada meni, da ima Francija, kot vse ostale dr- žave. pravico izdelati lastno atomsko orožje.« Nekateri komentarji so ob rancoskem pK>izktisu napisali: »Pojavila se je četrta atomska sila. Peta pa bo Nemčija.« Šele ob tej izjavi nam postane izjava von Eckarta razumljiva. BLEJSKO JEZERO Blejsko Jezero - zakladnica dragocenosti Na dnu Blejskega jezera leži mnogo fotografskih aparatov naj- boljših znamk, zlatih prstanov, bi- sernih ogrlic in še mnogo drugih dragocenih predmetov. Te drago- cenosti so izgubili nepazljivi tu- risti, ko so se vozili z čolnom po jezeru in samo manjši del teh predmetov so po naključju našli. Večina jih za večne čase ostane na dnu jezera, ki ga blejski me- ščani šaljivo imenujejo »največja zakladnica dragocenosti v Jugos'la- viji«. Pred kratkim se je zbirka na dnu jezera za neikaj časa pove- čala z miotornjm kolesom Blej- sko jezero, ki je v zimskih dneh pokrito z ledeno skorjo, je po- stalo pravi športni park za vse meščane in goste. Toda pešci, dr- salci in motoristi, ki so se prel:o ledenega jezera podajali na blej- ski otok, so morali zelo paziti, da se ne bi kar naenkrat znašli v le- deni . vodi Paziti so morali na posebno označena mesta, kjer je led tenak in na odprtine, ki so jih pripravili ribiči, da bi ribe dobi- vale dovolj kisika. Nek motorist pa ni bil dovolj pazljiv: brzel je proti takem ne- varnem kraju, prepozno opazil svarilni napis in: motorno kolo je s svojim vozačem zadrselo pro- ti odprtini. Motorist se je v zad- njem trenutku ujel in ostal na le- deni površini, toda motorno kolo je izginilo v vodi. Desettisoč DohabI encev Nedavno je ves svet zvede. za marokansko mesto Meknes, o ka- terem se je doslej le malo čulo... V siromašnih predmestnih četr- tih in po vaseh v oikoliškem gri- čevju so naenkrat oibolele vse dru- žine, odrasli in otroci. Ljudje na lepem niso mogli več premikati nog in rdk, čutili so skeleče bo- lečine v udih in po telesu. Začelo jih je zvijati, jim krčiti mišice. Poprej zdravi in krepki ljudje so se pred očmi svojcev spreminjali v pohabljence in usmiljenja vred- ne revčke Na stotine jih je umr- lo. Zakaj ? Maroški zdravstveni organi so vneto iskali povzročitejja te na- rodne nesreče. Narodna nesreča je dogodek v pravem pomenu bese- de, saj je bolezen prizadela okoli 10.000 ljudi To pa za maroško ljud.stvo, ki šteje malo nad deset milijonov ljudi, pomeni hud uda- rec. Preiskave so ugotovile, da je množica obolela za paralizo. Kma- lu so našli tudi povzročitelja. Bilo je to »jedilno« olje, ki so ga revni ljudje zaradi najnižje cene naj- pogosteje kupovali in uporabljali. V tem olju so poleg običajnega olivnega olja. ki ga Maročani (mu- slimani) uporab"jajo kot edino ma- ščobo, našli velike količine stroj- nega olja s škodljivimi primesm: (triorthocresylni fosfat), ki so prizadele živčevje in povzroči'e paralizo. Zdaj so v zadevo posegli preiskovalni organi in zasUedili tolpo zločincev — navidezno po- polnoma normalnih m celo dobro- čutnih trgovcev in trgovčičev Ti ljudje so v pohlepu, v želji po čim hitrejši obogatitvi, v bližnji ameriški bazi za bagatelno ceno kupovali letalsko strojno olje in ga mešali med olivnega. Da bi si z razliko v ceni med enim m dru- gim oljem nagrabili dobičkov, so povzročili neodpustljiv zločin. Ve- čina pohabljencev vse življenje ne bo več ozdravila Do konca bodo ostali pohabljeni, nezmožni, da bi Se sami preživljali. Maroški kralj je določil smrtno kazen za vse, ki so vede prepro- dajali to olje za prehrano. .. Toda kaj j:o pomaoa ubogim ljudem? So žrtve pohlepa, brezobzirnega koristoljubja in ne navsezadnje sistema, ki trpi tako pokvar- jeno »privatno iniciativo« . .. Nevoščljivost razveže prav toli- ko jezikov, kolikor jih občudova- nje zaledeni. Balzac — z Otroštvo se nikoli ne postara. Moderno vprašanje: avto ali otrok? — Zabava ali sreča? — z Mladi so srečnejši od odraslih, ker se še veselijo, da bodo nekoč odrasli. (Po knjigi »Svet humorja in satire«.) Veliko ogledalo tete Luize Alfred Hedenstierna, švedski hu- morist in novinar, je pisal pod psevdonimom Sigurd. Prva njegova zbirka Kaleidoskop ga je prikupila obJinstvu, nakar ie izda! še vrsto podobnih huraorističnih zbirk. Str5m'boma sta živela srečno in zadovoljno, se pravi, ne tako srečne in zadovoljno, kakor v času zaroke, kejti ona je izvohala, da pokadi on za sto in petdeset kron cigaret na leto, on pa je izvohal da ima ona neko teto, ki potre- buje vsak mesec deset kron pod- pore. Tcda nikoli je ni prevzela že- lja, da bi ga zadavila, ko je spal ali smrča' še dolgo fK>tem, ko je ona že vstala. On pa ni nikoli ču- til v sebi notranjega klica, da bi ji dal kovaške klešče za družbo, kadar je odšla z doma, omenivša, da so zavese spet prpolncma za- kajene. In tako, mislim, lahko re- čemo, da je ta zakon v naših hu- starna, tr- šata, odporna ženica pri svojih sedemdesetih letih; poslednje upa- nje, da bo zapustila ta svet, se je lahko opiralo samo na to, da bo- sta njena brada in njen nos, ki sta se leto za letom bolj zbliže- vala, skupaj zrasla, tako da ne bo mogla več dihat'; ampak za pol palca sta bila še narazen. Teta jf- sedem tednov sladila Strombomovi družini življenje in preden je odpotoval, je sklenila, da jih bo lepo obdarovala. S-^dmi teden je bila velika dražba pri ne- kem grofu in tu so prodali ele- gantno. veliko ogledalo, ki je ne- koč stalo 450 kron. za 47 kron in 60 orov. kupila qa je teta Luiza in ga posla a Strombomovim na dom. Naslednji dan ie odootovala Doslej je imela Strombomova družrn? samo en^ služkmjo in je gospa sama pazila na oba otroka, se pravi, pustila ju je rasti precej samostojno jn je posegla vmes samo, če je kateri od obeh po- go.tni: pre./eč bucik, ali zvalil na- se težje pohištvo, ali pa sta dobila preveč škarij ali vilic v oči, ali pa sta se na preprogi v salonu urila s papancvo velilko steklenico črni- la v vodnih umetnijah. A ta dan, ko je prišlo veliko ogledalo tete Luise v hišo, je ma- ma zagledala malega Karla Strom- boma pred ogledalom, kjer se je meril ob gorjači, nakar ga je lju- beznivo vzela v roike, mu rekla, da je njen ljubi, sladki rai^posa- jeniček, potem pa Strombcmu raz- odela, da bo treba najeti pestunjo. Ta je poceni, vsekakor cenejša, kakor če bi pustili, da bi fantek razbil veliko cgledalo tete Luize. Pestunja je prišla v hišo, toda po nekaj dneh je gospo Strombo- movo strahovito zabolela glava, krčevito si je odpela steznik in vpila po Hoffmanovih kapljicah, se vrgla na ležalnik v spalnici vznak in zaigra'a mučenico. Po dolgotrajnem ljubeznivem spraševanju, kaj ji vendar je, je Strombom naposled zvedel, da je tega kriva stara pobledela prepro- ga v salonu, ki je le preveč na- vzkriž z elegantnim ogledalom te- te Luize. Takšnole ogledalo lahko odsvita le nežne črte kakšne bru- seljske preproge, ki bi pokrila vso sobo Strombom je vzdihnil, dvignil dve sto petinsedemdeset krcn na hranilni knjižici obeh otrok in kmalu se je v ogledalu tete Luize zrcalila na pol pristna bruseljska preproga, iz vrste tistih ponared- kov, ki jim pravimo »prima — ve- lours«. »Nebeško sladka moja,«Je drugi dan rekla gospodična Češpljeva gospe Strombomovi, »kako lep je zdaj vaš salonček, naravnost ele- ganten! Ampak kako lep bi šele bil s kakšnim novim modernim lestencem, veš, s takšnim, ki bi se lesketal s svojimi odbleski in prizmami v temle lepem ogleda- lu.« Po osmih dneh je visel tak lestenec, ki so ga kupili na up, s stropa Strombomovega salona. Strombom je imel čut za lepoto. Več let je študiral in je opravil izpit iz estetike in kadarkoli je pogledal v svoj salon, je nabiral obrvi in vzdihoval. »Kaj ti je? Saj vzdihuješ ka- kor pitan vol, ki se je naphal sve- že detelje,« je milo in prijazno rekla njegova žena. »Ljuba, kaj ne vidiš, v kako kričečem nasprotju je naše staro pohištvo tu notri z lepo preprogo, lestencem m ogledalom tete Lui- ze?« Mama je temu takoj pritrdila. Hop, že je sedela možu na kolenih, ovila mu je dvoje debelih rdečih rok okoli vratu, ga tako stiskala, da ie šumelo seno, s katerim ie bil blazinjak nabit, in rekla: »Ah ti ljubi Strombom! Ampak čut za lepoto in okus pa imaš!« Stara častitljiva zofa je bila še iz gospejine rodovine. Na nji je Natalija Strombom, rojena Bom- strom. kot 16-letna devica pri bra- nju sanjarila. Na nji je sedel njen oče poslednjo nedeljo svojega živ- ljenja in pil pivo. Na nji je po- zneje sede'la gospodična Natalija, ko jo je referender Strombom po- prosil, naj privoh, da bi smel v prihodnje on skrbeti zanjo; in na nji sta Strombom in ona vnovič sedela, ko sta nekoč v mraku raz- odela papanu, da je Strombomovi rodovini potomstvo zagotovJjeno. Tale zofa je po pravici lahko za- htevala spoštovanje in ljubezen; ko pa je zdaj slišala, da jo go- spoda prezira takisto kakor njene bratrannce stole, so se ji od ža- losti zlomile noge, cd srda pa hrbet in sta se gospod in gospa Strombom znašla na tleh, koli- kor sta bila dolga in široka. Našli so nekega petičnika, na- pisali menico, kupili pohištvo iz orehovine in omejili jedilnik tako, da je smel Strombom do nadalj- njega hoditi v gostilno, da bi nje- gova prebava zaradi pomanjk ji- vega obratovanja popolnoma ne zastala Zato pa je bilo velikemu ogledalu tete Luize v zadoščenje, da je odsvitalo okolico, ki je je bilo vredno. Naj še pripovedujem, kako so pisali nove menice in kako so tudi ostale sobe tako opremili, da se je prilegalo sa'onu? Naj razkla- dam, kako so stradali in lagali in si izposojali da so lahko spreje- mali goste, kajti kaj velja še tak' eeganten dom, če zanj nihče ne ve? Ne, gotovo bo zadostovalo. Če omenim, da ie mamica videla na svoj rojstni dan, kako je sta' Strombom v jedilnici za oqlom je- dilne omaire in poljubljal prek'-- županov^o guvernanto. Tega ni m'^- a'a vidfti naravnost, nar n® STAČnika -ii>5t=) ur>"čfii. lahko vidi v lepem ogleda.u tete Luize. In potem so bili vsi, prav vsi preprič.ani, da so Strombomovi obogateli. Davčna komisija je Strombo- mom dvojno navila davke. Duhovnik ga je prišel prosit, naj vpiše 25 kron za graditev pol- spodinjskih šol, namenjenih pol- odraslim hčeram ljudozrcev. Ku- harica je zaradi prepogostih ob- iskov zahtevala, da ji zvišajo plačo. Stari stric Janez, ki ni imel otrok, je pisal: »Ker sem z zado- voljstvom opazili da si se prerinil do izredno donosnega položaja, tako da je tvoj dom med najod- ličnejšimi v mestu, sem včeraj spremenjl svo.io op>oroko v prid skladu za nagrade zvestim gospvo- dinjskim pomočnicam.« Naposled je Strom^bom sijajno bankrotiral. Vso gospoščino so zdražbali in je neki mlad, novo- px)ročen pastor tega mesta kupil veliko ogleda'o tete Luize za pet- insedemdeset kron. Str6mb»m je stopil k njemu in mu rekel: »G^s.pod pastor, pazjte, tole ogledalo vam ne bo prineslo sreče v hišo.« Toda gospod pastor je zasukal oči, s' pogladil lase s čela. vzdih- nil, zaprl oči. =k'enil rcike in re- kel: »Kogar ima bog rad. temu gre vse po sreči.« Pri teM Luizi se .je ob kavi raz- vil strašansk' klepet, ko je pri- spelo pismo z novico o Strombo- movem polomu. Teta Luiza je fesknila z rokami m vreščala: •>Da. tu vidimo, kako je, če ljudje ne znajo gospodariti, Snr.<~dn:ki so ■•m tgko Domaaali' .Taz sama iim r>odqrila veliko izredno 'epo ogledalo.« STRAN 8 PTUJSKI TEDNIK ^TUJ, DNE '4. SmRCfi 1960 * FIlm * Film * Film * Film * Film * Film * Film * Film * Film * predvaja od 4, do 6. marca ame- riški barvni film »Dejvi kroket« in cd 8. do 10. marca italijanski film »Lepe, toda siromašne«. Davy Crocket Dogodivščine v karijeri Davyja Crocketa, velikega lovca iz Ten- nesseja in indijanskega skavta, sedaj legendarnega ameriškega junaka. Ta je sklenil mir z Rde- čo palico, indijanskim poglavar- jem, potem ko ga je premagal v dvoboju. Ustvaril je red v no- vem naselju, bil izvoljen za po- slanca in postal pozneje član Kongresa. Žrtvoval je svojo bo- gato politično kariero, ko je na- sprotoval Jacksonu, ki je hotel odvzeti Indijancem pravice do njihove zemlje. Končno se je boril na strani Teksasa proti Meksikancem. Slednjič ga vidimo v boju proti velikemu številu vojakov, golo- rokega, v času zadnjega napada, i Lepe, toda siromašne Naša znanca iz filma »Lepi, to- da siromašni«, imata tudi v tem filmu prvo besedo, vendar tokrat pod »dirigentsko palico« svojih sester. Romul ljubi Anomarijo, sestro Salvatorija, Salvatore pa njegovo sestro Mariso. Nasprot- no od njiju, ki sta brezskrbna in vesela, sta sestri mnogo resnejši in mislita na bodočnost. Od njiju zahtevata, da začneta nekaj de- lati, če mislita na ženitev. Romul in Salvatore uvidita, da imata sestri prav, vendar nenavajena na delo, ne ve.sta, kako bi začela. Na nekem izletu je bilo nji- hovo prijateljstvo postavljeno pred preizkušnjo. Za to je bila kriva njuna stara znanka Giova- na, v katero sta bila oba nekoliko zaljubljena. Giovana ob zavesti, da obema ugaja, povzroči ljubo- sumnost pri človeku, ki ga ljubi. Najprej flirta s Salvatorom, po- tem še z Romulom. Njune sestre pri tem zelo trpijo. Ob koncu filma, ki je poln duhovitih preobratov, Giovana končno prepriča svojega fanta, da je ona tista, ki jo on potre- buje. Romul in Salvatore pa ka- pitulirata pred vztrajnima se- strama. KINO KIDRIČEVO predvaja 5. in 6. marca ameriški barvni film »Osvajalec« ter 9. in 10. msrca ameriški film »Gcand hotel«. KINO MAJ.ŠPERK predvaja 5. in 6. marca jug-cslo- vanski film »Kala«. KINO MURETINCI predvaja 6. marca jugoslovanski film »Vrnil se bom«. KINO »VEDROST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 6. marca sovjetski barv- ni film »Don Kihot«. DNEVNI SPORED ZA NEDELJO, DNE 6. MARCA 1960. 6.00—6.30 Jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska na- poved in dnevni koledar. €.30 Vedri zvo- ki. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in priieditve dneva. 7.35 Filip Beinard: Dva venčka narodnih. 8.00 Mladinska radijska igra — Milan Baško- vič: Čudovito potovanje. 8.45 Benjamin Britten: Glasbena matineja. 9.00 Matine- ja za zabavo. 10.00 Še pomnite, tova- riši . . . Tončka Kukavica: Po trnovi po- ti. 10.30 Nekai narodnih in domačih. 10.45 Pisana paleta. 11.20 Camille Saint Saens: Introdukcija in Rondo capriccio- so. 11.30 Zvone Kfžišnik: Zapiski o de- lovnem mestu (reportaža). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —I. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Pol uie z zabavnim orkestrom Raphaele. 14.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Kekaj zborov in samospevov Rista Savi- na. 15.45 Pihalni orkester LM, p. v. Ru- dolfa Stariča. 16.00 Humoreska tega tedna — Donaid Martin: Človek s pro- blemom. 16.20 Spektrum zabavnih zvo- kov. 16.30 Šestdeset minut športa in glasbe. 17.30 Radijska igra — johannes Hendrich: Leila in nameni gospe Pozzi (ponovitev). Režija: Maša Llavčeva. 18.30 Stanko Premrl: Allegro za godala. 18.40 Polke in valčki za poskočne pete. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik in športna poro- čila. 20.05 Izberite melodijo tedna! (Zabavnoglasbena oddaja z nagrado). 21.00 Skice iz življenja R. Wagnerja — IV. oddaja, Nibelungi I. del. 22.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in piesled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zaplešite z nami! 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Popevke se vr- stijo. 23.45 Uroš Prevoršek: Pleta — kantata za solo. zbor in orkester. (Iz- vajajo: Boža Glavak. Miro Brajnik, Ljubljanski komorni zbor in orkester RTV Ljubljana, dirigira avtor). 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Naša čebula slovi povsod na ptujskem živilskem trgu Po vrtnina: krompir 20, čebuia 40—50, česen 100—120, rdeča pesa 40, zelje v glavah 50, ohrovt 50, solata enddvija 120, korenček 40 do 50, peteršilj 50—60, luščen fižol 50, kislo zelje 50, radič 120, motovileč 200, por 50, regrat 2C0, hren 100, zelena 50, čebuljček 200 do 250. Žitarice in mlevski izdelki: aj- dova kaša 100, pšenica 30, koruza 30, proso 40, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60, koruzna moka 40, prcsena kaša 80. Mleko in mlečni izdelki: mleko 30—35, smetana 160, sir 40—80, surovo mas'lo 500. Perutnina in jajca: kokoši 400 do 600, piščanci 400—800, jajca 14 din za kos. KUPIM RABLJENE ŽNIDARICEVE PANJE, najraje v ormoški ob- čini. Ponudbe na naslov: Franc Šmon, župnik, Svetinje-Ivanj- kovci HIŠO z vrtom v Ormožu pro- dam. Vprašajte Za kolodvorom štev. 16, Ormož. DAM V NAJEM ALI PRODAM 19 arov nj-ve ob Rogozniški cesti. NasJov v upravi lista. PARCELA, TRAVNIK, pr:kladna za dve staivbišiči, na Zg. Bregu, je naprodaj. Informacije v pisarni dr. Jurija Sluga, odvetnika v Ptuju. PRODAM NAJNOVEJŠI ŠTEDILNIK »Tobi Gorenje«, pokrit in vzidan levi štedilnik Trgovina »Mavri.- ca«, Ptuj. SENO, SLADKO, 3000 kg, ugodno proda Dom za duševno defektne otroke Dornava. POSESTVO, parcelirano, se pro- da v Vareji pri Ptuju po pokoj- nem Hrovatinu. Prodaja bo pri Alojziji Ostrašk v istem kraju dne 20. marca 1960. DOBER ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom prodam. Vprašajte Ob Studenčnici 1 a, Ptuj. POTROŠNIKI! Delavski svet trgovske^ po djetja Panonija v Ptuju je dne, 18. febr. 1960, sklenil, da trgo vina »Na-Ma« prične z 5. marcem t. 1. izdajati pripadajoče deleže v blagu vsem svojim odjemalcem, ki so v letu 1959 kupovali svoj e potrebe na kontrolne knjižice. Delež je določen z 2 odst. o d nakupa vsakega posameznega odjemalca, ki je pravočasno oddal svoj kontrolni list. Stranke prosimo, da svoj d elež dvignejo najdalje do 30. mar- ca 1960. Trgovina »NA-MA« posluje v oskrbovanju potrošnikov na ba- zi soudeležbe pri dohodku tudi v letošnjem letu. Vsaka -stranka ki želi kupovati vedno sveže i n zdravo blago po dnevnih cenah, lahko dobi brezplačno pri blag ajni kontrolno knjižico za leto 1960. Za naklonjenost v letu 195 9 najlepša hvala. Delavski svet na matičnem področju Ptuj Dečke so rodile: Kristina Ci- gula, Dornava 16 — Branka; Marija Hameršak, Preša 6 — Dragana; Marija Vidovič, Ptuj, Zagrebška 41 — Danila; Rozina Ferčec, Zetale 109; Anica Šeruga, Juršinci 29 — Darka; Marija Murko, Vintarovci 21 — Franca; Ana Gavez, Gruškovec 77 -— Alojza; Alojzija Kolenko, Mala vas 36 — Jožefa. Deklice so rodile: Ivica Lah, Ločaves 1 — Ivico; Jožefa Her- gula, Cvetkovci 16 — Jožico; Marija Horvat, Janežovski vrh 46 — Danico; Silva Kukovec, Orešje 14 — Silvo; Olga Irgl, De- senci 5 - Vlasto; Marija Vidovič, Sp. Breg 11; Kristina Benko, De- senci 8; Ana Prašnički, Zlogonje št. 25; Katarina Kvar, Zamenci 2 — Olgo; Rozina Ferčec, Zetale 109; Marija Pere, Vodranci 26 — Slavico; Vrečko dr. Jožefa, Ptuj — Evo. Mirko Prelog, Ključar ovci 2, in Stanislava Vrečič, Ključarov- ci 2; Avguštin Vilčnik, Hajdoše št. 73, in Ida Hedler, Ptuj, Ja- dranska 17; Feliks Lorbek, Ptuj, Krempljeva 3, in Marta Muršič, Prešernova 16; Stanislav Slaček, Ptuj, Prešernova 36, in Julijana Veselinovič, Ptuj, Prešernova 36; Jožef Krebl, Celje, in Frančiška Klaneček, Ptuj, Lackova 6. OBVESTILO Obveščamo starše otrok, ki so rojeni 1953. leta, da bo vpis v prvi razred na osnovni šoli »Jo- žeta Lacka« in »Toneta Znidari- ča« v ponedeljek, 7., torek, 8. in sredo, 9. marca t. 1., od 8. do 12. ure v pisarni osnovne šole. Star- ši, prinesite s seboj rojstne izkaze otrok. Upraviteljstvo Terenska služba zdmvnikov Dežurstvo splošnih zdravnikov se vrši od 14. do 7. ure po slede- čem razporedu: 4. III. dr. Nada Pavličev, 5. III. dr. Slobodan Zakula, 6. III. dr. Slobodan Zakula, 7. III. dr. Ladislav Pire, 8. III. dr. Emil Blagovič, 9. III. dr. Franc Rakuš, 10. III. dr. Ladislav Pire. Pomožni dežurni zdravniki vršijo dežurno službo po potrebi, in sicer od 16. do 20. ure jk) sle- dečem razporedu: 4. III. dr. Franc Rakuš, 5. III. dr. Milan Carli, 6. III. dr. Milan Carli, 7. III. dr. Emil Blagovič, 8. III. dr. Ladislav Pire, 9. III. dr. Nada Pavličev, 10. III. dr. Emil Blagovič. Pomožna ambulanta v Juršin- cih posluje vsako sredo in vsako soboto od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14. do 19. ure po slede- čem razporedu: 4. III. dr. Aleksander Pozni';<, 5. III. dr. Ljuban Cenčič, 6. III. dr. Ljuban Cenčič, 7. III. dr. Ljuba Neudauer, 8. III. dr. Ljuban Cenčič, 10. III. dr. Ljuban Cenčič. 9. III. dr. Aleksander Poznik, Otroške posvetovalnice: 4. t. m. v Ptuju od 14. ure dalje, 8. t. m. v Leskovcu od 13.30 dalje, 9. t. m. v Zetalah od 14. ure dalje, 10. t. m. v Vidmu od 13.30 dalje. Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah, pozneje naro- čeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj po- sluje do nadaljnjega vsak dan od 7. do 13. ure razen torka. Rentgenski pregledi pljuč se vršijo v torek popoldan od 13. do 18. ure, v soboto dopoldan od 7. do 13. ure za vse, ki se zdravijo za TBC, in v sredo dopoldan od 7. do 13. ure za vse ostale, ki že- lijo biti pregledani na pljučih. Specialistična internistična ambulanta dr. Andrej Lušicky posluje vsak dan, razen srede in sobote, od 12. do 14. ure. Uprava ZD Ptuj NOVI KRVODAJALCI 25. februarja so darovali kri prebivalci Juršinc in okolice, dogovorila glede lokacije nove torki tov. Fridi Glazer se iskreno zahvaljujemo. Osterc Genovefa, Kline Marija, Muršič Elizabeta, Golnar Marija, Junger Katarina, Zmauc Ana, Arbajter Terezija, Perger Pavlina, Podhostnik Fe- liks, Budja Anton, Slodnjak An- ton, Murko Anton, Podhostnik Marjeta, Budja Vinko, Mihelič Franc, Cestnik Neža, Matjašič Marija, Crešnik Roza, Ceh Ma- rija, Novak Jakob, Cucek Roza, Lajh Marija, Zorman Neža, Zor- man Francka, Osterc Marija, Ze- lenik Elizabeta, Vesenjak Franc, Vesenjak Neža, Plohi Otilija, Cuš Ana, Ferenčič Franc, Ceh Jakob, Mikša Janez. Prav posebej pa se najlepše zahvaljujemo krvodajalcem iz Hajdine, ki so nam priskočili na pomoč v sili, ko smo imeli hudo nesrečo. Krvodajalci so: Kopše Lizika, Kampl Marija. Zupanič Angela, Vidovič Julčka, Vratič Franc, Zupanič Franc, Veselič Matilda, Holc Ivana, Kosec Ma- tilda. Splošna bolnišnica Ptuj, Rdeči križ Ptu.i. HUMOR Sin je prišel ves zajokan v urad, kjer je bila dolga vrsta čakajočih. Še ni pogledal po vseh, pa ga nekdo vpraša: »Zakaj jokaš. Si kaj izgubil?« »Ja, mojo mmm...amo!« »Vprašaj na milici. Mogoče jo je kdo našel in tam oddal.« , VODSTVfi SINDIKILNIH PODHIIŽMIC ki še nimajo v svojih kolektivih poverjenikov Prešernove diružbe, VfiBIMO, da čimprej izberejo prizadevne člane, ki hi bili voljni posre- dovati delovnim ljudem najbolj cenene in kvalitetne knjižne izdaje Prešernove družbe. Njihove naslove pošiljajte upravi v Ljubljani, Erjavčeva 14ya. PREŠERNOVA DRUŽBA Žimnice, posteljne vložke, otomane, kauče in fotelje vam strokovno in poceni obnov: tapetniška de'avnica ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE INV.ALIDNIH IN DRUGIH OSEB V PTUJU. ..Partizan" Ptuja ima tudi za letos obširen program Na športnem stadionu v Ptuju Društvo za telesno vzgojo »Par- tizan« Ptuj, ki šteje 352 telovad- cev — 129 moških in 223 žensk — v 4 moških in 5 ženskih oddelkih, ima tudi za letos bogat delovni načrt, ki bo uresničen neglefde na težave, ki jih društvo iz leta v leto premaguje in dosega zavidne uspehe. Član ptujskega »Partizana« bo- mo letos videli kot prireditelje raznih krajevnih prireditev in kot nastopajoče ter sodelujoče na pri- reditvah v občini, okraju in re- publiki. Sedaj se pripravlja »Partizan« Ptuj na akademijo, ki je vsako leto marca v gledališču. Aprila bo društvo sodelovalo na občinskih tekmah v pionirskem mnogoboju, med dvema ognjema in na tekmah mladincev in mladink v mnogobo- ju. Maja meseca bomo videli »Partizanove« telovadce v štafeti mladosti in na vseh občinskih ter okrajnih tekmovanjih. Junija bo »Partizan« Ptuj častno zastopan na »Zletu bratstva in enotnosti« v Novem mestu. V počitniškem ju- liju in avgustu bodo odšli telo- vadci na taborjenja ter plavalne in športne igre. V septembru in ok- tobru bo zopet več lahkoatletskih, odbojkarskih in rokometnih te- kem, medruštveni orientacijski ponoat v oocmsfceni merilu. V no- vembru in decembru pa bo »Parti- zan« sodeloval pri proslavi 29. no- vembra in dneva JLA. Za konec leta pa bo precej skrbi in dela z novoletno jelko. Poleg vsega te- ga bo celo leto več prireditev in tekmovanj v republiškem ter okrajnem merilu. Med navečje težave šteje dru- štvo utesnitev v 3 telovadnice (Mladika, Gimnazija, Vajenska šola) in omejitev na večerne ure vadbe, ker v ostalem času vadijo v teh telovadnicah učenci in dija- ki ptujskih šol. Ko bo v prihodnjih letih Ptuj pridobil še primeren telovadni dom, se bodo vrste »Partizana« pomnožile in bodo od- padle vse sedanje težave, ob kate- rih ni mogoče doseči vseh uspe- hov, za katre se poteguje »Parti- zan« v Ptuju. OBVESTILO OBVESTILO IZREDNIM ŠTUDENTOM V VKS 1. Izredni študenti Višje komercialne $ole, ki želijo obiskovati seminar iz knjigovodstva, ki ga bo vodil prof. B. Cernjavič, se naj takoj pismeno prijavijo sekciji. V prijavi je treba navesti, ali želijo obiskovati seminar za: a) začetnike ali b) nadaljevalni seminar (za absolven- te ESS in praklike) Seminar za zače^tnike se prične 7. marca 1960 ob 15. uri v predaval- nici VKŠ. Nadaljevalni seminar se prične 11. marca 1960 ob 15. uri v preda- valnici VKŠ. Kolikor bo dovolj interesentov, bomo organizirali nadaljevalni seminar tudi v večernih urah (od 19. do 21. ure). 2. V začetku aprila se bo pričel seminar iz m&tematike, vodil ga bo prot. F. Ste-tanec. Zaradi orgsrizacije semi- narskih skupin prosimo vse intere- sente. da se takoj pismeno prijavijo sekciji. Obisk seminarja bo mogoč le na osnovi prijave. 3. Izredni slušatelji, ki želijo obisko- vati tečaje tujih jezikov, se naj takoj pismeno prijavijo sekciji. 4. Izredni slušatelji, ki želijo študirati posamezne predmete v skupinah, naj se pismeno prijavijo sekciji z naved- bo predmeta, ki bi ga želeli študi- rati skupinsko. 5. Med 28. marcem in 9. aprilom 1960 bodo imeli profesorji VKS za izredne slušatelje uvodna predavanja v snov I. in II. semestra. Točen datum in razpored bo objavljen naknadno. Zasledujte objave naše sekcije v avli VKS. Dopise je poslati na naslov: Društvo ekonomistov, sekcija izrednih študentov VKS. Maribor. Slomškov trg 5. Društvo ekonomistov, sekcija izred. štude-ntov VKS Ponovna zmaga nogometašev Drave DRilVA : CELJE 3:2 (2:1) v drugi letošnji tekmi je ekipa Drave z veliko težavo premagala enakovredne nasprotnike iz Ce- lja. Kljub temu, da domače mo- štvo še ni povsem vigrano, kar smo lahko ugotovili in videli v začetku tekme, so svojo premoč gostje takoj izkoristili in že v 4. minuti povedli svoje moštvo v vodstvo. Odločno moštvo iz Celja je v začetku prikazalo lep nogo- met in so mladi igralci povsem gospodarili na igrišču. Šele po sprejetem zadetku se je domače moštvo nekoliko otreslo napadov gostov in prevzelo igro v svoje roke. Napadi domače enajstorice so bili vedno gostejši in nevar- nejši. V 21. minuti prvega pol- časa je nepričakovano sprejel žogo srednji napadalec Kovač in podal levemu krilu, ki je iz ne- posredne bližine brez velikih te- žav zadel v črno. Nekaj minut kasneje je desna zveza Sirec z lepim strelom povišal rezultat in postavil končni rezultat prve- ga polčasa. V drugem polčasu sta moštvi menjali nekatere igralce. Tako je za domačo enajstorico prvič na- stopil po daljšem odmoru levi branilec Letonja, ki je že v za- četku zadovoljil s svojo igro. Ekipi sta imeli predvsem v dru- gem polčasu mnogo zrelih prilož- nosti ža povišanje rezultata, toda v obeh ekipah ni bilo odločnega strelca, ki bi znal izkoristiti vse možnosti. Predvsem je domača enajstorica popolnoma nadigrala nasprotnika, toda vsi streli so ostali plen vratarja. V 65. minuti je sodnik Grabner dosodil naj- strožjo kazen proti gostom. Brez velikih težav je Sirec povišal re- zultat na 3:1. V nadaljevanju so gostje večkrat napadli Dravina vrata, toda tudi njihovi streli so bili usmerjeni izven vratarjeve- ga prostora. V 74. minuti je sod- nik dosodil enajstmetrovko proti domačemu moštvu, ki jo je sred- nji napadalec Celja ostro stre- ljal v gol in s tem zmanjšal raz- liko. Gole za goste je dal: Letner dva in pri domačinih ie bil uspe- •šen Sirec dvakrat in Silak enega. Sodil je pred 300 gledalci Grab- ner dobro. V predtekmi je mlado moštvo Celja 2 veliko težavo premagalo mlado moštvo Drave z rezulta- tom 1:0 (0:0). Nogometna enajstorica Alu- minija, ki se pravtako pripravlja na spomladansko tekmovanje, je v nedeljo gostovala v Cakovcu in odigrala povratno nogometno =;rečanje z moštvom Jedinstva iz Cakovca. Rezultat je 5:1 za Je- dinstvo. Pa- DPD Svobcda-ŠD Ptuj bo iz- vedlo svoj redni mesečni brzo- turnir v torek, dne 9. t. m. s pri- četkom ob 1P.30. Igra se v Na- rodnem domu.