247. številka. Ljubljana, v soboto 25. oktobra XVII. leto, 188 \ IsliHJa vsak dan >ve«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av st rij sk o-ogo rak e dežele zh vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ta Jedon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in u p ra vn i š t v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, .Gledališka stolba". UpravTiištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stv:tr.. V Ljubljani 25 oktobra. Predvčerajnim zaključil seje deželni zbor češki v Pragi, predno še je bil rešiti mogel vse predloge. Zborovanje delegacij je pred durmi in pred njim morajo utibniti deželni zastopi, četudi s svojim delom neso še pri konci. K vim preminovši dobi Češkega deželnega zbora se ne more očitati, da ni bila delavna in plodovita; celo polemike, katerih je bilo s Česko-narodnega, nemško-uarodnega in takozvanega srednjestranskega stališča v polupre-teklih sejah češkega deželnega zastopstva lep snop, ne morejo se prištevati k potratam časa, ker so se sukale na podstavi znamenitih političnih predlogov in mnogokaj razjasnile, kar se je dosedaj skrivni vršilo za kulisami mogočnih strank, merodavnib za češko deželo, a merodavnih tudi za vse avstrijsko notranje življenje. To pripoznaval je v svojem slovesu i eam vrhovni deželni maršal in konečno izražal željo, da bi se deželni zbor v bodočem letu zopet sestal „kot zvesti tolmač zastopanega prebi val-valstva in kot živa slika jedinstva kra'je»ine češke." Brez dvojbe meril je s to besedo češki mar šal na dr. Herbstov predlog, na nemško-uacijonalne nakane, ki hočejo prebivalstvo Češko proti njegovi volji razcepiti na dvoje in kraljestvo češko, staro celotno ozemljijo, imperativno razkrojiti. Usoda dr. Herbstovega tega predloga je že dognana; da-si mu češke rojen ce v deželnem zboru neso bile naravnost neprijazne, položivši ga v roke prebivalstva samega, kaže se vender, da ga bodo uničili tega prebivalstva plebisciti, in kar je pri tem za kolovodje nemško-Česke strauke žalostno, je to, da se češki plebiscvti skoro nič ne razlikujejo od plebiscitov nerašku, da nemški prebivalci -koro soglasno s češkim narodom učijo nemške svoje zastopnike višje politične razsodnosti. Ta stvar, ki je mimogrede porodila tudi Plenerjev govor, divno deklamacijo brutalne nemške teorije, bila je toliko vozna, da so parlamentarni pojavi o njej obujali pazljivost vseh naših političnih krogov, zlasti tistih, mej njimi tudi slovenskih, ki narodno jednakopruvnost hote uveljaviti s preuredbo in presestavo uarodno-mešo-vitih okrajev. To pa vender ni bilo jedino, kar je splošnjo politiko našo vezalo na ravnokar ininovše zborovanie češkega zastopstva. Skoro v istih krogih, v isti nem ški šumiglavj bil je doma tudi dr. Bireutberov predlog, naj Be po narodnosti predeli deželni šolski svet v češkem kraljestvu, imel je tudi isti razdorni poklic, pripravljati pot in celo z dejanjem pokazati, kako bi se v konečni posledici na zemlji Čehov udomačili dve deželici s svojima upravnima in zakonar-skima zastopstvoma. A tudi on dosegel je le to, da se je pri njegovem pokopu razkrival nemški, Čehom smrtni program. Kako se je teško ločiti od privilegijev, in bodo naj tudi krivični in druge zatirajoči, pokazalo je nemško pravicoljubje v debati o volilni reformi, ki jo je česko-narodna strauka morala nasvetovati, da bi se i njo odstranile premnoge krivice, izvirajoče iz nedostatnoga zastopstva, po katerem trpijo Čehi vsled sedanjega volilnega reda. Tudi v tej debati videlo se je, da se Nemci avstrijski neso še povzpeli do prvin konstitucijonalizmu, po katerih za deželo češko mora biti reprezentancija češka in ne nemška! Da se je vsaj množini prebivalstva, petakar-jem, izrekla za bodoče volilu pravica, tudi to je splo^njega priznanja vredno in tudi dobilo ga je. Vender pa če hote nemški poslanci iz tega kovuti si čast in slavo, ker se je pravica petakarska z nemške strani izjavljala v posebnem predlogu, s češke pa s predlogom -volilu« poprave sploh, tako da je svobodomiselna poprava zasluga nemška — moralo je to le milovanje obujati, ker je prazno „tartufovanje", katero je veliko prepolno prišlo, da bi moglo koga slepiti, ali pa tudi prehitro, ker Še je živ naš spomin, kako so se i-1 i poslanci nem'-ki isti pravici upirali v državnem zboru etc.! Pozabiti nam tudi ne bode vedenja nemškega v zadnjem deželnem zboru će.skem, ko se je ukrepalo o stavbi novega deželnega češkega muzeja. Ker bode uprava tega zavodu tudi v čeških rokah, za to vsote neso hoteli dovoliti nemški irredentovci na Češkem, rajši naj bode dežela brez muzeja, rajši nuj obsipa nemško prebivalstvo sum, da za češko kraljestvo, za .svojo ožjo domovino nič več ne mara. Omeniti nam ju še znanih predlogov jezikovnih, predloga Kvičalovega in Clam-Marti-ničevega, oba velikega pomena. Ker pa o njih izpregovorim kaj več še posebe, sklepam denašnji pogled na zadnje zborovanje deželnega zbora češkega, omeniv^i tako njegovih pojavov, ki preko čeških mej morejo zunimat* avstrijsko javno mnenje. A dodati nam je konečno še, da je zaključeni zbor v Pragi rešil še drugih, dežele sam^ tičečih so vprašanj, jako mnogo in modro. Dogodki na Hrvatskem. Kraljevi Zagreb ui toliko oddaljen od nas, kakor oa primQ»* ^onking, ali pa najnovejše nemške naselbine na za hodnej obali črnega kontinenta, vender nam dohajajo pristna in verodostojna poročila iz hrvatske stolice nerazmerno pozno, kajti „Pozor" in „Sloboda", za nas najmerodajniša glasila, nemata tukraj Sotle več poštnega debita, in vse svoje znanje moramo zajemati iz ljube Agramerice in iz drugih nemških listov, ki nekdar neso zakrivali svojih antipatij proti Slovanom v obče, poBebe pa še proti našim najbHiim bratom. Kdor je čdal nemfike liste zadnjih dn\j, moral se je čuditi Hoglasju, ki je mahoma navstalo mej glasili ra/uih barv in strank. Liberalni in oficijaloi, oficijozni in sploh vsi nemški liBti so tekmovali, kdo bode najbolj opsoval hrvatski narod, zlasti pa hrvatsko opozicijo. Olo naša Lajbaherica izposodila] si je pri „Fremdenblattu" piskerček jeze in žolča in ga včeraj pristavila na svoje sted'lno ognjišče, češ: Wo Ailes liebt, kann Kari allein nicht bassen". Omenjeni članek imel je namen, izražati nevoljo in gnev o početji stranke prava. A to /vršilo se je s tako odurnimi izrazi, s takimi psovkami, da bodo Starčevičevci, ko bi jim slučajno „Fremden-blatt" ali pa Lnjbaherica prišla v roke, ponosno, kakor znani Kunadee v Seume-ja pesni vskliknili: „Wir VVilden siud doch besa're Menđdien!" Ne čutimo v sebi poklica, zagovarjati delovanje stranke pravu, tudi se ne strinjamo t obliko in raznimi izrazi njih adreso, preverjeni smo celo, da bi Starčevičevci dosegli še več, ko bi jim rabila milejša oblika, ko bi nekoliko brzdali vročekrvni svoj temperament, to pa vsekakor moramo poudarjati, da je jako čudno, ako kdo obsoja početje stranke prava, ako članom opozicije očita neomikanost itd., a pri tem poslu sam zabrede v psovke in rabi pri tem poslu besede nič manj krepke in osorne, nego so se čule v zbornici hrvatski. LISTEK. A r a b e I a. (Izvirna novela iz jutrovih dežel. — Spisal A. T o m in.) (Konec.) VI. Ta prepir in razpor mej kvartetom je trajal tako dolgo, dokler ni mestna upiava sklenila v svojo korist uporabiti konfiscirano blago, ter napisala na drugo stran tablice, postavivši jo na drog sredi vrta: ^Prepovedano je, cvetje trgati". A na zadnjej strani je še ostalo vidno ime „Arabele". To je bil ominozen spomenik za Evropce in, kadar se je Bprehajal kateri mimo, spomnil se je na Arabelo in — prepovedano cvetje. Prišla je ugodna prilika za Arabelino mater, da izpolni dolgo časa negovano željo, da namreč Arabelo pošlje v žensko šolo v Carigrad, da si pridobi znanja v ženskih poslih, kakor je potrebno za žene po evropskih zahtevah. Carigrad je bilo najbližje mesto in tam je imela tudi sorodbino in poznanstvo. Evropski kvartet o tem ni ničesar slutil, sicer bi gotovo kateremu izmej njih bilo težko pri srci in vsi Štirje bili bi dali duška svojim čuvstvom v miloglasnej pesni, — za srečen pot in še srečneje svidenje, pa makar bi došli v kolizijo s strogim fer-manom. Sprehajali so se redno po Arabelinih ulicah. Vender, ker že dlje čaBa ni bilo videti Arabele, zdelo se jim je to čudno, posebno Btarejemu Evropcu. Vsi so mislili, da je bolna. In tudi ta slučaj bi se mogel uporabiti v njihovo korist. Zato so premišljali vsi, kaj bi bilo . toriti, da zvedo, kaj je z Arabelo. Stareji Evropec bil je nekoliko podoben nekemu zdravuiku. Ta moral je izvesti načrt in razjasniti stvar za sebe in za druge. Bilo mu je jako drago, da ga je doletela ta čast, ker on je bil bolj zaljubljen kakor drugi, — iu je težje čakal v tej negotovosti. Nekega dne napravi se z doktorsko-resnim obrazom v hišo, ko se je naštudiral poprej, kako se pravi po francoski: „Kje imate bolnika?" „Kako se počutite?" in še nekaj druzih fraz. Ko je v Arabelini hiši začel s temi vprašanji, odgovori mu neka žena srednjih let: da je v hiši, hvala Bogu, vse zdravo in da je gotovo zadel na nepravo mesto. On je povprašal: pa kdo živi tukaj? Rfklo se mu je čisto neznano ime, ki -je zvenelo pol češki pol poljski in še dostavilo, da so prejšnje prebivalke odišle v Carigrad, namreč Arabela in njena mati, — obe zdravi. Da pa oni to hišo varujejo, dokler se majka vrne. V tem trenotku pogleda izza vrat sosedne sobe možki obraz, kateremu se je precej poznalo, da ui Levantinec, kakor doktorju. Francoski sta znala oba jednako malo. Zato ga on nagovori češki, v ka-rerem jeziku sta se dosta dobro razumela, bil je to mož one Levantinke, ki je sprejela evropskega „doktorja" pri vratih, in Be imenoval Šestakovski. Povedal mu je, da je prišel iz Carigrada zajedno z nekim prijateljem Italijanom, ter da sta oba arhitekta. Veseli ga, da je imel priliko spoznati se. z doktorjem, ki je brž ko ne tudi Slovan. Na po-tidiltn odgovor, ki se je pa tikal samo poslednje besede „Slovan", katerega je pa Šestakovski tudi na prvo „doktor" raztegnil, rekel mu je, da pride ravno prav do tega zuaustva, nuj izvoli stopiti ž njim v hišo njegovega prijatelja, ki ga bo z velikim veseljem sprejel, takega človeka si on baš teli. Zakaj pa ves ta ropot in ti strastni napadi? edino zategadelj, ker je stranka prava protestovala — ho ve da oekol.ko energično — proti izjavi predsednika, ki jej je v svojej netaktnosti podtikal vele-izdaj ske namene in razžaljenje krone. Bodi adresa stranke prava res preostra, premalo opiljena, to vender ne brani, da se stranki di možnost, da se opere in očisti predbacivanega jej madeža. Že s tem, da je stranka prava protestovala proti temu obrekovanju, je jasno izjavila, da ni nameravala niti veleizdaje niti razžaljenja krone, da torej njenej adresi nedostaje „dolusa". Sicer bi pa radi poznali posamičnega človeka, kakor tudi katero bodi stranko, katerej bi pri takem obrekovanji kri ne vzkipela. Zakaj torej kaj tacega v zlo šteti baš Hrvatom, ki so na tolikih bojiščih krvaveli za dinastijo in o katerih zvestobi in udanosti do cesarja bi se nikdar dvoj ti ne smelo. Prav nič bi hrvatskega sabora predsednik na svojej časti ne bil izgubil, da je imel toliko poguma in pteklical nepremišljeno svojo izjavo. Tako pa je prišlo do skrajue^o, in bajoneti so morali napraviti red, oziroma zabraniti uhod članom stranke prava, kateri formalno še neso bili izključeni. „N. Fr. Presse", katere gotovo živ krst ne bode sumničil, da simpatizuje s Hrvati, je jedna-kega mnenja. Tudi ona pravi, da imajo Starčevičevci formalno pravo za se, akoravno materijalno nemajo prav in razpeljava, daje vsem prepirom kriva pogodba mej Hrvatsko in Ogersko, ki načeloma priznava državnopravno stališče trojedne kraljevine a v praksi boče Hrvatsko ponižati do navadne oger-Bke provincije. Trdovratni upor stranke prava s takimi sredstvi, kakeršni so bo uporabljali včeraj, ue bode udušen, in nič veselega se nam ui nadejati od onkraj Sotle, kajti cela vrsta represulij je že na dnevnem redu. Opravilni red bode se poostril, izgredniki v saboru bodo se izključili na 8—30 dnij eventuvalno, celo na 30- 60 sej, porote se v tiskovnih zadevah odpravijo na tri leta itd. Za sedaj so iz zbora izključeni nasltdnji člani strauke prava: Hiukov ć, Birčić, Pisačič, Kumičić, Rukavina, Bakarč č, Pavlov č, Valusuik, Radoševič, Folnegovič, Pilepič, Tu.-kan, A. Starčević, D Star-čević in Ivandija. Članov, ki še neso izključeni, pa k včerajšujej seji ni bilo, torej stranka prava v zbornici ni več zastopana. Ante Starčević in baron Rukavinu sta sicer hotela v zbor, a orožniki, katerih oddelek je čuval Zagrebški parlament, so ja zavrnili. „Wiener Allg. Zeitung" piše o tem: „Orožnik postal je stelur hrvatskega parlamentarizma." Politični razgled. Notranje dežele. V7 Ljubljani 25. oktobra. Tržaški deželni odbor je izdelal premembo mestnega volilnega reda, katerega bode še v tem zasedanji predložil deželnemu zboru. Po tej pre-membi dobe i bholviraui tehniki, graditelji ladij, magistri farmucije in lekarnarji tudi volilno pravico. Pri debati o prošnji ueinškcga „Srhulvereina" v spodnjeavstrijskem deželnem zboru so trd li liberalci, da vlada ua IVIoravskeiii snuje češke gimnazije jedno za drugo, ustunovo nemških šol pa prepušča nemškemu „Schulvereinu". V resnici pa to ni tako. Vlada je v vseh slovanskih občinah strogo ukazala graditi nemške šole, če se je le postavna potreba pokazala. Poslednji dve leti je vlada res v Krnmenži ustanovila češko gimnazijo, zato je pa nemško občinsko gimnazijo v Moravskej Trebavi vzela v državno oskrb in nemško spodnjo gimnazijo v Granici razširila v zgornjo gimnazijo. Kako so Nemci na Moravskem zatirani pod sedanjo vlado, jasno kaže to, da imajo 27 srednjih šol, Cehi pa le 8, če tudi so tri četrtine prebivalstva češke. Kako brezozirni bo madjaroni na Hrvat ■kein, kaže to, da je Zigrebški kardinal-ntkdškof zaukazal dvema poslancema, ki sta duhovna, da se imata takoj vrniti na svoji fari, in se tako ne bosta mogla udeleževati sej. Ta dva poslanca pripadata namreč stranki prava. Novačenje v Hercegu* Ini je tako le iz-palo: V okraji Bilek so vzeli k vojakom 11 pravoslavnih in 4 mabomedarjce, v okraji Derventskem 20 katolikov, 16 pravoslavnih in 11 mahomedancev, v okraji Zenica, 8 mahomedancev, 6 pravoslavnih in G katolikov, v Trebinjskem okraji 7 pravoslavnih in 6 mahomedancev, v Mostarskem okraji 16 katolikov, 13 mahomedancev, in 12 pravoslavnih; vkupe 52 pravoslavnih, 42 mahomedancev, in 41 katolikov. Viianje države. V Tavastovu na Finskem bil je baje boj mej prebivalstvom in rutiko garnizijo. — V Harkovu so oboroženi nihilisti napali pošto, da bi oropali pol milijona rubljev. Poskus se jim ni posrečil. Napad-Diki so zbežali in oblasti jih neso mogle dobiti. Ustaškemu vodji Peko Pavloviču, kateremu je srbska vlada vzela vse premoženje, ko je bežal iz Belegagrada, je bolgarska vlada dovolila 150 frankov penzije na mesec. francoskej vladi prouzročuje velike sit-noBti njena vnanja politika Nadejala se je, da bole pri shodu zbornic edo^Iu. jima že naznaniti kake od-ločue vspehe proti Kitajcem. Prvi vspehi admiralu Courbetu so tuli to obt* tali, a poslednja poročila od tam so pa taka, da ni upati kmalu konci boja. To bode gotovo opozicija porabila proti vladi, tembolj ker je že poprej vedno prorokovala, kako nevarne so vse vojne operacije v Tonkingu. Poleg tega bode pa še opozicija očitala vladi druženje z Nemčijo. Vse to bode baš sedaj, ko vlada tudi v Tonkingu ui imela posebne sreče, jako hudo orožje proti mej., kajti francoski narod še nikakor ni pozabil škode, ki mu jo je napravila Nemčija. Zaradi t» h težav vlada sicer Še ne bode pala, kajti Se vedno sme računati na veČino, vender bode njen upliv s ; zmanjšal. V vladnih krog h se sedaj resuo bavijo s tou-kinškimi zadevami. Kakor se govori, hoče vladu v ! kratkem tja poslati 12 tisoč mož. Vrhu tegu so bode j pa tudi skušalo po diplomatičnem potu sporazumeti j se s Kitajera, V ta namen bode Francoskej ha jo služilo pesredovanje Nemčije in Severne Amerike, morda še celo Anglije Francozje so so prepričali, da Kitaj ni tako onemogel, kakor se je mislilo, in da bi vojska s tako veliko in tako oblju leno državo vsekako bila težavna, to pa tembolj ker nje torpedne manevre vodijo zvedeui Angleži. Nemški cesar je izdal ukaz, da uradniki, ki imajo izvrševati vladne akte iu se morejo disciplinarnim potom odstaviti, ne smejo delovati, proti vladnim kandidatom. Kako drugače pa postopa naša vlada. Uradniki naši skoro povsod z vsemi silami delajo za vladi nasprotne liberalne kandidate, ministerstvo pa vse to mirno gleda. Belgijsko ministerstvo je dalo ostavko, ker so poslednje občinske volitve tako neugodno izpale. Sedaj se pa bode sestavilo začasno poslovno mini -bterstvo pod predsedstvom Bernaerto. Več liberalnih belgijskih županov namerava uložiti prošnjo na kralja, da bi se odpravil nov šolski zakon. Pričakovati je, da se kmalu razpusti zbornica. Tu i na Turilirm se zač< njajo izgredi proti zidom. V Čorlu so pravoslavni napali Žide. Dolže jih da so uplenili nekega štriletnega pravoslavnega dečka. Oblasti so vsled tega že tudi preiskale več židovskih biš, pa neso neki dobile nikakega sledu. Ljudstvo je silno razdraženo. Drenopoljski generalni guverner je moral tja poslati vojake, da varujejo Abrahamove potomce. Sedanje zasedanje angleakega parlamenta se ne bode bavilo samo z v olilno reformo, kakor se je prej mislilo, temveč na vrsto pride tudi Nurth-brookovo poročilo o egiptovskem vprašanji, kredit za sudansko ekspedicijo in še več drugih predlog. Kako dolgo bode traialo zasedanje, je zavisno od zgornje zbornice. Ako bode ta se postavila odločno proti vladi, bode se končalo zasedanje koncem novembra, in brž potem razpustil parlament, sicer bode pa zasedanje trajalo neprestano do avgusta meseca. V slučaji, da se zmanjša egiptovska vojska na 3000 mož, bodo se baje odpustili vsi angleški častniki, izimši samo desetonco. Novi kitaj*!*! poslanik za Dunaj, Berolin, Rim in Haag, Shu-Tsin-Tsen prišel je v Berolin a svojo soprogo, hčerjo iu spremstvom. Ker Kitajci, kateri se strogo drže starih običajev, v fr?cih slučajih puste žene doma, se sodi, da mora novi poslanik pripadbti k naprednej kitajskoj stranki, ki se je že otresla raznih domaČih predsodkov. V Kitaji je Shu-Tsin-Tsen opravljal že razne visoke državne Slu/.lli'. Dopisi. ■ z Iclrljskv okolice 22. oktobra. [Izv. dop,] Umrla je, kakor je bilo v našem listu Že objavljeno, 7. t. m. gospa Aua Žnidaršičeva, posestuica v Idriji. Nenadoma zadela je bridka usoda obče spoštovano rodbino. Ves okraj, posebuo kmetovalci vse okolice bridko obžalujejo veliko izgubo blage pokojne matere! Kdorkoli je imel priliko z njo osobno občevati, jo je spoštoval. Z njo neso le otroci, izgubili preblago, dobro mater, ttmpak vsak narodnjak obžaiuje nje izgubo, kajti stala je v naj-Ijutcjšem boji nemštva proti slovenstvu, v katerem so Slovenci žudnje desetletje marsikaj poskusili, zmirom pri narodni slovenski stranki, oddajala, ker bo imele ženske takrat še po starem volilnem redu volilno pravico, vsakdar svoj glas za narodnega kandidata, če se jo še tako pritiskali visoki takratni c. k. rudarski uradniki, podpirala pa tudi vsako narodno stvar, posebno narodna društva, v prvi vrsti narodno Čitalnico v Idriji; bila je do smrti zmirom zvesta, dočim so marsikateri vsled piitiska od zgoraj zapustili iz strahu narodno ognjišče. Velika dobrotnica bila je tudi kmetovalcem v okolici. Ma sikateri, ko je bil v eksekuciji, obrnil se je do blage gospe in v zadnjem trenutku rešila je mnogokrat obupanemu kmetov, tu posestvo, ker mu je j« sodila novce, da je plačat svoj dolg iu stroške, mnogokrat dobro vedofi, da posojenega denarja ne bo več ali vsaj ne kmalu nazaj. Tudi revežem mesta Idrije je bila velika dobrotnica. Bodi blagi ženi hvaležni spomin I Domače stvari. — (Lajbacherica) na našo včerajšnjo opazko odgovarja „a la buzara". Neće namreč priznati, da se je zmotila, ampak trdi, da smo notico o amerikanskem poljubu, ki je bila pred par dnevi objavljena, že v oktobiu 1873. leta svojim čitate- Naš „doktor" ni mogel odreci tako prijaznej ponudbi, kuj ti čim veče je poznanstvo mej nnobra-ženimi zapadnjaki v tem kraji, tem zanimiveje. Na kako bo leze u niti mislil ni. Stopita čez prag uizkih vrat, kakor so sploh v orijentu navadne iu prideta v jako snažno predsobo. Vse je bilo čisto iu v nuj lepšem redu, videlo se je, da tu vladajo nežne ženske roke. Bilo je že proti večeru. Pride njima nasproti prijatelj Šesta-kovskega, mož srednje dobe, prijazen a nekako otožen, ter ju pozdravi z „dobro došli" po italijanski, ko je Šestakovski predstavil svojega sodruga kot doktorja M. Ta se je malo stresel pri tem nenavadnem naslovu, a popraviti ga ni bilo časa niti prilike, ker jih je takoj peljal v sobo, kjer je bila njegova gospa iu hčerka, od tam pa v drugo sobo k — bolniku, k drugej, mlajšej hčerki. Tam na postelji ležalu je bolna Julika, katerej je bilo okolo 16 let. Na bledem obrazu videle so se prekrasne črte milega lica, iu ko je odprla svoje oči, bila je slast v nje pogledati. Malo se je začudila, ko je zagledala nepoznanega gospoda, a oče jej je precej povedal, da je to doktor. Ta pristopi bliže, zamisli se v svoj položaj, kolikor more, ter začne, kakor je to navada, žilo tipati na nežnej ro- čici, potem pogleda še jezik in reče: ni nič kaj hudega, bo prešlo, mrzlica, neraz. oloženje vsled premene temperature, ki je tukaj bolj ostra. Julika se sladko uasmehne in pogleda milo doktorja, ne kakor bolnik zdravnika, nego kakor zaželjeuega in težko pričakovanega prijatelja. Okolu stoječi pa so to pripisovali uplivu tolažilnih besed; a on sam je bil tako pozabil svojo dolžnost, da so ga morali še vprašati, kaj bo priporočal bolnici in kaj predpisal. „Ni treba ničesar, saj že gre na bolje, bomo jutri videli, kako se bo obrnilo " Io res, dekletu so je obrnilo na bolje. Po noči je imela mirno spanje. Fantazije so prešle, — tako je pripovedoval oče, ko je drugi dan doktor zopet prišel ob istem času. Doktor pogleda dekleta, ki ga še prijazueje pozdravi, nego včeraj, ter pritrdi, da bo skoraj popolnoma odleglo. 8Vendar, prosim Vas, gospod doktor, pridite zopet skoro," reče Julika in zaupljivo pogleda „doktorja". Ta je seveda rad obljubil, ker se je počel živo zanimati za njo. Tako je dohajal redovno skoro vsak dan. Dekle je brzo okrevalo popolnem, zadobilo mladostno svetoče lice, a vender doktorja ni mogla pogrešati. Ako ga kateri dan ni bilo, precej je popraševda pri Šestakovskem, kde je, zakaj ga ni. Razodela je tudi njegovej ženi, da doktorja že od davna ljubi, že prej nego je bila bolna, videla ga je v cerkvi s kora, kjer je on nt videti mogel in da je srčna rana bila največ povoda dala njeuemu boleha nju. Žena Šestakovskega je to pripovedovala svojemu možu, a mož — doktorju. Ta je bil vsled te vesti jako prijttno iznenađen, a v prvem trenutku ni si bil gotov, kako je prav za prav ž njim: dali že tudi on ljubi Juliko, katero je ozdravil s svojo navzočnostjo, brez vsega doktorskega znanja; ali pa le Arabelo ljubi. Ni se mogel dolgo odločiti. Arabela je bila daleč, in on ni znal, da-li jo bo še kdaj videl, in ako jo vidi, da-li si bo on njeno srce pridobil. Nikdar je še ni razodel svojega srca, čeBar tudi zarad neznanja jezikov ni mogel storiti, — a ona je bila še prenajivna, da bi jo bil mogel spoznati po njenem obnašuuji. Z Juliko sta se pa dosti dobro razumela v slovanskem jeziku. A razen tega je tudi ona govorila še 4 druge jezike, katerih pa doktor ni poznal. A zadostovala je slovanščina, da se razodene ljubezen. — Čez nekaj tednov jej je povedal, da ni dokior medicine, pač pa neke druge znanosti „in spe". To ljem postavili na mizo. Ta trditev ljubeznive Laj-baher ce je navadna — laž in mi javno vabimo glavno uredništvo uradnega lista, da se blagovoljno potiudi k nam, kjer se bode it letnika 1873. lahko prepričalo, da jo vedoma neresnico pisalo — Laj-baherica je tudi toli slaboumna, da nas imenuje „altestes Tagesjournal". Ali že sama več ne ve, kol;ko je stara? Če jo je Bpomin res že tako silno zapustil, naj poklice par veščakov, da jej pogledajo na zobe, potem bode lihko vzd hnila : Et memiuisse juvat! _ (Uredništvo „S1 o vano v o") prosi nas naznaniti, da mu je c. k. deželno predsedništvo zabranilo prirediti drugi natis konfiskovane 44. štev. Zato bode pa prihodnia številka, ki izide dne 30. t m., obsegala dve celi poli. — (Umrl) je včeraj v tukajšnjem frančiškanskem samostauu brat Luk-i, dolgoletni vratar obče znau po svoji prijaznosti in kot administrator časnika „Cvetje z vrtov sv. Frančiška!4 R I. P. ! — (Društvo zdr«vu:kov na Kranjskem) zboruje v sredo 29. t. m. s sledečim sporedom: A. Notranje zadeve, sosebno poročilo poslanika k shodu avstrijskih zdravnikov v Brnu, vladnega sovetnika proi. dr. Valente. B. Pred»vauja; 1. Primarij dr. Dornig predstavlja bolnike. 2. Dr. Gregorčič: poro-doslovska poročila z demonstracijami. P* koučaoi seji se snidejo društveniki pri „Mul či". dr. —i— — (V Zagrebu) otvori se v 8. iu 9. dan novembra posebno svečauo palača za akademijo. Mesto se pripravlja za to slavnost, h kateri do;de tudi prvi založitelj akademije vladika Strossmayer. — (V Slapško šolo) «o za prihodnje leto vsprejeti sledeči učenci: Franjo Kavčič u ŠcOt Vida, Suša Henrik iz Senožeč; Matija Strelar iz Vinice; Nikolaj Šumic iz Drtuovce; Janez Petrič it Podpeči. Tzpit za letošnje leto bode na Slapskej šoli v sredo 29. oktobra. — (Poštno.) Trgovinski naš minister namerava pri pošti uvesti to olajšavo, da bodo pismonoše, ki |>nnaš(jo nakaznice, jih tudi takoj strankam izplačevali, seveda s potrebno previdnostjo. Kakor zuano, treba je bilo dosedaj samemu iti ua po-to, kjer se je dobil nakazani denar. Da bode možno zvrševati rečeno olajšavo, treba bodo število dotičnih pismonoš pomnožiti m jim delokroge olja napraviti. — (Trgatev) na Primorskem, se, kakor £ tamo v Tržaških, listih, ni posebno obnesla. Tržaška okolica posebno pa vasi Sv. Križ, Prosek in Kontovel so še precej nabrale. V Istri pa je BlabejO, kakor lani. Poreški okraj, Koper, Piran, Buje, dobile so jedva tretjino lanskega vini. Isto tako Kras iu Vipava. Kolikor se je pridelalo, je pa baie jako dobra kapljica. — („Soča") ima v včerajšnjej številki na-Blednje drobnosti: Odlike vsled razstave učnih pripomočkov in šolskih izdelkov so dobili mej drugimi naslednji gospodje, in sicer odliko I. vrstfe: Fran Vodopvec, okr. šolski nadzornik v Gorici; Ambrož Poniž, nadučitelj v Rifenbergu; Franc Strnad, nad-učitelj v Ćrničah ; profesor Hauptmaon vGradci; — odliko II. vrste gg. učitelji: Koršič, Lovrenčič v Kamujah, Lebau v Trstu. Odliko I. vrste je dobila --- tudi gospodičina Emilija Kreu, voditeljica slovenskega otroškega vrta in slovenski otroški vrt. — G. Josip P a g 1 i a r u z z i, avskultant pri c kr. sod-niji v Gorici se je odpovedal svojemu mest, ter odšel v Kobor«d. — V Brginji pri Koboridu odpre se s 1. novembrom poštna postaja. — Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici bode javna skušnja učencev za drugi semester prihodnjo sredo 29. d*n t. m. ob 9. do 12. ure predpoludne. — (Odborova Beja pol. društva Edinost) je bila 19. t. m. in sklenilo se je, da se skliče občni zbor društva v Katinaro rine* 9. novembra popoludue ob pol 4, uri. Dnevni red občnega zbora bode ta-ie: 1. Prošnja na c. k. dež. vlado, da se pomnože kurzi za slovanski Jezik na Tržažkej c. k. gimnaziji, in da so na omenjenem zavodu na slovenščino ima jednak obzir, kakor na italijaaščino. 2. Pritožba na mest, .i zbor, ker mestni magistrat še vedno |>ošilja v okolico le italijanske spise in naznanila, akoprem je uže pred leti c. k. deželna vlada odločila, da imajo okoličani pravico zahtevati, da jim magistrat dopisuje slovensko; naj se torej magistrat drži postavnih določeb in §. 19. temeljnega zakona. 3. Olborovi nasveti glede ustanovitve večo posojilnice in hranilnico v Trstu in dotični sklep. 4. Posamezni predlogi in interpelacije. Ker je dnevni red vebke važnosti, nadejati se je, da se udeleže* tega javnega zbora vsi zavedni Slovenci iz Trsta iu okolice in tudi rodoljubi iz bližuega Krasa iu Istre. „Edinost." — ( „J u ž n o š ta j e r s ki koledar) za na steno14 izšel je pri I. L >onu v Mariboru v nemški in slovenski izdaji. Cena 25 kr. Telegrami Slovanskemu Narodu41 Budimpešta 25. oktobra. Dolenja zbornica vsprejela je adreso večine s 195 proti 133 glasovom. Potem predložil je Szaparv državni budget za 1885. Po tem budgetubode: Vseh dohodkov 326.3, izdatkov 337.9, pri-mankljaja 11.6 milijona. Deficit torej za 8.9, milijona manjši nego 1884. 1. Razne vesti * (H i t ro s t vožnje po raznih želez nicah.) V Evropi prevod naihitiejši vlak mej Londonom in Prestonom v jedoej uri 77 km., drugi angleški naglic vuzeft mej Londonom pa Ekseterjem 48 km. izimši ne/natno pomnilo ua postaji po tri minute ua prihod in odhod. Najhitrejši nemški eks-presvlak Kolonij»-H>inoverau*ki prehiti v jednej uri 70l/a. Berolin-Miitdenski 688, Berolin-Vratialavskl 671/*. Berolin-Hamburški 65, Solnogiad-Duuajski 55 in Sioibach-Stuttgars'd 52Va km- Ta izredno hitrost Daftib eviojiskib le zon lakov je j>a v primeri z ono amerikanskih migiičev prava polževu počasnost. V Ameriki švigajo po železnih tirih nekateri vlaki kakor blisk. Tako prevaja bliskovni vlak Novojorsko „Tri-blim!" vsako nedeljo na V8« zgodaj svojim na po-letiuskih počitnicah Idvajočim čitateljem z ueverjetuo hitrostjo. Na postajah nikjer ne postoji, le služabnik vrže Da vsaki postaji velik zvezek časopsov z vlaka iu posli tega lista urno razneso ua vozeh in konjih časopis svojim naročnikom da jih bero že pri za-jutreku. Ta vlak je letos 7. Bejitembra švigajoč po osrednjej železnici Novojorskej (Novi Jork Albany) vozil 235 km. brez vsake pomude z bliskovo h -trostjo pu 100 km. v jednej uri. Stroj je imel neko Be jej ni nič novega zdelo, kakor da bi bila to že prej vedela. Vprašal jo je: „od kedaj me poznute?" „Žu dolgo; vi ste bolezen zakrivili, vi ste me zopet ozdravili." Pri teh odkritosrčnih besedah stisnil bi jo bil skoro Evropec na svoje srce, ter jej rekel, da jo ljubi, ko bi ne bil spomiu na Araoela spet prešinil njegovega uma. A tako je tekel teden za tednom, mesec za mesecem. VII. Mine zima, pride prekrasni mesec maj. V cerkvi so začno večeruice vsaki dan v somraku ; k njim je hodila Julika in tudi doktor s svojimi prijatelji. Vsi so radi poslušali ubrano petje Marijinih pesnij v francoskem jeziku, in ugodno je delo človeku videti na oltarji goreče bveče iu brleče lampice, kakor jih je gledal doma v svojih mladih letih. Ti trenotki bili so napolnjeni vsikdar z najblažnejimi fcuvatvi, in prava pobožnost čitala se je raz lica navzočih. Julika je bila vsekdar utopljena v molitev, »ko ni pevala zajedno z drugimi gospodičinama. Teh se je bilo nabralo mej tem že toliko, da eo sestavile ubr.-n kvartet, kateri je bil še bolji nogo znani evropski. Nekega dne, sredi maju, začuje se na koru čist in prijeten Jt-glas, kateri se je, Evropcu precej znau zdel, tako da se brzo obrne iu pogleda, da li je v istini Aiabela ua koru. Ni se prevaril. Pa dokončanih večernicah postoji malo pri vratih, kdaj pride Arabela. Bila se je v tečaji jednega leta malo prenienila na licu, katero ni b>lo več tako ljubeznivo-milo, in njene oči so nekako prevzetuo gledalo oko.u, a cela njeua nošnja bila je neokusua, fantastična; nič jej ni ostalo od oue prejšnje nežnosti, najivnosti iu orijentalne mičnosti. Sedaj ni bila več niti po evropski niti po orijeutalski, nego pravi tič-miš. Evropcu je precej uekako odleglo pri srci, iu zdelo se mu je, da se je obrnilo kakor mugnetua igla tja, kamor ga naravno vleče, koje odstranjena zapreka, ki je bila dolu ua jiotu v os-in Arabele. Še tisti večer b'l je Eviopec sam seboj na čistom: „Julika je meni to, kar sem jaz njej." Drugo jutro jej je odkril svoje srce — iu ni bilo srečueje ljubezni, nego mej njima. Arabela pa si je našla 'jiar v nekem Levan-tincu. A uadpis: „prepovedano je cvetje trgati4', z Atabelmim imenom odnesli so Evropejci neke temne uoči z vrta ter ga /.ukopali zajedno s svojimi mladostnimi — upi in sanjami. napravo, ki je sama mej vožnjo zajemala potr bi.o vodo iz mej tirom ležečih posod. * (Uzorne razmere.) Carigradski listi skušajo svoj dovtip nad čudnim dogodkom pri ujet-niškem vodstvu. Dvanajst kudosmtrnemu delu v pri silno delavnico obsojeuih zločincev, večinoma morilcev, želi, svojim trpečim sobratom v drugej ječi čestitati k prazniku „Kurban Beiram a V spremstvu osmih Žandarjev spuste zares dvanajat potepuhov — na pot. Mej potom se tolpa, kakor bi trenil, razprši ua razne kraje. Čuvaji hite za njimi, jih primejo, a jeden kazujencev potegne ja-tagau in rani svojega zasledovalca. Razen jeine^a so ujeli ipak vse. A ves dogodek — posebno jatagan v rok.ik dosmrtnega kaznjenca — priča natn o popolnem turških odnošajih. Izborno najivno je tudi poročilo turške policije, katera o jeduem begunu izjavlja, da ne ve, zakaj bi bil ubežal. * (Amerikanska radodarnost) Kako darežljivi in milosrdni so državljani po Zjedinjenih državah, nam priča izredna in velikanska radodarnoit Mr. I. Garetta v Baltimore. Ta dobrosrčen mož je volil ubogim jeden milijou dolarjev v 6% vred-nostuih papirjih, potem zapustil 50 000 dolerje.v, od katerih obresti bodo dobivali za podporo marljiv, in ukaželjni ljudje. Sicer je pa tudi svoji hčeri popustil veliko milijonov. — Nek drug. bogatin, znani M. Vanderbilt, je daroval zdravniškemu društvu v Novem Jorku 500.000 dolarjev za zidauje društvu potrebnih poslopij. — - Taki radodarni amerikanski strijci bi bih tudi Evropcem ljubi in sosebno nam Slovencem v narodnem oziru jako potrebni. * (Mala potovalka.) Pred tremi meseci umrla je v Iudiii soproga tam s'užbujočega angieš-kega kapitana Wigbt-a. Ko je potem tudi zipuščeaa triletna hčerka počela bolehati, sklene oče svo.ega otroka poslati na Angleško k starej materi. A ker nema premoženja, no more dati BVOJej malej hČerfci nikakega spremstva na več tisoč milj dolgi pot. Naroči toraj nekaj obleke in predpasnikov, katerim so bile na prsih ušite besede: „Meni je im i Nelly Wight, sem tri leta stara in prosim, ia bi me k moji stari materi Fauny Paking v London peljali.* Tako pošlje otroka samega na daljno potovanj ^ p?» morji. Mala potovalka dospe1 srečno v Londou k svoji stari mamici. Prince/inja VValeška, /auv^i to čulno pogodbo, pozove otroka k sebi in g i izpra-šuje o dogodkih mej potovanjem. A ne zve prav veliko od mile puočike in ne nasiti svoje radovednosti. Nelly jej je vedel v povedati sami tO-le: „Nato hišo je obdajala velika vola in jaz sera dobivala veliko več potvien nego doma pri o^otu." * (P r o et d b t ve r p i z p o v ed a a j v J t p »n u.) M'kado je kot h vsi višji poglavar bulaii to/ v Japanu razglas11 ukrep, vsled katerega bud'ijizem in šinto n'batt biti državni veri japonski. Vsak državljan lahko sprejme tisto vero, katera mu bolje ugaja. Duhovuiki obeh veroizpoved-vaj llVOlifo U svoje srede jodnega za višjega poglavarja, kojega izvolitev pa mora japonska vlada potrditi in n l do-b'vaio svojih letnih pla"'. več 'u državnih blagame ampak iz cerkvenih dohodkov. Mikado se je torai od|»oveda.l častnemu dostojanstvu višjega verskega poglavarja Jupoucev. * (La konično.) Jeden najstarejših oficirjev francosko vojske, o katerem je Napoleon I ve le', da so pozabili imenovati ga majorjem, je svojo opravičeno prošnjo prav umetno v pet besed sestavil. Pri nekem vojaškem pregledu jezdi vladar počasi lnemo vojakov. Omenjeni častnik stopi naprei in re>c: Sire, „petnajst bitk, legijoner, stotnik!" — Cesar so obrne in odvrne: „Polkovuik, poveljnik, baron !tt Meteorologičuo poročilo. S o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. *» M O CM 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73367 mm. 732 53 um. 733-75 mm. + 20° C 50°C + 2-4-C si. jz. ! dež. si. szh.j obl. si. vzh. d. jas. 800 mm. d.in sn. Srednja temperatura + 3*1°, za 65° pod normalom. rO-d^-S^eslca. borza due 25 oktobra t. 1. [izvi.-ti.i talegraficno poročilo.) Papirua r«i.t > . ... 80 gld. 9S kr. Srebrna leuta .... .....82 Zlata renta.........103 n 5° '„ marčna renrn. ......96 gld Akcije narodno banke.......Stil ■ Kreditne akcije...... • • 287 , London........ ... 122 , Srebro ... ......... NhdoI............. (J. kr. cekiai. ...... • Nemške marke...... 4°/0 državne sreč r o ii 1. 1854 250 gld Državne srečke iz I. 1964. 100 gld 4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta. Ogrska iiatii renta 8° 0 . . . . „ papirna reuta 5°/0..... bl„ štajerske zeiuljiač. od/ez. obli«.. . Dunava rt-<. nrečke 5°,0 . . 100 gld. Zeiulj. obč. avstr. 4'/a'o a'at' za8t- u8ti • Prior, oolig. Eiizabetiue zapad, žoleinice Prj'>r. obli«. Ferdinandovo hov. železnice Kreditno urečke......100 gld. Kudoltbvo srečke .... 10 „ Akiijo anglo-avstr. banke . . 120 „ Trauiiuway-drust. velj. 170 gld. a. v. . 9 6 59 124 172 103 123 93 88 104 116 121 109 105 178 18 106 213 10 . 4r> , - kr. 25 l to ; 78 , 90 . 50 , 80 » 45 . 05 . 35 . 80 . 50 , 50 . 30 . 30 . 50 m 50 Z ■ Zahvala. Presrrno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, kateri so spremljali našega prerano umrlega očeta, oziroma soproga in tasta, gospoda FRANA KAPUS-a, k večnemu počitku, ter vsem, kateri so se spominjali ga s prekrasnimi venci; osobito pa čast. gg. trgovcem in meščanom Celjskim, prečaBtitej gospodi duhovščini, blagorodnemu gospodu dru. Josipu VoŠnjaku za iskreni nadgroOni govor in slavnim pevcem Celjske Čitalnice za izborne nad-grobnice. )) Žalujoča rodbina. Zahvala. Za dokaze milega sočutja o prerani smrti pre-Ijubljenega soproga, brata in svaka, gospoda MIHE MLINAR-ja, gostilničarja „Pri znamenji" na sv Petra cesti, ter za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, posebno slav. društvu veterancev, in za darovano lepo vence izreka presrčno zahvalo (680) žalujoča rodbina. Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja, ki so so nam ska-zali mej boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega sina IVANA MARZOLLINI-ja, za mnoge prekrasne vence in posebno za mnogobrojno udeležitev mrtvaškega sprevoda dražega, prezgodaj umrlega, izrekamo v svojem in v imenu vsrh sorodnikov najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, 25. oktobra 1884. (682) Žalujoči s t ariši. Št. G0ti2. Naznanilo. (672—1) I Licitacija o zalaganji šute, vzdržavauje cest, ulic iu trgov v mestni občini Ljubljanski za 1. 1885, 1886, 1887 se bode vršila pri mestnem magistratu m trgu. V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARN0LDA REIFA, D INA I, I., PESTAL0ZZ10ASSB I, najstarejša tvrdka te vrste. (623—4) Natančneje Usporedbo In prospekti zastonj. VIZITNICE priporoča ..Narodna Tiskarna" po nizkej coni. ALOJZIJ K&RS.IK&, iimotoljiii i ii tr-jj^ovKlii vrtar opozarja p. n. občinstvo na svojo bogato zalogo auliili vencev* ravno tako so |}J tudi priporoča za izdelovauie mnogovrstnih Nvežili šopkov in vencev s Iru-kovi i n nupiHi, kakor Bploh r.a vsa dela spadajoča v njegovo stroko, posebno ob Vseh Svetih za lepšanje grobov in rakev. ki Vsa ta dela izvršuje hitro, elegantno iu po naj ni ž joj coni. — Polog tega ^ prodaja mnogovrstna Hveža »cuieua. s Bp0|tovanjem L(668-9) ALOJZIJ KORZIKA. 1POZOEI ,,X>i-i Mkofii" v Celji, na oglu Glavnega trga „pri štepihu", priporočujeta svojo posebno veliko in lepo zalogo zimskega blaga, ~« kakor: vsakovrstne sukni nt', štttfa, vatmal«, spantjoleta in drugo valnate vttlte. Dulje imata v zalogi največjo zbirko velikih zimskih fnennele-IJev ;l 1 i »•itt: niijnovejS" rzoi'ke ki'etiitut in tiskatiine («lruka); Mu-i-vi ine in t'asiii>ltui'vaiieti<* Mtufhenta t tttieje, koee in razliCno drugo mi m »ko »•«»!»«» £30 xXM>jZild6]U3. cenah., in sicer še cenejše, kakor prej. — Trave amerikanske šivalne stroje, kakor „.Sinfjef* in „lio«)«" za krojače, črevljarje in šiviljo po 30, 35 in 40 goldinarjev. — Kdor dobro in ceno kupiti želi, blagovoli naj priti v nuSo prodajalnico. (681—1) O. SCIOIIDL in družnik v Celji, zaloga sukna, platna, vsakdanjega rokotvornega in novošegnega blaga ter pravih amerikanskih šivalnih strojev, na oglu Glavnega trga in Poštnih ulic štev. 36, v hiši gospoda Jožefa Ko a ta, fabrikanta žajfe, „pri štepihu". izdat.elj in odgovoru) urednik: Ivau Železni kar Lastnina m tiak „Narodne Tihkarne' 096343