TRGOVSKI LIST časopis za trgovino« Industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 28. avgusta 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 102. Prijave za odmero posebnih prispevkov za izredno obrabo cest. Stroški za redno vzdrževanje cest in potov so bili že v predvojni dobi ogromni. Že takrat so bile cestne uprave prisiljene, da mislijo na to, kako bi pritegnile k plačilu stroškov v prvi vrsti one, ki povzročajo večjo škodo na cestah in imajo tudi večje koristi od javnih cest. Posledica tega je bila, da se je že s kranjskim deželnim cestnim zakonom iz leta 1873. in s štajerskim deželnim cestnim zakonom iz leta 1866. predpisalo pobiranje prispevkov za posebno porabo cest. Vsled izpremenjenih razmer dosedanji predpisi niso mogli v polni meri izpolnjevati svoje naloge. Tekom časa se [e pokazala nujna potreba, da se stara, okorna določila prilagode iz-premenjenim prilikam in v ta namen primerno novelirajo. Iz teh razlogov je oblastna skupščina sprejela dne 22. decembra uredbo o posebnih prispevkih za vzdrževanje samoupravnih cest, s katero naj se na eni strani pospeši pobiranje posebnih prispevkov, na drugi strani pa pritegne k plačilu res vse one, ki ceste v posebni meri obrabljajo. Iz razglasa oblastnega odbora o posebnih prispevkih za samoupravne ceste posnemamo sledeča določila, ki so važna za gospodarske kroge: Gospodarske vožnje za domače potrebe kmetskih posestev so oproščene posebnih prispevkov. Prav tako tudi druge vožnje manjšega obsega, ki ne poškodujejo cest v izredni meri. Uredba nalaga odškodnino za prekomerno ali izredno obrabo samoupravnih cest neposredno dejanskemu izrednemu uporabniku ceste, to je lastniku tovorjenega blaga ali lastniku osebnega motornega vozila. Ta je v prvi vrsti dolžan naznaniti pristojni cestni upravi v roku 8 dni od dne, ko je blago kupil, ali ko se je pogodil 7.a prevoz lastnega blaga, ali ko je začel nekupljeno lastno blago prevažati, izredno vožnjo s podatki, .potrebnimi za odmero posebnega cestnega prispevka. Zaradi kontrole so dolžni prijavljati prekomerno vožnjo v istem roku tudi posredni udeleženci, to je prodajalci, ki izročajo blago kupcu v last na mestu, kjer se je blago prodalo, dalje vozniki tovora in druge osebe, ki so bile pri prevažanju udeležene. Ako bi se dejanski izredni porabnik odtegnil posebnim prispevkom, jamčijo zanj posredni udeleženci, ako pravočasno niso prijavili cestni upravi nameravane izredne vožnje ter so tako posredno zakrivili škodo cestni upravi in davkoplačevalcem, na katere odpade vsled tega breme za popravo po izredni uporabi prekomerno poškodovane cestne proge. Prijava prekomerne vožnje mora vsebovati nastopne podatke: 1. naslov dejanskega izrednega uporabnika (lastnika tovornega blaga ali lastnika osebnega motornega vozila); 2. množice tovora v kubičnih me-Irih, desettonskih vagonih, število voz z navedbo naloženega tovora in podrobno; 3. kakovost vozila (živinska vprega, motorno vozilo); 4. uporabljeno cesto po krajevnem nazivu in po dolžini proge v kilometrih ter čas izredne uporabe. Ako se uporabljajo občinske in deželne ali okrajne ceste z isto tovorno vožnjo, zadošča, da se prijava pošlje samo cestnemu ali okrajnemu odbo- ru, ki obvesti glede občinskih cest do-tično občino. Te prijave se morajo pošiljati pod vzajemnim jamstvom za plačilo posebnih cestnih prispevkov mesto po izrednem uporabniku po posrednem udeležencu, začenši s 15. dnem po razglasitvi pravilnika v oblastnem uradnem listu, to je od 20. julija 1928 dalje računjeno, in sicer županstvu ali cestnemu okrajnemu odboru ali okrajnemu pododboru ali oblastnemu odboru, katere ceste se pač prekomerno uporabljajo ali pa nameravajo uporabljati z izredno vožnjo. Posredni udeleženci jamčijo samo pogojno za posebne prispevke. Cim naznanijo posredni udeležniki pristojni cestni upravi prekomerno ali izredno vožnjo, so oproščeni vzajemnega jamstva za plačilo posebnih cestnih prispevkov. Posebni prispevek se odmerja po odobreni tarifi, uvažujoč pri tem širino kolesnih platišč, vrsto vozil^ in blaga ter oddaljenost od železniške postaje. Kdor kupuje blago franko postaja, odnosno franko gotov kraj, mora nameravano vožnjo naznaniti pristojni cestni upravi v roku 8 dni„ od sklepa pravnega posla, ki bo dal povod za izredno ali prekomerno uporabo, da se ogne jamstva za plačilo posebnega prispevka, katerega bo zahtevala cestna uprava za prevoz dotičnega blaga. Prijave so takse oproščene. Glasile naj bi se približno sledeče: Podpisani naznanjam v smislu člena 1. in 2. oblastne uredbe o posebnih prispevkih, da sem kupil pri posestniku N. N. v.................deset- tonskih vagonov lesa (opeke, apna), ki ga bo navedeni posestnik prevozil po deželni (okrajni, občinski) cesti v dolžini km na železniško postajo na lastno nevarnost in stroške, ker ga prevzamem šele na železniški postaji v N Za dokazilo prilagam izvirnik (kopijo) kupne pogodbe (izjavo prič). Pričakovati je, da bodo cestne uprave z namenom, da dobršen del stroškov za ceste pokrijejo s posebnimi prispevki za izredno porabo, dosledno se posluževale pravic, katere jim daje oblastna uredba in oblastni pravilnik. Vsled tega opozarjamo vse interesente, da se podrobno seznanijo z določili uredbe, odnosno pravilnika, da tako preprečijo marsikatere izdatke, kateri l>i jih zadeli, ako bi se ne brigali za to, da se iznebe jamstva za plačilo posebnih prispevkov, ako so za to dani po uredbi potrebni pogoji. ENAKOVREDNOST ODŠKODNINSKEGA ZNESKA 50 ZLATIH FRANKOV. Po členu 50 Svetovne poštne konvencije ima pošiljatelj izgubljene priporoke .pravico do odškodnine 50 frankov za ysako pošiljko. Po členu 4, točka 1, drugi odstavek Pravilnika za izvrševanje ,svetovne konvencije pa javi vsaka uprava mednarodnemu uradu znesek te odškodnine v valuti svoje države. Naša država je svoječasno kot enakovrednost za 50 zlatih irankov določila 600 Din. Ker ta ekvivalent danes ni več enak 50 zlatim frankom, se zniža na 550 dinarjev. To je najvišji znesek, ki ga plača naša uprava za priporoko, Ki gre iz naše države v inozemstvo, pa se izgubi na našem ozemlju. Inozemske uprave so nam dolžne v smislu člena 2, točka 4, sklepnega protokola konvencije pri obračunavanju z našo upravo plačati znesek 50 frankov. Naš izvoz v juliju. Neznatno zboljšanje naprain juliju prošlega leta. Generalna direkcija carin je izdala statistično poročilo o izvozu v mesecu juliju t. 1. Po teh podatkih se je naša zunanja trgovina v mesecu juliju t. 1. napram juliju prošlega leta neznatno zboljšala in sicer po teži za 28.617 ton, t. j. za 7-6%, po vrednosti pa za 8,784.573 Din, t. j. za 1-81%. V juliju smo izvozili 405.163 ton blaga (lani 376.546) v vrednosti 495,814.261 papirnatih ali 45,072.495 zlatih dinarjev (lani 485,029.683 ali 44,294.948 Din). Porast je torej znatno večji po teži, nogo po vrednosti. Pšenice smo izvozili letos v juliju v primeri z lanskim letom za približno 11 milijonov Din več, dočim je izvoz koruze nazadoval za nad 18 milijonov, drugega žita pa za 4 milijone. Poleg pšenice je narastel tudi izvoz rastlin za lekarstvo, hmelja, konj, drobnice, svežega mesa, koz, hrastovega ekstrata za strojenje, usnja itd. Toda vse to je premalo, da bi nadomestilo nazadovanje izvoza drugih predmetov, zlasti živih prašičev in goveje živine. Vrednost izvoza živih prašičev je nazadovala v primeri z lanskim letom za nad 24,500.000 dinarjev, goveje živine pa skoraj za 11,000.000 Din. Nazadoval je tudi izvoz vina, špirita, opija, prediva, perutnine, svinjske masti, sira, jajc, bukovih pragov, cementa itd. Najbolj je porastel izvoz gradbenega lesa, in sicer za dobrih 32 milijonov. Tudi izvoz lesnih izdelkov je znatno porastel. POŠTNA HRANILNICA NI DOLŽNA DAJATI DAVČNIM OBLASTVOM POJASNIL 0 OPRAVLJENEM PROMETU SVOJIH KLIJENTOV. Ker so se posamezna davčna ob-lastva obračala na poštno hranilnico in njene podružnice, da jim stavi jo na razpolago podatke o prometu, katerega so opravili posamezni davkoplačevalci preko poštne hranilnice, je g. minister za finance pod štev. 49700 od 21. aprila t. 1. odločil, da je poštna hranilnica kreditna ustanova in da kot taka ni dolžna dajati podatkov davčnim oblastvom o svojih klijentih. Generalna direkcija davkov je z ozirom na to odločbo naročila podrejenim oblastvom, da v bodoče opuste vprašanja na poštno hranilnico razen v kazenskih zadevah in da za svoje namene najdejo druga pota in načine, da pridejo do potrebnih podatkov. — Po našem mnenju je dostavek Generalne direkcije davkov nepopolen, ker bi se ga moglo tolmačiti v tem smislu, da poštna hranilnica sme dajati pojasnila v davčno - kazenskih zadevah, kar pa ne drži, kajti odlok ministra financ generelno prepoveduje poštni hranilnici dajati pojasnila davčnim oblastvom ne glede na to ali rabijo ista ta pojasnila za odmero davkov ali pa za kazensko postopanje. VELIKO PROTESTNO ZBOROVANJE LJUBLJANSKIH OBRTNIKOV. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v pondeljek, dne 3. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Kazine« veliko protestno zborovanje za uveljavljenje 10-urnega delavnika, proti naredbi o odpiranju in zapiranju obratovališč in proti davkom. Zveza obrtnih zadrug poziva vse obrtništvo, da se zborovanja polnoštevilno udeleži in na dan zborovanja v znak protesta zapre obratovališča od 11. do 12. ure opoldne. Zveza poziva tudi vse zadruge da storijo v tem pogledu svojo dolžnost. Ivan Mohorič: Utisi s pota po Nemčiji. Draždani. — Pomen saksonske industrije za nemško gospodarstvo. Proti večeru smo po kratki vožnji skozi gosto naseljene pokrajine Saške prispeli v Draždane. Zvečer smo na povabilo Draždanske trgovske zbornice prisostvovali slavnostni predstavi »Egipčanske Helene«. Bogastvo opreme in dovršenost predvajanja opere, ki nam je bila vsem nova, nam je nudila izreden užitek. V soboto zjutraj smo najprej obiskali tovarno pločevinaste embalaže A. Reiche A. G., ki je zanimiva iz dveh vzrokov: 1. radi naprav za preprečitev nezgod, ki so baš v tej stroki pri strojnem delu na dnevnem redu. Drugič pa radi svojih strojnih naprav, ker stojijo tu v obratu nemoteno drug poleg drugega stroji najstarejših tipov in modernejši tehnični strojni izumi do najnovejših patentov in se tako obiskovalcem nudi prilika opazovati napredek v tehniki mehanizi-ranja produkcije. Od tam smo se* odpeljali v velike tovarne Zeiss Ikon A. G., ki izdeluje vse vrste projekcijskih aparatov, kinematografske potrebščine, fotogra-fične aparate in potrebščine, epidia-skope, projekcijske mikroskope, naprave za razsvetljavo, žarnice in potrebščine za filmanje. V tisoče gre število predmetov in finomehaničnih izdelkov, ki se producirajo v teh zavodih. Skozi razsežne kontorje smo najprej dospeli v predavalnico in nato v preizkuševalnico, kjer so nam inženerji in ravnatelji podjetja praktično demonstrirali. zbirke aparatov in predvajali najnovejše izume na polju projekcijske in fotografske tehnike. Ob slovesu so nas založili s celo zbirko katalogov in prospektov. Proti poldnevu smo napravili kratko okrožno vožnjo po metropoli Saksoncev. Draždani so krasno mesto, ki je že od nekdaj slovelo po svojem zelenju, parkih in vrtovih, kolonijah krasnih vil in nasadov, na obeh bregovih Labe — središče lepih umetnosti in glasbe. Tudi v povojnih letih je znalo mesto ohraniti svojo mičnost in privlačnost, akoravno so se poslovne razmere zelo predrugačile in se čuje mnogo pritožb nad raznimi nemilimi pojavi nesolidnosti, ki jih je v trgovini povzročila inflacijska doba. Z razglednega vršiča nad Labo se vidi v daljavi naših Kamniških alp češkoslovaška meja. Po povrajku je sledil sprejem v Trgovski in industrijski zbornici, kjer nas je z lepim pozdravnim in obenem poslovilnim govorom pozdravil draž-danski zbornični predsednik tajni ko-mercijalni svetnik Schleich. V imenu jugoslovanske delegacije sem se zahvalil jaz za sprejem in podal ob tej priliki kratek pregled naših gospodarskih prilik. Med domačini, ki so nas tu sprejeli, sem imel priliko pozdraviti našega starega znanca dr. W. Hoffmanna, profesorja iz Freiberga, ki je lani v ljubljanski zbornici predaval »O gospodarskih prilikah v Nemčiji v povojni dobi.« Popoldan smo obiskali interesantno razstavo »Stadt und Technik«, ki nudi mnogo novega na polju komunalne gospodarske politike. Tu je interesantno prikazana tehnična organizacija in struktura gospodarskega živčevja velemesta, počenši od preskrbe s plinom, električno energijo in vodo, pa do organizacije prometa z najvažnejšimi živili, kakor so mle- ko, kruh, meso itd. Razstava obsega tudi zelo poučne informacije s polja stavbeništva, kolonizacije, mestnega prometa in socijalnega skrbstva. Posebna znamenitost te razstave pa je D as Kugelhaus , to je zgradba velemestne hiše v obliki kroglje, ki zavzema spodaj na oporišču komaj polovico onega prostora, kar znaša obseg gornjih nadstropij. Ta zgradba je interesanten prikaz prometnega problema mesta bodočnosti. Zdi se nam morda nekoliko fantastičen in bizaren, vendar nikdo ne more vedeti, ali ne bo v toku prihodnjega dvajset-letja postal, morda v nekoliko predrugačeni obliki tip običajnih zgradb novih velemest. V tej zgradbi, katere zunanja stena je vsa iz jeklene kovine, vodi v gornja nadstropja dvigalo in zavojnate stopnice. V prvem nadstropju so pisarne in prodajalne, istotako v drugem, v tretjem je restavracija, v četrtem pa kavarna in bar, kjer smo se samoumevno tudi mi ustavili, ker se nudi od tod krasen pogled na obsežno razstavišče. Končno smo posetili še kino, v katerem so kot senzacijo predvajali govoreči film. To je brez dvoma tehnično dovršen izum, ki pa najbrž ne bo napravil karijere, deloma, ker ne more reprodukcija govorov slediti brzini rotacije filma, kakor smo jo sedaj navajeni, drugič pa, ker bodo mnogi zvezdniki in filmske krasotice zgubile na popularnosti in simpatičnosti, ko bomo zaslišali njih hreščeče glasove in nesimpatične organe. V Draždanih se je zaključilo naše interesantno in naporno tritedensko potovanje po Nemčiji. Večina udeležencev se je še tekom noči po prisrčnem slovesu vrnila preko Prage v domovino s težkimi kovčki knjig in publikacij, bogatim filmom doživetij in utisov s potovanja. Po povratku domov sem smatral za svojo dolžnost, da vsaj z nekoliko številkami in medlim opisom v besedah skušam naši širši javnosti predočiti nekoliko slik iz današnjega nemškega gospodarstva, očrtati napore in borbe velikega naroda, ki z občudovanja vrednim samozatajevanjem nosi težko usodo posledic svetovne vojne. Ob zaključku naj mi bo dovoljeno še nekoliko besed o gospodarskih prilikah na Saksonskem. Saksonska je za 1200 km2 manjša od Slovenije in meri torej 14.992 km2, na kateri prebiva 4,970.000 ljudi, torej skoro petkrat toliko ljudi kot pri nas. Na kvadratni kilometer pripade 331 prebivalcev, tako da spada Saksonska med najgosteje naseljena ozemlja na svetu. To gosto naseljenost je omogočila velika razvitost industrije, ki je na Saksonskem udomačena že izza srednjega veka. Industrija tu ni koncentrirana samo v mestih, marveč je enakomerno porazdeljena po celi provinci ji. 60 9% vsega pridobitno zaposlenega prebivalstva pripada industriji in le 12-4% se peča s poljedelstvom, dočim je v naši državi razmerje obratno. Od vseh industrij je najbolj razvita tekstilna industrija, ki šteje na Saksonskem 5898 obratov z nad 284 tisoč delavci. Poleg tekstilne industrije je številno najmočnejša strojna industrija, industrija instrumentov in aparatov. Ti dve panogi zaposlujete skupaj skoro polovico vsega industrijskega delavstva. Tekstilna industrija na Saksonskem je zelo specijalizira^a in ni skoro tekstilnega izdelka, ki bi se ne izdeloval v kakem kraju na Saksonskem. Ona je posebno močno zastopana v okolici Chemnitz, Zwi-ckau in Plauena, ki je središče strojno-čipkarske industrije. Saksonska je tipična dežela posamičnih tvrdk kot oblike podjetij. Leta 1921 je bilo med vsemi industrijskimi in rudarskimi podjetji na Saksonskem samo 505 delniških družb, dočim so v ostali Nemčiji običajna in zelo priljubljena podjetniška oblika. V tekstilni industriji je tudi zelo razvito domače delo. Pred vojno je bilo zaposlenih z domačim delom 185.000 oseb, po vojni pa je to število padlo na polovico. Domače delo je ostalo deloma še v industriji godbenih instrumentov, v igračarski in tobačni industriji. Interesantno za koloniza- cijske prilike je na Saksonskem to, da stanuje od vsega delavstva, ki je zaposleno v industriji, v kraju obrata, torej na licu mesta, samo 12%, v oddaljenosti 2 km 28-4%, v razdalji do 5 km 31-4%, ostanek pa še v večji oddaljenosti, ki sega do 30 km. Saksonska je razmeroma precej bogata na rjavem premogu, ki pa ni prvovrstne kvalitete in katerega trans-portiranje v surovi obliki se zato pri nemških prilikah ne smatra racijo-nalnim. Po vojni se je produkcija premoga na Saksonskem vsled izgube Saare in Šlezije zelo povečala in je dosegla 1923. leta 8,214.000 ton. Zaloge saksonskega rjavega premoga se cenijo na 4 milijarde ton. Najmogočnejše so v okolici Hirschfelda, tik ob češkoslovaški meji, ca. 1 milijon ton. Premog se deloma briketira (nad 28%), 55% pa se ga na licu mesta porabi za produkcijo električne energije, ki se potom daljnovodov dovaja industrijam in mestom. Le 17% premoga se proda v surovem stanju, dočim se pri nas vsa produkcija prodaja v surovem stanju in prevaža na ogromne razdalje do tisoč kilometrov. Za nemški eksport igra veliko vlogo saksonska keramična, porcelanska (Meificn) in steklarska industrija, domača industrija godal, igrač in urarska industrija (Glashiitte) ter končno industrija gumbov in pozamentov. Razvitost papirne industrije na Saksonskem je nazorno prikazala lanskoletna specijalna razstava papirja v Draždanih. Poleg svetovno znane stojne 'industrije, ki je specijalicirana za tekstilno, papirno in tiskarsko stroko, je na Saksonskem jako mnogo-brojno zastopana tudi izdelava najraz-novrstnejših izdelkov in predmetov za gospodinjstvo ter industrija lesnih izdelkov. Za gospodarstvo Saksonske je velikega pomena plovnost Labe, ki veže področje Pirna—Draždani—Mci-fien s srednjo Nemčijo in Hamburgom in omogočuje cenen dovoz surovin in eksport izdelkov do morskih pristanišč. Ljubljanska borza. Tečaj 27. avgusta 1928 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DBVIZB: Amsterdam 1 h. gold. . . —•— 22-8150 Berlin 1 M 13-6530 13-5830 Bruselj 1 belga 7-9001 7-9301 Budimpešta 1 pengO . . —•— 9-9249 Curih 100 fr 1094-10 1097-10 Dunaj 1 šiling 8-0071 8-0371 London 1 funt 275-81 276-61 Newyork 1 dolar 56-81 57-01 Paril 100 fr 221-29 223-21) Praga 100 kron 168-27 169-07 Trat 100 lir , 296-70 298-75 Almanah denarnih zavodov in ekspor-ta Jugoslavije in držav Bližnjega Vzhoda. Glavno uredništvo Almanaha SHS v Zagrebu VI. pripravlja nov obširen almanah denarnih zavodov in izvoza Jugoslavije in držav Bližnjega Vzhoda (Romunije, Bolgarije, Grčije, Albanije, Turške, Sirije, Palestine in Egipta.) Almanah bo velike važnosti za vzpostavitev novih in za poglobitev že obstoječih gospodarskih odnošajev med nami in inozemstvom. Zato poziva glavno uredništvo Almanaha (Zagreb VI.) vse naše gospodarske kroge, da mu pošljejo detajlne podatke o svojem stanju in o vrstah blaga, koje uvažajo ali izvažajo. Ze-Jeti bi bilo, da se te ugodne prilike poslušajo naši izvozniki v čim večjem številu. OGRSKI EKSPORT PŠENICE IN MOKE. Dosedaj so eksportirali iz Ogrske v inozemstvo 1,200.000 met. stotov pšenice in 1,500.000 stotov moke. Eksport je šel zlasti v Avstrijo in v Češkoslovaško. Ves eksportni previšek krušnega žita cenijo letos na več kot 10 milijonov meterskih stotov. Torej so ga prodali doslej v obliki pšenice in moke že približno eno četrtino. Prem, Hm, koks. knalhl premi in oglje »ILIRIJA« Vilharjeva cesta (za Glavnim kol.), Kralja Petra trg 8, Miklošičeva c. 4 Telefon štev. 2820. Anglija in mednarodni karteli, O tem veleaktualnem in velezanimi-vem predmetu piše izdajatelj londonskega »Econoinist-a« Gilbert C. Layton sledeče: V zadnjih mesecih so v Evropi zopet enkrat veliko govorili o tvorbi mednarodnih kartelov v najrazličnejših panogah. V Ameriki vidijo v teh stremljenjih prvi korak k ustanovitvi Zedinjenih evropskih držav, vedoma neupošte-vajoč historična nasprotstva med narodi Evrope. V Ameriki vidijo, da nastaja iz omrežja mednarodnih trgovskih pogodb nekakšna evropska carinska zveza, ki jo smatrajo samo kot začetnico bodoče politične združitve. V ustanovitvi jeklenega kartela so videli smotreno izvedeno naredbo dotičnih dežel, da premagajo nekatere neprijetne posledice svetovne vojske, namreč razbitje pokrajin, ki spadajo gospodarsko skupaj. Tako pojmovanje gre seveda veliko predaleč. Raziskovanje vzrokov, ki so privedli do tvorbe pred kratkim oživotvorjenih mednarodnih pogodb, je le predobro pokazalo, da so imele osebnosti, ki so na tvorbi teh pogodb vodilno sodelovale, pred očmi samo korist svoje lastne industrijske panoge ter da so se za pot mednarodnega sporazuma le zato odločile, ker je ta pot obetala največje in najboljše možnosti uspeha. Zborovanje cinka na primer, ki se je vršilo v letošnjem maju v Bruslju in ki je bilo obiskano od zastopnikov dotične industrijske panoge iz Nemčije, Vel. Britanije, Francije, Poljske, Španske, Italije in Holandske, se je podrobno bavilo z dejstvom, da je dvig ameriške industrije cinka dal Ameriki v roko kartele od ca. 50% mednarodnih cinkovih zalog. Upoštevaje to dejstvo so na zborovanju sklenili, da bodo trg »regulirali«. Ustanovili so statistični urad, ki more ob vsakem trenutku podati natančni pregled o položaju industrije; v prvi vrsti pa so se dalje dogovorili, da bodo produkcijo eventuelno omejili, če bi bil tak korak potreben. Ta zaenkrat provizorični dogovor velja do konca 1. 1928, a ga nato lahko poljubno podaljšajo. Značilno je, da so pooblastili ono osebo, ki se je pri tvorbi cinkovega kartela vodeče udeleževala, da lahko prične pogajanja z vodilnimi ameriškimi industrijci, z namenom, da jih eventuelno pridobi za pristop h kartelu. Isto pojmovanje o potrebi močne defenzive proti vsemogočnemu ameriškemu industrijskemu gospodarstvu opazujemo lahko pri pobudah za mednarodni sporazum v evropski avtomobilni fabrikaciji. V tem slučaju je izšlo gibanje od italijanske industrije, ki je predlagala nemški, belgijski in francoski avtomobilni industriji naj delajo z njo z roko v roki in naj osnujejo najprvo mednarodni urad za organizacijo industrije v Parizu. Idejo so sicer doslej odklanjali kot preuranje-no in se je morala italijanska industrija pri svojem stremljenju omejiti na sporazum z avstrijsko in češkoslovaško industrijo; a Italijani upajo, da je ta dogovor kal bodoče svetovne organizacije. Ne smemo prezreti, da se more prvotni predlog vsak čas zopet izkopati z dobrimi izgledi na uspeh, če bi se konkurenca ameriških velepodjetij še nadalje poostrila, zlasti konkurenca družbe General Motors. S precejšnjo gotovostjo lahko rečemo, da se bo število mednarodnih kartelov svetovnega pomena v bližnjem času še nadalje zvišalo. Zanimiva je pri tem ugotovitev, kakšno stališče bo napram temu razvoju zavzela Velika Britanija. Ali bo njeno stališče prijateljsko ali sovražno ali nevtralno? To je načelno vprašanje, v kolikor se pri takih odločitvah sploh more o načelih govoriti. Toliko je gotovo, da bi pomanjkanje podpiranja od strani Vel. Britanije moglo krog kartelnega vpliva zelo zožiti in iz-glede kartelov na uspeh zmanjšati. Ni je skoraj industrije v Srednji Evropi, ki bi ne bila tudi v Vel. Britaniji doma. Ce bi ostala torej Vel. Britanija namenoma in principielno izven kartelne organizacije in če bi nastopala proti tru-stom s politiko manjših cen, bi bile posledice kljub protiodredbam kartelov vseeno za vso kartelno idejo izredno kočljive in bi bil pomen že obstoječih kartelov močno grožen. Opetovane tožbe o dumpingu angleške jeklene industrije v ozemlju evropskega jeklenega kartela dopuščajo sklep, da bi imel kartel precej neprijetnosti, če mu ne bi hotel pristopiti največji svetovni uvoznik jekla. Ce bi šlo pri vseh teh odločitvah za vprašanja nacionalnega pomena in ne za lastni interes posameznih industrijskih panog, bi se bilo bati, da bi tradicionalna dvostranska politika Vel. Britanije — ta gleda tako v Evropo kot na svoj prekomorski imperij — mogla dovesti do stališča, ki je sovražno kartelom in njih ciljem. Zlasti velja to v sedanjem trenutku, ko vodi ona stranka, ki je za ozko spojitev v okviru britanskega imperija. Razmotrivanja te vrste pa doslej britanskim vodilnim industrijcem niso bila nikakršna ovira, da bi se ne pridružili kartelu jeklenih tračnic aii cin-kovemu kartelu. Tudi jih resna razmotrivanja v britanski jekleni industriji nikakor niso mogla prepričati, da bi bil pristop k splošnemu evropskemu jeklenemu kartelu škodljiv, čeprav je sklepanje o pristopu doslej negativno i/.padlo. Slednjič takšne misli tudi niso mogle preprečiti ustanovitve velike kombinacije Courtauld — Glanzstoff — Snia Viscosa “v industriji umetne svile; baš ta ustanovitev ima svoj izvor špecielno v angleškem vplivu. Glavna težkoča tukaj je bolj psihološkega kot političnega značaja. Ni dvoma, da se hočejo nekateri vodilni angleški industrijci pristopu h kartelni organizaciji na vsak način ogniti, tudi če bi tak pristop koristil njih lastnim interesom. Vzrok njih stališča je ta, da je vsa kartelna ideja zoprna njih instinktu in njih individualističnemu nazoru, posvečenemu po tradiciji. To je psihološko utemeljeno stališče angleških vodilnih industrijcev, ki se zdi kontinentalnemu evropskemu opazovalcu morebiti precej čudno, s katerim je pa vseeno treba računiti. K sreči se pa menda to stališče pod pritiskom neusmiljenih dejstev spreminja. Celo v angleškem rudarstvu, tej zadnji trdnjavi izrecnega individualizma, so ustanovili sedaj nekaj distriktnih kartelov. Zgodi se lahko, da se tudi angleško rudarstvo ne bo protivilo pristopu k mednarodnemu dogovoru, da na ta način še obstoječo zgubo spremeni v dobiček. Izvedba takega dogovora bi bil eden največjih triumfov mednarodnega sodelovanja v industriji. Vidi se iz teh vrstic, da je Gilbert C. Layton za to, da se Velika Britanija v svoji kartelni politiki priključi kontinentalni Evropi. Prav v zadnjih člankih smo mnogo govorili o Mondovem stremljenju po ustanovitvi angleškega premogovnega kartela in o njegovem celotnem vstopu v morebitni poznejši splošni evropski premogovni kartel. Iz naših organizacij. Trgovski gremij za okolico Maribor. V nedeljo, dne 2. septembra 1928 ob 13. uri se vrši v Gambrinovi dvorani v Mariboru izvanredni občni zbor, h kateremu ste vljudno vabljeni. — Dnevni red: 1. Protest proti novi naredbi o odpiranju in zapiranju trgovin. 2. Sklepanje o nadaljni prodaji soli in vžigalic. 3. Določitev korakov, kateri bi se naj še storili glede točilnic in nadaljne prodaje alkohola. 4. Slučajnosti in nasveti. — Vsi zainteresirani člani gremija se morajo zborovanja gotovo udeležiti. Vsak član se mora izkazati z vabilom. — Maribor, Vetrinjska ulica 4/1., dne 21. avgusta 1928. Janko Kostanjšek, načelnik. Državna trgovska akademija v Ljubljani. Začetek šolskega leta: Ponavljalni in dopolnilni izpiti se vrše dne 30. in 31. avgusta, po načrtu, ki bo razglašen na uradni deski. Vpisovanje v vse letnike se vrši 1., 3. in 4. septembra od 9. do 12. in od 3. do 5. ure popoldne. Učenci (ke), ki žele vstopiti v I. letnik, morajo predložiti izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni list, s katerim dokažejo, da dovrše letos 14 do 17 let. Ab-solventi(inje) meščanskih šol morajo predložiti še prošnjo za pripustitev k dopolnilnemu izpitu. Podrobne informacije daje ravnateljstvo med uradnimi urami. Dopolnilni izpiti meščanskih šolskih absolventov(inj) prično dne 5. septembra ob 8. uri zjutraj. Pričetek pouka bo dne 7. septembra ob 8. uri zjutraj. Jesenski velesejem v Ljubljani. Revijo slovenskih narodnih noš priredi slovensko ženstvo ob času jesenske razstave od 1. do 10. septembra v Ljubljani na velesejmu. Tekmovanje narodnih noš, združeno z obhodom po mestu, pa bo na nedeljo 2. septembra. Ta prireditev, ki mora biti ponos naših žena širom Slovenije in dokaz lepote in umetnin naših narodnih noš, bo gotovo najlepše uspela. Treba pa je, da se delavne prireditelje podpre z vseh strani in skrbi, da tudi moška narodna noša ne izostane. Štajerska, Koroška, Prekmurska, Tržaška okolica, Belokrajina, ta dan je Vaš, zastopajte ga častno. Vse prijave in dopise je nasloviti na urad Ljubljanskega velesejma. Mikavna privlačnost letošnjega velesejma v Ljubljani bo tudi razstava živali, ki jih razstavi društvo Zoo. To društvo ima namen, da ustanovi v Ljubljani živalski vrt. Doslej zbrane živali, zlasti ptiče, kače in ribe bo postavilo v oddelku paviljona, kjer bo vrtnarska razstava, na ogled obiskovalcem velesejma. Članom društva (letno 12 Din) je vstop prost. Planšarstvo na »Jubilejni kmetijski razstavi« od 1. do 10. septembra. Velikega, da, odločilnega gospodarskega pomena za alpski del Slovenije, t. j. za našo divno gorenjsko stran in Savinjsko dolino ter nekdaj koroški kos slovenske zemlje, je planšarstvo. Ker v Alpah doline ne nudijo kmetu dovolj poljedelske in travniške zemlje za njegovo glavno gospodarsko panogo: živinorejo, je moral že od nekdaj kmet-gorjanec pritegniti v izkoriščanje tudi manj produktivno zemljo, namreč pašnike in obširne višje in deloma zelo visoko ležeče planine. Povprečno skozi tri mesece na leto preživljajo planine alpskemu kmetu njegovo živino in inu omogočajo tako njegov gospodarski obstoj. Pri nas se je do sedaj vse premalo uvaževala važnost racijonalnega planinskega gospodarstva. Zato je naše planšarstvo v primeri z drugimi naprednejšimi alpskimi deželami še precej zaostalo. Vendar se je že pred vojno, posebno pa sedaj po . vojni začelo pod inicijativnim vplivom »agrarnih operacij« živahno delovanje za zboljšanje planin in povzdigo našega planšarstva. V Sloveniji imamo preko 300 po večini skupnih (srenjskih) planin s približno površino 54.000 ha. Od teli je dosedaj statistično obdelanih 189. Na njih se je v poletju 1. 1927 preredilo skupno preko 10.500 glav normalne ži- vine, kar znači preko 100.000 q prihranka na krmi (senu). Že v teh številkah se zrcali velik gospodarski pomen planinske paše in potreba ipo njenem čim ekonomičnejšem izkoriščanju. Zato je povsem upravičeno, da posveča »Jubilejna kmetijska razstava«, ki jo priredi letos naša Kmetijska družba povodom svoje 160-letnice v času od 1. do 10. septembra v prostorih ljubljanskega velesejma poseben oddelek »Planšarstvu«, ki bo v zvezi s travništvom nazorno prikazoval v slikah in črtežih moderne gospodarske naprave na planinah, kakor n. pr. hleve, koče, sirarne, zajetja studencev, napajalnike, razredba plazov itd. Na veliki stenski karti bodo razvidne vse slovenske planine kakor tudi kompleksi gozdov, po katerih imajo gorenjski kmetje svoje stare pašne pravice. Želeti je, da si na razstavi ogledajo podrobno ta oddelek posebno naši kmetovalci iz Gorenjske in planinske Štajerske, ki bodo našli brezdvomno nove pobude za umno planšarstvo. * * * Nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev v Ljubljani na Ljubljau-skem velesejmu. Določila. 1. Tekmovanje se vrši v nedeljo dne 9. septembra t. 1. Začetek ob 9. uri dopoldne; popoldanski začetek ob pol 3. uri. — 2. Vsak tekmovalec naj se ob prihodu na velesejem javi ocenjevalni komisiji, kjer dobi tekmovalno številko. 3. Tekmuje se lahko v dveh kategorijah: a) v lažji, z navadno, diatonično harmoniko, b) v težji s kromatično harmoniko. 4. Vsem izdelovateljem in trgovcem godbenih instrumentov, kakor tudi njih svojcem in nastavljencem je tekmovanje zabranjeno. 5. Vsak tekmovalec igra pred ocenjevalno komisijo dva poljubna komada. Tekmovalci z dobrim uspehom igrajo pri izbirni tekmi še en komad. Ocenjevalo se bo igralce na navadne harmonike za se in na kroma-tični harmoniki za se. 6. Za zmagovalce so predvidene lepe nagrade in sicer več dobrih in dragocenih harmonik, kovčki za harmonike itd. Tudi se bodo dobrim igralcem izdale častne diplome. 7. TeTc-muje se samo na harmoniki. Spremlje-vanje s kitaro, citrami ali drugimi instrumenti ni dovoljeno. 8. Vsak tekmovalec mora javiti do 27. avgusta t. 1. velesejmski upravi v Ljubljani: a) svoje točno ime in naslov; b) v kateri kategoriji želi tekmovati, v lažji, težji, ali v obeh; c) ali bo igral na svoji harmoniki, ali na izposojeni, katero mu preskrbi ocenjevalna komisija; d) želi tekmovati dne 9. septembra dopoldne ali popoldne. GOSPODARSKE VESTI. Vacuum Oil Co. v Pragi bo zvišala delniško glavnico od 2 na 60 milijonov čsl. kron. Bolgarski proračun za finančno leto 1928/29 izkazuje 6750 milijonov levov izdatkov in 7565 milijonov levov dohodkov; lani 6902 in 690(5 mil. levov. Tranzitni promet čez Brenner proti severu, torej iz Italije v Innsbruck in dalje, je padel od 25.000 vagonov v prvi lanski polovici na ca. 19.000 vagonov v prvi letošnji polovici; to se pravi, za 25 odstotkov. Rumunski pridelek je prav ugodno izpadel in prekaša po množini pridelke preteklih let. Vlada je razvila veliko akcijo za eksport žila in je dala na razpolaganje že zadostno množino vagonov, da se omogoči brezhiben eksporlni promet. Lani so morali vsled nezadostnih transportnih sredstev v več slučajih za eksport namenjeno žito uničiti. Avstrijska trgovina z Rusijo se je po dolgotrajnem zastoju v zadnjem času zopet poživila. Gre v prvi vrsti za poljedelske in druge stroje, za avtomobile, pralne naprave, električni materijal in za optične instrumente. S sladkorno peso obdelani prostor v Češkoslovaški je letos za več kot 10% manjši kot lani in znaša 250.064 ha; lani 279.625 lia. Deutscli - Asiatische Bank v Berlinu bo znižala delniško glavnico od 75 na 4'5 milijonov šanghajskih taelov. Na zopetno zvišanje zaenkrat ne mislijo. O vzrokih nič ne poročajo. Tvrdka Siemens-Schuckert bo na re-paracijski račun dobavila lokomotive za francosko Južno železnico, ki bo elektrificirala 1100 km proge. Zveza producentov čilskega solitra v Valparaiso je sklenila reorganizacijo prodaje solitra. Nova organizacija bo urejena po Zgledu prodajne organizacije dušikovega sindikata. Angleški koncern umetne svile Cour-tauld je znižal cene nekaterih prejnih izdelkov; znižanje znaša 2 pence do 1 šilinga za -1 funt netoteže. 1 šiling = 12 pence, 20 šil. — 1 denarni funt. Premogovna industrija v Walesu nadaljuje spojitveno gibanje; torej se Mon-dov načrt, ki smo v »Trgovskem listu« že parkrat o njem govorili, zmeraj bolj uveljavlja. Nemci bodo gradili železnice v Columbii (Južna Amerika) in v Alkani-stanu (Azija). V Afganistanu je dobila neka nemška družba opcijsko pravico na vse železnice; več inžoaerjev odide te dni tja, da pričnejo s preddeli. Nemško-češkoslovaške trgovske zbornice najbrž ne bo. O tem pred nekaj časa vzniklem načrtu poroča berlinska »Germania«: Poizvedovanje pri merodajnih češkoslovaških krogih je pokazalo, da se tako v Nemčiji kakor v Češkoslovaški takšni organizaciji ne pripisuje posebna važnost. Gospodarski stiki obeh sosednih držav so tako tesni in tudi tako lundirani, da je ustanovitev te zbornice odveč. Nemški avtomobilni eksport se dviga. V prvi letošnji polovici so eksportirali iz Nemčije 2365 osebnih in 1648 tovornih avtomobilov, v prvi lanski polovici 1071 in 485. Za ustanovitev amerikanske banko na Poljskem je vposlan poljski vladi načrt. Dajala bi poljedelstvu dolgoročne kredite. Ustanovna glavnica bi znašala v začetku 25 mil. zlatov. Rumunsko stabilizacijsko podojilo bo tudi predmet pogajanj z Nemčijo, ki se bodo vršila te dni v Berlinu. Nemčija bo soudeležena na posojilu; obenem se bo uredil tudi delež Nemčije na rumunskem predvojnem posojilu. Ameriški pridelek izkazuje po uradni cenitvi sledeče številke: koruza 3029 milijonov bušelov, pšenica 891 in oves 1442 mil. bušelov. Tečaj pesete hoče španski mnistrski predsednik Primo de Rivera v teku treh mesecev dvigniti na mirovno pariteto. O stabilizaciji pesete glej posebno notico. Kokonov na Ogrskem je letos manj kot lani, 375.868 kg proti 480.224 kg. Škodoval je najprvo mraz, potem pa vročina. Ogrska Splošna kreditna banka je imela v prvi letošnji polovici 3,443.000 pengo čistega dobička, lani v istem času 3,077.000. V aprilu je ustanovila banka dve novi podružnici. Tudi Portugalska hoče stabilizirati in hoče v ta namen najeti inozemsko posojilo. Njen denar se imenuje escudo. Harrimanova pogajanja za nakup gor-njesleških rudnikov sedaj dementirajo. To je zmeraj tako; kadar so pogajanja v največjem razmahu, takrat se demen-tira. Okoli 10 poljskih bank bo moralo likvidirati, ker nimajo minimalne osnovne glavnice 5 milijonov zlatov, kakor je to določeno. Nemška strojna industrija toži, da ima premalo naročil. Zlasti domači nakupi ne zadovoljujejo. Za raziskovanje in izkoriščanje kalijevih skladišč v Španiji so ustanovili delniško družbo z glavnico 1,400.000 peset. Ivan Hribar: 112 Mo|! spomini. Te okoliščine privedle so me na drugo misel. Obrnil sem se do deželnega predsednika barona Heina s prošnjo, naj liaučnemu ministerstvu priporoči, da proda mestni občini ono zemljišče, na katerem je stalo podrto licejsko poslopje s pogojem, da občina preskrbi državi drugo stavbišče za gimnazijo. Hein je to misel gladko zavrnil. A obupal nisem. Mestna občina je bila ravno v dogovorih zaradi nakupa obširnega dr. Eislovega posestva ob Poljanski cesti. Pospešil sem pogajanja in ko je bil kup sklenjen, opozoril sem deželno predsedstvo s posebno vlogo, da bi za gimnazijo bil mnogo prikladnejši veliko mirnejši prostor ob Poljanski cesti, ko staro stavbišče sredi vsakdanjega tržnega hrupa. Obenem sem ponudil dr. Eislov vrt v zameno za licejsko stavbišče. To vlogo priporočil sem baronu Heinu še ustno. Moje utemeljevanje ga je prepričalo. Ni se protrivil več. 'Peljal sem se zato še z legopisnim načrtom na Dunaj, da pridobim tudi referenta, dvornega svetnika d r. H o 1 e n i o. In posrečilo se mi je. Mesto je dobilo v last stavbišče, ki je za tržnico jako prikladno, ker vsestransko ustreza intenaijam in obzirom občinskega sveta. Le-ta je potem tudi res pritrdil mojemu nasvetu, ter me pooblastil, da dam izgotoviti načrte za moderno tržnico. Za proučavanje moderno urejenih tržnic poslal sem takratnega tržnega nadzornika Jankota Bleiweisa viteza Trsteniškega v Budimpešto, na Dunaj in v Prago. On je po svojem povratku podal skrbno sestavljeno obsežno poročilo. To poročilo upoštevala je tvrdka Kohler in Raynal iz Prage, ki je izdelovala načrte. Ko bi bilo prišlo do sezidave tržnice, prišel bi bil vanjo ves trg za živila. Ne glede na to, da bi bilo v njej mogoče vzdrževati vse drugačno snago, kakor pri prodaji na prostem, bila bi mestna občina, ker bi pri tržnici bile tudi obširne kleti s hladilnicami in zmrzovalnicami, v slučaju potrebe lahko vplivala tudi na ceno živil. Občinski svet dovolil je bil že po- trebni kredit za tržnico in imel se je takrat, ko je moje županovanje ponehalo, ravno razpisati natečaj za gradnjo. Od takrat stvar počiva in bojim se, da do tržnice sploh ne pride, kajti — kakor čitam v poročilih iz občinskega sveta — začel se je le-ta nagibati zopet k Povšetovemu mnenju, da se napravijo »tržne lope«. 6./3. 1913. 15. Mehaniške delalnice državnih železnic. Ko je bila zagotovljena in od vseh naskokov z nemške strani zavarovana državna obrtna šola v Ljubljani, bilo mi je potreba še železniških delalnic. Saj so imele v veliki meri skrbeti za službe absolventom mehansko-tehniškega oddelka višje obrtne šole. Zato sem v železniškem ministerstvu in pri železniškem ravnateljstvu z vso silo — takorekoč z dnevnimi obiski — pritiskal na ministra in referente. Posledica tega je bila, da se je ministerstvo odločilo kupiti prostor za delalnice in pospešiti napravo načrtov zanje. Stavbni prostor — nekaj nad trideset oralov — kupila je železniška uprava ob progi kamniške železnice v šiški. Sedaj sem mislili da sem stvari gotov. To tembolj, ker so mi pri tehničnem oddelku tržaškega ravnateljstva kazali že skoro čisto izdelane načrte. A jaz sem obračal, obrnil pa je — tokrat ne Bog, temveč — dr. Š u s t e r Š i č. Ko sem v železniškem ministerstvu zahteval, da se za ljubljanske delalnice postavi potrebna vsota v proračun državnih železnic, izgovarjati so se mi jeli, da ne morejo od tržaškega ravnateljstva dobiti načrtov in proračuna. Hitel sem tje. V tehničnem oddelku v Trstu odprli so mi šele oči, češ, mi bi že, a ministerstvo —--------- več ne smemo povedati. Tako torej. Bilo mi je takoj jasno, da mora za tem tičati politična intriga. Toda odkod? Imena nii ni povedal nihče; vedel sem pa takoj, da od nikoder drugod, ko od dr. Šušteršiča. Bržkone v bojazni za svoj volilni okraj, ker bi bile delalnice brez dvojbe znatno pomnožile število socialnodemokratskih šišenskih volilcev. V tej domnevi potrdil me je nek pogovor s knezoškofom dr. Jakobom Missio. Bilo je to o priliki soareje, ki jo je ministerskemu predsedniku grofu iBadeniju na čast priredil baron Hein v Seuni-govi hiši v Gradišču. Govorila sva o mojem županskem delovanju in omenil sem mu pri tem, da si poleg dru-zega tudi prizadevam pridobiti Ljubljani železniške delalnice. Škof je pač priznal, da bi bilo to v gospodarskem oziru gotovo važno; menil je pa, da ima stvar tudi senčno stran, češ, da bi se z njimi silno okrepila socialnodemokratska stranka. To' stranko moral je cerkveni knez — kakor sem videl — imeti silno na piki. Glede na tesne vezi med njim in dr. Šušteršičem je pač izključeno, da bi o stvari ne bil govoril s tem poslednjim. 7./3. 1913. 16. Elektrarna in električna cestna železnica. Ob nastopu županskega urada našel sem uvedbo električne razsvetljave v pripravljalnem Stadiju. Za stvar zanimal sem se že precej dolgo. Na svoje stroške sem si ogledal žižkovsko elektrarno, ki jo je izvršil sloveči češki elektrotehnični podjetnik inženir Fran-t i š e k K r i ž i k in — po prijaznem posredovanju našega slovenskega rojaka profesorja Ivana T r i n -k a — elektrarno mesta Vidma v Italiji. Imel sem torej kolikor toliko praktičnega upogleda v stvar. Dasi je mesto imelo možnost pridobiti si plinsko tovarno in sem dotična pogajanja tudi res srečno privel do ugodnega zaključka, vedel sem vendar, da je elektrika na zmagovitem pohodu iu sem zato pospeševat tozadevno delo elektrarniškega odseka tako, da je bilo mogoče mestno elektrarno odpreti že dne 1. januarja 1898. leta, potem ko se mi je posrečilo najti zanjo slovenskega rojaka inženirja AlojzijaCiuho za ravnatelja. L e-temu je po končanih visokošolskih naukih po prijaznosti profesorja H.0 chenegga omogočeno bilo posvetiti se pri tvrdki Siemens & Hal-ske na Dunaju praktičnemu udejstvovanju. Mesto je dobilo v njem tako izborno delalno in razporejevalno moč, da mi je po odhodu inženirja Jaronurja Hanuša omogočeno bilo izročiti mu tudi vodstvo mestnega vodovoda. (Dalie prihodnjič! RAZNO. Ameriški proračun — 3700 milijonov dolarjev. Predsednik Coolidge je porabil skoraj ves dan, da je proučeval proračunski načrt za bodoče proračunsko leto. Načrt izkazuje 3700 milijonov dolarjev ali 400 milijonov dolarjev več kot v zadnjem proračunskem letu. Proračun za armado znaša 659 milijonov dolarjev proti 620 milijonom v letošnjem letu. Tako se podpisuje Kelloggov pakt. Izvozne pristojbine za surovi kavčuk hoče vpeljati vlada malajskih držav za Čas po poteku 'restrikcijskega načrta; zakonski načrt pravi, naj znaša pristojbina pri vrednosti do 33 centov za 1 funt 1% od vrednosti, pri funtni vrednosti do 50 centov 2%, do 150 centov nad 150 centov 3%. Turski tobačni monopol. Odkar je postala Amerika glavni odjemalec turškega tobaka, so se začeli v Turčiji za kulturo tobaka dosti bolj brigati. V tovarnah turške tobačne monopolne uprave hočejo nadomestiti ročno delo s strojnim delom in hočejo podvojiti produkcijo, ki znaša sedaj nekaj nad 12 milijonov kilogramov. Nova upravna ureditev bo varovala interese pridelovalcev in trgovskih krogov. Glavna uprava se bo nahajala v Angori, dočim bo ostala v Carigradu samo deželna direkcija. Komisijski nakup tobaka bo izpadel, v bodoče bo uradnik monopolne uprave tobak direktno nakupoval. Generalna uprava v A n gori bo dobila kemični laboratorij, da pospešuje pridelovanje tobaka in da vodi boj proti boleznim rastline. Napravili bodo tudi poskusne nasade, kjer bodo predvajali najboljše in najvzornejše pridelovalne metode. Monopolna uprava je dvignila cene tobačnih izdelkov za H%, in so izdelki sedaj prav tako dragi kot v Nemčiji. Prodaja izgotovljenih cigaret daje upravi več dobička kot prodaja tobaka samega, in so zato v tretjem poslovnem letu prodajo nekaterih boljših tobačnih vrst že opustili. Od 40 milijonov turških funtov vsakoletne tobačne porabe v Turčiji dobi monopolna uprava lep dobiček; sedanje zvišanje bo dalo zopetni zaslužek poldrugega milijona funtov. Tudi propagando v inozemstvu bodo ojačili; v Egiptu in Ameriki je osnovala monopolna uprava že lastne prodajalne. V Nemčiji je neka tovarna turškega monopola začela s predelovanjem turškega tobaka, v Angliji se zanima za prodajo turških tobačnih izdelkov večja družba itd. V Turčiji je obdelanih letos s tobakovo rastlino 1,100.600 donu-mov, ki bodo nesli ca 60 milijonov kilogramov tobaka. Domača poraba se je dvignila na 10 do 11 milijonov kilogramov, drugo se eksportira. Nižjih vrst je vsako leto več v zalogi kot boljših; torej isto kot v Bolgariji in Grčiji. Turška uprava tobačnega monopola ima tovarne v Carigradu, Smirni in Samsunu; prva ima 400 KS, 2550 delavcev, izdela pa na leto 7 milijonov kg tobačnih izdelkov; druga 125 KS, 480 delavcev, 2,500.000 kg; tretja 120 KS, 320 delavcev,, 1,500.000 kg. Poleg tega ima uprava še tobačne delavnice v Adani, Dia.be-kru, Bitlisu, Urfi, Antvinu dn Malatiji s skupno 200 KS, 520 delavci in letno kapaciteto 1,200.000 kg. Tovarne in delavnice skupaj napravijo torej na leto nad 12 milijonov kg tobačnih izdelkov. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave žice, žičnikov, cevi, pločevine, železa, dimnih kolen, medenih obročkov za zastore, vijakov, zakovic, ključavnic, krtač, čopičev, želatine, barv, terpentina, emajl-laka itd. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. septembri t. 1. ponudbe glede dobave jamskega lesa. — Delavnica Direkcije državnih železnic v Mariboru sprejema do 4. in 5. septembra t. 1. ponudbe glede dobave plošč za kurilne skrinje, nosilnih vzmeti; do 6. in 7. septembra t. 1. glede do-jjave elementnih cevi. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pi-vsarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. septembra t. 1. ponudbe glede pleskanja železniškega mostu čez Gruberjev prekop; do 7. septembra t. 1. glede dobave pocinkane pločevine in angleškega cina. — Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. septembra t. 1. ponudbe glede dobave plinskih cevi, obojk za plinske cevi, nosilcev, železa, železne pločevine, matičnih vijakov itd. — Delavnica Direkcije državnih železnic v Mariboru sprejema do 6. septembra t. 1. ponudbe glede dobave železnih odlitkov iz sive litine. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 7. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 8000 kg karbida. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 10. septembra t. 1. pri Gradjevinskem lodelenju Direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave jelovih desk in hrastovih pod-nic; dne 14. septembra t. 1. glede dobave 30.000 komadov zidne in 20.000 komadov strešne opeke. — Dne 15. septembra t. 1. pri Saobračajno-komercijel-nem odelenju Direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave lesenih kadi za vodo in materijala za čiščenje iu razsvetljavo. — Dne 15. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega železnega materijala (zakovice, vijaki, pločevina, železo). — Dne 15. septembra t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odele-nje za mornarico v Zemunu, glede dobave 20.000 kg testenin, 20.000 kg fižola in 20.000 kg riža; dne 17. septembra ,t. 1. pa glede dobave roštiljk iz litega železa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 17. septembra t. 1. se bo vršila pri Komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 400 m* bukovih drv. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) Prodaja. Dne 15. septembra t. 1. se bo vršila pri Središnem stovarištu materijala državnih železnic v Mariboru ofertalna licitacija glede prodaje 35.000 kg starega papirja, 1000 kg papirja od voznih redov in 1270 kg starih voznih kari; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede prodaje starih sodov. — Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. ŠteT. 10.5445. o licitaciji. Oblastni odbor ljubljanske oblasti razpisuje na podstavi čl. 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1920 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev, ea prevzem težaških, zidarskih in tesarskih del in dobav pri zgradbi stanovanjskega poslopja za sestre pri bolnici v Brežicah I. javno pismeno ofertalno licitacijo aa dan 4. septembra 1928 ob 10. uri pri oblastnem gradbe-Jiem oddelku v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 15. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov. Ponudene cene je svojeročno vpisati v uradni formular proračunskega popisa. Ponudbe je kolkovati s kolkom za 100 Din (priloge s kolkom po 2 Din) in jih morajo ponudniki ali njih pooblaščenci izročiti na dan licitacije v zapečatenem zavitku z označbo: »Ponudba za prevzem težaških, zidarskih in tesarskih del za novo stanovanjsko poslopje pri bolnici v Brežicah, ponudnika N. N.« in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 9. in 10. uro dopoldne. Vsak ponudnik mora položiti kavcijo v znesku 10% ponudene vsote. Kavcija se mora položiti pri oblastni blagajni v Ljubljani najkasneje na dan licitacije do 10. ure in sicer bodisi v gotovini, državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu čl. 88 zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B pogodbe in nabave. Potrdilo o vloženem vadiju in o plačanih davkih predloži vsak ponudnik obenem s ponudbo predsedniku licitacijske komisije; pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati firmo pri licitaciji. Oblastni odbor si izrečno pridržuje pravico oddati delo ne oziraje se ria višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji. Oblastni odbor ljubljanske oblasti. E. Jarc s. r. V Ljubljani, dne 27. avgusta 1928. Za jugoslovanski patent št. 3774 od 1. julija 1925 na »LETALO« (Flugzeug) se iščejo kupci ali odjemalci licence. Cenjene ponudbe na ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7. Veletrgovina kolonijaine in : Špecerijske robe Ivan Jelačin Ljubljana Zaloga sve2e pražene kave, mletih diiav In rudninske vode Teina In solidna postrežba! l^tohlOTajte ceniki TISKARNA MERKUR Ljubljana