Izhaja ob 4 z]utr»l. Stane celoletno . . MO S mesečno....... tt m »a inozemstvo • ■ 600 , Oglasi za vsak mm višina stolpca (58 mm) . 51K mali oglasi do SO mm stolpca (58 mm) . i m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko* Upravnl&tvot 1 f?*ernova nlica tSŠ. Telefon št. 86. Račun kr. pošt ček. urada itev. 11.842. Ljubljana, 22. marca. Pozornost Evrope je danes skoraj izključno obrnjena v Genovo. p0 Benešovem povratku iz Pariza fe j8 vršil boulonski sestanek med LIoyd Georgeom in Poincearejem. bratislavski sestanek Beneš - Ninčič, beograjska konferenca Male antante in Poljske, varšavska konferenca Poljske in baltiških držav. Danes je pričela pariška konferenca c iztočnih vprašanjih, predvčerajšnjim v Londonu konferenca zavezniških gospodarskih ekspertov za Genovo. Ko Jožefovo so se v Stockholmu sestali zastopniki nevralcev, treh skandinavskih držav, Švice in Španije, za Genovo, in sovjetska vlada je povabila udeležence varšavske konference, r. j. Poljsko in tri baltiške države, za danes v Moskvo, v svrho izmene misli o genovski konferenci Na drugem mestu pišemo danes o tem, kaj namerava Rusija z moskovsko konferenco. Izgleda pa, da je vobče v zadnjem času sovjetska inostrana politika pričela z zelo 6pretno intrigo. Doslej je njeno geslo bila svetovna revolucija. Sedaj hoče v občem raz-kuIu Rusija razdreti jedinstvo Evrope proti boljševizmu in si pridobiti takšnih sopogodnikov. ki bi bili pripravljeni z njo stopiti v tesnejše zveze ko drugi. Sovjeti skušajo zanesti razdor med zaveznike in povečati evropski kaos. Boljševiški zastopniki izjavljajo, da te hočejo udeležiti genovske konference le kot polnopravni udeleženci in bodoči sopogodniki. Gotovo imata Evropa in Rusija interes na gospodarskem sporazumu. Boljševiki uvideva-jo. kako brez moči so njih komunistične ideje napram gospodarskim potrebam. Njih nesrečno zemljo upropašča-ta glad in kuga. Druge države pa, dasta zapadne industrijske, občutijo tiovoij bridko, kakšna vrzel je nastala v navadnem gospodarskem kroženju, edkar ni več Rusije. Sovjetski komunizem dobro eks-ploatira položaj. Odkar ne more z oboroženo roko napasti Finske, Poljske, Romunije, skuša diplomatski navezati baltiške države nase. Cičerin brzojav-ija Poincarčju. Vorovskj sedi v Rimu, Skobeljev v Parizu, Krasin v Londonu, Radek v Berlinu. Tu delujejo z vsemi silami na to, da zanesejo med zaveznike še več nesporazumljenj, in da nahujskajo Nemce, Francoze in Angleže z obljubami in intrigami na medsebojna Ijubosumnja in na pogaja-eja in sklepanja pod roko. »Diplomacija* ruske emigracije ne-tote napeljuje vodo na sovjetski mlin. Ka sestanku v Reichenhallu so se ruski emigranti izrekli za revizijo vseh mirovnih pogodeb in njih sodelovanje z nemškimi m anarhisti postaja ženant-ko neženirano! Na vseh diplomatičnih sestankih se ^anes izčrpno razpravlja o ruskem vprašanju. Za Malo antanto je bila v tem oziru odločilna konferenca v Bratislavi. V Beogradu sede gg. zastopniki neke Rusije, ki je več ni in ki še nikdar več ne povrne: gg. Strandt-jcann, Pelekin. Ursati, Klemm. Potoc-kij Aprelev, Galkin, Adamov, Ka-menskij, Vrangl. Tačas, ko se pri nas aesettisoči bednih ruskih beguncev ^rodijo, da ohranijo svoje golo življenje. ki so je rešili iz domačega pekla, »o "drugi pozabili, da so naši bratski ^ostje in so s=i izbrali nas kakor Prago^ Berlin in Sofijo za operacijsko oazo proti Rusiji, misleč, da se bomo Sudi mi po nekih vzorcih kompromitirali z organizacijo »belih* proti »rdečim*. Včeraj je naš minister mostranih del povedal v skupščini nedvoumno: »Mi nismo in ne rx:mo podpirali nobene ekspedicije Rusov proti Rusom. _ Naš narod se ne bo boril proti Rusiji niti takrat, ko jo upravljajo boljševiki, niti se nočemo zaplesti v nikakršne mednarodne odnošaje, ki bi nas_ zapletli v takšno vojno proti Rusiji.* Načelo nem - intervencije je torej Jasno izraženo. Povedali smo s tem. da smo solidarni z vsem civiliziranim svetom. Obenem pa je ves civilizirani svet solidaren proti ruskim poskusom intrigiranja. Zveza od Belta do Jadrana. od Gdanska do Soluna res ni zveza* držav, pač pa je skup interesov, na katerih teirrlji naše sedanje življenje. Zato pomeni naše nevmešavanje obenem odklanjanje vsakega vmešavanja sovjetov v naše zadeve. Genova bo odklonila ofenzivo ruske diplomacije. Zadnje vesti iz Londona že tudi vedo povedati, da se bo z re-paracijskim vred odgodilo tudi vpri-šanje obnove Rusije in da se hoče genovska sosncdarska konferenca nred- Bilanca in letni račun Narodne banke OBČNI ZBOR BANKE. - DRŽAVNI DOLG. - PROMET V LCTU 192L - KRITJE PAPIRNATEGA D ENARJA. CISTI DOBIČEK. Beograd, 22. marca. (Izv.) Danes se ie tu vršil občni zbor Narodne banke za ieto 1921., na katerem se je naglašalo, da je s členom 130. ustave razmerje med državo In Narodno banko legalno urejeno in s tem ustavljeno vsako tiskanje bankovcev na račun države. V smislu zakona o Narodni banki se more država zadolžiti pri Narodni banki do vsote 3 milijarde dinarjev, od katerega odprtega kredita je doslej dvignjenega 2816 mil., ostanek 184 mil. pa je državi še na razpolago. Poleg tega ima Narodna banka terjati 1276 mil. Din za izmenjavo kronskih novčanic. Narodna banka se je udeležila likvidacije A.-o. banke, iz koje fonda je prejela že 10 mil- zlatih kron, ostanek pa prejme v kratkem, tako da dobi vsega skupaj okrog 25 do 30 mil. K v zlatu. Od države je Narodna banka odkupila vse zgradbe podružnic bivše a.-o. banke ter v njih obratuje na račun države. V zadnjih 5. mesecih je država kupila od Narodne banke 70 funtov, 2 ln pol milijona italijanskih lir, 938.000 švicarskih frankov, 96.000 dolarjev, 23 milijonov francoskih frankov, 72 milijonov čK, 54 milijonov mark, v skupnem znesku 274 milijonov Din. Eskont znaša 638 milijonov Din, zajmi na zalog 40 milijonov Din, letni eskont v letu 1921. 1247 milijonov Din, (dočim je v letu 1920. ta eskont znašal Ie 466 milijonov Din), od tega zneska odpade na Beograd 198.8 milijonov Din, na Zagreb 156 milijonov Din, na Osjek 29 milijonov Din, na Novi Sad 19 milijonov Din, na Sarajevo 19 milijonov Din. Eskontna mera je po 6%, za Industrijska podvzetja 5%. Bančni žiropramet je v letu 1921. znašal 25 milijard Din. Poročilo dalje opisuje velik gospodarski in investicijski program države, v kolikor sodeluje pri njem Narodna banka, ter navaja končno, da poseduje Narodna banka 74 milijonov Din v zlatu, 16 in pol milijona Din v kovanem srebru, 2.4 milijonov Din v tujem denarju in 308 milijonov Din v tujih depozitih. S tem Je krit izdani papirnati denar. Cisti dobiček za leto 1921. znaša 26 milijonov Din, akcijski dobiček pa 16 in pol milijona Din, od katerega odpade na državo 8.8 milijonov Din, na akcijonarje pa b.8 milijonov Din. Interpelacije demokratskih poslancev ZA ODPRAVO POTNEGA VIZUMA.— ŽELEZNIŠKA ZVEZA S PREKMURJEM. — SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 22. marca. (Izv.) Poslanec dr. Kukovec je naslovil interpelacijo na ministra za notranje zadeve v stvari potniških vizumov pri potovanjih naših državljanov v Avstrijo, Italijo in na Grško. Poslanec zahteva odpravo teh vizumov, ki škodujejo našim potnikom in prometu. Poslanec dr. Kukovec je naslovil interpelacijo na ministra saobračaja, zakaj še ni razpisana licitacija za gradbo proge iz Murske Sobote v Ormož in zakaj se še vedno ni pričel železniški promet iz M. Sobote v Hodoš. Ista poslanec je skupno s poslancem dr. Krizmanom interveniral pri finančnem ministru za carine prost uvoz prehrane za siromašno prebivalstvo Prekmurja in Medjimurja. Beograd, 22. marca. (Izv.) Danes popoldne je imel demokratski klub svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o jutrišnji seji narodne skupščine, ki bo interpolacijska. Določeni so govorniki za poedine interpelacije. Sledila je razprava o vrsti internih klubskih in strankinih vprašanj. Produktna borza v Ljubljani Beograd, 22. marca. (Izv.) Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo ustanovitev produktne borze v Ljubljani Kon-cesijona je Slovenska banka v Ljubljani Vprašanje volilnega reda v oblastne skupščine Beograd, 22. marca. (Izv.) Na podlagi sinoči med člani kabineta najdene kompromisne formule za čl. 44. samoupravnega zakona, bi se imela danes nadaljevati pogajanja med demokrat' in radikalci. Sestanek je bil odgoden. V poučenih krogih se smatra, da bodo radikalci na formulo pristali tem bolj, ker so se parlamentarni klub SKS, Jugoslovanski klub, zemljoradniki, socijalni demokrati in narodni seljač-ki klub izrekli za naziranje demokratov. Po albanskem uporu Prizren, 22. marca. (Izv.) Nova poročila iz Albanije potrjujejo, da je albanska vlada dosegla na celi črti popoln uspeh. Njene čete preganjajo ostanke potolčenih in raztepenih upornikov, kojih vodje so pobegnili v takozvano nevtralno cono. Med njhni se nahajata glavni kolovodji od Italije plačanega upora, namreč Elen Jusuf in Bajram Cur. Zbiranje teh temnih elementov v nevtralni coni te razburilo tamošnje in naše obmejno prebivalstvo, ki se boji novih vznemirjenj od strani gomilajočih se kačakov. vsem pečati s problemom stabiliziranja kurzov in obnove srednje Evrope. Tako se vrste etape svetovne obnove po vidni skali od Amerike do Rusije. Njeni problemi so najmanj zreli Genova jih ne bo rešila. V pripravah na rusko debato pa je Jugoslavija v pravem trenutku našla zopet sebe samo. Včerajšnje besede gospoda Ninčiča 60 pametne in trezne. One tvorijo program za našo rusko politiko, ki najbolje odgovarja našim ožjim nacijonalnim, kakor našim širšim slovanskim in evropejskim interesom. Olajšave v deviznem prometu Beograd, 22. marca. (Izv.) Kakor smo poročali, se je te dni vršila v Beogradu konferenca bančnih strokovnjakov s predstavniki Narodne banke. Sedaj se javlja, da je na podlagi teh posvetovanj finančni minister sklenil olajšati izvršitev nove devizne in valutne naredbe na ta način, da se pritegnejo Narodni banki nekateri veliki bančni zavodi, ki bodo vršili devizni in valutni promet pod stalnim nadzorstvom Narodne banke ter oso-bito organizirali posel arbitraže v tujih valutah. Pri centrali Narodne banke v Beogradu ter njenih filijalah v Zagrebu in Ljubljani se ustanove tudi posebni strokovnjaški odbori zastopnikov pooblaščenih bančnih zavodov, ki bodo imeli nalogo, da se stalno brigajo za mere, ki bi bile koristne stabilizaciji in dvigu našega denarja. Kot pooblaščene banke bodo poslovale: v Beogradu Izvozna banka, Franco-Serbe, Angleška trgovinska banka, Podonavsko akc. trgovsko druStvo in Ze-maljska banka; v Za g r e b u : Prva hrvatska štedioni-ca, Hrv. slav. hipotekama banka, Srp-ska. banka, Hrv. eskomptna banka, Jugo-slovenska banka in Slavenska banka; v Ljubljani: Jugoslovenska Union banka, Ljubljanska kreditna banka in Jadranska banka. Beograd, 22. marca. (Izv.) Predstavniki industrije so izročili finančnemu in trgovskemu ministru ter Narodni banki pritožbe, da sedanja praksa v izvrševanju devizne naredbe sprečava redno industrijsko produkcijo ter povečava že itak obstoječo produkcijsko krizo. Dobili so zadovoljiva zagotovila. Industrijalnim podjetjem se bodo dovolile olajšave glede nakupa deviz za surovine in stroje na ta način, da bodo potom svojih organizacij v Sloveniji (Zveze industrijcev) sporočili Narodni banki mesečne potrebe na tujih devizah, ki se jim bodo dodeljevale proti naknadni predložitvi faktur. NOVINARSKI PROTEST PROTI REŠKIM DOGODKOM. Beograd, 22. marca. (Izv.) Jugoslovansko novinarsko udruženje je poslalo italijanskemu novinarskemu društvu protest radi dogodkov na Reki. Seja fašistovske reške konstituante AVTONOMAŠI VZTRAJAJO NA BOJKOTU. - OSSOINACH PRED-SEDNIK REŠKE DRŽAVE IN VLADE. - KONSTITUANTA ZA IZVEDBO RAPALLSKE POGODBE. - TAJNA SEJA. - NEZAUPANJE PREBIVALSTVA. Bakar, 22. marca. (Izv.) Italijanski zastopnik na Reki comm. Castelli je zadnje dni napenjal vse sile, da izvede naročila svoje vlade in da pridobi olan6 avtono-maške večine reške konstituante na sporazum s fašizmom. Toda vsi člani večine so izjavili njegovemu zaupniku kapitanu Palmieriju, da ne bodo nikdar priznali sedanjega stanja na Reki in da očitajo italijanski vladi hinavsko in izdajalsko postopanje napram svobodni reški državi Izjavili so, da zahtevajo popolno restitn-tio in integrum in da se odstranijo z Reke ne samo vsi neodgovorni in temni elementi, ampak sploh vsi tujci in pred vsem vsi italijanski karabinjerjl kakor tudi italijansko vojaštvo. Samo na ta način da bo osiguran red in mir na Reki, ki ga sedaj ogrožajo tujci iz Italije s pomočjo italijanske vojske in pod potuho italijanske vlade. Kmalu po teh razgovorih se je posrečilo skoraj vsem članom večine reške konstituante, da so pobegnili iz območja Cabrune in Castellija. Danes se jih 49 nahaja pri sv. Ani in v Bakru na jugoslovanskem ozemlju, kjer pričakujejo novega razvoja dogodkov. (Kakor smo že poročali, šteje konstituanta na papirju 70 članov, od teh je 58 Zanellovcev, od katerih je odpadel edini dr. Jeckel Priznati se mora velika požrtvovalnost in neupogljivost teh zastopnikov svobodne Reke, ker so raje zapustili svoj dom in svoje rodbine, nego da »e uklonijo terorju. Ured.). Konstituanta je imela svojo prvo sejo včeraj ob 15. uri. Sklicala 6ta jo tenente Cabruna in Attilio Depoli, član stranke Vio-Bellasich, takozvane demokratsko-nacionalistične italijanske stranke. Vse ulice okrog poslopja, kjer bi se imela vršiti seja, so zasedli legionarji in fašisti, oboroženi s puikami in bodali V pozivu je bilo rečeno, da če bi prva seja bila nesklepčna, se vrši na to druga seja ob vsakem številu udeležencev in v zmislu mestnega statuta. Seveda je takšno zasedanje neveljavno, ne le ker je odsot- na kvalificirana stiripetinska večina, ampak tudi -a to, ker nima munieipij in občinski red nobenega opravka s kon-stituanto in je le volja večine merodajna za poslovnik, ne pa volja Cabrune. V resnici se je seje udeležilo le 12 članov, namreč 10 članov nacionalistične stranke in 2 avtonomaša, namreč Pilepič in Superina, ki sta bila s silo privedena in sta izjavila, da sta prišla le vsled sile ter da glasujeta proti. Vrhntega je Pilepič izjavil, da je že pred sejo sploh odložil svoj mandat. Sejo je otvoril Depoli, ki je pozival na mir in red, opozarjal, da Reka nima kruha in da bo sedaj dobila od Italije tiste milijone, ki jih potrebuje za svojo gospodarsko obnovo. Za njim je govoril Cabruna, ki je zasedel predsedniško mesto v uniformi karabinjeiskega poročnika. Zahvalil se je udeležencem za prisotnost ter govoril tudi on o kruhu in delu, o italijanski pomoči o sporazumu in o garancijah, ki jih nudita Reki italijanska vlada in d'Annunzio. Za njim je govoril Vio, bivši madjaron in sedaj zaupnik Castellijev, da je rapall-ska pogodba sicer žrtev Italije, da se pa mora vkljub temu respektirati, da dobi Reka dela in kruha. Končno je A. Os-soiniack izjavil, da sprejema kandidaturo za predsednika odnosno izvolitev. Skupščina se je nato spremenila •*. tajno sejo, na kateri sta klerikalna člana Torcoletti in Misculin predlagala nujen sporazum z avtonomaši ki se nahajajo pri Sv. Ani in v Bakru in h katerim se naj pošlje poseben odposlanec v svrho sporazuma. Vkljub neprestanemu naročenemu današnjemu govorjenju o miru, redu, kruhu in zaslužku nikdo na Reki ne veruje lepim besedam uzurpatorjev. Prebivalstvo se nadeja le na diplomatsko intervencijo Jugoslavije in Male antante in je odločeno, da vzdrži ker ve, da nikakršna Italija Reki ne more prinesti svobodnega razvoja, ker sama nima v to potrebnih pripomočkov. Politična borba v Bolgariji RESNICA O OBČINSKIH VOLITVAH. — SPOR MED VLADO IN SO- FUSKO UNIVERZO. Sofija, 22. marca. (Izv.) Šele sedaj, ko je odpravljena cenzura za poročila o zadnjih bolgarskih občinskih volitvah, se izve, da je izid volitev precej drugačen, nego so poročali vladni viri. Agrarna stranka le namreč dobila vsega skupaj le 41 odst. glasov, združene meščanske stranke 40 odst., komunisti 15 odst., socijalisti 2 odst, Dragifova stranka 1 odst. in neodvisneži 1 odst. Sofija, 22. marca. (Izv.) Tu je izbruhnil med vlado in univerzo velik konflikt. Ker je vlada ukazala, da mora univerza sprejeti od nje uvedeni novi bolgarski pravopis, je akademski senat odpovedal vsa predavanja. Na to je naučni minister odpustil 23 profesorjev in hotel poklicati na njihovo mesto ruske profesorje. Slušatelji pa so Izjavili, da so solidarni s profesorji, ter so proklamirali stavko. Na njihovi strani stoji večina inteligence, ki je sklicala velik protestni miting proti agrarni vladi. Ves dogodek pa se ne nanaša na novi bolgarski pravopis, ampak je v resnici političnega značaja ter izraz velike notranjepolitične borbe v Bolgariji. Izjava nove poljske vlade Varšava, 28. marca. (Izv.) Ministrski predsednik Ponikowski je prečital na današnji seji zbornice v imenu nove vlade izjavo, kl pravi med drugim: Nova poljska vlada bo v svoji politiki nepristranska, zmerna in miroljubna. Za najvažnejšo nalogo smatra okrepitev in ureditev državnih financ. Temelj njene politike je ozko sodelovanje s Francijo. Konference v Beogradu in Varšavi pomenijo okrepitev odnošajev Poljske z državami Male antante in baltiškimi republikami Razmerje, ki jo je ustvarila mirovna pogodba v Rigi nima napadalne tendence niti proti sovjetski Rusiji niti proti Ukrajini Vsekakor pa mora Poljska zahtevati od sovjetske Rusije izpolnitev mirovnih obveznosti in ustavitev boljše-viške propagande na Poljskem. SITUACIJA DR. BENEŠA. Beograd, 22. marca. (Izv.) Ponavljajoče se vesti o demisiji dr. Beneša niso točne. Dr. Beneš se udeleži osebno genovske konference kot vodja češkoslovaške delegacije ter se namerava šele v jeseni zahvaliti na časti min. predsednika, obdržal pa bo še naprej porteli ministra zunanjih zadev. Sicer pa je res došlo v češki vladni koaliciji v zadnjem času do ostrih nasprotij radi programa za pomladno zasedanje zbornice. Socijalni demokrati namreč zahtevajo, da pride v razpravo zakonski predlog o ločitvi cerkve od države, temu predlogu se klerikalci upirajo na .vse kriplje. Rušila in antanta Londonska konferenca strokovnjakov. London, 22. marca. (Izv.) Konferenca strokovnjakov, ki pripravlja material za genovsko konferenco, se je bavila včeraj t ruskim vprašanjem. Italijanski delegati so predložili celo vrsto predlogov in zahtevali naj se dajo Rusiji tehniška in druga sredstva na razpolago. Francoski izvedenci so izjavili, da naj o teh predlogih razpravlja vsaka vlada zase. Istočasno so se izrazili angleški in italijanski delegati, da je treba v ruskem vprašanju odpraviti vse formalnosti in odstraniti ovire, ki onemogočujejo trgovino z Rusijo. RUMUNUA V GENOVI. Beograd, 22. marca. (Izv.) Rumunski min. predsednik Bratiaam se osebno udeleži konference v Genovi Rumunska delegacija bo v Genovi zahtevala, da mora Rusija vrniti »shranjeni* in potem uplenjeni rumunski zlati zaklad, in da mora Nemčija v zlaitu honorirati ono emisijo rumunskih lejev, ki jih je »Deutschc Bank* v imenu nemške vlade emitirala v Rumuniji za časa nemške okupacije. TUDI POINCARE NE PRIDE V GENOVO. Pariz, 22. marca. (Izv.) Potrjuje se vest, da Poincare ne pojde v Genovo, ker se bo za časa zasedanja genovske konference predsednik republike Millerand mudil še v Alžiru, pa ga bo »oral Poincare zastopati. Na razpotfu? Dve politično Interesantni novosti se objavljata skoro istočasno. Ena je znameniti govor bivšega voditelja Cehov, dr. Kramara, druga je nastop sovjetske Rusije napram baltiškim državam in Poljski, ko jih vabi na skupno konferenco v svrho razpravljanja o vprašanjih, ki so na dnevnem redu v Genovi. Oba ta dva po-iava, kakor izhajata iz različnega razumevanja položaja, kažeta v svojih zadnjih smotrih vendarle na isto. Oglejmo si samo bistvene točke. Dr. Kramar ima prav, če se boji, da bo genovska konferenca, kakor se pripravlja danes, pripravila sporazum med Rusijo in Nemčijo. Priprave, ki so v teku za Genovo, se razvijajo nedvomno v neprilog Rusiji. Tako s strani velesil, ki pripravljajo očividno precej energičen in apo-diktičen nastop napram sovjetski vladi. Prav tako pa tudi s strani male antante in onih malih držav, ki so se pod vodstvom Poljske začele grupirati v baltiško zvezo. Sicer leži v tej trditvi navidezno nasprotje, ker n. pr. ravno Kramar zahteva nespravljivo politiko uapram boljševi-kom, dočim je Beneš povsem drugih, daleko zmernejših nazorov. Toda težišče vprašanja ne leži v tem, ali mala antanta in njej asociirane države priznajo sovjetsko vlado, marveč v tem, v kakem razmerju stoje dejansko do Rusije. Da bo dobivala mala antanta s pristopom Poljske vedno bolj protiruski značaj to se je že opozarjalo; s pritegnitvijo baltiških držav bi se te značilnosti še pov-rjarile. Kajti vsi teritorijalno-politični spori držav, ki so se okoristile na račun Rusije, se morajo nujno prenesti na politično ozračje male antante, dočim na severu lega baltiških držav, ki zapirajo Rusiji pot na morje, stavi te države v nasprotje do Rusije. Novo grupacijo malih držav od Baltika do Črnega morja pod patronanco Poljske morajo sedaj Rusi gledati z ne-zaupnostjo. Konstatirali smo že, da se ie to v resnici že zgodilo. Toda energična moskovska diplomacija,o kateri gre slas, da je zelo spretna, pa ni hotela ostati le v pasivni vlogi, marveč poskuša vpliv Poljske paralizirati na zelo fra-panten način. Ona vabi kratkomalo baltiške države s Poljsko vred na skupno konierenco, kjer naj bi se razpravljalo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu v Genovi Ta konferenca naj bi se vršila v zelo kratkem roku, povabljene pa so seveda vse baltiške države, tudi Litva, Id zadnjič v Varšavi ni bila zastopana. Da je sovjetski vladi mnogo na tem, onemogočiti Poljski ustvaritev in vodstvo protiruske koalicije, je jasno. Kakšni bi mogli biti uspehi predlagane konference, je seveda veliko vprašanje; zdi pa se nam, da je glavni namen Moskve pri tem, da pokaže ob Baltiku svojo pozitivno akcijsko sposobnost in pokaže, da se ne da kar tako izolirati. Načrti maksimalne male antante zadevajo na prve energične protiakcije. Rusija očividno ne mara zveze malih držav, ki bi tvorile jez med njo in Nemčijo. Ista osnovna težnja se kaže pri dr. Kramafu, dasi seveda iz nekoliko drugačnih nagibov. Kramafu je cilj velika vseslovanska federacija, ne pa razširjena mala antanta. Glede tega se gotovo marsikdo med nami z njim strinja, toda vsi moramo priznati, da je danes vsaka druga politika nego je »mala antanta^, nemogoča. Kajti vzemimo najboljši primer, da se res Rusija preobrazi v močno slovansko orijentirano državo, ki bi imela težnjo in interes na tem, da zbere za-padne in južne Slovane v močni federaciji okrog sebe — povdarimo, to je naj-optimističnejši primer, ki ni absolutno gotovo, da nastopi —, toda kaj dotlej? Ali moremo fatalistično, optimistično čakati ra oni daljni srečni dan takega razvoja? Brezdvomno bi bilo to zelo riskantno. Tudi vseslovansko orijentinne male države morajo tedaj postopati realistično, iskati zaslombe v mali antanti in tako r kreplleni čakati nadaljnih dogodkov. Pc 'idli smo že večkrat, da se šele takrat, ko se obnovita Nemčija in Rusija, pokaže, kako trdno stoje temelji male antante. Izrazili smo tudi svoj dvom v tem pogledu, ker se nam zdi nemogoče, da bi se mogla zveza malih, drobnih in med-sefcoj precej različnih držav vzhodne srednje Evrope meriti z obema velikima, kompaktnima narodoma Nemci in Rusi. Toda to so šele problemi bodočnosti; danes pa nam mora biti mala antanta dejstvo, ne problem. Politične beležite Uspeli demokratski shodi v Bač-ki. Dne 18. t. m. je bila v SuboticJ konferenca demokratske Btranke, katere se je udeležil tudi Sef stranke g. Davidovič s poslanci dr. Sečerovom, Božovičem in Cičevičem. V nedelio je bil shod v Turški Kanili. Spotoma so bile še nekatere konference. Povsod «o pristaši navdušeno pozdravljali g. Davidoviea. Na shodu, na katerem je govoril tudi g. Davidov«, je bilo 3000 ljudi iz cele okolice, obod je b« prava narodna manifestacija. Prav lepo sta uspela tudi shoda v Srpskem Krcturu in v selu Martonoš, kjer je narod priredil poslancem sijajen sprejem. „ . „ . _ -f- Dve fronti. Naprej* začenja že boj za občinske volitve v Ljubljani. Včeraj napoveduje dve fronti, za kateri naj bi bilo merodajno različno na-ziranje glede stanovanjskega vprašanja. »Naprej* se zgraža, da je že tretjo povojno zimo prebilo stotine ljudi v vagonih in zlasti se mu smilijo »razcapani, v cunje zaviti in v vagonih otročički.* Glasilo socijal- Ca.PU.lU. » vui.jo ...----- --- prezebajoči otročički.» Glasilo socijal nih demokratov trdi, da bi se dalo kmalu izprazniti vagone, Se bi se vsak le malo omejil. Da ni stanovanjsko vprašanje tako priprosto ket ga slika z demagogijo, »Naprej* sam najbolje ve Tretjo zimo so namreč vagonarji prezebli pod protekoratom slavne ta-kozvane socijalistične koalicije. . Se nikdar se ni za odpravo stanovanjske bede tako malo storilo kot sedaj, ko =o imeli stanovanjske zadeve v rokah socijalisti in klerikalci. Tudi kar se tiče omejitve, bi lahko »Naprej* — ako bi hotel biti odkritosrčen — povedal marsikaj, kako je v resnici. Zakaj neki so šli gospodje socijalisti rajše v udobna stanovanja kot da bi rešili vsaj nekaj vagonarjev in zamenjali ž njimi stanovanje? «Naprej» za kulturni boj. »Naprej* piše: »Le poglejte si tiste, ki pravijo da so Kristusovi namestniki, kako delajo. Ne rečemo, da ni med niimi tudi poštenih ljudi, a po veliki večini so to ljudje, ki odirajo ubogo ljudstvo v vseh prilikah, za vsako stopinjo, ki delijo prostore v nebesih in cerkvah, ne mogoče po Kristusovih naukih, temveč po denarju, ki ga zahtevajo. Ce si revež, si zadnji v cerkvi in na pokopališču in čim več žrtvuješ prej boš rešen vic. Predvsem hočejo denar dobiti iz ljudstva za udobno življenje na eni strani, na drugi pa moč nad tem ljudstvom, da mu preprečijo da bi se mu ne odprle oči. Proti temu smo mi. Ta boj bojujemo in imenujemo ga kulturni boj. Nismo proti veri. Smo za izohrazbo, za kulturo zato smo in bomo vedno za — kulturni boj.» Tako »Naprej*, ki istočasno na drugi strani z vso^ zgovornostjo zagovarja in podpira crno-rde- čo zvezo. ... + Brblje. Včeraj smo govorili o ropotajočih brbljah. ki pišejo po opozi-ciionalnem časopisju o vsem mogočem in nemogočem brez najmanjšega znanja Da se nit ne pretrga, dokazuje nosi. Brandner v svojem poročilu »redukcija uradništva* v »Jugoslaviji* s dne 22. t m., kako jc neko pismo fin. ministra »desavuiralo pisavo »Jutra«, katero je trdilo, da imajo sklepi odbora za redukcijo uradništva samo značaj predlogov in da nimajo izvršilne moči.* Ljubi g. Brandner! »Jutro* J8 to res pisalo, toda pri tem m ničesar trdilo, temveč je samo ugotovilo, kar predpisuje zakon! Tisti zakon namreč, proti kateremu je g. Brandner glasoval ki ga pa očividno se m prečital. Člen C. zakona o dvanajstinah pravi namreč. «Komisija . . . predloži ce vladi, koliki broj i kojih zvanja sluz-benika treba smar.jiti i u kojim na-dleštvima.* - Kvalifikacija g Branrl-nerja za opozicijonalnega poslanca je torej izvrstna. ... J- Kako se je g. Brandner boni preti načelniku Ribnikarju. To nam popisuje sam v včerajšnji »Jugoslavi-i* takole: »Ko je bila v parlamentarni komisiji za redukcijo uradništva na rodu -redukcija v Sloveniji, je poslanec Brandner ponovno opozarjal na krivico, ki se je storila kval&ciranemu uradništvu s tem, da je bil gosp. Kib-nikar postavljen za načelnika v IV. raza- in je odločno zahteval, da je tre- ba, to vneborvpfjoSo toW«o popravftt Odbor je vzel Brandnerjev protest na znanje in pride v poštev, kadar se bo izvrševala individualna redukcija.* — Gospod Brandner bodi po nepotrebnem na solnce. Njegov boj proti Ribnikarju se namreč ni končal s tem. da je odbor vzel njegov proteet na znanje, temveč njegovo blamažo. Gosp. Brandner je res govoril, da načelnik socijalneira skrbstva pri ljubljanski ookrajinski upravi »nima kvalifikacije*. Tu ga je zaskočil posl. Rajar z vprašanjem: Kako pridete do te trditve? Brandner: Vem. da nima g. Rib nikar kvalifikacije. Rajar: Kaj razume te pod »kvalifikacija*? Brandner: No, kvalifikacija! (Smeh.) Načelnik Čuvaj poduči poslanca Brandnerja, da je kvalifikacija za višja uradniška mesta »fakultetska sprema*, t- j. uspešno dovršena visoka šola. Posl. Rajar: G. Ribnikar je diplomiran na dunajski veterinarski visoki šoli. Ima torej kvalifikacijo. Ali menite gospod Brandner, da je še kak poseben izpit potreben? Brandner molči. Načelnik Čuvaj: Potrditi moram, da je g. Ribnikar eden najboljših voditeljev socijalnega skrbstva in bi, če bi bil predpisan kalt izpit v njegovem resortu, ta izpit napravil mnogo boljše, nego mnogi dru-ki se posl. Brandnerju morda bolj dopadejo. (Splošen smeh in klici proti Brandnerju: Kakšno kvalifikacijo zahtevate Vi?) Brandner molči. Komisija preide na dnevni red. -f Mrtve brcajo. Čudno je slovensko opozicijonalno časopisje. O demokratih pišejo vsak dan, da so politični mrtveci, da jih nič ni, na drugi strani pa delajo tisto »malo peščico* demokratov odgovorno za prav vse, kar se nele v Sloveniji, marveč tudi v ostalih delih države in menda po vsej Evropi komurkoli kaj slabega ali neprijetnega dogodi. Včeraj prinaša »Novi Cas* dolg uvodnik, v katerem našteva celo stran, česa demokrati niso storili. Umevno je, da je ta uvodnik v svoji celoti nepošteno in demago-ško skrpucalo. Razumemo obupno divjanje klerikalcev, ki so bili nekdaj vsegamogočni, danes pa so politične ničle, le tega ne razumemo, kako morejo brcati — mrtve. Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. {.apnu. »Luiza* (začetek ob Po svefu — Ljenio ne pride v G3novo. Kakor poroča »Corriere della Sera*, se more smatrati za izključeno, da se Ljcnin osebno udeleži genovske konference. Ravnotako ni verjetna vest, da prispe ruska delegacija v Genovo po morju na angleški vojni ladji. — Poraba avstrijskih kreditov. Na seji avstrijskega narodnega sveta je bil 21. t m. v drugem čitanju sprejet zakon o uporabi kreditov. Za zakon so glasovale meščanske stranke, krščanski soclalci, velenemci in kmečka stranka. — Amerikanski «opazovaIec» na Evropskih konferencah. »Petit P...I-sien* doznava, da bo poslala amenkanska vlada tako v Genovo kakor tudi na orientsko konferenco »opazovalca*. — Atentat na kitajskega poslanika v Parizu. Iz Pariza poročajo 21. t m. 2Wetni kitaiski dijak je izvršil sinoči atentat na kitajskega poslanika v Parizu Tseng-Loiia. Oddal je nekaj strelov na poslanika, ki se je s svojo soprogo in s kitajskim zastopnikom za genovsko konferenco Tsang-Hujem vračal v avtomooi-lu domov. Tsang-Hu je bil :ahko ranjen. Poslanik in soproga sta ostala nepoško-dovana. Atentator je izjavil, da je hotel usmrtiti poslanika, ker je slabo ravnal s Kitajci v Parizu. — Dva atentata. Ko se je novi egiptovski kralj Fuad vrnil z neke parade, je ljudstvo v Kairi kamenjalo njegovo spremstvo, da je morala policija rabiti; orožje, pri čemer ie bilo več ranjenih. Kralj e ostal zdrav. - Pred glavnim portalom mikadove palače v Tokiu ie pred par dnevi eksp'odirala ne«emu možu bomba, ki jo je imel v žepu in s katero je hotel izvršiti atentat na japonskega cesarja, Več japonskih državnikov je zadnie čase prejelo grozilna pisma. — Francoska mornarica. Francoski senat je z 236 proti 2 glasovoma sprejel predlog, naj se ustavi gradnja vec oklepnih ladij in naj se namesto teh prične graditi več manjših enot __ Drama. Četrtek. 23. marca: Pohujšanje v. dolini šentflorjauskL Izv. Petek, 24. marca: »Mariša*. E. Sobota. 25. marca: »Anatol*. Izv. Nedelja. 26. marca: »Hamlet*. Izv. Pondeljek. 27. marca »Anatol*. B. Torek, 28. marca: Zaprto. Opera. Četrtek 23. marca: Zaprto. Petek. 24. marca: polu 8.). C. Sobota. 25. marca: »Rlgoletto*. Izv. Nedelja. 26. marca: »Luiza* (začetek ob polu 8.) Izv. Ponedeljek, 27. marca: Zaprto. * Dve premieri v ljubljanskih gledališčih. V petek ob pol osmih dirigira ravnatelj Rukavina Charpenterjevo opero »Luiza«, ki je reprezentativno delo francoske moderne in je bila povsod entuzia-stično sprejeta. Charpcntierjeva glasba je rafinirano sentimentalna in duhovito mcn-ka, kakor Franckova, pa zazveni včasih tudi presenetljivo wagnerijansko. Lmzo odlikuje poleg lepe glasbe tudi živahno dramatično dejanje. — V soboto bo v dramskem gledališču premiera Sclinitzler-jevega cikla »Anatol*, ki sestoji iz treh enodejank: »Epizoda*. Razhodnja* in »Jutro pred poroko*. Schnitzler je našemu občinstvu znan po svoji drami »Lju-bimkanie*. ki je bila že večkrat na repertoarju naših gledališč. Se bolj pa so tega dramatika napravile popularnega afere s slovitim »Reigenom*. ki je bil tupatam 2e tudi policijsko prepovedan. Anatol je pa dostojna umetnina. Gospa Gabrijela Preissova, znana češka pisateljica in naša prijateljica, slavi danes svojo 60!etnico. Njeni spisi, ki so iz*li pri Ottu v Pragi, popisujejo poleg čeških krajev tudi slovaške in slovenske kraje. Bivala je svoj čas na Koroškem in je napisala »Korotanske povesti*, ki so izšle tudi v slovenščini Velik uspeh je imela njena »Gazdina roba*, ljudska Igra iz slovaškega življenja, ki se je igrala tudi pri nas. Na njeno dramo »Njena pastorka*, ki se godi ua Moravskem, ie zložil komponist Janaček opero, ki se je z velikim uspehom igrala letos v Zagrebu. Zbrana dela Preissove obsegajo 25 knjig in so češki publiki dobro znana. Lansko leto ie bila Preissova pri nas na Bledu. Za njeno delo iz naše Koroške in za naklonjenost. ki jo je vedno kazala do nas, ji ob jubileiu iz srca čestitamo. Dr. Prijateljeva knjiga Predhodniki m idejni utemeljitelji ruskega realizma. Pred približno pol letom je izdala Tiskovna zadruga v svoji zbirki Pota in cilji dr. Prijateljevo knjigo Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma Knjiga je literaren pojav prve vrste in dr. Prijatelj je delal na njej 20 let. Je tudi zelo aktualna, kajti podaja nastanek in raavoj idej, iz katerih se je razvila sodobna Rusija, iz katerih se snuje novo socialno življenje ne samo za Rusijo, marveč za ves svet. Ta knjiga pa je ostala pri nas skoro neopažena, kajti do danes niso pisali o njej niti naši mesečniki niti dnevno časopisje. Ali ni to slabo znamenje za nas Sofcolsfci uestnih Prva jugoslov. sokolska razstava. O priliki L jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani v dneb 12. do 15. avgusta 1922 se vrši tudi prva jugoslovanska sokolska razstava, ki nam naj pokaže razvoj in delovanje celokupnega jugoslovanskega Sokolstva. Zletni odbor je pozval vse župe, da zberejo vos material ter prirede najprej župne sokolske razstave Poživljamo vse brate in sestre, da gredo takoj na delo ter naj ne odlašajo z zbiranjem materiala ca. sokolsko razstavo. Po vseh društvih, pri mnogih bratih in sestrah je shranjenih mnogo krasnih spominov na delovanje Sokolstva v preteklih letih. Vse to naj sc zbere in pošlje župi. Vsi predmeti bodo društvom in posameTmikom na zahtevn nepokvarjeni vrnjeni, veled tega naj se na vseh predmetih označi lastnika- Predmeti pa, ki se ne bodo zahtevali nazaj, bodo shranjeni v bodočem sokolekem muzeju. Zdravo! — Starešinstvo .T?S- Sokolski dom na Bledu. Forofa w» nam. da je pričel Sokol na Bledu s pripravo gradbo svojega doma, ki naj bo že letos dograjen. G. Kenda je podan. Sokolu 5000 kv.idr. metrov prostora na lenem kraiu, odkoder bo razgled na In-glkv in blejski grad. Poleg stavi-« bi prostorno telovadile, pripravno za -velike prireditve in župne izlete. Stavba bo imela vso moderno opremo, ki bo ofl-"•ovaraJa vsem sokolskim in prosvetnim potrebam. Napredni Blejčani požrvovatao de'aio /a izvršitev načrta, premozoejM med niimi so že prispevali v denarju, lesni trgovci pa z dajatvami v materialu. Zelo je zaposlen tajnik Sokola, zavedm naš roiak iz Koroške zobozdravnik g. dr. Janežič. Napredna. Sokolstvu naklonjena javnost se prosi, da odpre roke ,„ doprinese žrtev vsak po svoji moči - za e-liko sokolsko in splošno kulturno nalogo, ki ii ima služiti novi dom. Zastati rie smemo za drugimi kraji. Sokolski dom mora biti Bledu v ponos! Stior t ki imamo vedno na jeziku hvalo o naši ; M itiiauiu vfcAitiv. t------ , piobujenosti in naši kulturi. Selc izven slovenski krogi nas morajo opozarjati na- i njo in ocenjati kot zaslužni. V drugi ste- j vilki zagrebške revije Kritika čitamo o niej laskavo oceno Gjuro Viloviča. Med drugim piše: Takega dela nimamo niti j glede točnih sodb, niti glede podatkov o i nobeni perijodi naše nc srbo-hrvatske ne j slovenske literature. Da je mesto dr. Pro- ! haske (ki je izdal srbohrvatsko literarno zgodovino) vzel dr. Prijatelj v roke en del naše kulture, da jo prikaze in pre-j študira, koliko bi bili bogatejši. Dr. Pri- j jatelj dela znanstveno in zavedno. Izbral | in uredil je ogromen materija!. V znan- j stvenem pog'edu ie delo veliko in za-j služno. Četudi je pa dr. Prijatelj znar.st- 1 venik, vendar pač v tekočem in jasnem lahkem slogu. Knjiga se čita jasno in ostavlja vsak čas povsem jasen pregled in niz literarnih ruskih oseb ter njih vplivov. Delo je brezpogojno pri nas pojav in prepričan sem, da ga tudi ruska kritika pozdravi.* 2oletnica Brahmsove smrti. Včeraj, dne 22. t. m. so na Dunaju s koncerti proslavili 25 letnico smrti slavnega sklada-tclia Janeza Brahmsa s priredbami koncertov, na katerih so se izvajale njegove skladbe. Zagrebški listi o nedeljski nogometni tekmi v Ljubljani »Jutarnji Ust* pravi da je dobil vest o porazu »Gradjan-skega* po »Iliriji* že v nedeljo zveoer da je pa ni hotel objaviti, ker m mogel dobiti podrobnega poročila in ker je hu-slil, da gre za pomoto. Nadalje prfe, to je bila sestava »Gradjanskega* *U kot v nedeljo dne 12. marca pro« zagrebški »Sparti*, ki je bila poražena zvehko goldiferenco 10:0. Na nedeljski tekmi £ »nirra* takoj diktirala oster tempo, ki i j zdržala do konca. Najbolj« igralec »Iliri'«* je bil Vidmajer, med Zagrebčani pa Ferderber. dočim je bil Šifer indis-poniran, vsled če%ar je obramba zelo tr-pela. - »Riječ* pravi v svojem potočUu, da je »Gradjanski* doživel občuten poraz V isti postavi je pred kratkim porazil zagrebška kluba »Makabi* z 12:1 in »Sparto* z 10:0. iz česar se jasno razvidi velika premoč ljubljanske »Dirije* ali pa veliko nentzpoloienje »Gradjan-skega*, ki pri teh razmerah ne more pričakovati večjega nspeha v Barceloni Ce ne bo doživel šo hujšega poraza. BU 30 težak in mučen boj. Kornerji 10:2 w »Gradjanskega*, iz česar se more sklepati da je moral imeti »Grad:anski* posebno nesrečo tudi pred protivnim go- '0m Izidi nedeliskib nogometnih tekem. Beo-rad: B." S. K. proti Ccncordiji 1-1 (1:1% B. S. K. je bil vso igro v premoči, čeprav je končala igra neodločno Rezultat ne odgovarja celokupni igru Da ni zmagal B. S. K., je zakrivil no-tranji trio vsled nesigurnosti v streljanju Da «-ol Vsled izida te tekme bo »Con-cordiia* igrala veliko vlogo v prvenstve-ni tabeli. - Rlavija: Sokol 2:1 (1:1). Slavila nudi lepo igro. V prvi po ovici i«ra precej otvoreua. V drugi polovici »Slavija* v premoči ter se odlikuje s hitrim tempom. - Novi Sad: N. A. K-proti »Vojvodini* 2 : 0 (0 : 0). Vojvodina ic-a precej surovo. N. A. K. je nudil le-po igro ter je njegova zmaga opravičena 1 Vardar: Makabi 2 :0 (2 :0). Vardar se odlikuje v odlični igri zlasti s hitrim ^^Kolesarski odsek & K. «Primorje» vabi vse svoje člane na sestanek, ki se vrsi v petek dne 24. marca ob 20. un v Narodni kavarni (zadnja soba). ,.DRAGICA" >", ancoski roman spisa! G. M. de Bižvre. »Proč, sedrga. napravite prostor za gospo vojvodinjo in nosilca njene vlečke!* Rekla sem gospodovalno, kot da res hodim v gala-toaleti skozi množico. Lasten gla» me je vzbudil iz sanj, v katerih sem se dolgo nahajala. Pogledala sem začudena naokrog — kaj delam pravzaprav tu? Cemu sem bila lama na tej cesti, sredi polja in v tej nočni mi? Oblaki so zakrivali mesec, žabji zbor je utihnil, skovir se je oglašal v kratkih presledkih. Zopet sem se umirila m prišla do ■-otoške, kjer naj bi me čakal CaJbo s svojim avtom. Pa me je kar pretreslo in obstala sem. ..Zdaj, ko je bilo treba napraviti zadnji korak, stopiti pred ljubljenega in .zapustiti t0 moje videla, poslušala njegove šale, se jezila nad njegovimi neumnostmi, mC več se ne bom pregala ž njim — ah, saj to ni mogoče! Tega si ne morem misliti! Kot da so mi luskine padle raz oči, sem vzkliknila na glas: »O pač, neumna sem bila! Teta je imela prav!* Vzbudila sem se iz svojega pravega živčnega napada. Ali sem bila to jaz, ubežnica, ki tava po polju za tako nejasnim eiljem? Ali sem poznala Hidal-ga, kateremu sem se tako brezpogojno vdala? Kako me je premotil da sem pozabila, kar je rekla teta; da mltuia deklica ohrani čistost, postenost m krepost samo takrat, kadar se podvrže pravilom družbe, onim zakonom in navadam,ki so jih imeli ljudje, ki Jiu zdaj že ni več med nami, ki pa so bili boljši nego smo mi. Moč Španca me ie popolnoma obvladala, vsa njegova dobrikanja in sladkanja sem sprejela in jim verovala kot sve. pismu. Uboge mlade deklice! Kako lahko se naž nridobi s sladkimi besedami! Kako sem mogla prezreb da. una Hidalgo čeljust človekozrca! Smeje se kot tiste lobanje pri _ zobozdravniku, ki se ti zde vedno lačne m g^jo v jirazna. Odkar m je pnšel ra m,se Lip, moj prijatelj iz mladih let, se mi je zdel moj beg popolnoma neoprav.c-ljiv. Hotela sem nazaj splc^labipo glieini na okno in pustila H.dalga, naj čaka. Teta bi se med tem pomirila, drugo jutro bi se ji opravičila, saj tako rada odpušča! V njem strogi zunanjosti so skriva dobro srce Kako rada me ie presenetila s kako novo oWek™ ali nakitom! Uboga teta! Ljubim jo, prav zares jo ljubim m vendar sem jo hotela zapustiti m jo pogrez- niti v žalo6t! — ... . . . Odločno sem se obrnila m hotela itj nazaj - pa kar stopi preveša temna postava in mi prestreže pot »Jaz sem, ne ustrašite se,* je rekel Spanec, ki sem ga po glasu takoj spo znala, »avto čaka tu poleg v sotesk, * »Ali niste bili vi, ki ste mi sledili.. ' rti*? sem Czapustila park Mottc-Rou- j ge?» sem ga vprašala 1 »Jaz? Ne; toda bal sem se. da vas bo strah samo in zato sem vam se nasproti... O, ljubljena obozevanka! Ali te sinem poljubiti na tvoje zvezdnate oči?* To besede, ki bi pri plesu, muziki, v razsvetljeni dvorani, polni cvetja, blestele kot (lijamanti, so zvenele v tej tihi speči pokrajini neumno in smešno Približal se mi je znova in nadaljeval: »Mnogo lestev sem preplezaj na marsikak balkon se priplazil, pred mnogimi lepoticami sem klečal; trubadur sem bil, zapuščal povsodi ranjena srca za seboj, to je bilo nekaj zame, dokler nisem našel tebe; zdaj pa sem bršlian, priklenjen nate, oklepam se te za vse svoje življenje.* Vse te ncukusne fraze so se mi gabile in to bj mu rada povedala. »Najlepša vseh lepotic, podajte mi svojo sladko ročico, da vas popeljem k vozu. ki čaka na vas; noč bo hladna in časa ne smemo izgubljati.* cNo,* sem rekla odločno, »govorimo razločno: jaz sem se premislila m proti volji svoje tete ne pojdeni1 z vami - to se mladi deklici ne spodobi.* j Oči so mu gorele od jeze. Jaz I« sem nadaljevala: »Zasnubite me tako, kot se spodobi, to je mnogo bolje, verjemite mi!* _ , »Kako neki?! Prepričan sem, da bom odklonjen.* . . . Slutil jp. kaj se kuna v meni in da se ga hočem otresti. Zato me je hotel pridobili s svojimi sladkimi besedami »Ah, no ljubite me več!* je tožiL, »Recite mi, da to ni res, prosim vas!» Obmolknila sem, beseda mi je obtičala v grlu; zdaj šele sem videla, kaka nepremiEljcTiO dejanje sem storila, že* lela sem," da bi bila sto milj proč od njega. Ves je trepetal od jeze m govoril: »Zdaj naj vas izpustim, ko ste sami prišli na sestanek! Vaš korak js upor proti družini, zapustili ste na skrivnem svojce, nič več ne morete nazaj! Srce mi je vriskalo sreče, ko U«m vas zagledal — in zdaj naj vas 1» I pustim! Tega ?i ne morem mislitil* [ (Dalje orihodnil&J * Priprave za kraljevo poroko. Poročajo nam iz Beograda: Odbor za prireditev svečanosti povodom poroke kralja Aleksandra se bavi že a podrobnostmi svečanosti. Ker so gradbena dela že končana, pričelo se je v pondeljek z delan na terenu: s tlakovanjem, razširjenjem savskega obrežja, s postavljanjem monumentalnega slavoloka in paviljona za razstavo na Kalimegdanu. Posebna komisija prične t« dni s popisom praznih stanovanj v Beogradu, Zemunu in Pančevu, v ka^ terih bi se mogli nastaniti gosti * Dan kraljeve poroke. Kot dan poroke kralja Aleksandra z romunsko princeso Mariolo je definitivno določen 1. junij. Kraljičina Marija pride f. aprila na obisk h kralju v Beograd in se pri tej priliki tudi določijo razne podrobnosti o pripravah za poroko. * Pokrajinski namestnik za Slovenijo, Ivan Hribar, je pceetil včeraj ministra za narodno zdravstvo Omero-viča in mu predlagal, naj bi zdravilišče v Rogaški Slatini prešlo iz centralne uprave v pokrajinsko. G. minister je izjavil, da bo vprašanje takoj proučil, posebno, ker bi transakcija pomenila tudi olajšanje državnega proračuna. * Naš poslanik v Atenah Živojin Balugdžič je prispel v važnih poslih v Beograd. * Kredit za kraljev dvor. Vlada je ■odobrila kredit 2,300.000 dinarjev za dovrši te v kapele in umetniškega paviljona v novem kraljevem dvorcu. * Kraljeva vila v Han Pesku. Kralj Aleksander si je dal v Han Pesku v Boeni zgraditi vilo. Poslopje je že dograjeno in se ureja sedaj le še park okrog lične vile. V bližini kraljeve vile se zgradi letos okolo 20 zasebnih vil, kamor bodo Beograjčani prihajali na letovišče. * Nov vozni red za brzovlake. V ministrstvu saobračaia se vrše posvetovanja glede voznega reda vseh brzovla-kov v naši državi. Vozni red se preuredi tako, da bodo vsi naši brzovlaki imeli direktne zveze z vsemi mednarodnimi vlaki, ki vozijo skozi našo državo. Nov vozni red stopi v veljavo dne 1. junija letos. 4 Obnova Beograda na račun reparacij. Komisija, katero je beograjska občina poslala v Nemčijo radi nabave materijala, ki ga potrebuje občina, poroča, da so pogajanja ugodno izpadla in da bo ves materijal, ki je potreben za kanalizacijo, vodovod in bakterijološki laboratorij, dobila občina na račun reparacij. * Nekulturna gesta. V Sarajevu tri se imel prošlo nedeljo vršiti cerkveni koncert s sodelovanjem najboljših tamkajšnjih umetniških moči v korist vojnih sirot. Proti temu koncertu pa so uprizorili gonjo sarajevski franjev-©i, ki si v Bosni prisvajajo patent ne samo na hrvatsvo, ampak tudi na katoliško vero. Intervenirali so pri škofu šariču. Koncert v tako človekoljubno svrho je bil vsled tega odpovedan. * Odlikovanje. Dr. Janko H a c i n. pomočnik ravnatelja podružnice Prve hrvatske štedioaiee v Beogradu je odlikovan z redom sv. Save četrtega razreda. * Osebna vest Specialist za notranje bolezni v Mariboru dr. Turšič je težko oboleL Prepeljali so ga v javno bolnico. * Poseben sekvesterski oddelek za Slovenijo. Kakor nam poročajo, je ministrstvo pravde odredilo, da se za sekve-strske posle, ki so jih dosedaj opravljali oddelki ministrstva za trgovino in industrijo, ustanovijo samostojna sekve-strska odelenja. Vodstvo tega odelenja v Ljubljani je baje poverjeno nekemu penzioniranemu pukovniku, g. Kosti Ri-stiču, ki je imel nedavno neko jako neprijetno afero v Petrovčah, s katero je pač dokazal, da je absolutno diskvalificiran za tako važne mesto. Upamo, da bo ministrstvo pravde popravilo ta nepremišljen korak, ki bi državno upravo pri-vedel v jako kompromitujoče situacije. * Francozi o nas. Publicist F. Dagron objavlja v pariškem »Escelsiorju* simpatičen članek o Ljubljani in o Slovencih. Prisostvoval je v naši operi slavnostni predstavi »Žlahtnega meščana* ob tristoletnici Molierja. Zelo hvali naše občinstvo in poudarja zasluge francoskega instituta pod predsedstvom pesnika Zupančiča in vodstvom prof. Tesnierja za rbhžanje med Francozi in Jugoslovani. Pravi, da naša inteligenca pridno uporablja francosko knjižnico, da čuti s Francozi in da se je že povsem otresla vpliva prejšnje vlade, pot katero so ji vsiljevali o Franeozih docela napačne cazore. Najbolj pa ga je presenetilo v Sloveniji dejstvo, da je našel po vseh lokalih slike kralja Aleksandra, kar ga je prepričalo, kakor verno časti prebivalstvo svojega vladarja. Pravi, da nosi kralj na vseh slikah francoski red sv. Jurija in francosko vojaško kolajno. * Narodno Obrano v Mariboru je pose-til v torek taktik beogtajskega osrednjega odbora, polkovnik Pavle Jurižič, znata junak in borec za svobodo. Iz Maribora je odpotoval v Ljubljano, kjer je imel včeraj konference s predstavniki raznih narodnih društev. * Nerednosti v Ljubljanskem gledališču. Zaradi nerednosti v ljubljanskem gledališču se je vršila izprememba v vodstvu, ndnosno v upravi. Da se ugotove nerednosti, postavljena je posebna komisija, ki vrši v zladališču vsestransko preiskavo. Da bi bili pri nerednostih poleg poedinih oseb prizadeti tudi še kaki politični interesi je nemogoče, vsled česar je vsa javnost enako interesirana, da se nerednosti brezobzirno odpravijo in pogreške popravijo. Na tem neizprosnem stališču so stali demokratje od prvega za^ četka, ko so zaznali za gledališki Škandal ter baš oni tudi dosegli pri pokrajinski upravi, da se je ukrenilo vse potrebno za remeduro. Toliko za sedaj raznim demagogom, ki bi radi oči vidno tudi gledališko afero naprtili demokratom, četudi bo oni na stvari tako nedolžni, kakor oni niso krivi da so demagogi brezvestni is hudobni * A la Wild West »Naprej* napoveduje za jutri gledališki škandal v ljubljanski operi. Vrši se naj demonstracija pri premijeri enega največjih del, kar jih je kedaj izvajala naša opera, Charpentie-rove »Louise*. Proti komn? Proti umetnikom, ki bodo opero peli ali proti ka-pelniku, ki jo je naštudiral in jo bo dirigiral? Proti velikemu francoskemu komponistu, ki prvič spregovori s svojo božansko muziko slovenskemu občinstvu? Ne, pravi »Naprej*, temveč proti »ostankom* stare slabe uprave! Kaj ima uprava gledališča opraviti s proizvajanjem opere? Kdo ima pravico prirejati javne škandale v času in v prostoru umetniških užitkov iz razlogov, ki z umetniško kvaliteto užitka nimajo ničesar opraviti? Ali je operna predstava bikoborba? Smatramo, da »Naprej* ni mogel zagrešiti večjega barbarstva, nego ga je s svojo včerajšnjo napovedjo, ki seveda navzlic svoji svarilni obliki ni nič drugega, nego sramoten poziv na divjaške čine. Pred takim revolverjem naj potem umetniki ohranijo mirnodušnost, ki je neobhoden pogoj dovršenega proizvajanja. Ce se cNapreju* poedini upravni organi gledališča ne dopadejo, in če misli, da mora izvršiti obsodbo preje nego je preiskovalna komisija dovršila svoje delo, naj aranžira na neljube osebe poulične napade, ne pa pobalinskih atentatov na publiko, umetnike in operno delo. V Wild Westu pa vendar še nismo. * Visoka starost V visoki starosti 94 let je pretekli teden umrl v Zakojci na Goriškem Jakob Bovk, ded urednika »Mladike* in »Goriške Straže* Franceta Bevka. Pokojnik je bil v letih 1848 do 1856 vojak na Laškem in je še do pred kratkim rad obujal svoje stare, zanimivih dogodkov polne spomine. * Zdravstveno stanje v Ljubljani Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se je v tednu od 12. do 18. marca v mestni občini ljubljanski narodilo 19 otrok, umrlo pa je 9 moških in 12 žensk, torej skupaj 21 oseb. Kot smrtni vzrok navaja izkaz v šestih slučajih jatiko v šestih srčno hibo, v osmih slučajih pa druge naravne smrtne vzroke. Ena ženska je izvršila samomor. Prijavljenih je bilo 7 slučajev nalezljivih bolezni: 4 osebe so obolele na traiomu. 2 na davici in 1 na škrlatici. * šiškarji pozor! Že več let nabirajo frančiškani prispevke za zidavo nove cerkve v Spodnji Šiški. Zadnji čas je postalo to beračenje že nadležno, osobito ker pritiskajo kljuke pri vseh prebivalcih, ne glede na njih politično mišljenje, Nabrali so že precej denarja, sedaj pa se čuje, da cerkve ne bodo gradili, temveč da porabijo nabrani denar za zidavo orlovskega doma v Spodnji Šiški. Frančiškani so res kupili neko pristavo, katero sedaj prezidavajo. Ker je bil denar nabran pod pretvezo, da se zgradi cerkev in je marsikateri prebivalec, ki ni klerikalnega in čukarskega mišljenja, žrtvoval prispevke, zahtevamo tozadevno pojasnila in položitev računa, ker z denarjem, nabranim za zgradbo cerkve ne bodete gradili Orlom domov, oziroma telovadnic. — Več prizadetih. 4 Prejemki uslužbencev Mestne hranilnice v Ljubljani Pred tedni je bil od upravnega odbora Mestne hranilnice postavljen odsek, da izdela za zavod novo službeno pragmatiko ter revizijo plač. 0 predlogih tega odseka je sinoči razpravljal upravni odbor M. h. Dr. Pestotnik je v imenu demokratskih članov odbora podal izjavo, v kateri sprejema predlog odseka glede povišanja prejemkov, ki izenačuje uslužbence Mestne hranilnice z na-stavljenci privatnih denarnih zavodov. Dosledno temu stališču pa je komunali-ziranje hranilničnih uslužbencev neizvedljivo, ker mestna občina že z ozirom na svoje magistratno uredništvo ne more pristati na to, da dobi dve po prejemkih povsem različni kategoriji nameščencev. Na ta način bi se moglo ustvariti naravnost nevzdržno stanje. Demokratski člani upravnega odbora dajejo svoj pristanek na odsekov predlog glede regulacije plač le pod pogojem, da se mestna občina razreši vsakega direktnega gmotnega razmerja napram uslužbencem Mestne hranilnice. daljši debati so se zastopniki vseh strank izrekli za stališče drja. Pestotnika. Nova pragmatika in pravilnik se v tem oziru podvržeta reviziji Usluž-benstvo dobi začasno izplačane predlagane povišane prejemke, in sicer z veljavo od 1. januarja 1922. * Konferenca za pomoč gladujočim v Rusiji V nedeljo 6e je vršila na univerzi konferenca, ki naj bi bila predpriprava za veliko pomožno akcijo. Konference se je udeležilo 40 delegatov vseh strank in korporacij. Vsi 60 soglasno izjavili, da je ta akcija nujno potrebna ter so sklenili vzajemno delovati, da se doseže postavljeni cili. Oreaniziral se ie nrinravlialni odbor, ki bo ukrepal e nadaljnjih korakih. Poživljamo vso javnost na delo za pomoč gladujočim ▼ Rusiji * Sprejem gojencev v strojno šolo vojne mornarice. V strojno Solo vojne mornarice se sprejemajo mladeniči v starosti od 17. do 20. leta s primerno šolsko pred-izobrazbo in z najmanj dveletno učno dobo kovaške, ključavničarske, elektrikar-ske, mizarske, kolarske in slične stroke. Lastnoročno pisane prošnje s potrebnimi dokazili o državljanstvu, starosti, šolski izobrazbi, vedenju in i dovoljenjem staršev je vposlati najpozneje do dne 30. a-prila komandantu strojne šole kr. vojne mornarice ▼ Zelenikl * Mariborska tovarna testenin. Tvrdka Franz k sinovi v Mariboru namerava svojo pred kratkim vsled požara uničeno tovarno testenin na novo zgraditi ter jo znatno razširiti in povečati Začasno bo izdelovala testenine že ▼ približno dveh mesecih. Novo urejena in c modernim stroji opremljena tovarna, ki bo dograjena do jeseni, bo izdelovala dnevno približno 20.000 kilogramov testenin. * Električna razsvetljava ▼ LitljL Poročajo nam: Pred dvema letoma je dobil trg Litija javno električno razsvetljavo. Instalacijo Je oskrbel v popolno zadovolj-nost vseh tržanov gospod Mihelčič iz Ljubljane. Petrolejke so izginile. Vse se je radovak) praktične električne razsvetljave. Ravnatelj topilnice t. Grol je dal iz svoje elektrarne tok na razpolago in to po zelo nizki ceni. Javna poslopja so ga dobivala celo brezplačno. Danes smo zopet brez elektrike. Topilnica je svoj obrat popolnoma ustavila. Ker počivajo tudi električni stroji, vlada zopet tema. Nadejamo se, da čimpreje začne topilnica s svojim delom, da dobimo zopet električni tok. Zelo podjetni in delavni trgovec z leseni g. Prane Kunstlcr, ki obratuje s parno žago, je omislil za svoje veliko podjetje električno luč In je v svoji dobrosrčnosti odstopil tok tudi svojim sosedom, ki so mu zato zelo hvaležni. Upamo, da tudi drugi tržani dobe čimprej tako močno pogrešano električno razsvetljavo. * Razid društva. Podružnica »Slovenske Straže* v Slovenski Bistrici se je prostovoljno razšla. * Premestljive lesene hiše. Ministrstvo za socialno politiko si je izposlovalo kredit v znesku 1 milijon dinarjev v svTho nabave premestljivih lesenih hiš iz Nem- jčije. * Pri reševalnih delih o priliki požara, j ki je bil v torek na Meljski cesti v Mariboru, je ponesrečil zastopnik načelnika, idr. Schmiederer, ki je bil tako močno I poškodovan na desni roki, da je moral ' iskati pomoči pri zdravniku. Vzrok požara šo vedno ni dognan. * Našo državo je zaničeval z raznimi žaljivimi psovkami v neki mariborski gostilni popolnoma pijan človek, ki so je pravkar vrnil iz ruskega ujetništva, kjer se je navzel boljševiškega duha. Bil je aretiran. * Zaradi Izsiljevalnih pisem lastnika pogorelega mlina dr. Fratzu je bil kakor smo svoječasno poročali aretiran ključavničarski pomočnik Karel Lorber. Kakor se nam sedaj poroča, je sodišče proti njemu ustavilo kazensko postopanje. * Tihotapci s saharinom. Mariborska policija je aretirala dva moža, ki jih je zalotila z velikimi množinami vtihotap-ljenega saharina. Oba sta imela tudi precej denarja. Blago jima je bilo seveda zaplenjeno, sama pa sta bila v svrho kazni izročena carinski oblasti. * Mož ustrelil ženo. V Gorici na trgu Del Cristo sta stanovala dva zakonca iz Vidma, ki sta se pogosto prepirala, ker je bil mož zapravljivec. Te dni je prišlo med zakoncema zopet do prepira. Mož je vzel revolver m je ženo ustrelil. Objave * Za Jagoslovensko Matico so darovali slovenski živinozdravniki mesto venca na krsto umrlega Jožeta Kodreta, živino-zdravnika v Žalcu: Pran Baš v Mozirju 50 DIN, Josip Brtoncelj v Ribnici 30 Din, Fr. Ooljar v Šmarju pri Jelšah 10 Din, Josip Šerbec v Ormožu 10 Din, Anton Korošec v Kranju 25 Din, Veterinarski odsek v Ljubljani 50 Din, Sadnikar v Kamniku 10 Din, Peter Škofič v Slovenski Bistrici 20 Din, Rafael Ipavec na Vrhniki 50 Din, Josip Peršuh v Slovenjgrad-cu 30 Din, Janko Vizjak v Brežicah 15 Din, Leopold Vari v Krškem 20 Din, Fr. Lobnik v Gornji Radgoni 30 Din. Alojzij Škof v Ljutomeru 25 Din, Joža Samec v Murski Soboti 100 Din, Maksim Šribar v Sevnici 10 Din, Filip Kulterer na Vranskem 15 Din in Franc Pirnat v Mariboru 10 Din. Iskrena hvala! • Natečaj za računske preglednike. Glavna kontrola v Beogradu razpisuje šestmesečni natečaj za teoretično in praktično izobrazbo računskih preglednikov pri tej kontroli. Prijaviti se je treba do 15. aprila t i. pri Glavni kontroli. Podrobnosti so razvidne iz Uradnega lista. * Dražba lova. Dne 6. aprila se bodo na lavni dražbi oddajale v zakup za dobo 6 let lovske pravice, ki jih imajo krajevne občine Žreče, Sv. Kunigunda. Stranice, Skomarje in Padeški vrh. Dražba se bo vršila v občinskem uradu v Zrečah pri Konjicah. • Občni zbor Slovenskega dirkalnega kluba v Ljubljani vrši se v pondeljek dne 27. marca 1922. ob 8. url zvečer v Narodni kavarni — zadnja soba — z običajnim dnevnim redom. NOVI PREDPISI ZA GLAVNE RE-| VIZORJE PRI CARINARNICAH. Za delokrog glavnih revizorjev, ki se pri glavnih carinarnicah nahajajo kot nadzorni organi glede car. posredovanja, je fminačni minister z odlokom od 7. t m. predpisal posebna pravila, ki v glavnem vsebujejo sledeče: Glavni revizorji so kontrolni organi za vse zunanje in notranje carinsko poslovanje. Gledati morajo na to, da se vse blago, ki prihaja v državo iz inozemstva, pravilno prijavi in od carinskih organov prevzame in vknjiži; da se vsako carinsko blago v železniško potniškem prometu po predpisih odpravlja, da za te posle določeni dnevni in nočni organi zares pravilno vršijo svojo službo: da primerjajo carinske prijave, povratnice, na-javne listine, stovarnice z odnosnimi zapisniki in se na ta način prepričajo, da je blago pravilno vknjiženo in stavljeno pod carinsko nadzorstvo ali pa pravilno izdano; da na koncu vsakega meseca inventarizirajo carinska skladišča s carinskim blagom in ugotovijo, ali se blago vjema s stanjem po knjigah; da kontrolirajo roke ležanja uvoznega, prevoznega in izvoznega blaga in posebno paziio na to, da nobeno blago ne leži v carinskem skladišču čez oni rok, ki ga določa carinski zakon; da kontrolirajo nepremični in premični inventar carinarnice; da gledajo na to, da se vsi administrativni posli pravočasno izvršujejo, skratka da je poslovanje dobro In pravilno; da vsakodnevno kontrolirajo blagajniške knjige in računske dokumente; da nadzorujejo pravilno sestavljanje statistike in vseh predpisanih periodičnih računskih seznamov in ostalih poročil: da v mestih, kjer se nahajajo privatna carinska skladišča, vsakomesečno izvrše revizijo blaga v skladiščih in stanje blaga primerjajo s stanjem po knjigah; da pazijo na to, da se ne prekorači rok ležanja blaga v privatnih carinskih skladiščih, ki je odmerjen v 87. členu carinskega zakonika: pri onih carinarnicah, kjer ni lokalne kontrole, na koncu vsakega meseca ponovno revidirajo vse carinske deklaracije in gledajo na to, da se eventualne nepravilnosti tn nedostatki popravijo; da pazijo na to, da se izdatki iz carinske blagajne vršijo natančno v okviru budžetnih postavk in da se brez dovoljenega kredita ali računa ne izdaja denar iz carinske blagajne; da v spornih slučajih cenijo priloge k carinskim deklaracijam, posebno potrdila o izvoru blaga in na istih stavijo svoj vizum z opazko, ali jih priznavajo za veljavne ali ne; da od časa do časa izvrše superrevizijski pregled v smislu člena 66. cirlnskega zakona. Koncem vsakega meseca morajo glavni revizorji sestaviti natančno poročilo o rezultatu nadzorovanja in poročilo predložiti Generalni direkciji carin. Jugoslovanska trgovska —___ Glasom poročila ameriškega konzula Don S. Ha ven v Beogradu, jugoslovanska trgovska mornarica obstoja: 1.) iz 142 par-nikov od skupaj 128.000 ton; 112 služi 1» za, obrežno trgovino: 2.) iz 800 ladij po čez 10 ton. katerih skupna tonaia znaša 139.000 ton. Izmed teh je 666 jadrnic; 3f> ladij pa je opremljenih z motorji s skupaj 450 konjskimi silami in 11.000 tonami — Vzpostava prometa na progi Prrje dor-Drvar-Knin. Prometno ministrstvo je zopet vzpostavilo promet na omenjeni progi na kateri je bil vsled snežnih za metov ukinjen celokupni promet = O naši trgovinski bilanci piše »Pra ger Presse* sledeče: Generalna direkcija carin v Beogradu je pred kratkim izdala, kakor posnemamo iz poročila narodnogospodarske sekcije zunanjega ministri va, statistiko jugoslovanske zunanje trgovine v letih 1318, 1919. in 1920. Po tej statistiki se je uvozilo leta 1919 za 2981' milijonov dinarjev blaga, a izvozilo ta 787 milijonov dinarjev, tako da je pasivnost trgovinske bilance v tem letu znašala 2195 milijonov dinarjev. V letu 192fl je znašal uvoz 8488 milijonov in izvor 1320 milijonov dinarjev, pasivnost torej 2188 milijonov dinarjev. Za leto 1921 Se ni objavljena celoletna statistika. Po u radni cenitvi je znašal uvoz v prvi po lovici 1921. leta 2093 milijonov in izvoz 1160 milijonov dinarjev, pasivnost torej 933 milijonov dinarjev. Po tej statistiki bi bil torej v poltretjem letu uvoz za vei kakor 5 in četrt milijarde dinarjev večji, nego izvoz, to so pravi, da se je uvozilo za tričetrt milijarde dinarjev več- nego je sploh dinarjev v prometu. Posledica objave te statistike je bila vsled neugodnega vtisa nadaljnje padanje dinarja. Vendar se mora dvomiti, če so pravilne deklaracije cen pri izvozu, na katerih sloni ta statistika. Če bi bila službena statistik* pravilna, potem bi morali znnanp dolgovi jugoslovanske trgovine znašati 5 mi Ujard dinarjev, toda znašajo v resnici sa mo 60 milijonov frankov. V letu 191» se ni skoro nič kupovalo na kredit in šele 1921 se je kreditni promet r. inozem stvom zopet pričeL Iz tega sledi, da pasiv ni saldo ne more biti tako velik, kakor ga izkazuje ta statistika. Misli se na bolj So organizacijo trgovinsko-statistične slu žbe. K tem popolnoma pravilnim izvajanjem češkega lista pripominjamo, o čeraui smo že večkrat pisali, da je neobhodno potrebno, da se naša skrajno površna tr-govinsko-statistična služba temeljito preuredi, ker je res nepotrebno, da si kvari mo valuto z nepravilnimi številkami. = Leipziški veliki sejem je imel leta 1914 3000 razstavljalcev, a letos jih bilo 15.000. Med kupci je bilo letos fiOO Angležev. Veliki sejem je bil nameščen v 104 ogromnih zgradbah. Stanje Narodne banke SHS dne 15. marca: Aktive: kovinska podloga znaša 396,343.806.40 Din (— 375.802.11), posojila 831,676.785.97 Din (+ 19,715.265.8*), dolg države 4,,418.509515.92 dinarjev (-f- 350), vrednost državnih domen, založenih za izdajanje bankovcev znaša 2,,138,377.163 Din (nespremenjeno). Pasi ve: glavnica 15,106.800 Din (nespremenjeno), rezervni fond 1, 980.022.62 Din (nespr.), bankovci v obtoka znašajo 4„703,728.510 Din (+ 7,902.800), razne obveznosti 921,143.118.84 Din (+ 19,168.529 Din 65 p.), terjatve države za založene domene 2,.138,377.163 Din (nespremenjeno), saldo raznih računov 4,571.456.83 dinarjev (— 7,731.515.91). Številke v oklepajih pomenijo spremembe napram stanju dne 8. marca. = Somborski žitni trg dne 21. marca: Dovozi slabi, povpraševanje živahno, vtovorjenje zmerno. Cene zopet naraščajo. Pšenica se trži po 1780 do 1800 K, koruza 1320 do 1340 K, oves 1280 do 1320 K. moka št. 0 po 25 K, št 2 po 24 K, krušna moka po 22 K, otrobi 1020 K. = Uvoz živine iz Karlovca za Ljubljano. Prejeli smo: Vesti da je pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo ali veterinarski odsek tega oddelka, prepovedal uvoz živine iz Karlovca ▼ Ljubljano, niso resnične, ker se taka prepoved ni nikdar izdala. = Magijev ekstrakt nI luksuzni predmet Finančno ministrstvo je rešilo, da se Magijev ekstrakt in kocke za pripravljanje jedi pri carinanju ne smatrajo za luksuzni predmet. «= Sladkor hočejo podražiti. Kakor poročajo listi, so naše tvornice sladkorja pred kratkim povsem ustavile prodajo sladkorja v nadi. da bodo cene znatno na-rastie. Vest se čuje sicer neverjetno in pomeni gotovo to, da hočejo tvornice zopet naviti cone. Dolžnost merodajnih činiteljev je, da se vsako povišanje sladkornih cen prepreči ker je popolnoma neupravičeno, kajti dividende sladkornih tvomic izkazujejo, da delajo sladkorne tvornice dovolj velike dobičke. = Kriza Industrije v zasedenem ozemlju. Furlanska tvornica jute se jo zaprla vsled močne konkurence tvornic v stari Italiji. Od šest furlanskih predilnic svile obratuje samo ena in še ta v reducirani meri. Dve veliki tvornici papirja in celuloze ne obratujeta. Pražilnice kave, ki jih je bilo pred vojno osem, v bližini tržaške svobodne luke, se nahajajo v krizi. Najslabše stoji kemična industrija. Tako je največje podjetje te stroke tvornica Solvueve sode ustavila obrat Borza Zagreb, devize: Berlin 118 — 120 Bukarešt ček 280, Milan 1605 — 1620, London izplačilo 1370 — 1380, ček 1350. Newyork ček 290 — 294, Pariz 2950 — 3000, Praga 598 — 605, Švica 5900 — 6000, Dunaj 4.65 — 5.10, Budimpešta 4» — 47, Varšava 9.50 — 11, valute: dola; j 285 — 292. 20 K v zlatu 900, funti 1350, j napoleoni 900, leji 245, lire 1575. madžar-j ske krone 40. j Banka za Primorje 690. | Trgov, obrtna banka 280 — 285. i Brodska banka 330 — 340. i Eskomptna banka 790 — 7%. Jadranska banka 1000 — 1100. Jugoslovenska banka 492 — 493. Ljub. kreditna banka 925 — 930. Slavenska banka 500 — 515. Praštediona 5475 — 5505. Rečka pučka banka 470 — 475. Slov. eskomptna banka — Srpska banka 725 — 730. Eksploatacija drva — Dubrov. paroplovna družba 54S0. Goranin 600 — 655 . Nar. šumska industrija 550 — 555. Našička industrija drva 485 — 490. Gutman 1450 — 1500. Slavonija 610. Union 2900. Ljub. strojne tovarne in livarne 870. Trbov. premogokopna družba 1050. Beograd: Dunaj se je iskal po 1-2 in dalje pobiralo pri svojih prijateljih pooblastila, da si vstvari večino glasov in doseglo s takim postopanjem komaj nadpolovično večino, dočim je ostala druga polovica brez varstva proti takemu postopanju. gornje pritožbe je nato vodstvo sklicalo na dan 19. t. m. sejo upravnega sveta. Ta seja je bila pravilna in sklepčna r zmislu § 32. pravil, kar je notarsko po-svedočeno: Sklepi le aeje so pravilni in veljavni, kar je priznalo in odobrilo tudi trgovsko ministrstvo. Upravni svet je med drugim »kleni!, da »e obč. zbor, razpisan na 23. t. m., prekliče ie preloži na kasnejši čas, in sicer iz razloga, ker ima ta občni zbor nalogo, da ?klepa o računskem zaključku. To sklepanje pa ni možno niti umestno, dokler nadzorstveni svet ne pregleda vsega vodstva in poslovanja banke tako, kot to '.ahteva § 35. pravil. Dalje ni smatral upravni svet oportu-nim, da bi občni zbor razpravljal o pritožbah glede 2000 dolarjev, dokler se temeljiteje ne preišče in dožene stvarni položaj vkljub izginulemu faseiklu. Upravni svet je tudi sklenil, da izvede povišek delniške glavnice od 20 ca 30 milijonov kron. Pri tem je postopal po Janem pooblastilu občnega zbora od 17. aprila 1920. in popolnoma v soglasju s -klepom prejšnje seje upravnega sveta od 4. marca 1922. Takrat je bilo namreč sklenjeno, da se prevede ta povišek glavnice na prihodnji seji upravnega sveta, ki bo sledila publikaciji bilance. Delnice pa se niso dodelile lastnim zaupnikom, ietuvec sindikata, v katerega se povabijo Jugoslovanska Union banka, Slovenska tenka, Trgovske banke in ljudske posojilnice. Na ta način pride zavod zopet v trdne roke in bo vsako manevriranje z tleirjicami v bodoče izključeno. Vse druge trditve »Poslanega* so ne-teiaiene. K. pr. trditev o seji upravnega sveta in nadzorstva dne 22. februarja 1022., kjer naj bi se bila izrekla prvemu ravnatelju polna zaupnica. Ko je namreč glavni direktor dr. Švrijnga izvedel, da je predsednik hotel nrediti stvar mirno :b za ravnatelja Bogadyja povoljno, je rekel, da bi ga oni »justifieirali* že davno. ako bi imeli sami t njim opravka. Dalje je neresnično, da je »večina* nadzorstva in upravnega sveta izročila bilanco v roke državnega komisarja. 1 Te—fc*nf e?BoS »e glarff Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek ▼ Ljubljani - Št. 2083/22. Upravnemu sveta - Slovenske eekoourtne banke v Ljubljani- Na pritožba upravnega sveta proti ugovorom, ki jih je državni komisar Vašega zavoda, dr. Mam, uveljavil na sej uprav-nega sveta dne 19. t m. je ministrstvo trgovine in industrije v Beograda t brzo-javom od današnjega dne IV. br. 1470 izdalo odlok: «M5nistarstvO na lazi da nema mesta prigovora nžinjenom od stran« vladnog ko-raesara na sednici od 19. ma rta ovg. go-dine Slovenske eskomptne banke te se zaključi ove sedniee imaju 6matrati kao punovažni.« O tem se upravni svet obvešča z vabilom, da nemudoma predloži prepis zapisnika seje z dne 19. t. n. Dr. Mara m. p. Ljubljana, dne 32. marca 1922. Upravni »vet Slovenske eskomptne banke. V prrl eejl po občnem zboru. Veselje nad gpo razumljen jem se je slavilo v srebrni dvorani hotela »Union*. Trditev upravnega sveta, da bi se mi ne bila izrekla polna zaupnica in da ?e je vse godilo samo v ta namen, da se mi pridobi avtoriteta napram uradništvu, je z navedenemi dejstvi dovolj ovržena. V stvari sami bodo pa razpravljali itak delničarji na obenem zboru. Jaz sam sem se oglasil le v obrambo svoje lastne časti. V Ljubljani, dne 22. marca 1922. MIlan Bogady rsvnatelj Slov. eek. banke. L jablana, 82. marca 1922. poročilo Ljubljana 305 m nad morjem Kraj i opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm | ! Ljubljana . | Ljnbijana . : Ljubljana . Zagreb . . Beograd . ! 1 nnaj . . ' Praga . . ' Inomost« ■ 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 725 8 723-7 720-9 7514 755-5 757-5 760-7 6-2 55 63 80 14-0 10 40 sev. zap. »i jug. zap. jug. vrh. jug. «ap. sever vzhod dež n ,, •» oblačno sneg dež 30-6 ; 17-0 10 2-0 42-0 i V Ljubljani barometer pada, terap. nižja. — Solnce vzhaja ob 601, zahaja ob IS'15 * Za vsebino tega »Poslanega-., je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor predpisuje zakon. * Za vsebino tega, »Poslanega* je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor predpisuje zakon. Vrtnice visoke in nizke, v veliki izbiri, se dobe najceneje pri „Vrt' Dža-monja in drugo vi, družba z o. z., Maribor. «<2 MM,, d* ao bemodt O to. S'—, reakm md«t;n|lk 6 b«M in «Gošt 26», glavnopoštnoležeče Ljubljana. 800 99 usnjarska industrija d. d., Breg f»**i sprejme takoj dva dobro vpeljana potnika za prodajo civUnih čevelj. Oziralo se bo samo na ponudbe onih, ki to že v tej stroki izobraženi. sakovrstne obleke kemično čisti in barva v vseh nian-sah tovarna Jos. Reich, Ljubljana Sprejemališče: Selenburgova ulica St. 4, Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo metlo. 86 Poljudno-znanstveni spisi zbirka „Pota in cilji": .-II. zvezek: i. Meiik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. 1. del, vezano D 6'—, II- del, vezano D 12 —. Za oba zvezka po pošti D 2-25 več. III—IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. D 18 —, pošta D 1— vec. V. zvezek: A. Meiik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenoev. Mehko vezano, fin papir D 15-—, pošta VI.-IX. zv.?Dr. Iv. Prijatelj, Predhodniki ln idejni utemeljitelji makega rea: lizma, Strani 418. Cena D 23 —, po pošti D 1 50 Teč, Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, PreSernova ulloa, nasproti glavne poste. O » n v* w « K M § m Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovoBti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Ia čehoslo vaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog in črni premog. 2013 Haslov: Prometni imi za premog, d. d. v Ljflbljeii, Honsha olica 19. v* 1 \\ \\ u vt Vfcf Ml »i u a o kv V* 9 Ml "S ki: a Vil K* i hs>g kjS l«>9 Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v „ Jutru"! i ^lec med obema, čemur sem jaz z vese- - - . , , ]jem pritrdil, zlasti, ker se je imelo ose- \i gorenjega je tudi razvidno, kako ne- ««" P ' ,]nravne,. Svetnika šele utemeljena je trditev, da se hoče zavod izročiti popolnoma v roke Ljudske posojilnice in dr. šušteršiča, in da se gre ta zj, kak boj proti Zadružni gospodareki banki. Upravai svet Se zaveda svoje dolžnosti, tla mora izvrševati zakon in pravila; to ie delal doslej in se hoče ravnati tudi v 'jodoče vkljub grožnji nekaterih delničar-"er da si hočejo sami izvršiti svoj občni •bor. Zavod je bil doslej čisto nepolitičen in bo ostal tudi naprej in pospeševal le interese trgovine in industrije. Končno ie pripomnimo, da je seja naravnega sveta od dne 19. t. m. priznana od ministrstva trgovine kot pravilna in so nieni sklepi odobreni. Zato občni t oor od dne 23. t m. odpade. bo dotičnega upravnega svetnika pozneje določiti, da se s tem ugodi moji želji, da to ne bo g. dr. Ivan černe. Tik pred sejo upravnega eveta dne 4. marca 1922. opoludne je g. predsednik v tajni seji. ki se je vršila v pisarni dr. Juro Adlešiča in v nenavzočnosti g. dr. Ivan Ceme-ta in g. Karel Kauseheg-a, pač pa v navzočnosti g. dr. Stanka Švr-Ijuge in Lazar Ladjevica, na mojo zahtevo izjavil, da se zadovoljuje s tem, da pride dr. Ivan Černe v upravni svet, ne pa v eksekutivo, dočim je odnehal od zahteve, da dobi dr. Ivan černe plačano mesto zaupnika v banki. Pa« pa je g-predsednik predlagal ponovno zadoščenje moji osebi z izvolitvijo v upravni svet | in z imenovanjem generalnim ravnateljem Veliko elektrotehnične potjetje obstoječe že 4 leta v Mariboru s konces.: jaki tok. nadalje vse inštalacije; z velikimi skladišči in popolnoma opremljeno delavnico s potrebnim orodjem, avtogaražami, prodajnimi lokali na najprometnejši glavni ulici s skladišči, veliko zalogo in v delu se nahajajočimi večjimi nalogi se okolnosti radi mi Ste že M\ novo štev. J3IVE"? Cenj. ponudbe naj se naslovijo pod: Izredna prilika št. 1108 na oglasni zavod Fran Vorsič, Maribor, Cankarjeva 15. 792