Letnik III. (LVIII.) V Ljubljani, 3. februarija 1905. List 5. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Pod Pod križem vzcvele so cvetlice, cvetlice britkega spoznanja, pod križem Kristovim so vzcvele cvetlice tihega kesanja. križem. Ti duša s križem obložena, na Kristov križ se mi nasloni, težave vse in vse britkosti zaupno njemu v dar pokloni. Kapelan Pr. Pavšič. VI. nedelja po Sv. treh kraljih. Nebeško kraljestvo je podobno gorušičnemu zrnu. (Mat. 13.) Ko bi šli po mestnih ulicah na okrog, vgledali bi morda koga, ki visoko dviga glavo, ko hodi mimo nas, kakor da bi nam hotel s tem reči: Jaz sem jaz in ne kakor drugi ljudje. In brezdvombeno je tak mož, ki nas je srečal, prav pravi vsakdanjik po srcu, akopram bi bil sicer tudi v svetnih visokih časteh. Tam v zatišju bolj potu ob kraju pa stopa skromna prikazen. A občeznano je, da je možu last bistra glava. Skoraj bi smeli reči, da je vseobsežen njegov duh. A vender se skriva, kakor je dragoceni demant odet v ničvredno kameneno ogrinjalo, dokler ga vešče oko ne oprosti te skorje in se pod brusačevo roko ne zablesti njegovo dragoceno obličje. Katera teh podob vam je prikupneja? Ali ona visokoleteče prikazni, precenjujoče samo sebe; ali pa ta priprostega moža morda celo neznatne zunanjosti, ki stavi svojo vrednost toliko niže. kolikor više jo ceni ves svet? Vašega odgovora na to vprašanje mi ni treba pričakovati. Toliko vem, da se vam je priljubila podoba priprostosti, o koji Gospod sam pravi v velevažnem govoru na gori: „Blagor ubogim v duhu, ker njihovo je nebeško kraljestvo.*4 (Mat. 5, 3.) O tej čednosti o priprostosti se pomenimo to uro. Upam, da nam bode v dušni prid. Kedo je priprost? Priprost je oni, ki si je ohranil nepokvarjeno, nedolžnostno naziranje, kakor redoma biva v vsakem detinskem srcu. Pri-prostost izvira iz ponižnosti in je najmilcja vseh njenih hčera. Taka priprostost je bila ljuba Gospodu. Zato si je izvolil za svoje najdraže tovariše uboge v duhu, t. j. nepokvarjeno misleče učence, ki so bili pa ob vsej skromnosti toliko bistrejšega razuma. Celo ves njegov nebeški uk vidimo odet v tisto priprosto obleko, ki dela. da je tako veličasten. Koliko modroslovskih gradeb je od Krista že videl svet. toda podrle so se do malega vse a Kristov pri prosti in ob enem veličastni uk pa je tisti do danes in tak ostane na veke. Tam. kjer je bivališče priprostosti, tam je tudi dom srčnega miru. Misli si. da bivaš gori v gorovju na našem Triglavu pri jezerih, ki je pevec stare dobe opeva z vneto besedo. Čisto brezve-trno naj bode ozračje. Kakor zrcalo je tu v višavi pred tvojim očesom razprostrto prečisto vodovje. Noben vetrič ti ne giblje te jasne jezerske planote. In po vsak kamenček, akopram doli na dnu. se ti zdi, da bi posegel lahko z roko. Vesele ribice poskakuje tu v svoji tako visoko ležeči kristalni palači po dnevu; ob nočni uri pa zvezde z neba ogledujo v teh mirnih valovih svoje plamteče obraze. Tako jasnobna je. dragi, podoba v onega duši, ki ga diči čednost priprostosti. Zgodi se pa, da se tudi v gorskem vodovju vzbudi včasih buren val, ki ga rodi vihar v višavi. Voda se vrže čez obrežje, spodkopava stari mecesen in ga podrtega slednjič zažene doli v svoje dno. — Isto tako se v mirni duši priprostega dvigniti vtegne časih nemir - a prašam: Koliko časa pa je to trpeti v stanu? Odgovor: Prav kakor v vodah gori na višavi le na kratko. In še veča tišina nastane potem tu od poprej. Nobenega trajnega vzburjenja ni namreč mogočega v priprostega duši. Svetnega vriša duša priprostega ne mara: torej si išče le tihote in miru. — Neimenovan je najraje priprosti in nepoznan ter si priskrbi med ljudmi najzadnjega prostora. Ko bi se mu prigodilo nepovoljnega kaj in kateremu Adamovih in Evinih potomcev ne pride kaj tacega v delež — ko bi mu bila na vrsti nepovoljnost, tiiio potrpi, m vrnjen mu je v srce kmalu stari mir. — Le sve.e misli ter želje in sveti sklepi si bivališče \ stanove v priprostega duši. Ob nočni uri pa se razpnejo čez njo v bujnih podobah mile sanje, kakor blažilne slike z onostranskega sveta. Najljubši opravek priprosti duši je ta, da prinaša raznih blagih darov, ali pa želi sama biti tak dar. Ne mine dan in menda ura ne mine, da ne bi priprosti daroval z Abelom in Abrahamom ves vdan vse najboljše in najdraže, kar ima. Svoje počutke namreč žrtvuje priprosti Bogu in Devici Mariji. Bogu daruje svojo pamet, ker svoje nazore ponižno podvrača nazorom drugih ljudi. Na to daruje priprosti dar svojega spominja: ker prav v ognju ljubezni do bližnjega hoče pogasiti vsako zavest tega, kar so mu slabega bili storili drugi ljudje. Potem priprosti prinaša svoje volje dar ter meje stav-ijajoč svojim željam včinja le to, kar od njega zahtevajo drugi. — In kolikor več priložnosti je bilo kak dan vaditi se in vtr-jevati se v priprostosti, toliko lepše gre pri-prostemu solnce v zaton tisti večer. Delo končujočemu mu takrat še prav posebno vneto puhti iz duše Davidova beseda, ki slove: „Vem, moj Bog, da poizkušaš srca in ljubiš priprostost; zatorej sem tudi jaz vesel daroval vse to v priprostosti svojega srca." (I. Kron. 29, 17.) Tako včinkuje vera, ki jej je podlaga priprostost. Nekokrat je v Grenoblu mili škof sv. Frančišek Zalezij govoril adventne in postne pridige. Šel je ob tej priliki obiskat bližnje Kartuzijance. Prior Bruno je prijazno sprejel škofa, govoril z njim, a slednjič si izprosil dovolitve, naj bi odšel — zato, da se v svoji celici pripravi še na molitev. V celico odhajajoč je srečal brata vratarja. Spodobno je opomnil vratar svojega prednika priorja, naj bi radi sicer hvalne vneme za molitev vender le ne bil samega popustil odličnega škofa. Da, brat vratar, odgovoril je prior v svoji priprostosti, prav imaš, ter se je vrnil ob teh besedah naravnost do škofa. Sv. Frančiška je ta priorjeva poslušnost do svojega podložnika razveselila tako nenavadno, da se je izjavil: Ljubše mi je, da sem se prepričal take priprostosti, nego da bi bil pobožni prior čudež izvršil pred menoj. * * Dragi! Prav kakor je prior Bruno od^ podložnika dal se poučiti in s tem pokaz a istinito priprostost, ki jej je mati blagodejna ponižnost — prav tako bodite v vsem svojem dejanju in nehanju ponižno-priprosti vsi vi: v vsem Bogu všeč in liudem. Iz evangeljskega gorušičnega zrna iz-raste sčasoma velika rastlina. Tudi vi boste koj iz mlada vajeni priprostosti od otroka izrastli v prijetne žene in može, s kojimi občevati bode vsakemu veselje. Ob" tem pa ste izpolnili v svoj blagor in v druzih blagor milo Gospodnjo zapoved, ki se glasi: »Bodite . . . priprosti, kakor golobje/ (Mat. 10, 16.) Amen. Beseda o križu in križa čudotvorna moč. Pred dobrimi tristoleti je potoval po Španiji o. Peter Lefevre in povsod izpodbujal ljudi na pokoro. Kjer je nastopil, ondi jo oči-vidno vspevala milost božja, povsod se je pojavilo poboljša nje. povsod preporod vere in nravnosti, Clas o vspešnem delovanju inisijonarjevem je šel od mesta do mesta. Slišal je o tem tudi mlad mož iz takozvanih boljših krogov, ki pa je živel popolnoma brezbožno. Prijela se ga je neka nepremagljiv;! radovednost. Daleč na pot se je podal, da bi se sešel z glasovitim misijonarjem. Njegov namen ni bil. slišati misijonarjeve besede, nego slišati govornikovo umetnost. Zato je hitel kar naravnost do njega in je brez posebnega uvoda nagovoril bogoslužnega moža; Prosim, povej mi kako prav duhovito resnico sv. vere!« Lefevre je takoj spoznal moža in mu dal prav kratek odgovor: Prav rad prijatelj moj! Poslušaj torej: lezus Krist nas je ljubil, ker je umrl za nas na križu: mi pa ga sovražimo, ker neprenehoma grešimo. Kaj bolj duhovitega od te besede o križu mi ni znanega -. Mladi mož se jo poslovil od njega in se togotil sam nad seboj in nad misijonarjem. Zdelo se mu ni vredno za tako navadne besede tako dolgo potovanje. Čudil se je pa poleg tega. kako more svet tako oboževati moža, čegar vsa veda in modrost ne presega vede in modrosti mladega licenca. (Jodrnjaje je ponavljal nehote besede, katere je slišal in vso pot se je jezil nad njimi z nekako mržnjo. A ob vseh raz- veseljevanjih mu je vender le hodila pred oči Lefevrova podoba: in počasi inu je izginilo vsako svetno veselje. Ko je nekoč sedel poleg dobro obložene mize. vstal je mahoma in bežal iz družbe. Tovarišem o -a >k ,'i in kje so ga našli? V najbolj zak 'ini <«»bi svojega stanovanja je klečal pred podo •<• Križanega topeč se v bridkih solzah, piav kakor drugi Peter. < )d tega dne j«« začel drugo živenje. — Beseda o križu ima pač čudo-tvorno moč. L P. Kaj pravi sv. pismo o pijančevanju? »Zaradi pijanosti jih je veliko pomrlo: kedor pa je trezen, daljša si življenje . tSirali 37. 34.) »Vino provzroča nečistost in pijanost hrup: kedorkoli ima veselje nad tem. ne :•<> nikedar moder . (Preg. 20. l.i Ne bodi na gostijah pijancev . . zakaj kateri pijančujo in si napravljajo pojedine, hirajo, iti dremota (oiuainljenjci se oblači > cunjami . (Preg. 23. 2u. 21.i »Ne glej vina. kadar je rumeno, kadar se njegova barva lesketa v kozarcih: gladko teče. toda na poslednje piči kakor kača in strup razlije kakor bazilisk. Tvoje oči bodo po tujkah gledale in tvoje srce bo spaectio govorilo. Tedaj boš. kakor kedor spi v sredi morja in kakor speč krmar, ki je izgubil krmilo ter porečeš: Tepli so me. pa me ni bolelo, vlačili so me. pa nisem čutil! Kedaj se izbudim in zopet dobim vina? (Preg. 23. 31.—35.1 »Izbudite se vpijanjeni. in jokajte in tulite vsi. ki pijeto vino zaradi sladkosti: ker izgine od vaših Ust . »doc I L o. i (iorjeniu. kedor da pijačo svojemu prijatelju ... in ga opijani", illab. 2. l"».i (iorje vam. kateri sle junaki na pitju vina in srčni možje na mešanju močnih pijač . (Iz. o. 22.) V njih vročini jim dani pili in je vpi-janiin. da bodo omamljeni in za>pe v večnem spanju in se ne vzdramijo več. pravi krbi. žalost, hritkost. Njene objokane oči se ozirajo sedaj na Marijino podobo, ki je obešena nasproti postelji: sedaj na nj« nega ljubljenega otroka, ki sedi ob postelji in joka. Dasiravno se trese od gladu, se vender ne more ločiti od svoje ljubljene mamice, saj ima so samo njo. Da. ta mati in otrok, to je vsa družina. Oče je bil pred revolucijo visok državni uradnik, pošten, krščanski mož. Prav njegova vera. njegovo krščansko prepričanje, pa mu j«- bila v pogubo. Ko jo izbruhnila revolueija. izgubil je službo, in bil tako pahnjen / družino vred v največjo bedo. To ga je potlačilo. Ž«* prej ni bil trdnega zdravja, vender ljubezen iu skrb /a družino ga je dr-žala p«« koncu, da niso nikoli trpeli pomanjkanja. A zdaj se je začelo drugače živenje. Otroci so vpili kruha, žena je vidno hirala. Tega skrbni oče ni mogel preboleli. Žalost ga je položila na postelj in v par dneh j« i»il mrtev. Njemu je knnoii -dedila tudi hčerka, ostala sta le mati in sinček, katera vidimo v tem žalostnem položaju. Danes je v boga mati posebno slaba. Beseda ji zastaja, le svoje oči še zdajpazdaj vpre v Marijino podobo. In ob vsakem pogledu se neki rajski mir razlije po njenem obličju, kakor. da bi seji bili vrnili prejšnji srečni dnevi. Zdajci milo pogleda svojega otroka in pravi tiho in pretrgano: Alfonz, naj se zgodi volja božja. Moje ure so štete, ločiti se bova morala. Druzega ti nemam zapustiti. nego svoj materin blagoslov ti dam in Mariji te izročim. Njej sem te vedno priporočala, njej te priporočam tudi sedaj: gotovo te ona ne zapusti. Otrok je z glasnim jokom objel blago-slavljajočo desnico svoje matere, poljubljal jo in močil s solzami. In ona je zbrala svoje zadnje moči. segla pod zaglavje. privlekla ven sv. rožni venec, ter ga dala otroku z besedami: Alfonz, to je vse kar še imam, in to ti vročujeni. Obljubi mi. da ga boš vsakdan molil. Da. otrok moj. moli ga vsak dan na čast svoje nebeške Matere, ki te je danes sprejela za svojega, in spomni se vedno tudi mene. svoje telesne matere, ki te sedaj zapušča. In Alfonz se zopet zjoka. I lit«' ponavlja: Obljubljam mama. bom mama. Še je govoril: Obljubljam, obljubljam mama. ko so angelj i že odnesli bili njeno dušo. očiščeno v trpenju iz te solzne doline........ Alfonz j«' postal vojak. S 24. letom seje kakor častnik hrabro bojeval v raznih bitkah in si s tem priboril visoka odlikovanja. Toda žalihog. da se je odlikoval le v boju. ne pa s svojim vedenjem. Slabi zgledi vojaškega živenja so ga potegnili za seboj. Njegova pobožnost. ki sta mu jo vcepila v srce oče in mati. je kmalu zamrla: postal je brezbrižen za verske reči. Samo enega tli pozabil. Tega ne. kar je bil obljubil svoji materi na smrtni postelji. To obljubo je res častniško držal. Vedno je imel pri sebi sv. rožni venec in ga tudi vsak dan molil, četudi 1«' z ustnicami. Treba je bilo zopet iti v boj. Alfonz se je veselil takih ukazov, da bi pokazal svojo hrabrost in si pridobil kako novo odlikovanje. Nekega večera pripelje ves izdelan od dnevne hoje svoj oddelek v tabor. Tu naj bi se mo- štvo nekoliko odpočilo, da l>o drugi dan tem pogumnejše napadlo sovražnika. Vso je hitro pospalo. in tudi Alfonz se je ogrnil s plaščem in je zadremal. Naenkrat se mu zdi. da sliši žvenketanje konjskih kopit in rožljanje orožja. Hitro plane po koneu. a je vse tiho. Mirno se zopet vleže in potegne plašč I»«»1 j na se. Oh tem zadene njegova roka na žep. v katerem je imel rožni venet.-. J) rožni vence, začne sam pri sel »i govoriti, .danes ga še nisem molil, in ga tudi ne bom. sem preveč truden. — Toda besedo sem dal. obljubil sem. in vojak mora dano besedo držati, mora izpolniti. kar obljubi: toraj začnimo"4. (Konec prili.) Romarjeva pisma. 11. Brindisi, 8. aprilja 1901. Šestindvajset ur smo se vozili po jadranskem morju iz Trsta do spodnje-italijanskega mesta Brindisi. Parnik. ki smo mu izročili najdražje kar imamo, svoje živenje. se imenuje Semi ramis. Lastnina je Lojdovega društva, a ne morem povedati za gotovo, čemu so mu dali to ime. Iz stare zgodovine se spominjam. da je bila Semirainida asirska kraljica. živeča veliko slo let pred Kristovim rojstvom. Pogumna žena je premagala mnogo sovražnikov ter prestolovala kakor boginja v mestih Babilon in Ninive. Ker pomenja Semi-ramis v našem jeziku golobieo. zaznamovali so morebiti parnik s to besedo, da pokažejo sličnost med njim in med brzo letečim golobom. Ladija je skoro res letela ko tiea in pomorščaki so rekli, da bi bila se poprej dospela v Brindisi. ako bi ne bil pihal nasproten veter. Lepo se je videlo istrsko obrežje, mimo katerega smo se peljali ob razsvetljavi po-poludanskega solnea. Nekateri so trdili, da razločijo na zvoniku mesta Uovinj kip sv. Kv-femije. Seveda ne s prostim očesom, nego z daljnogledom. V ondotni eerkvi se hranijo koščiee imenovane svetnice, na vrhu stolpa pa kraljuje njena bronasta solia. ki se vidi zaradi svoje velikosti daleč naokrog. Parobrod je hitel po morski gladini ter se približal dalmatinskim otokom. Toda naredila s«* je nor in nam zakrila pogled. V obedniei nas je združila skupna večerja, pri kateri smo se popotniki nekoliko l.olj seznanili med seboj. Moj bližnji sosed je bil prijazen sod tujski adjunkt iz L. na severnem Češkem. Čeprav š«■ mlad. videl je že preeej sveta, ker ga vleče vsako leto želja v tuje kraje. Lani je potoval po Sieiliji. za letos pa j«- izbral Kgipet. Obišče namreč Kahiro. Siut. Luksor ii Nilove pokrajine. Doma ga je mati pregovarjala, naj ne hodi tako daleč, pa ga ni mogla odvrniti od potovanja, obljubil jej je večkratnih poročil, da se je lažje vdala. Najbolj jo je skrbelo, kakošna bo vožnja na morju. Zato ga je še posebej prosila, naj jej takoj brzojavi. ko -topi v Aleksaudriji na suho. Kden izmed sopotnikov je dostavil, daje brzojavka iz Afrike v Kvr«»po zelo draga, adjunkt pa je odvrnil, da bo materino veselje brez primere večje, nego v>i stroški. Drugi sosed pri mizi mi je bil visoko zraščen Arabec srednje starosti, temne kože. črnih oči in črnili las. Svoje rudeče čepiee ni dejal nikedar raz glavo, tudi med obedom ne. (lovoril je arabsko in angleško. Imel je opravek v Trstu, sedaj se \ račuje v Aleksan-drijo. kjer je nadzornik velikega obnior-kega svetilnika, ki mu pravijo 1'harus. Imel sem še več drugih tovarišev, ki jih ne boni natančneje opisoval. Le toliko rečem, da smo se smatrali kakor velika družina, čeprav' smo bili prignani skupaj iz raznih krajev sveta. Tudi v slučaju nesreče bi bili našli en sam družinski grob na dnu morja. Danes proti poludnevu seje začelo kazati gorovje južno-italijanske pokrajine Apu-lije. Kmalu potem smo vgledali na nizkem griču stoječe mesto Drindisi. 1'arnik se je z.i-vijal vedno bolj proti desni ter dospel do zidovja stare trdnjave. (>dtod je vozil \ dobro zavarovano | »i i—I»11 i ^ • • in obstal tik mestnega obrežja. Tu bili določeni dve uri |>otnii«i**. Hiteli -nio i/ parobroda. da sj ogledamo nekoliko laškega /iv »'lija. I»r i ml i » i ima veliko o/kili. deloma v t »?•••_: u. deloma |"» ra v ? 11 • n i raztezajočih >e ulic, ti;.kanili - kaim-nitimi |»loščami. < >d pristanišča • li/« šii-,»k»* stopnice i ia\ /li« »r i • -1 - pripeljejo ?»i e«l nadškofijsko eerke\. Nad njo je sezidan e\ « t« ro\ ogiat s|,.jp l»rez strehe. Katedrala je * i • i • -1 i s svojimi tremi iadijami precej zane-mai M-na. \ se -»■ vidi l»o|j starinsko. le nadškofijski prestol je okrašen z leskeeiin bro-katoin. \ sjljevala s.« mi je misel, da e«-stokrat i še« • m o 1 a š t n o čast. ne pa časti božje. liiodeč po mestu gori in doli sem videl marsikaj čudnega. I'red hišami se je grelo •im«»•_:«• maček in tudi nekaj koz seje izpiv-hajaio p<» ulicah. Na javnih prostorih je bilo razobešejio perilo. (••» kotih pa nakopičenih dosti s. i,,. • t i. •/ .'esar bi sklepal. da je v IJrin-disi p;a\ domače živenje. Spremljevala me tropa otrok. a tudi odraščeni so iztegovali t» r posta.jali za menoj, kakor bi ne bili \ id.-,i še u«»b"tiema tujega človeka. Originalno Ijildsp. •> i». sj zdrav! V kratkem zopet kaj. /.upnik Josip Lavtižar. s,, s,. s,j.j,j zvezani z Bolgari in drugimi s|..\aiiskimi narodi, 'istav ili na Kosovem polju rastoe: turški sj]j. l»|i s,, \gersko. kjer so 1. 1390. 28. septembra pri Nikopolju pobili veliko krščansko vojsko, s katero jih je skušal odgnati ogerski kralj Žiga od svojega kraljestva. Ob tej priliki so se sešli z njimi prvikrat Slovenci pod vodstvom celjskega grofa Hermana II. Kralj s Hermanom je komaj vtekel poginu na bojišču, kjer je marsikateri hrabri slovenski sin izdihnil svojo dušo. Zmage pijani Turki so vdrii v Ogersko: nekatere čete so se spustile ob Dravi dalje navzgor in so pridrle čez Medjiinurje prvikrat na slovensko zemljo. Dvanajst let pozneje. 1. 1408. je trepetala pred Turkom Bela Krajina, katero je prvikrat obiskal med vsem Kranjskim in sicer prav po turško. Prizadeti ste bili pri tej priliki obe belokranjski mesti, katere preteklost si ho četno predočiti v kratkem. Zgodovina obeh mest je malo znana. Krivo je pomanjkanje potrebnih virov, katere je vničevala kakor mesti sami tuja sila. Izza vlade goriških grofov ste vživali mestne pravice in privilegije. Listina z dne 30. aprilja 13o") nam priča, daje potrdil (Schutni, Archiv II. 20*.) Albreht, goriški grof Novemu trgu na Metliškem t Beli krajini i pismo, katero 11111 je bil dal njegov stari stric: da imajo namreč v vseh rečeh iste pravice, kakor mesto in meščani v Kostanjevici. Slednja se nazivlje mesto z listinii z dne S. aprilja 1302. (Schumi. Archiv II. 259. toč. 02.) Avstrijski vojvode so potrdili zopet in zopet mestu stare zadob-Ijene pravice pod goriškimi grofi. V dan lo. januarija 1305. je obljubil avstrijski vojvoda Uudolf. da na Albrehtovo prošnjo. pusti podložnikom one pravice, katere so vživali pod gospodstvom goriških grofov. In ko je onega leta bival Albreht v Novem trgu na Metliškem, obljubil je slovenski meji postaviti tacega stotnika, ki pri- seže. da pripozna samo avstrijskega vojvodo Rudolfa in pa njegove dediče za Metliške gospodarje. L. 1374. je prisegla Metlika zvestobo vojvodoma Albrehtu in Leopoldu. V listinah iz/a avstrijske vlade se je Metlika prvič naravnost nazivljala nieslo v listini z dne 1. lebruarija 1. 1407.. ko je vojvoda Albreht odredil, da naj bodo prosti davka vojaki in vitezi, ki bivajo v mestih v Metliki in Črnomlju. (Dimitz. (L Kr. L 2">6.» L. l:>77. ste bili obe mesti — gotovo takrat še trga — v posesti grofa Štefana pl. «Veglia in Mo-druš.« (Ibid. st. 239.)— Natanko se težko določi čas. kedaj je postala Metlika in z nju Črnomelj mesto. Gotovo je le. da sle obe mesti ob istem času zadobili mestne praviee. Tu se da sklepati iz listine, ilbid. st. oUi.i kaleru >o poslali metliški mestni očetje črnomaljski tu 1. 1457. v 27. dan avgusta. V tej listini potrjuje metliško svetovalstvo. daje mesto Črnomelj imelo od starodavnih časov z Metliko enake praviee. katere so potrdili goriški grofje. x;i njimi avstrijski vojvode. Ti so smatrali l»elu Krajino kakor samostojni privesek Kranjske iu do sredine 10. veka tudi kot tako posebno upravljali. Od L 1874 do I5r><> je vladal Helo Krajino glavar, kije stoloval v Metliki. iMitth. d. h. V. f. K. IS58 st. :>2.i. Potreba časa je upravo krajine spremenila: zadnji v listinah navedeni glavarje Anton pl. Turu (ir>4:>—l.">~>tii. V tem času pa je prevzel tudi njo ljubljanski glavar: vrsta metliških glavarjev je izginila in nastopila je vrsta deželnih glavarjev tudi zanjo. Svoja posestva, dedovana po dedinskili pogodbah, ležeča v obližju obeh mest s.» zastavljali raznim plemenitim rodbinam, katere so si jih prilastile kupoma v teku časa. Mesti sami ste bili neposredno podložni deželnim knezom. Dotične listine je končal ogenj. Bilo je pač nekaj nenavadnega, da sta neznatna trga. obstoječa iz nekoliko po skalnem selišču raztrešenih hiš in pristav, bila povzdignjana v vrsto mest. Take odlike in milosti so se delile le takim krajem, kjer sije nastanilo tekom let obilo ljudstva. O tem pri obeh belokranjskih mestih sieer ne more biti govora: pač pa je nekaj drugega bilo. kar je deželne kneze nagnilo do tega koraka. Turki niso več bivali tam ob obalih Črnega morja, trkati so jeli na vrata osrednje 10 \ rope same. Oče vid na pot teb a je torej nagnila vladajoče kneze, da so obema trgoma podelili mestne praviee. Deželo kranjsko sta imela branili na tej napadni črti pred turško silo. ki se je v eeli mori bližala Kranjski, obdali so trga z obzidjem. nastanili v njima vojake in viteze, oprostili jih davka, trgoma pa so podelili mestne praviee. Oziraje se na uprav izraženo misel, je mogoče imenovana listina priiožna listina vstanov nemn pismu, oziroma vstanovnima pismoma za obe mesti, ki ste se pa izgttbili ali morda vuičili. Dokler >e torej n»' najde iz drugega vira zanesljiva listina, naj nam bode l.februarij I. 1 4 o T. rojstni dan za ti ob«- bclo-k ra n j n k i mest i. (Dalje prihodnjič.) Zrnje. Srce Marijino — zakladnica božjih mi-iosti. Cesarja Avgusta je obiskal nekedaj knez iz daljnih podjarmljenih dežela. Cesar mu je razkazal vse svoje bogastvo in vse zaklade. Mej drugim ga je pripeljal tudi v dvorano, kjer je itnel spravljene vse svoje dragocenosti. Knez še ni prišel do tolike lepute skupaj. Do sedaj je ob vsem. kar je videl, izrekal >voje začujenje in blagroval cesarja. Kakor poprej gostobeseden j«' pa tU lliolče ogledoval dragocenost i. Ko sta vun stopila na prosto, rekel je « esarju: „Tu je pa skupaj preveč lepega. Tu mi je zmanjkalo besedi, da l»i s,. i»il naeudil tem obilnim zakladom.- Da bi ti. dragi, gledal \ Marijino sive. godilo bi se ti to isto. ( Vščena. milosti polna lo i»i bil v tem slučaju tvoj edin. a tolik«» sičneji vzklik. o. Kazimir. „Tukaj ni druzega, nego božja hiša in vrata nebeška44, <1. Nb»z. 2*. 17.i t >l»ee znano je globoko spoštovanje, katero s,, imeli Irei d<> daritve sv. maš«Uadovoljno s,, >»• podvrgli kazni, katero jc nastavila angleška protestanška vlada, da s«, >meli bivati na sv. maši. Irski duhovnik v Ameriki pripoveduje o tej dobi tako-|e: Kakor ilecek s.-lil vedno spremljal svojega starega očeta na poti v cerkev. Vselej sva morala ei«-z hrib. Kadar >va šla mimo neke visok« pečine na tem hribu. «» • jem u s,»bratu. /.i'r.i'11. I. !• ► !•• na -'» Inji »lan m«»j«• buk\ ki —-."i -.'i-.ii in tvoja ne-tla ♦ mak«- \ r«I-•-.Nti. h ii i t 11 • • I boljši namen. ko si p»»- •:f 'a.. : j.i/ k«« -••m k 11 ji ir** pisal. '"*aka t«-\ < ilr. F G. Lastnosti krščanske žene. Na društvenem "Ii-mJu pri Sv. » uniaru na Dunaju i«' l;« »\ • * i <• .h . \ :»i * • -n«-ij I »iaha. I «» je po\darjal- • i a ...... • ■••-*it»-iji«-a \«-re in !irav>tv»'!io• »|.-n i p.i »mi: i I-a na poganstvo /ti} nik \l«»j/ij kiinum-r Kaj je rekel general o plesu. Imeniten pruski _:«-n«-rai in ->i«»viti \»»j-k«»\ • »• ij t -I«»i k j>--••»i.-i n«K«-ga ••'•••! a ' o-i na • »j«*!ii vrtu. I/ /:.•• g«»—T i I r»*kamor j.-.|..i.r.i \ i« i«-]• • / vrta. • • -i -aia go.jba. 1'h-s.di -o. ( M- • «-r i —• ;•• o/-t proti gostilni iti videl -ko/i • »k!i*». Kako \• liriki vrtiii \ krogu. L-•• I »j pr.i i • /• ••: Tu darujejo hmlobi tejeMi«-m«»«"i. k: 'h nioi «! d«»l»i!i •••■sai". *Sovn«*i najhujše bi to š»- ne bilo. A ne h- telesnih mori prejema na plesu hudobni duh. nego daruj«* si- inu večkrat nedolžnost in neumrjoča duša. „Jaz hočem biti prva44, liadovala se je mladina v s»-lu. Smejali ><» se in plesali: ali najbolj razposajena j«' bila neka dekliea cve-imVga zdravja, obsipala jo j" velika množica plesalcev. Zidane volje so bili vsi. Ona in vsi zidan«' volje. I'o končanem plesu je sedla dekliea k odprtemu oknu. da bi se tia-vžila * v«'žoga zraka. Kar prid«- mimo resen mož počasnih korakov, novi grobokop je bil v tem kraju. V svoji prisrčnosti mu je zaklicala deklica: Koj. grobokop! < Jotovo še ni>t«- izkopali groba za nikogar: j;iz hočem i»iti vaša prva! Vsi navzoči so se spogledali začudeno, in mlada zasmehovalka je izginila -mej.- se med plesalce. Dva dni po plesu je l»ilo. Ležala jc mlada deklica bleda in trda na mrtvaškem odru. Vnetje pluč ji je ugasnilo luč življenja. In to jc bila grohokopova prva. IVav kakor -i je to bila izbrala na plesu. Gospica M K. Mati na smrti, hčeri na plesu. Dve hčeri. I."> in 17 let stari, ste napravljali na veliko predpustno veselico. Tri si\ilje imeh> telji. Mama. ali nisve lepi. poglej !> in odšli sje na veselico. Mama ni odgovorila, tudi pogledala ju ni -je umirala. Na veselici je bilo krasno. Vse je občudovalo hčerki in blagrovalo njiju navzočega očeta. Tretji ples j,, končan. Mama je že mrtva . pošepeta očeiu na uho služkinja, ki jc ostala ob umirajoči. — Ameriški list, ki i o poroča, trdi da jc to nemogoče bilo mogoče. Danes. Slovnici, je menda veliko mogoče. fo. Kazimir. .!>.inu.»* i/Imj ; \> .k : < i< k i ••"!! in ••'.! ' •■•» j»«»;ii / i l< i«» knm. /.i |>"1 Kt.i •'» krom-. /:\ četrt leta 1 krono '» vin / tit.o \.-iii'. . ii.i 1 »o 7 ki«.n / Anu-rik«! kron \k<> i»i bil ju-Uk praznik, i/itk- .Danica- dan popri-j | ..i. ji.,-; v ,;....!. .. ; ,-.it-,/d,- •»»• -.ilk, (.<> j vtit.it |i*v v I. o \ r o Hla/nik-ovi trgovini na Stanm tr^u in v Ivani- 1'u iili t i \ . taltakatni na Kon^rcsm-m ir^u <),!-. . rnr .••«!'.a.. J.tilnik iii /.li.i-.-t« ij i • ii •• / n ;« a ti Ti»k D r ajo»t in Mribar-ja v l.jubljan