r
OGLAŠAJTE V	1C1VT A	Pil	n Ai[ TivTi^iOnn	ADVERTISE IN
NAJBOLJŠEM	IH f^u /\ 1 i	1-^	/% A/ m jI i	THE BEST
SLOVENSKEM	M \ i ^ ]L\^V J'	1		SLOVENE NEWSPAPER
ČASOPISU V OHIJU	JL, ^ JL. ^-a, J	IL. J	fL ^JL. v JL ^ JjL.	OF OHIO
★ Izvršujemo vsakovrstne	EQUALITY			★ Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI			All Kinds
VOL. XXXIIL—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JUNE 12, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 114
VOL. XXXIIL—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JUNE 12, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 114
NOV GROB
anna grozdanič
V soboto ponoči je preminila po dolgi bolezni v St. Alexis bolnišnici poznana Mrs. Anna Groz-danič, stanujoča na 14930 Sylvia Ave. Doma je bila iz sela" Marno v Jugoslaviji. Bila je članica društva sv. Jovan št. 4.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Steve, sina Milan Grose v Phoenix, Arizona, v starem kraju pa zapušča hčer Kato in dva brata Anton in Luka. Pogreb se Vrši v sredo popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Save na E. 36 St. ob 2. uri in nato na rusko pravoslavno pokopališče.
Organizacija proti naboru je napadla ameriške voditelje, ki samo besedici jo o razorožitvi
WASHINGTON, 11. junija—Skupina znanstvenikov, duhovnikov in profesorjev, ki so ustanovili organizacijo proti naboru, je danes napadla ameriške voditelje, ki sanjo besedičijo o razorožitvi, medtem ko dejansko delajo vse kar je mogoče, da do razorožitve ne bi prišlo.
V poročilu, ki sta ga med osta-
Domače vesti
Iz bolnišnice
Po tri-tedenskem bivanju v Cleveland Clinic bolnišnici, kjer je srečno prestal težko operacijo, Seje vrnil na svoj dom poznani Louis Kalin. Zahvaljuje se vsem prijateljem za obiske, cvetlice, Voščilne kartice, darila in za darovano kri. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu na 19450 Ormiston Ave., kjer se še vedno ^Bahaja pod zdravniško osJcrb^.
Žalostna vest
Mr. Joe Kastelic iz 13805 Deise Ave. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je umrla ljubljena mati Marija Kastelic, V visoki starosti 84 let. Bivala je v Hrast ju pri Št. Petru na Krasu, kjer zapušča hčer Frančiško Žele, tu v Ameriki pa sina Joe in brata John Zetko. Bodi pokoj-ftici lahka domača gruda!
Seja direktorija
Jutri, v torek zvečer ob osmih Se vrši redna seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vsi direktorji so prošeni, da se ^deleže.
Mlad. pev. zbor SDD
Jutri zvečer ob 7:30 uri se Vrši seja Odbora Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se vse člane odbora in starše, da se gotovo udeležijo Beje, ker je več važnih stvari (^9, dnevnem redu.
Roparski napad na ^Ggunca iz Jugoslavije
Včeraj zjutraj na 3803 Central Ave. je bil napaden begu-iz Jugoslavije Stanley E. ^arin, po poklicu bivši častnik ^ nekdanji armadi kralja Petra.
Marina je napadalec z revolverjem prisilil, da je vstopil v hodnik na omenjenem naslovu, ^akar mu je vzel denarnico. To-dva detektiva sta pravočasno priskočila na pomoč begun-in aretirala roparja.
lim podpisala svetovno znani profesor Albert Einstein in pisatelj Louis Bromfield je med ostalim rečeno:
"Uradno imenovani predstavniki v Združenih narodih govorijo svetu, da Zedinjene države želijo razorožitev, toda le Rusija stoji na poti. Toda drugi ameriški uradniki delajo, kar je mogoče, da bi oplašili razorožitev. V Zedinjenih državah obstojajo ekonomski interesi, ki imajo svoj delež v velikem vojaškem budžetu. Obstoja tudi visoka stopnja vojaškega vodstva z vplivom na oddelke vlade."
Poročilo je bilo objavljeno v imenu organizacije National Council Against Conscription. Ko je v poročilu opozorila, da "ne Rusija in ne Zedinjene države nista pritiskali za razorožitev kot važnejšega cilja svojih politik," je skupina priporočila program petih točk, med ostalim, da se takoj ustavi produkcijo atomskih bomb s tem, da v teku pogajanj zaloge že izdelanih atomskih bomb prevzame organizacija Združenih narodov.
Dalje se v poročilu nahajajo sledeča priporočila:
Da se sprejme sovjetski predlog za nacionalno lastovanje atomske energije v nasprotstvu z internacionalnim, ki ga priporočajo Zedinjene države;
Da se sprejme ameriški predlog za mednarodno nadzorovanje atomske energije;
Da se sprejme kompromis v ameriško-sovjetskem nesporazumu, če bi se zaloge atomskih bomb moralo uničiti pred ali pa po upostavitvi mednarodne kontrole;
Da se ukine vse armade in oboroževanje istočasno, ko se uniči atomska orožja.
Poročilo so med ostalim podpisali: episkopalni škof William Appleton Lawrence, član John Carroll univerze William J. Miller iz Clevelanda, urednik National Education Association Journala Joy Elmer Morgan, metodistični škof Glenn Randall Phillips, predsednik sociološkega oddelka hawardske univerze Pitirim A. Sorokin in predsednik American Institute of Chemical Engineering James G. Veil.
Sovjetski predix)g
volitve zavržen
BERLIN, 10. junija—Zapad-sile so danes zavrgle sovjet-predlog, da se vse okupacijske čete umaknejo iz Berlina v volitev za skupno mestno opravo. V odgovoru na sovjetski predlog so zapadne sile izjavile, razumejo, zakaj bi okupa-^'Jske čete ovirale svobodne vo-"tve v Berlinu.
JAPONSKI KOMUNISTI SE UPIRAJO MacARTHURJU
TOKIO, 8. junija. — V japonskem parlamentu so danes komunistični poslanci obsodili "zaroto", da se prepove delo vanje njihovi stranki. To je prvi odgovor japonskih komunistov ameriškemu vojaškemu guvernerju gen. MacArthurju, ki je prepovedal delovanje 41 komunističnim voditeljem in sedem komunističnih poslancev vrgel iz parlamenta.
Komunistični poslanci, 33 po številu, so obljubili, da se bodo borili proti naporom, da se iz Japonske ustvari ameriško kolonijo in na njenem ozemlju ustanavlja ameriške vojaške baze.
ŠTIRJE OSEBE UTOPLJENE V VRTINCIH JEZA
PITTSBURGH, 11. junija — Štirje osebe, ki so se nahajale v neki luksuzni jahti, so se danes utopile v vrtincih Allegheny River jeza.
Vkupno je v jahti bilo osem oseb, med njimi dve ženi. Jahta seje vsled vzburkane vode prevrnila. V globino vode sta najprej izginili dve ženi, zatem pa dva moška. Ostale moške, ki so se obupno oklenili prevrnjene jahte, so končno uspeli rešiti.
METODISTI OBSOJAJO LOV NA ČAROVNICE
LAKESIDE, O., 11. junija. — Škof Hazen G. Werner je danes na ohijski konferenci me-todistov izjavil, da Marshallov načrt in lov na čarovnice v naši deželi ni dovolj, da bi se rešilo "našo zapadno civilizacijo."
"Mi moramo biti moralno zmožni za nalogo, da rešimo našo civilizacijo," je rekel škof Werner. "Moramo odvzeti preiskavo o lojalnosti cerkvi in državi iz rok onih ljudi, ki takšne preiskave izkoriščajo za svoje sebične in politične cilje."
McCarthy zahteva, da se odslovi achesona
MILWAUKEE, 8. julija—Republikanski senator McCarthy je danes ponovno zahteval od predsednika Trumana, naj vrže položaja državnega tajnika Deana Achesona, za katerega pravi, da je delal v soglasju s svetovno strategijo za ustvaritev "rdeče Kitajske in rdeče Poljske."
Milijon nemških komunistov se pripravlja za shod
BERLIN, 11. junija—Nemška mladinska organizacija v sovjetski zoni Nemčije je danes naznanila, da bo poslala v zapadno Nemčijo 1,000,000 svojih članov, ki bodo prisostvovali ogromnemu mirovnemu shodu.
Toda z druge strani so zapadne okupacijske oblasti zagrozile, da bo policija in vojaštvo streljalo na mlade komuniste, če bodo skušali prestopiti mejo med sovjetsko in zapadnimi zonami Nemčije.
Nemški časopis v sovjetskem sektorju Berlina, Taegliche Rundschau, pa je medtem napadel zapadne zaveznike in zapa-dno-nemške uradnike kot "zločince," ki ovirajo demonstracije za mir v zapadnem sektorju Berlina. Časopis pravi, da se nem ška mladina ne bo ozirala na grožnje zapadnih predstavnikov.
Dan za mirovne demonstracije še ni bil določen, toda pričakuje se, da bodo prirejene okrog 17. junija. Podobne bodo mirovnih shodom, ki jih je nedavno nemška mladina priredila v sovjetskem sektorju Berlina, kjer seje zbralo 500,000 mladeničev in mladenk.
Jugoslavija skuša dobiti kredit v zapadni Nemčiji
FRANKFURT, 8. junija—Jugoslovanska delegacija, ki je v ponedeljek dospela v Frankfurt, se pogaja s predstavniki zapadne Nemčije za obsežni kredit v znesku okrog $100,000,000, s katerimi bi Jugoslavija želela kupiti opremo za težko industrijo.
Jugoslovansko delegacijo vodi namestnik ministra za trgovino dr. Stane Pavlič.
Da bi dobili nujno potrebno opremo za težko industrijo, so Jugoslovani predlagali, da jim zapadna Nemčija odobri kredit v znesku $80,000,000 do $100,000,-000, ločeno od sedanjega trgovinskega sporazuma, ki predvideva izmenjavo blago med obema državama v znesku $126,000,000. Jugoslovani bi začeli odplačevati omenjeno vsoto leta 1952, ko bi iz zapadne Nemčije dobili vso opremo.
Po predlogih Jugoslovanov bi zapadna Nemčija pošil;jala Jugoslaviji predvsem opremo za vrtanje oljnih vrelcev in opremo za rudnike.
Po letu 1952 bi Jugoslavija začela odplačevati dolg in sicer v teku prihodnjih pet let. Namesto v gotovini bi pošiljala v zapadno Nemčijo žito, meso, rude (vglavnem baker), tobak in les.
Predsednik Tnnnan napadel Sovjetsko zvezo, ki da se pripravlja na vojno
dva pisatelja poslana v zapor
WASHINGTON, 9. junija — Dva hollywoodska pisatelja sta danes bila vklenjena in poslana v zapor, kjer bosta morala prestati kazen enega leta zaradi preziranja kongresa.
Pisatelja, John Howard Law-son in Dalton Dumbo, sta bila med desetimi holly woodskimi pisatelji filmov in direktorji, ki nista hotela na zasliševanjih pred kongresnim odborom za neameriške aktivnosti odgovoriti na vprašanja, če sta komunista ali pa ne. Obravnava proti ostali devetorica se bo začela koncem tekočega meseca. Obema obsojenima pisatelj ima je bila naložena najvišja kazen. Poleg zaporne kazni sta bila obsojena tudi na $1,000 globe.
židje o verskem pouku v šolah
CINCINNATI, O.; 9. junija— Delegat je na konferenci ameriških rabincev so danes odobrili šest priporočil o odnošajih med cerkvijo in državo. Med ostalim so Ž id je protestirali proti uporabi javnih šol kot mest za delitev sv. pisem in izjavili, da so proti podpiranju župnijskih šol, naj bo katoliških ali židovskih, z denarjem davkoplačevalcev.
mladoletnik oproščen v obtožbi o umoru
CHARLESTON, W. Va., 9. junija—Porota je danes oprostila 15 let starega Jimmy Bashama, kije priznal, da je ustrelil svojega očeta, ker mu je grozil, da ga bo ubil in ker je večkrat pretepal njega in njegovo mater.
ANGLEŠKEMU TORIJU ODOBRENA RAZPOROKA
LONDON, 8. junija — Bivši angleški zunanji minister Anthony Eden je danes dobil tožbo za razporoko, ko je na sodni j i izjavil, da ga je njegova žena zapustila. Njegova žena, ki se sedaj nahaja v New Yorku, je izjavila, da razporoka verjetno ne bo škodovala politični kari-jeri njenega bivšega moža, za katerega na splošno smatrajo, da bo naslednik Churchilla.
ČIANGKAJŠEK OBSODIL DVA GENERALA
TAIPEI, 11. junija. — Nacionalistična vlada čiangkajše-ka je v soboto dala ustreliti dva visoka generala, ki sta bila obtožena, da sta hotela iz ročiti otok Formozo kitajskim komunistom. Poleg dveh generalov je bil ustreljen tudi neki polkovnik in neka žena.
Glavni obtoženec je bil gen. Wu Ših, ki je pred aretacijo 2. marca bil namestnik obrambnega ministra.
JAPONSKA POLICIJA PREGANJA KOMUNISTE'
TOKIO, 9. junija—Policija je začela danes preganjati komuniste in njihove simpatičarje v dveh mestih, kjer imajo najmočnejšo postojanke. V Tokio in Osaki so policijski oddelki vdrli v glavni stan komunistov, zaplenili večje število primerkov odprtega pisma gen. MacArthurju in verjetno zaprli večje število komunističnih voditeljev.
Najnovejši policijski pogon na komuniste je v zvezi z ukazom gen. MacArthurja, ki je-prepovedal vse aktivnosti vodilnim japonskim komunistov in ukazal, da se sedem poslancev izobči iz parlamenta. Komunisti so v svojem odprtem pismu MacArthurju zahtevali takojšnjo mirovno pogodbo, umik ameriških okupacijskih čet in svobodo za 9 komunistov, ki so bili obsojeni v zapor, ker da so pretepli pet ameriških vojakov.
Pričakuje se, da bo japonska policija kmalu začela z množičnimi aretacijami komunistov.
obsojen v zapor zaradi umora očeta
PITTSBURGH, 9. junija—Na dve do pet let zapora je bil danes obsojen 22 let star Vincent Kos, kije priznal, da je ustrelil svojega 63 let starega očeta Mat-thewa. Kos je izjavil, daje 20. februarja ustrelil očeta, ker je vedno vpil na njega in bil zelo siten.
Kampanja v prid miru je uspešna
LONDON, 9. junija — Profesor J. D. Bernal je po zaključku nedavnega sestanka izvršnega odbora Svetovnega kongresa zagovornikov miru izjavil, da je mirovno peticijo, sprejeto na konferenci v Stokholmu dosedaj podpisalo 100,000,000 oseb.
Profesor Bernal je rekel, da se bo kampanja za zbiranje podpisov na peticijah, s katerimi se zahteva prepoved uporabe atomskega orožja in označa za vojno zločinko ono državo, ki bi prva uporabila atomska orožja, nadaljevala do oktobra meseca, ko se bo v Genovi, Italiji, vršil sestanek Svetovnega kongresa.
Na konferenci je bil navzoč tudi ameriški bariton Paul Robeson, ki je med ostalim rekel:
"Prihajam iz Amerike, dežele, ki ima veliko odgovornost v sedanjim svetovnem položaju. Mi, ki pripadamo progresivnem gibanju Amerike, se zavedamo, da po vsej priliki živimo v središču današnjih fašističnih aktivnosti na svetu, da fašistične sile po celem svetu imajo največjo podporo v naši deželi."
ST. LOUIS, 10. junija—Predsednik Truman je danes napadel Sovjetsko zvezo, za katero je rekel, da se "pripravlja na vojno" z netenjem "agresije" in vzdrževanjem največje oborožene sile, kar jih je obstojalo v zgodovini človeštva.
Truman je trpko napadel sovjetsko voditelje posebno v zvezi z njihovo kampanjo za mir.
Rekel je, da sovjetski voditelji "pridigajo mir," medtem ko sami mir ovirajo.
Smatra se, daje Trumanov govor bil v zvezi z mrzlo vojno,
nosno z njegovimi napori, da zmanjša učinek mirovne kampanje, za katero si lastijo kredit sovjetski voditelji. .To je postalo posebno očitno, ko je med ostalim rekel:
"Pridigali so o miru, toda svoje energije so posvetili netenju agresije in pripravam za vojno."
Predsednik je govoril na shodu, katerega se je udeležilo okrog 35,000 oseb. Njegov govor je bil oddan potom radio postaj, med ostalim radio postaje "Voice of America," ki ima oddaje za vzhodno Evropo.
V svojem govoru je Truman napadel tudi izolacioniste, za katere je dejal, da imajo "na glavo postavljena mnenja."
"Oni pravijo, da mir preveč stane. Toda njihova politika bi dovolila, da se pogoltne eno za drugo vse svobodne dežele, dokler Zedinjene države ne bi ostale edini branitelj svobode," je rekel Truman.
Ko je ponovno omenil, da sovjetski voditelji ne prispevajo stvari miru, pač pa da se večina Američanov ukvarja z borbo za mir, je predsednik zagotovil, da bodo "svobodne dežele" v stanju, da skrbijo zase. Rekel je:
"Te usodne aktivnosti Sovjetske zveze vsekakor ovira naraščajoča moč svobodnega sveta.
Svobodne dežele vztrajno napredujejo z ustvarjanjem bolj zanesljivih življenjskih pogojev za svoja ljudstva in močnejšo obrambo proti agresiji."
Taft napadel zakon o oboroževanju
WASHINGTON, 10. junija — Republikanski senator Robert A. Taft je danes napadel zakon, na osnovi katerega bi se predsedniku Trumanu dalo pooblastilo, da oboroži katere koli države z $1,222,450,000, ki jih zahteva od kongresa.
Taft je rekel, da soglasno s podaljšanim nabornim zakonom Truman ima pravico, da "proglasi stanje nujnosti, uvede polni nabor in mobilizira armado Zedinjenih držav."
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
La Salle, lil.—Na operacijo v bolnišnico St. Mar^ se je podal Frank Struna mL, član SNPJ. V isti ^bolnišnici se nahaja tudi Anton Vene, član istega društva. V People's Hos-pitalu se nahaja, Frank Zupančič.
Chicago. — Upravitelj Pro-svete Philip Godina je prejel poročilo iz stare domovine, da je 26. maja v Vipavi umrl njegov prijatelj Anton Bizjak, star 84 let. Njegov brat Joseph Bizjak je umrl v marcu leta 1949 v Chicagu.
Waukegan^ 111.—Frances Za-kovšek, tajnica društva št. 14 SNPJ, je srečno prestala težko operacijo.	'
Walsenburg. Colo. — Dne 30.
maja je umrl John Vučetič, star 70 let, doma iz vasi Jezerano na Hrvaškem, v Ameriki okrog 40 let, član SNPJ. Zadnjih 30 let se je b^vil s kmetijstvom. Zapušča ženo, enega sina, tri hčere in dva brata.
Fontana, Calif. — Po dolgi bolezni je 23. maja umrl Peter R. Juričič, star 59 let doma iz Dalmacije, član SNPJ. Pred tremi leti se je preselil sem iz De-troita radi zdravja. Tukaj zapušča ženo in poročeno hčerko ter dva vnuka dvojčka, v De-troitu pa sina.
Latrobe, Pa. — Mary E. Fra-del je prejela vest iz stare domovine, da je v Polžanah pri Materiji na Primorskem umrl njen svak Jožef šiškovič. Tam zapušča ženo, sina in tri poročene hčere ter sestro Terezijo Bubnič, tukaj pa brata Andreja šiškoviča in v Clevelandu dva nečaka, Johna in Jožeta Fabjančič.
Roslyn, Wash. — Dne 4. maja je umrl Anton Andlar (Lun-gac), star 67 let, doma iz Delnic na Hrvaškem, član SNPJ. Pokopan je bil 7. maja ob spremstvu društvenega članstva in društveni tajnik George Majnarič je prečital nagrobno slovo. Tukaj zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri, v stari domovini pa več sorodnikov.
INDUSTRIJSKA PRODUKCIJA EVROPE JE ZVIŠANA
WASHINGTON, 11. junija -Iz urada za Ekonomsko sodelo vanje so danes naznanili, da so dežele Marshallovega načrta zvi šale svojo industrijsko produkcijo za 24 odstotkov nad predvojno raven.
RAZPOROKA ODOBRENA ZARADI KROKODILA
DETROIT, Mich., 11. junija— Sodnija je danes odobrila razporoko 53 let staremu Martinu A. Larsenu, ki se je pritožil, da je njegova 35 let stara žena držala v kopalnici živega krokodila.
TRUMAN PRAVI, NAJ MOLIMO ZA MIR
WASHINGTON, 8. junija. — Predsednik Truman je včeraj v Missouriju apeliral na ameriške državljane, naj molijo, da bi es doseglo "mir na svetu."
filipinski predsednik želi ameriške čete
MANILLA, 8. junija — Predsednik Filipinov Elpidio Quiri-no je danes izjavil, da bi pozdravil z dobrodošlico nadaljne ameriške čete, ki bi prišle na Filipine. Rekel je, da Zedinjene države po njegovem mnenju ne nameravajo "prevzeti" Filipine, da pa bi ameriške čete bile pozdravljene z dobrodošlico, posebno z ozirom na "nemirni položaj v tem delu sveta."
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
12. junija 1950
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Tear—(Za eno leto)________________________________
For Six Montjisi—(Za šest mesecev)______!!___
For Three Months—(Za tri mesece)____________________
..$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)_____________________
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)______
..$10.00 „ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NOVI ITALIJANSKI FAŠIZEM
Poročevalec liberalne new-yorške revije "The Nation" Mario
Hossi je poslal iz Firenc sledeče poročilo o porajajočem se fašizmu
v Italiji:
Nedavno se je v mestu Turinu pripetil incident, ki je povzročil razburjene komentarje v Italije. Skupina neofašističnih elementov v Italijanskem socialnem gibanju (MSI) je lepila po zidovih poslopij letake, s katerimi se je žalilo odporno gibanje in hvalilo "pravo neumrljivo Italijo" in one, ki se "nikoli niso pripognili pred zunanjimi zavojevalci"—kar je, seveda, fašistično stališče napram zaveznikom. Nekateri mimoidoči so izjavili, da so plakati sramota, nakar so jih neo-fašisti pretepli. Drugo jutro je skupina delavcev, bivših partizanov, razkačena vsled tega oživljanja fašisičnega "squadrizma," zapustila delo v Fiat tovarnah in ostalih avtnih tovarnah ter razbila glavni stan Italijanskega socialnega gibanja.
Novice o pretepanju državljanov s strani fašistov so v Rimu sprejeli ravnodušno. Uničenje glavnega stana MSI pa je povzročilo sezancijo. De Gasperi je v naglici sklical svoje ministre in vlada je sklenila, da bo pojačila policijo in izročila perfektom—vladnim predstavnikom v provincah—neomejena pooblastila. Med ostalim so perfekti bili pooblaščeni, da po svoji volji prepovejo politične shode za dobo treh mesecev. Te mere so slonele na policijskih merah, ki jih je leta 1936 objavil Mussolini kot orodje diktature.
V parlamentu je opozicija ugovarjala, da vlada ne more uporabljati zakonov, čeprav niso bili preklicani, ki nasprotujejo ustavi. Člen 17 ustave se na primer glasi: "Državljani imajo pravico, da še miroljubno sestajajo, ne da bi nosili orožje. Za shode ni potrebno nobeno dovoljenje." Notranji minister Mario Schelba je trdil, da vlada lahko izbira med obstoječimi zakoni in ustavo. Opozicija je opomnila Schelbo na nedavni odlok italijanske najvišje sodnije, da to ni tako, toda Schelba vztraja, da se odlok nanaša na določene zadeve, o katerih sodnija razmotriva.
Ustavodajna skupščina je predvidevala nasprotstva med starimi zakoni in novo ustavo ter je določila, da se ustanovi Ustavno sodnijo, ki bi imela moč podobno ameriški Najvišji sodniji. Odlok te sodnije bi bil končen in bi veljal za vse italijanske državljane, vključno ministra za notranje zadeve. Ustava je dalje določila, da se mora vse zakone, sprejete v teku dobe fašizma, revidirati pred 1. januarjem leta 1949. Čeprav je bila ustava odobrena pred dvemi leti in pol, vlada še ni začela izvajati teh dveh določb in ni nobenega vzroka verjeti, da bo to storila v bližnji bodočnosti. Očividno De Gasperi nima nobene kori-risti od sodnije, ki bi motila delo njegove parlamentarne večine in ki bi smatrala za protiustavne razmere zakone, ki so pod njim, kakor so bili pod Mussolinijem, koristni instrument oblasti.
Ustavodajna skupščina je sklenila, da stari centralizirani ustroj države ne bo pospešil ustvaritve demokracije in da mora vsled tega biti korenito spremenjen, Vsled tega bi se Italijo moralo razdeliti v število pokrajin, od katerih bi vsaka imela svojo lastno skupščino in predsednika, katerega bi izvolilo ljudstvo in ki bi imel omejena, toda natančno določena pooblastila. Vredno je omeniti, da so ta novi upravni ustroj zagovarjali krščanski demokrati proti opoziciji levice. Ko pa je že enkrat prišel^ na oblast, je De Gasperi smatral, da bo koristno, če ohrani stari ustroj iz dobe fašizma, ker to mu je dovolilo bolj strogo kontrolo.
Kar je v tem položaju še hujše je, da je De Gasperi dejansko ponovno uzakonil fašistične zakone, da bi preprečil izvajanje ciljev določenih v ustavi. Ustava in tako tudi mirovna pogodba prepovedujejo ustanavljati nove fašistične stranke pod katerimi koli imeni. Italijansko socialno gibanje odprto izraža svojo vero v Mussolinijeve ideale. Člani tega gibanja hodijo po Rimu in vpijejo: Duce! Duce!, policija pa redko kdaj posreduje. V prodajalnicah časopisov se je nedavno pojavil nov časopis. Imel je nedol-. čen naslov: Patria Nodo, Fiama." Začetne črke tega naslova pa so bile posnete po začetnih črkah "Partito Nazionale Fascista." Pod naslovom se je pojavil velik M, posnetek Mussolinijevega podpisa. Eden od člankov je imel naslov: "Želimo mitraljeze." Drugi članek se je začel: "Naj vsak ve, da policija ni sama; podprli jo bomo j ob vsaki priliki." Uredniški članek o partizanu, ki se je' boril proti Mussolinijevim udarnim bataljonom, se je gla-i
Po 22 leliK na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek
66
Še nekoliko besed o kmetih, gospodarstvo ?!
Najprvo naj tu rečem, da sem
jaz zadnji, ki bi hotel zalučati	ni tako lahko sodelovati s slo-
kamen v nje. Naši kmetje niso	venskim kmetom, kateri je če-
bili nikdar bogati, nikdar imeli	stokrat udaril po mizi in utihni-
dovolj zemlje, nikdar dobro ži-	la je vsa družina: žena, hčere
veli! V Zedinjenih državah	jn sinovi, hlapci in dekle ter pa-
kmet ne šteje nič, če nima vsaj 100 akrov zemlje, dočim smo v stari domovini smatrali za dobro situirnega kmeta vsakega, ki je imel 20' akrov zemlje. In kakor v Ameriki marsikateri farmar zanemarja zemljo, ker jo ima na pretek, tako jo je naš kmet že od nekdaj skoraj bolj ljubil kot svojo ženo in otroke, jo božal, negoval, gradil plotove okrog svojega posestva, se tožaril za steze preko polj, premikal mejnike. Na kratko, naš kmet ni imel nikdar dovolj zemlje, zato pa jo je toliko bolj cenil in se naravnost spojil z njo! Poznana je Aškerčeva pesem "Mejnik", v kateri opisuje kmeta, ki je ponoči pi'e-mikal mejnike.
In ta naš kmet se je preko noči znašel v novem družbenem redu! V takem redu, po taki katastrofi, ki je zadela Jugoslavijo, gre vs% po načrtu, vsi državljani imajo odmerjeno mero doprinosa za državo, za nov gospodarski in socialni red.
Kmet mora nositi veliko breme v novi državi, v kateri je izredno narastlo mestno prebivalstvo, zlasti pa industrijsko delavstvo. Kje naj oblasti dobijo hrani za vse te ljudi? Ne pri "šriberjih", ne pri delavcih, pač pa pri kmetu! Toda stvar ni tako enostavna! Država je poklicala mnogo kmečkih rok v industrijo, kar pomeni, da je danes znatno manj kmetov, a toliko več delavcev in drugega 'mestnega prebivalstva. Torej so se s tem dolžnosti oziroma naloge kmeta tudi toliko bolj zvišale—pridelati mora več z manjšim številom rok!
Da pa je to mogoče, država narekuje kmetu: posejati moraš toliko in tohko pšenice! Toliko in toliko krompirja! Zrediti toliko in toliko prašičev! Toliko in toliko živine itd. A to šs ni vse! Država mu pove, da mora toliko in toliko oddati oziroma prodati državi po tej in tej ceni! In ne samo to! Oblasti mu premerijo zemljo in vnaprej povedo, koliko bo moral
šala komandirati, mu ukazova ti, kaj mora pridelati, po kakš ni ceni mora prodati državi
kmetiji in s primitivnim orod jem? Njemu bodo ukazovali, ki je bil že od nekdaj kot majhen diktator na svoji zemlji? Njemu bodo meriU zemljo mestni
škrici in se vtikali v njegovo
Nikdar! Dvakrat nikdar! Ne,
stirček. Celo psiček je stisnil rep, kadar je bil gospodar jezen. Sedaj pa pride član ljudskega odbora, kateri je bil morda poprej fein oseben j ške družine in pravi: "Oče, toliko in toliko pšenice posejte, nam pa jo boste prodali toliko in toliko po tej in tej ceni!"
Njemu, gospodarju, bodo ukazovali, kako bo gospodaril na njegovi zemlji, na tej zemlji, katera mu je dala že z rojstvom nekake "suverene" pravice? Kaj še! In tako se zgodi, da pride do ognja v strehi.
Toda ne samo ti! Kmet se morda požvižga na odredbe oblasti in naredi prav nasprotno, kot so mu ukazali. Namesto, da bi toliko in toliko pose-jal pšenice, pa poseje deteljo! Namesto da bi zredil pet prašičev, pa jih zredi samo tri, ali pa jih zredi pet, a enega utaji. Namesto da bi posadil deset krajev krompirja, kot je odmerila oblast, pa jih posadi samo pel*
Pa pride oblast in terja svoje. Kmet pa pravi: "Kako vam bom prodal tako veliko krompirja, pšenice ali drugih pridelkov, ko pa sem pridelal samo toliko?" In v strehi zaplamti še večji ogenj! Če je strog uradnik, pravi: "Nas ne briga, koliko pšenice ste vi posejali. Mi smo povedali toliko in toliko in tak in tak delež jo morate prodati državi, pa če jo morate sami kupiti!"
Te stvari niso lahke. Posebno niso lahke zato, ker bi kmet lahko prodal ljudstvu svoje pridelke za veliko večji denar kot pa državi.
Vzemimo drugo primero. Kmet zadovolji oblasti in jim proda odmerjeno količino pšenice, krompirja, živine itd. Povrhu pa pridela še yeliko več in prodaja svoje pridelke na svobodnem trgu. Samo za eno jajce dobi 15, 16, 20 dinarjev! Za kokoš približno 200, 300 dinarjev itd. Če je prodal v teku leta 500 jajc po 15 dinarjev ko-
stroga oblast. Kmetu naloži, recimo 50,000 dinarjev davkov. Zopet je ogenj v strehi! Toda kmet je pri tem pozabil, da je samo za 500 jajec prejel 7,500 dinarjev!
V našo hišo je prišla mlada kmečka ženska, lepo opravljena. Dejala je, da so plačali 50,-000 dinarjev davkov. Že sem hotel simfiatizirati z njo, nato pa sem se spomnil, da stane eno
no, $10 za raziskovanje krute bolezni raka, pi^ostala vsota $20 pa za cvetlice. Vsem darovalcem, lepa hvala. Enako tudi lepa hvala Mrs. Rose Slejko, ki je nabirala prispevke. Mr. Antonu Godini pa naj bo ohranjen blag spomin.
Nadalje sem sprejela od Mrs. Julia Pire vsoto $44, katero so izročili v uradu "Enakopravnosti," v spomin pokojne Mrs. Cecilije Stritof in Mr. J. Piškurja. Imena prispevateljev so že bila priobčena, toda bodi vseeno še
jajce 15-20 dinarjev, da proda- enkrat izrečena vsem najlepša jajo liter vina po 60, 70 dinar- hvala.
jev. Kje so pa drugi pridelki?!
Ne, vsa ta zadeva ni tako enostavna, kot bi si človek mislil na prvi pogled.
Tu pa naj pristavim, da se zgodi, da od kmeta terjajo preveč in včasih so njihove pritožbe upravičene. Zgodi se, da pri odmerjanju oddaje oblasti nepravilno presodijo, toda če jim kmet to dokaže, navadno popravijo. Za nekaj takih slučajev osebno vem. Namreč da so revidirali oddajo, ko jim je kmet dokazal nepravilnost pri odmerjanju.
(Dalje prihodnjič)
prodati državi po vezanih ce- , , ^
mad, znaša to 7,500 dmarjev.
In recimo, da je prodal deset
Našemu kmetu pa ni nobena kokoši po 200 dinarjev, znaša
to 2,000 dinarjev. Kje, pa so
drugi pridelki?! V Zagrebu sem
videl kmete, ki so prodajali ki-
Njemu, GOSPODARJU, bo kdo logram jabolk po 40 dinarjev, ukazoval?! Njemu, ki se trudi Torej si kmet kaj hitro spravi od zore do mraka na majhni skupaj veliko denarja. Ce pa
ima še vinograd, pa prodaja li ter Mina po 60-70 dinarjev. In če proda samo 200 litrov vina, znaša to 14,000 dinarjev.
Tukaj pa zopet pride vmes ta
sil: "Partizanski komandant Conte Alfredo in nesnažni Ferrucio Parri sta nagovorila to uš, da se je šla boriti in sedaj jo hočejo odlikovati s srebrno medaljo. Pogumni možje batalijona pobrigajte se zanj in dajte mu medaljo, ki jo je zaslužil!"
V Firencah so ta časopis delili brezplačno. Mnogi državljani so ga čitali in čakali, kdaj bo policija kaj storila. Čakali so zaman. Končno so zbrali vse izvode, ki so jih lahko našli, in jih zažgali na javnem trgu. Potem je šele prišla policija in vrgla v zapor ljudi, ki so zažgali časopis, šele zatem pa so založnika poslali pred sodnjio.
Ta dogodek je dvojno vznemirljiv, ker kaže, da se danes v Italiji izvaja zakon le potem, ko je v njegovo obrambo izvršeno kakšno protipostavno dejanje. Potrebna je bila akcija množice, da se je policijo prisililo na izpolnjevanje njene dolžnosti in aretacijo fašističnega založnika. Podobno, šele ko so kmetje na jugu s silo zasegli zemljo, je vlada začela izvajati, in to le delno, zakon o zemljiških reformah. Italijanski zakon prepoveduje odslav-Ijane tovarniških delavcev, toda nekateri industrialci to kljub temu delajo. Šele ko delavci zaseže j o tovarne, se zakon izvaja. S preziranjem ustave vlada dejansko sili državljane, da vzamejo zakon v svoje lastne roke.
(Konec prihodnjič)
UREDNIKOVA POŠTA
Poročilo o prispevkih pri krožku ši. 1 Prog. Slovenk
Cleveland, Ohio—Zadnje čase smo pri krožku št. 1 Progre^iv-nih Slovenk sprejele prispevke od sledečih za dobrodelne namene:
V spomin poznanega Antona Godina so darovali sosedje in prijatelji po $5: Mr. in Mrs. L. Slejko, Mr. in Mrs. F. Benčič.
Po $3: Mr. in Mrs. T. Bost-jančič, Mr. in Mrs. Fawrett, Mr. in Mrs. A. Malovašič, Mr. in Mrs. F. Bubnic, Mr, in Mrs. Juzipa-vich, Mr. in, Mrs. A. Yagodnik, r. in Mrs. Dekleva, Mr. in Mrs. A. Kalin.
Po $2: Mr. in Mrs. Renzi, Mrs. Koren, Mr. in Mrs. Novak, Mr. in Mrs. Heller, Mr. Harry Mavec, Mr. in Mrs. Zafred, Mr. in Mrs. Bolko.
Po $1: Mr. in Mrs. Grazck, Mr. in Mrs. Gostetič, Mr. in Mrs. Radic, Mr, in Mrs. Schauthal, Mr. in Mrs. Prijatelj, Mr. in Mrs. Maugins, Mr. in Mrs. J. Town.
Skupaj nabranega je bilo $55. Od te vsote je šlo $25 v sklad za nabavo orglic za slepo mladi-
Na seji so prispevale tudi sle deče članice: $2 Mrs. Zafred, $1 vsaka pa Mrs. Race, Josephine Slapnik in Mrs. Zalokar. Ponovno hvala vsem!
Iz stare domovine smo prejele sporočilo, da so v zavodu za slepo deco že prejeli poslane orglice, za katere se prisrčno zahvaljujejo ameriškim robrotnikom.
Mary Vidrich, tajnica.
Društveni koledar
17.	junija, sobota—Sportsman's Club of "Slovenec" št. 1 SDZ — Plesna veselica v SND
18.	junija, nedelja — Piknik dr. "Comrades štč 566 SNPJ na farmi SNPJ
18. junija, nedelja — Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
25. junija, nedelja — Piknik društva "V Boj" št. 53 SNPJ na farmi SNPJ
25. junija, nedelja — Piknik Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
JULIJA
1.	julija, sobota — Piknik dru-_ štva "Loyalites" št. 590 SNPJ
na farmi SNPJ
2.	julija, nedelja — Cleveland-ski "Dan SNPJ" na farmi SNPJ
2. julija, nedelja, — Piknik kluba "Ljubljana" na Kalio-povi farmi, Eddy Rd., Wick-liffe, O.
4". julija, torek — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi.
8.	julija, sobota, — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ
9.	julija, nedelja—Piknik društva "Concordians" št. 185 SNPJ na farmi SNPJ
9. julija, nedelja — Piknik društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgončevi farmi, Wickliffe, O.
9. julija, nedelja — Piknik društva "Velebit" št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
15.	julija, sobota—Piknik farmskega odbora SNPJ
16.	juUja, nedelja — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
16.	julija, nedelja. — Piknik Federacije ohijskih društev ABZ na prostorih AJC, Re-cher Ave.
23.	julija, nedelja—Piknik dru-"" štva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ na farmi SNPJ
30. julija, nedelja — Proslava štiridesetletnice društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ
AVGUSTA 6. avgusta, nedelja — Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ 13. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ 20. avgusta, nedelja — Piknik pev. zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20. avgusta, dbdelja — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ 27. avgusta, nedelja — Piknik Mlad pev. zbora SDD na farmi SNPJ
SEPTEMBRA 3. septembra, nedelja — Piknik
Farmskega odbora SNPJ. 3. septembra, nedelja—Piknik Kluba društev AJC na lastnih prostorih na Recher Ave.
17.	septembra, nedelja—40-let-nica društva Brooklyn št. 135 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24.	septembra, nedelja — Skupni koncert petih pevskih zborov pod vodstvom pevovodja F. Vauterja v SND, ,St. Clair Ave.
OKTOBRA 1. oktobra, nedelja — Ples društva- "Washington" štev. 32 ^SZ v SDD, Waterloo Rd. 1. oktobra, ne^elja^Maškerad-\ ni ples Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
ZGUBILO SE JE
v soboto zjutraj žensko zlato za-pestno uro z verižico med E. 55 St. iri E. 49 St. na Payne Ave. Pošten najditelj je prošen, da jo vrne lastnici, kateri je ura v drag spomin. Sporočite na 5920 ST. CLAIR AVE., ali pokličite HE 1-5311.
AKO KDO HOČE VZETI
ledenico, ki drži 50 funtov ledu, jo dobi zastonj na 983 Addison Rd.
V slovenskih vaseh so obnovili že skoraj vsa poslopja, ki jih je požgal in porušil okupator
Ogromni so uspehi, ki jih je slovensko ljudstvo doseglo pri obnovi v vojni porušenega in požganega podeželja. Kdor je takoj po osvoboditvi prehodil Bele Krajine, Dolenjsko, Slovensko Primorje, Notranjsko, Gorenjsko Krško polje, Kozjansko, Maribor, okolico Ljutome ra, ta pač ni hodil veselega srca okrog, čeprav je povsod vi del velike delovni polet, obču dovanja vredno premagovanje težav, s(? skoraj ni mogel otresti moreče misli, da bodo minila desetletja, preden bo vse kar je ležalo v razvalinah, obnovlje no.
Če pa danes prepotuje isto pot, marsikje ne bo mogel ugotoviti, ali je bila vas porušena, ali požgana. Niti pet let ni še minilo, odkar si je delovno ljudstvo v Sloveniji zavihalo rokave in začelo graditi in obnavljati in že se pred zaključkom obnove podeželja. To je ogromen uspeh, ki mars^cateremu tujemu opazovalcu ni razumljiv.
Po končani vojni je bilo v Sloveniji porušenih in' požganih 48,138 stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Noben okraj ni bil izvzet, najbolj pa so bili prizadeti že skoraj našteti ]pre-deli. Na tisoče, ljudi in živa-
vrhu tega so bile v razvalinah še železnice, ceste, mostovi, številne tovarne itd.
V prvih treh letih, ko so medtem že stekle vse železnice v Sloveniji in je začela obratovati večina tovarn, so obnovili nad 30,000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij ali blizu 64'^;. Leta 1948 in 1949 se je obnova podeželja nadaljevala. Zopet je država prispevala milijonske kredite. Leta 1948 je bilo odobrenih kreditov za 200 milijonov, lani pa za okoli 170 milijonov dinarjev. V obeh letih je zraslo novih 5000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, tako da se je obnova že približala h koncu. V letošnjem letu bodo obnovili še 1,073 poslopij, dočim ostala ne bodo obnovljena, ker njihova obnova gospodarsko ni več potrebna. Leta 1948 je bilo prostovoljno delo, opravljeno v zvezi z obnovo podeželja, vredno 161 milijonov din, lansko leto pa 66 milijonov din.
Tako danes v Sloveniji že lahko rečejo, da je obnova podeželja v mariborski oblasti končana, da je treba v ljubljanski oblasti obnoviti le še manjše število poslopij v Beli Krajini in na Kozjanskem, nekaj
li ni imelo strehe nad glavo, a več pa edino v goriški oblasti,
kjer se je obnova tudi najkasneje začela.
Dejstvo, da je obnovljenimi samo še 2.3% požganih in porušenih poslopij, ki so slovenskemu ljudstvu še potrebna, je velika zmaga njegove vere v lastne sile, v njegovo vodstvo in ? novo življenje.
___ Poslano (SANSu—Chicago)
S. N. P. j/ F ATR PT
PRIPRAVIMO FINE OBEDE ZA SKUPINE, PO NAROČILU. Pokličite v naprej. Tel.: Kirlland 6-3423 Jennie Gorjanc __
KADAR IMATE
naprodaj ali pa želite kupiti hi*" za eno ali dve družini ali P" večje poslopje,
pokličite
IV 1-7646
REALTOR	^
ODBOR DRUŠTVA SV. ANE ŠTEV. 4 S. D. Z.
Odbor za leto 1950 je sledeči: Predsednica Julija Brezova""' 1173 East 60 Street; podpret" sednica Jennie Stanonik; taj* niča Jennie Suvak, 1415 East 5l St., EN 1-8104; blagajničarka Josephine Orazem-AmbrožiČ; z®' pisnikarica Angela Vi rant; nad* zornice: Mary Bradač, Rose 1" Erste in Frances Okorn; redi* teljica Mary Pristov,
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki ao vsi slovenski zdravniki.
M
%
12. junija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN
CARLO LEVI;
DEŽELA, KJER NI SUŠATI PETJA
1 Opomba o piscu
Leta 1944 je izšla v Italiji knjiga pod naslovom: "Kristus se je ustavil v Eboliju", ki jo je napisal napredni italijanski književnik in slikar Carlo Levi. Kot protifašist je bii Levi za italijan-sko-abesinske vojne konfiniran v Lucaniji. V svoji knjigi nam iz drobnih sličic tke pretresljvo podobo življenja te dežele, "kjer ni tolažbe ne sladkosti, kjer živi kmet v revščini in odmaknjenosti svoje negibno življenje, na izsušeni in izmozgani zemlji, pred obličjem smrti." V te zapu-! ščene kraje, tako piše Levi, Kristus nikoli ni prišel, tja tudi ni prišel ne čas, ne upanje, ne pravo, ne zgodovina, nobena človeška ne božja poslanica. Ves čas bivanja med njimi pisatelj ni nikdar slišal petja teh lukanskih kmetov, ki jih je beda in suša gonila po svetu, doma pa pobirala malaria.
V naslednjem prinašamo nekaj odlomkov iz Levijeve knjige "Kristus se je ustavil v Eboliju."
V Matero — mi je pripovedovala (pisateljeva sestra, op. prev.) — sem prišla okoli enajstih dopoldne. V vodniku sem brala, da je slikovito mesto, ki ga je vredno obiskati, da je tu Oiuzej antične umetnosti in pa Zanimiva trogloditska prebivališča. Takoj ko sem odšla s postaje, moderne in dokaj razkošne zgradbe, in ko sem se ozrla naokrog, sem mesto zaman 'skala. Mesta ni bilo. Stala sem "a visoki, zapuščeni planoti, ki So jo obdajali goli, oskubljeni griči, pokriti s sivkasto zemljo, posejano s kamni. V tej puščali se je sem in tja raztreseno dvigalo osem ali devet velikih Marmornatih palač Piacentini-jeve arhitekture, kakršne sedaj Brade v Rimu, z razkošnimi Portali in prečniki, s svečanimi ^tinskimi napisi in v soncu sve-^ikajočimi se stebri. Nekatere % niso bile dograjene in so bi-v tej obupani naravi videti opuščene, nenavadne in pošašt-Umazana četrt uradniških bišic, ki so bile na hitro zgrajene in so že postajale plen propadanja in umazanije, je vezala Palače in zapirala obzorje z %e strani. Kakor visoko leteč
načrt kakega kolonijalnega mesta, ki so ga v naglici slučajno začele graditi, a z gradnjo že od kraja' prenehali zaradi kake kuge, ali bolje, neokusna insce-nacija gledališča na prostem za kako D'Annunzijevo tragedijo. Te ogromne imperialne palače 20. stoletja so bile: policija, prefektura, pošta, občina, karabinjerska vojašnica, sedež korporacij, Balilla itd. Toda, kje je bilo mesto? Matere ni bilo videti.
Nameravala sem hitro opraviti potrebno. Šla sem na policijo, ki je od zunaj vsa blestela v marmorju, znotraj pa je bila umazana in okužena, sobe so bile slabo pometene, prašne in smetne. Sprejel me je podnačelnik, ki je bil tudi načelnik politične policije, da bi potrdil moje dovoljenje z a obisk pri tebi. Hotela sem, v skrbi za tvoje zdravje, protestirati, ker so te poslali v ma-larične kraje. Vprašala sem, če te ne bi bilo mogoče premestiti v bolj zdrav kraj. Neki prisoten komisar me je surovo prekinil; " Malarija? Te ni! To so same čenče. Na leto imamo en sam slučaj. Vašemu bratu je dobro, kjer je. — Toda, ko je zvedel, da sem zdravnica, je obmolknil. Podnačelnik mi je z docela drugačnim tonom odvrnil: Vsepovsod imamo malarijo. Ce želite, bi lahko premestili vašega brata, toda naletel Jai na iste pogoje kot v Gaglianu. Od vseh krajev v pokrajini moremo vzeti samo enega za nenia-laričneka. Stigliano, ker je skoraj 1000 m nad morjem. Mogoče ga bomo pozneje lahko poslali tja, toda za sedaj je zaradi mnogih razlogov nemogoče. (Razumela*sem; v Stigliano so^ pošiljali odpadle fašiste.) Vaš brat naj se ne vznemirja. Tudi mi smo v Materi, pa nismo konfiniranci. Ne mislite, da je glede malarije tu kaj bolj-
JOETROLLI
UČITELJ HARMONIKE Učence, ki sem jih imel:Frank Yankovic—Columbia plošče, Johnny Vadnal—Victor plošče, Frank Mullec—Continental plošče Ed Habat—Decca plošče, Joe Lasiky—Mercury plošče 712 EAST 152nd STREET, GL 1-0545
Les	garaže	potrebščine
Lib by Road Lumber & Supply Co.
17245 LIBBY RD., MAPLE HEIGHTS, O., MONTROSE 455 42 HARRISON — BEDFORD, O., Tel. BEDFORD 960
POD NOVIM VODSTVOM
TELEVIEW RADIO AND TELEVISION CO.
774 EAST 185th STREET, IV 1-4788
Kompletna zaloga delov za radije in televizijske aparate. Prodajamo in popravljamo. Izborno delo.
Pridemo iskati in nazaj pripeljemo. Tudi plošče.
HEIMAN TELEVISION CO.
16119 WATERLOO RD., IV 1-5858
Inštaliramo in popravimo televizijske in radijske aparate vseh izdelkov Delo jamčeno—Pridemo iskati in nazaj pripeljemo
V orane:
SOLZICE
še kot zgoraj. Če smo mi lahko tukaj, lahko tudi on ostane, gospodična. Na ta dokaz nisem imela zares ničesar odgovoriti. Nisem silUa. Odšla sem. Hotela sem ti kupiti stetoskop, ki sem ga pozabila prinesti iz To rina, in za katerega sem vedela, da ga potrebuješ za svojo zdravniško prakso. Posebnih trgovin ni bilo. Upala sem, da ga do bim v lekarni. Med temi palačami in skromnimi hišicami so bile trgovine in našla sem dve lekarni, ki sta bili, kot so mi rekli, edini v tem mestu. Ne samo, da niti ena, niti druga nista imeli tistega, kar sem iskala, ampak celo oba lekarnarja nista imela o tem niti najbolj meglenega pojma. — Stetoskop? In kaj je to? — Ko sem jima razložila, da je to preprost instrument za poslušanje srca, ki je narejen kot zvočni rog navadno iz lesa in takq naprej, sta mi rekla, da bi morda podobno stvar lahko našla v Bariju, toda tu v Materi o čem podobnem še nikdar niso slišali govoriti. Bilo je poldne, pokazali so mi restavracijo, najboljšo, od vseh, kot so zatrjevali. Pri neki umazani mizi so že melanholično sedeli podnačelnik in ostali policijski figikcionarji z otopelimi obrazi in z obroči za prtiče stalnih gostov. Veš, da nisem zahtevna, toda vstati sem morala lačna. Končno sem se odpravila iskat mesto. Ko sem se še malo oddaljila od postaje, sem prišla na cesto, ob kateri so na eni strani stale stare hiše, na drugi strani pa je bil prepad. V tem prepadu je Matera. Toda od zgoraj, kjer sem bila, nisem zaradi strmine, ki se je spuščala skoraj navpično, skoraj ničesar videla. Videla sem le ploščadi in steze, ki so skrivale pogledu niže stoječe hiše. Bila je oskubljena gola gora grde siv-kaste barve, kjer ni bilo nobenega sledu obdelovanja, ne enega samega drevesa: sama zemlja in skale, ki jih je žgalo sonce.
Na dnu je tekel hudournik Gravina z nekaj umazane med skalami proda zamočvirjene vode. Reka in gore sta imeli temen in zloben izraz, ki je stiskal srce. Oblika brezdna je bila nenavadna; kot dva pobočna pollijaka, ki sta ločena z grebenom in se na dnu združita v skupno konico, kjer se je videla od zgoraj bela, v zemljo vsajena cerkvica Santa Maria de Idris. Ta dva prevrnjena stožca, ta lijaka se imenujeta Sas-si: Sasso Caveoso in Sassa Ba-risano. Pod njuno obliko smo si v šoli predstavljali Dantejev pekel. Začela sem se v velikih krogih spuščati na dno kot kak gonjač mul. Zelo ozka stezica, ki se je spuščala v serpentinah, je vodila nad strehami hiš, če jih lahko tako imenujem. To so vothne, vdolbene v steno iz škriljevca; vsaka od njih ima spredaj pročelje, od katerih so nekatera zelo lepa, s kakim skromnim okraskom iz 18. stoletja. Zaradi vročine so bila vrata odprta. Gredoč sem opazovala in videla notranjost vot
lin, ki so dobivale luč in zrak samo skozi vrata. Nekatere niso imele niti teh: vstopil si od zgoraj skozi odprtino in po stopnicah. Notri v teh črnih luknjah s stenami iz ilovice sem videla postelje, uborno pohištvo in razobešene cunje. Po tleh so iztegnjeni ležali psi, ovce, koze, prašiči. Vsaka družina ima v glavnem eno samo vdolbino za prebivališče in tam spijo vsi skupaj: možje, žene, otroci in živali. Tako živi 20,000 oseb. Otrok je neskončno mnogo. V tej vročini, sredi muh in prahu so se povsem goli ali pa v cunjah poganjali od vseh strani. Nikdar nisem videla take slike revščine, čeprav sem tega navajena; saj je moj poklic videti vsak dan desetine ubogih, bolnih in zanemarjenih otrok. Toda takega prizora kot včeraj si nisem nikdar niti predstavljala. Videla sem na pragu v umazaniji na pekočem soncu sedeče otroke z napol zaprtimi očmi, rdečimi in oteklimi trepalnicami; muhe so jim sedale na oči, a se, niti ganili niso, niti jih niso zapodili z ročicami. Da, muhe so se jim sprehajale preko oči, a oni jih, kot je bilo videti, niso čutili. Bil je trahom. Vedela sem, da je tam razsajal, toda povsem nekaj drugega, je videti ga tako, v umazaniji in revščini. Drugi, otroci, ki sem jih srečavala, so imeli' kot starci nagubane obrazke, bili so zaradi gladu le kost in koža, vsi ušivi in garjavi. Večina pa je imela ogromne napihnjene trebuhe in rumenkast malaričen obraz. Ženske, ki so videle, kako gledam skozi vrata, so me vabile, naj vstopim. In v teh temnih in smrdečih brlogih sem videla na tleh ležeče otroke, pod odejami iz krp, ki so zaradi mrzlice šklepetali z zobmi. Drugi, sama kost in koža zaradi griže, so se s težavo vlekli. Videla sem tudi take z voščenimi obrazi, ki so se mi zdeli bolni še začim hujšim kot za malarijo, morda za kakšno tropsko bolezen, morda za Kala Azarjem, za črno mrzlico. Suhe ženske s sestradanimi in umazanimi dojenčki, ki so jim viseli ob uvelih prsih, so me vljudno in vdano pozdravljale. Meni pa se je na tem slfe-pečem soncu" zdelo, da sem padla v sredino mesta, ki ga je zadela kuga. Spuščala sem se naprej proti dnu, proti cerkvi. Nekaj korakov za menoj mi je sledila velika množica otrok, ki je vedno bolj naraščala. Nekaj so kričali, toda nisem mogla razumeti tega, kar so govorili v svojem nerazumljivem narečju. Nadaljevala sem pot. Oni pa so šli za menoj in me niso prenehali klicati. Menila sem, da žele otroci miloščine in sem se ustavila; šele tedaj sem razločila besede, ki so jih vpili v zboru — Gospodična, dajte mi "u chini"! Gospodična, dajte mi kinina! Razdelila sem drobiž, ki sem ga imela, da bi si kupili karamel; toda ni bilo to, kar so hoteli, in še naprej so vsi žalostni vztrajno prosUi kinina.
Kmečke hiše so vse enake. Imajo samo eno sobo, ki služi za kuhinjo, spalnico in skoraj vedno tudi kot hlev za drobnico, kadar ni bilo v ta namen druge hiše, kočice, ki jo v narečju imenujejo z grško besedo Catoico. Na eni strani je ognjišče, kjer kuhajo z redkim dračjem, ki ga vsak dan pri-neso s polja: zidovi in strop so zaradi dima čadasti. Svetloba prihaja skozi vrata. Soba je skoraj povsem zatrpana z ogromno posteljo, ki je precej večja kot običajna zakonska; v postelji mora spati domala vsa družina: oče, mati in vsi sinovi. Najmanjši otroci, ki jih še doje, to je do tretjega ali četrtega leta, pa so v malih zibkah ali košaricah iz vrbja, ki so nizko nad posteljo s konobci obešene na strop. Materi ni treba vstajati, ko jih doji; samo roko iztegne in jih ponese na prsa. Nato pa jih položi nazaj v zibelko, ki jo z enim samirn udarcem roke ziblje na dolgo kot nihajo, dokler ne prenehajo jokati.
Pod posteljo so živali. Prostor je tako razdeljen na tri področja; na tleh so živali, na postelji ljudje, v zraku pa dojenčki. Sklanjal sem se nad posteljo, kadar sem hotel poslušati bolnika ali vbrizgati zdravilo ženski, ki je zaradi mrzlice šklepetala z zobmi in se je potila zaradi malarije. Z glavo sem se dotikal visečih zibelk in med nogami so se mi spreha-
jali prašiči in prestrašene kokoši.
3. oktober (dan, ko se je začela vojna v Abesiniji, op. prevajalca), je bil žalosten dan. Pri zborovanju na trgu je kakih 20 kmetov, ki so jih s trudom nabrali karabinerji i n županovi avantgardisti, zaspano poslušalo zgodovinske besede po radiu. Don Luigino je ukazal razobesiti zastave na občini, na šoli, po gosposkih hišah. Trobarvne zastave so plapolale v vetru in soncu s svojimi nenavadno živahnimi barvami med pogrebnimi črnimi prapori kmečkih hiš. Ukazali so zvoniti in zvonar je kot ponavadi ubral svoj žalobni mrtvaški napev. Vesela vojska se je začela v tej brezbrižni žalosti. Don Luigino je prišel na balkon magistrata in je govoril. Kvasal je o nesmrtni veličini Rima, o sedmih gričih, o volkulji, o rimskih legijah, o rimski civilizaciji in o rimskem imperiju, ki da bo obnovljen. Trdil je, da nas zaradi naše veličine vsi sovražijo. Toda sovražniki Rima da bodo grizli prah, mi pa znova v triumfu šli po konzulskih cestah v Rimu, ker je Rim večen, nezmagljiv. S svojim tankim glaskom je povedal še mnogo drugih stvari o Rimu, ki se jih ne spominjam. Nato je odprl usta in začel peti Giovinezzo in ukazovalno z roko mahal šolskim otrokom, da naj ga na trgu spremljajo v zboru. Okoli njega na balko-
nu so bili brigadir in gospoda. Vsi so peli. Spodaj ob zidu so maloštevilni kmetje tiho poslušali, si zastirali z roko oči pred soncem, ki je pripekalo, vsi mračni in temni kot ponoč-ni ptiči. Blizu župana ob balkonu, na zidu pročelja občine, se je belila bela marmornata plošča z imeni mrtvih iz svetovne vojne. Veliko jih je bilo za tako majhen kraj, skoraj petdeset; tu so bila imena vseh gaglianeških družin, Rubilotto, Carbone, Guarini, Bonelli, Car-novale, Racioppi, Guerrini, nihče ni manjkal.
¥
Ves dan so me pričakovali kot odrešenika; toda takoj sem spoznal, da ni ničesar več mogoče storiti. Drugega mi ni pre-ostajalo, kot da mu olajšam bolečine z injekcijo morfija in da počakam . . .
Proti zori je bolnik umrl. Ni bilo se povsem konec njegovega smrtnega boja, že sta mu ženski zatisnili veki na razprtih očeh in začeli z objokovanjem. Ta dva bela in črna, udržljiva in plemenita metulja sta se ne nadoma spremenila v dve fu-riji. Potrgali sta si pajčolane in trakove, razdejali obleki, si spraskali z nohti obraz do krvi in začeli plesati z dolgimi koraki po sobi, pri tem pa tolkli z glavama ob zid in peli v nem samem visokem tonu povest o smrti. Zdaj pa zdaj sta šli k oknu, pojoč v tem eno-(Dalje na 4. strani)
Ena najbolj modernih je
CRANE
Itopalitica
Ma,i, Kolenc Dajtc, da vaiM jo mi inštaliramo!
w
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so:
TOILET $39.95 UMIVALNIK $29.95 BANJA $87.50
Ako pa naročite vse tri naenkrat, plačate za vse tri
SAMO
$147.45
in si prihranile lep denar.
Stroški za inštalacijo so posebej.



m
THE CRANE NEUDAY GROUP
Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako,
da vam ni treba nobene gotovine takoj. — Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Cieve-landu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj— brez vsake obligacije.
W. F. HANN & som
15505 Euclid Avenue
Telefon MU 1-4200
(Nadaljevanje) . 'Kaj pa sanjariš^ fant?" se Zavzel oče. Ta hip pa je že •ii spregledal vzrok moje laži, ^ hudobil, me prijel za lase in 6 porinil čez rob, da sem se stalil po bregu.
Ce se boš lagal, boš res prišel Pekel!"
zadnje očetove besede sem J^^aj slišal, potem me je spet ^■^Jela grozna tesnoba. Nekaj sem tulil, dokler se mi solze posušile. Se dolgo pa me je i«alo po celem životu iu umiri-
ti se nikakor nisem mogel. Skozi zatekle oči sem videl, kako živina dviga glave in me vsa začudena opazuje. Poleg strahu me je pekla tudi laž, pri kateri me je oče zalotil. Ves siromašen, obupan in z utripajočim srcem sem čakal konca paše. Še preden 80 je začelo večeriti, sem začel goniti živino iz globače gori na rob, kjer sem jo pasel, dokler niso začele večerne sence legati na mračno dno Pekla.
Domov sem prišel ves objokan in ves pretresen. Oče se je smejal, toda mati je rekla;
"V Pekel pa ga ne goni več past, je še premlad in lahko dobi kak pristrah."
In res me v Pekel niso več silili past. Groza pred tem krajem pa me je še zmerom navdajala.
Nekega sobotnega večera, ko sta oče in mati sedela na hišnem pragu in strmela v jasno, dišečo vigredno noč, je mati vzdihnila;
"Oh, kako rada bi nesla jutri v cerkev solzice, pa jih nikjer več ni."
"Za solzice pa je letos že pozno. Ce jih v Peklu ni, jih nikjer več ni," je odgovoril oče čez nekaj časa.
Ob besedi Pekel me je spet streslo in komaj sem čakal, da smo vstali, zaklenili hišo in šli spat. Ponoči dolgo nisem mogel zaspati, ker mi je nepresta-
no silil ta strašni kraj pred oči. Nekje v globini srca pa mi je odmeval tudi materin vzdih o solzicah. Solzice in Pekel—kako čudne stvari so to. Solzice sem imel neznansko rad in sem za njimi pretaknil vse robovje okrog domačije. Le v Peklu nisem vedel zanje. '
Prihodnje jutro sem se zbudil zelo zgodaj. Med spanjem sem se menda znojil, ker sem bil še zjutraj malo rosen. Moje jutranje opravilo je bila paša. Vsako jutro so me morali buditi in metati iz postelje. Tisto jutro pa sem vstal in po prstih odšel iz hiše. Oče in mati sta še spala. Bila je nedelja.
Kakor omotičen sem obstal na dvorišču. Bil sem poln neke čudne, sladke dolžnosti, čeprav se tega nisem zavedal. Zunaj je
vstajalo pomladansko jutro. Oas je prehajal že v poletje. Za daljnim Pohorjem je žarela velika škrlatna zarja in vsak čas se je moralo prikazati sonce. Vrh Pece ga je že videl, ker je bil ves oblit s škrlatno barvo. Trata, drevje in grmovje je bilo obli-to z roso, ki se je le še bledikasto svetlikala in čakala, da jo skorajšnji sončni žarki napolnijo z biseri jutranjega zlata. Kopre-nasto ozračje je dihalo počasi, ko da bi narava vzdigovala veliko breme.
Nenadoma me je čudna sila dvignila z mesta, kjer sem stal in začel sem leteti čez polje proti Peklu. Dospel sem na rob Pekla in se zgrozil pred mračno jamo, videti pa je nisem hotel zato sem se z zaprtimi očmi spustil čez rob na dno Pekla, slu
teč tam doli ob skalah skrite solzice. Šele ko sem bil spodaj, sem odprl oči.
Našel sem cele šope dehtečih solzic in jim začel hlastno trgati. Pri tem si nisem upal ozreti nikamor drugam. Poln neke svete tesnobe sem slišal šumenje studenca in njegov grozovit odmev, ko je v jutranji tihoti bil še silnejši kakor po navadi. S polnim naročjem solzic sem se zagnal iz Pekla in v eni sapi bežal proti domu, kamor sem prihlačal prav v trenutku, ko je mati stopila na hišni prag.
Ta trenutek je daljno sonce poslalo svoj prvi sončni žarek na dvorišče in po njem se je razlila prelepa svetloba. Sredi te svetlobe je stala mati, prečudno lepa in vs« ožarjena, kakor pri-
kazen iz nebes. Planil sem prednjo s polnim naročjem cvetlic in ji zmagoslavno zaklical:
"Mati, mati . , . solzice . .
Topil sem se od same sreče iu neizmerne navdušenosti.
Materi obraz je pokril blažen smehljaj; presrečna je iztegnila roke za solzicami in jih nesla k licu. Preden pa je mogla vsrkati njih sveži, opojni vonj, so se njene oči zdrsnile in se povesile name.
"Kaj pa ti je, pobič, da se jo-češ. .
Moje oči so bile polne težkih solz zaradi premaganega strahu, ki pa jih v svojem zmagoslavju nisem čutil. Mati je spoznala mojo veliko žrtev ter me je rahlo ii. nežno pobožala po laseh.
(Konec)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOSl
12. junija 1950
DEŽELA, KJER NI SLIŠATI PETJA
(Nadaljevanje s 3. strani)
glasnem napevu kot da bi naznanjali smrt deželi in svetu. Nato sta se vrnili v sobo in sta znova začeli s plesom in tuljenjem, ki jiaj bi trajalo brez počitka 48 ur, do pogreba. To je bil dolg, enoglasen, enoličen, srce trgajoč napev. Nemogoče ga je bilo poslušati, ne da bi te prevzel občutek neubranljive telesne tesnobe: ta krik je stiskal grlo in segal v srce. Da ne bi izbruhnil v jok, sem se na hitro poslovil in ob prvem jutranjem svitu z Baronom (pisateljev pes, op. prev.) odšel.
¥
OdloČil sem se nekoliko po-, daljšati pot, da bi mogel iti skozi Gaglianello, ki ga dosedaj še nisem mogel obiskati.,
Na golem griču, ne visoko nad malarično reko, je velika gruča hiš. Tu živi 400 ljudi, brez potov, zdravnikov, babice, kara-binerjev in funkcionarjev kakršne koli baže, vendar tudi semkaj od časa do časa prihaja davčni iztirjevalec v svoji čepici z rdečimi začetnicami: D. I. Na svoje veliko presenečenje sem opazil, da so me pričakovali. Vedeli so da sem bU v Pantanu in so upali, da bom na povratku šel mimo. Na cesti so bili kmetje in ženske, da bi me lepo sprejeli. Najbolj nenavadne bolnike so ponesli pred vrata, da bi jih videl. Videti je bilo kot dvor čudežev. Kdo ve, koliko let že noben zdravnik ni bil tukaj. Zastarele bolezni, ki so se zdravile samo z zagovori, so se nakopičile v teh telesih in se čudovito razrasle kot gobe na gnilem lesu. Skoz vse dopoldne sem hodil po teh kolibah med okostenelimi malari-ki, med zlatimi žilami, rakastimi ranami, deleč vsaj nasvete, kajti receptov nisem mogel pisati, in pil vino gostoljuba. Za ves dan so me hoteli zadržati, toda moral sem se vrniti. Po-
spremili so me nekaj korakov in me prosili, naj še pridem. Morda če bom , mogel, pridem, sem jim rekel; toda tja se nisem nikdar več vrnil.
Razen Abrakadabre imajo mnoge najrazličnejše predmete s čudodelnimi močmi: kaba-listična in astrološka znamenja, podobe svetnikov. Malarije iz Viggiana, denar, volčje zobe, kosti, krastače in podobno. Popolna starinska orožar-nica. Bolj originalna so zdravljenja posameznih bolezni. — Otročje gliste zagovarjajo samo s-silo besedi. Pravijo:
na veliki ponedeljek na veliki torek na veliko sredo na veliki četrtek na veliki petek na veliko soboto v nedeljo ob Veliki noči vsak črv na zemljo pane.
Nato pa začno od zadaj:
na veliko soboto na veliki petek na veliki četrtek na veliko sredo na veliki torek na veliki ponedeljek na nedeljo ob Veliki noči vsak črv na zemljo pade.
Ta dvojni izrek, ki ga začno od začetka ali od konca, trikrat zaporedoma izgovorijo nad bolnikom. Zagovorjene gliste poginejo, otrok pa ozdravi.
Zlatenici pravijo tu "mavrična bolezen", ker zaradi nje spremeni človek barvo in je na njem kot v sončnem spektru najbolj opazna rumena barva. Kako zboliš za mavrično boleznijo? Mavrica hodi po nebu, na zemljo pa opira svoji nogi,, s katerima hodi sem in tja po deželi. Če se zgodi, da mavrični nogi pohodita obleke, ki se suše, bo tisti, ki jih bo oblekel zaradi zadobljenih sil dobil mavrično barvo in zbolel. Da bi
ozdravili zlatenico, morajo po-nesti bolnika ob zori na giič zunaj vasi. Na čelo mu morajo opreti nož s črnim držajem: najprej navpično, nato povprečno, v obliki neke vrste križa. Na isti način se dotikajo z nožem in delajo križe nad vsemi sklepi telesa; medtem pa pri vsakem križu izrekajo preprost zagovor.
Postopek ponove trikrat v treh zaporednih tednih, ne da bi izpustili kakšen sklep. Mavrica se umika, barva za barvo, in bolnikov obraz spet postane bel.
Zagovor proti šenu ne služi sam, ampak le skupaj s srebrom. Kmetje hranijo v hiši star tolar za to uporabo in nikdar nisem videl teh bolnikov, ki jih je precej, ne da bi opazil velik novec, ki ga pritiskajo na oteklo in rdeče kožo.
Imajo tudi zagovore, s katerimi spajajo kosti, proti zobo-bolom, bolečinam v trebuhu, glavi, zagovore, s katerimi prenesejo bolečine na koga drugega, na kako žival, rastlino ali predmet, ali se z njimi rešijo zlega pogleda in začaranj. Tu pa od zdravljenja neopazno pridemo k njegovim nasprotjem, do zagovorov, s katerimi bolezen ali smrt zadaš, ter na drugo tako važno vejo ljudske magije, kako prisiliš koga k ljubezni ali pa kako se je rešiš. Često sem bil opazovalec, še večkrat pa morda žrtev in predmet te poslednje umetnosti.
*
Na skrivnem sem nadaljeval z medecinsko prakso, zraven pa sem gledal, da nisem prišel v nasprotje z magično prakso. Tu, kjer so vsi odnosi med stvarmi le vplivi in čari, ima tudi medicina svojo moč samo zaradi svoje magične sile, čeprav ostane brezhibna in strogo znanstvena.
Kinin je izgubil vsako veljavo, ker pripada po mnenju kmetov neki malovredni, nerazumljivi in domišljavi znanosti. Mnogo avtoritete je bilo treba, da sem jim ga vsilil in ker so ga neradi jemali, je slabo deloval. Rajši sem ga nadomeščal z novimi zdravili, ki so bila močnejša že sama po sebi in imela tudi večji vpliv, tako na primer: atebrin in plazmohin, ki sta mi čudovito služila, ker sta skupno delovala i kot kemični snovi i kot magični vplivi.
¥
Ko sem prenehal s kininom, so kmetje jemali vsa zdravila z zaupanjem; samo bilo jih ni, ali so bila predraga; ali pa so služila običajnemu izkoriščanju s strani zdravnikov in lekarnarjev. V starih prašnih lekarnah teh krajev, kjer sploh so, nikdar ne veš, če je bilo zdravilo napravljeno po receptu ali če ni v najboljšem slučaju mešanica neučinkovitih praškov. Vedno je torej bolje poseči po dragih specialitetah; saj še tako stvar ni šla brez sitnosti. Parroccolu je obolel sin, imel je hud prisad; tvori so tu sfedi mnogih živali precej pogosti; veliko slučajev sem videl. Proti večeru sem ga obiskal. Moja mala zaloga seruma je pošla. V vasi ga ni bilo. Rekel sem materi, naj ne izgublja časa in naj gre po bližnjicah v Sant Arcangello iskat serum v lekarno. — Imaš denar — sem jo vprašal. Trideset hr imam. Prav sedaj so mi plačali karabinerji za pranje. Vedel sem, da stane ena steklenička 8.75; denarja je bilo to rej dovolj —< tri vzemi, da bomo brez skrbi. — Prisad j e huda bolezen, ki jo ozdravi le serum, ki ga ne štedimo. Bil je večer: Parroccolla se ni upala na pot ponoči, — Na stezi so duhovi, ki me ne bodo pustili iti. — Toda vseeno j e odšla precej pred zoro in s svojimi zavaljenimi nogami je znala te-
STAKICH FURNITURE CO.
Quality at a Price
Easy Terms
IVanhoe 1-8288—Jamei D. Stakich—16305 Waterloo Road



a#
NOVO POSLOPJE HRVATSKEGA NARODNEGA DOMA V COLLINWOODU
TOM RESKOVAC. predsednik
DAN STAKICH. tajnik
Pred nedavnim so Hrvatje in člani hrvatskih društev V Collinwoodu dosegli svoj dolgo, zaieljeni cilj, da si zgrade lasten, nov in moderen narodni dom, kjer bodo gojili svoje kulturne in društvene aktivnosti. Zgornja slika predstavlja to novo poslopje.
Krasna stavba, v kateri se nahaja lep avditorij, društvene dvorane za seje in gostilna, se nahaja na 15719 Waterloo Rd., ter se naziva Croatian Liberty Home.
Gradbeno delo tega poslopje je bilo pod vodstvom hrvatskega gradbenega podjeta, Stakich Construction Co., katerega vodi sin poznane Stakicheve družine.
Predsednik direktorija Hrvatskega narodnega doma je Tom Reskovac, tajnik pa Dan Stakich, oba dobra poznana v naselbini, kjer se ie veliko let udejstvujeta v Javnem življenju.
či z naglico skrbeče matere. Deset kilometrov tja, deset nazaj; zjutraj je bila doma. Toda le dve steklenički je imela. Osupnil sem, ona pa mi je povedala, da jo je lekarnar vprašal, koliko denarja ima. — Trideset lir. — Torej moreš vzeti dve steklenički. Znaš brati? Po 15 lir so. Na njih je napisano. Napisano je bilo 8.75. Takih sredstev se poslužuje fevdalna pravica jare gospode v teh krajih. Na srečo sta bili dve steklenički dovolj.
Parroccolla je bila zelo revna; ničesar ni imela razen svoje velike postelje in svoj ubogi čar. Morala bi imeti zastonj zdravnika in zdravila, morala bi biti na seznamu revežev. Ta seznam je bil sicer narejen, a skrit v nekem predalu na občini. Toda v tej deželi splošne in popolne revščine je bU zelo kratek: mogoče štiri ali pet imen. Z najrazličnejšimi pretvezami nikomur niso priznali, da je revež. Kdo bi sicer mogel plačati dolžni prispevek zdravnikom in lekarnarjem, samim nekontroliranim avtorjem seznama.
Tudi to je bila ena izmed starodavnih neizogibnih krivic, ki jih je običaj uzakonil.
NAPRODAJ
JE 1940 DODGE AVTO; T)VOJA VRATA, ČRNE BARVE. Za podrobnosti pokličite
RE 1-6654
OPERATORICA ZA LEPOTILNI PARLOR DOBI DOBRO SLUŽBO
5 dni v tednu.
Dobra plača. Za podrobnosti pokličite UT 1-1932
TELICA NAPRODAJ
Proda se eno leto staro telico, dobre pasme za rejo. Vpraša se pri
Mrs. George Krainčič
EDDY RD., WILLOUGHBY, O.
ŽENSKA DOBI DELO
po 8 ur na dan skozi celi teden, čiščenje hiše, pranje in splošna hišna opravila pri dobri družini. Katero veseli, naj se glasi pri
MOLLY'S BAR
7508 ST. CLAIR AVE.
Plača po dogovoru
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 East 74th S*__EN 1-4371
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop. P. O. Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
AUGUST F. SVETEK
POGREBNI ZAVOD (Ust. 1921)
478 EAST 152nd ST.	IVanhoe 1-2016,
Bolniški voz na razpolago — Javni notar
USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 ST. CLAIR AVENUE
A. GRDINA & SINOVI
Pogrebni zavodi: 1053 E. 62nd Si
WP 1 OnQQ
17010 Lake Shore Blvd.
KE 1-5890
ZAPADNA SLOVANSKA ZVEZA
je bila ustanovljena 5. julija 1908 na demokratični podlagi. Od leta do leta lepo napreduje ter že veliko let plačuje vse posmrtnine in dividende svojim članom samo z obrestmi, ki jih zasluži od investicij njenega premoženja. Zato še ni bila prisiljena zvišati lestvice za novopristople člane. V zadnjih treh letih je plačala po $6 dividende svojim članom za vsak tisoč dolarjev posmrtnine ali "endowment' zavarovalnine. Enako vsoto bodo tudi letos prejeli člani, ki niso se dopolnili starost 70 let. Člani, ki so dopolnili starost 70 let, bodo P® letos prejeli po $18 dividende za vsak $1,000 zavarovalnine, kajti solventnost ZSE je 137.71%. Umrljivost v članstvu je samo 46.82% in obresti pa zasluži po 4.58% za vsakih $100 premoženja.
Vse rojake in rojakinje se prijazno vabi za vstop v to nad-solventno domačo organizacijo. Za vsa pojasnila se obrnite na MRS. JOHANNA V. MERVAR, 7801 WADE PARK AVE., E% 1-0069; Mrs. Antonia Tomle, 14823 Sylvia Ave., PO 1-3549, ki ste predsednici clevelandskih društev, ali pa direktno na gl. tajnik® Anthony Jersin, 4676 Washington St., Denver 16, Colo.
Pristopnina je prosta in provizija za novopridobljene člane P3 od $5 do $10 za vsakih $1,000 novo vpisane zavarovalnine-Pristopite z vašo celo družino še danes!
Različne vrste zavarovalnine do $1,000 za otroke. V odraslem oddelku se zavaruje od 18. do 60. leta, po starosti, za $250 do $5,000. Izdajajo se različni certifikati kot: Celo-življenjski, 20-letno plačljivi in 20-letno "endowment." Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera vsako leto raste. Poleg smrtnine, ako želite, se lahko zavarujete tudi za bolniško podporo, kakor tudi za razne operacije in poškodbe.
Mesečni prispevki (asesmenti) so urejeni po American Experience tabeli.
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE. Tel. HE 1-4148
CLEVELAND 3, OHIO
POŠILJAMO:
Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsak® pošiljatev je zajamčena.
PRODAJAMO:
Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cen®"' Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonske družbe.
American Express travel čeke in denarne nakaznic® za uporabo v naših džavah. Jugoslovanski denar in znamke. ^
Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če žel>-te, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama.
PREVZEMAMO;
Zavitke od rojakov in jih točno odpremljamo na naslovnik*' SPREJEMAMO:
Naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor luo' za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS za Jugoslavijo, Avstrijo. Italijo, Nemčijo in druge države.
POMAGAMO:
Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikoW' SODELUJEMO:
Pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi begunskih zadev. OPRAVLJAMO:
NOTARSKE posle.
Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna druga naročila potom naše tvrdke.
Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano trvdko
A. KOLLANDER
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik