Leto VIII, *t. 180 Ljubljana, sobota 13. avgusta 1927 Cena 3 Oin c i*mi» ob «. Kjutraj. = Stane mesečno Din «5*—; ta ino> zemstvo Din 40-— neobvezno. Uglasi po tarilu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon St. 207* in 2804, ponoči tudi it. 2034- Rokoplsi se no vpaiajo. Dnevnik za g< 1V--1 • ins&voi prosveto in politiko UmvnlttV.: Ljubljana, freftcrnora »t. 54. — Telefon it. >036. loseratni oddelek: Ljubljana, PreSei-nora aBca »t 4- — Telefon 8t 145» Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račaa pri postnem £eic. zavodu t L)ob-fana it 11.842 - Praha Salo Wien,Nr. 105.341. Ljubljana, 12. avgusta. Po ujedinjenju .ie bila postavljena na dnevni red likvidacija predvojnih strank. Dasi je nova državna zajednica zahtevala novih smernic, vendar stare stranke niso — če izvzamemo demokrate — pokazale volje, da to upoštevajo. Doživeli smo v tem oziru naravnost reakcijo. Ideja velikih strankarskih preorijen-tacij pa se s tem seveda ni dala trajno odpraviti. Vračala se je in danes je zopet na dnevnem redu. Nekaj časa se je radikalna stranka poskušala povzpeti. sama do večine. Ako ji to ni uspelo in ako je ta misel definitivno pokopana, so tega pač v veliki meri krive razmere v tej stranki sami, ki ni znala med Slovenci in Hrvati najti pravili ljudi, s korupcijo in klikarstvom pa je tudi med Srbi ogromno izgubila. Druga ideja v tej smeri je bila ustanovitev velike na-ciionalne stranke iz najboljših elementov med demokrati in radikali. »Radikalno demokracijo® je še v zadnjih mesecih življenja forsiral pokojni Pašič kot braniteljico parlamentarizma. Nato se ie pojavila ideja «četrte stranke«, ki pa jo je nespretnost g. Vukičeviča že v kali zamorila. Struje v narodu se ne dajo podrediti pravilom. Danes stojimo pred zanimivim dejstvom, da so na vidiku konture dveh velikih taborov, drugačnih kakor se ie pričakovalo. Nastale so same in proti volji vladajočih. Zato pa so tem jačje. Signal je dal g. Vukičevič. ki se je čutil slabega in je začel iskati pomoči. Moral je pogledati preko Drine, kajti v starih krajih Srbije ni nikomur več im-poniral. Po brezuspešnih poskusih, da stvori nekak hrvatski blok, mu je pogled obstal na SLS. Nič ga ni motilo, da ie še par tednov poprej izražal svoje ogorčenje proti tej predstavnici vatikanske politike in proti njenim metodam. Povabil jih je in našel odziv, ker je bila SLS ravno v hudi notranji krizi radi svoje taktike in je prejemala od rimske kurije navodila za spremembo svoje politike v Jugoslaviji. Tako je nastala fronta reakcije, ki sanja o gosposki zbornici in o odpravi proporca iz volilnega reda. Navzgor je uslužna, navzdol kaže kundak. Likvidacija socialne politike, popoln umik v agrarnem vprašanju, centralistični biro-kratizem, tajna zunanja politika — to 90 glavni znaki te konservativne koncepcije. Parlament se potiska z omalo-važenjem ob stran, odgovornost vlade in visokega uradništva napram Narodni skupščini se izigrava. Na obzorju se pojavlja zopet vladavina, kakršne smo imeli pred pol stoletjem. Vatikan je take razmere od nekdaj blagoslavljal. G. Vukičevič bi rad podedoval kar celo radikalno stranko, iztisnil pa seveda iz nje vse stare radikale, tako da bi ostal okrog njega konglomerat koniunkturistov, ki so pokopali nekdanjo slavo in čast radikalne stranke. Priključil bi si še našo SLS, ki naj postane katoliška filijalka srbskega radi-kalstva. Ne radikalstva, kakor si ga je zamislil veliki Svetozar Markovič. ampak radikalstva epigonov. ki mislijo, da sta država in vlada radi njih, in ki jim ni nič sveto, kar se more izkoristiti za žep in porodico. Slična je v bistvu SLS, ki že dve leti dela na tem, da se oprosti socijalno naprednejših elementov in se umika v stari pristni klerikalizem. ki ga najdeš danes samo še v nekaterih alpskih pogorjih. Da je tej stranki parlament nadležen in da raje dela preko drugačnih faktorjev, nam je dobro znano še iz Avstrije. Zgodovina se ponavlja: kakor so konservativci iz Slovenije sedeli v taboru nemškega plemstva in dunajskih klerikalnih krogov, tako se sedaj SLS združuje z reakcijo med Srbi. Proti temu se je takoj in to brez vsake umetne akcije začel ustvarjati blok demokracije. Sam od sebe prihaja in dogodki mu krčijo pot. Skupna opasnost ter skrb za parlamentarizem in demokratske pridobitve ga združujejo vedno tesneje. Brez posebnih paktov že obsega predvsem vse demokrate v državi, ki bodo v prihodnji skupščini imeli okoli 120 poslancev. Dogodki zadnjih dni pa pričajo, da se temu bloku približuje tudi iz starega radikalizma vse ono, kar še živi v tradicijah prvotne radikalne stranke. Tako se ustvarja sila, preko katere ne bo mogel nihče. Svobodomiselna in demokratska misel je v Jugoslaviji in zlasti tudi v Srbstvu pregloboko vkoreninjena, da bi jo mogel udu-šiti val reakcije, pa naj ga tudi ojačijo rimski eksponenti, ki bi hoteli nad ne-borbenim pravoslavjem razviti nekako varuštvo. Stara napaka vseh srbijanskih političnih voditeljev je, da so pripravljeni radi vladne moči sklepati pakte s komurkoli in za vsako ceno, samo da se vzdrže na krmilu. Tako napako je storil tudi g. Vukičevič, ki danes s toliko vnemo vprega ves vladni aparat v korist klerikalizma. Taka politika bo, ako bo treba, jutri pristala tudi na najbolj ponižujoč konkordat. samo da dobi par glasov več. In pojutrišnjem bi izročila jezuitom celo šolstvo. Nam se to zdi iz- Kritični odnošaji v vladi Radi kandidature dr. Spaha v Novem Pazarju. — Grožnje ra dikalnih ministrov. — Ogorčenje davidovičevcev. —- «To je najslabša vlada, kar smo jih imeli v Jugoslaviji« pravi Davidovič dnevi izročil ministrskemu predsedniku svojo ostavko, solidarizirali vsi ostali radikalski ministri ... Vaš poročevalec je imel priliko, da se je razgovarjal z g. Ljubom Davido-vičem ter ga opozoril na stališče in iz- Beograd, 12. avgusta, p. Spor, ki je izbruhnil na eni strani v Demokratski zajednici na drugi strani pa v vladni koaliciji radi kandidature ministra trgovine dr. Spaha v raško-zvečanskem okrožju, se je tekom današnjega dne znova poostril. Vse kaže na to, da ta spor ne bo ostal brez težjih posledic za vladno koalicijo, ki je radi večnih nesoglasij že itak do skrajnosti razmajana. Zahteva radikalskih ministrov, naj doktor Spaho opusti svojo kandidaturo, je izzvala ne le v vrstah muslimanov, marveč tudi v vrstah davidovičevcev veliko ogorčenje. Davidovičevci naglašajo, da bi značilo to vmešavanje radikalov, odnosno vlade v interne zadeve Demokratske zajednice. V zelo mučnem položaju so demokratski ministri, ki so sedaj prišli med dva ognja. Na eni strani pritiskajo na njih njihovi radikalski kolegi, češ da znači kandidatura dr. Spahe nelojalnost napram radikalnim ministrom in zahtevajo od njih, da to kandidaturo za vsako ceno preprečijo, na drugi pa vztrajajo davidovičevci na tem, da demokratski ministri kot predstavniki Demokratske zajednice v vladi pouče radikale, da Demokratska zajednica ne bo trpela, da bi ji radikali diktirali kandidature. Posebno obeležje dobiva ta spor zlasti še tudi po dejstvu, da je zunanji minister dr. Marinkovič tudi osebno proti kandidaturi dr. Spaha. Muslimani pretijo, da bi mogel ta spor dovesti ne le do razpada vladne koalicije, marveč tudi do razpada Demokratske zajednice. Na obeh straneh so se vršila tekom današnjega dne dolgotrajna posvetovanja, ki pa niso dovedla do nikakega rezultata. Na eni kakor na drugi strani se pojavlja vedno večji odpor proti zahtevam nasprotne stranke. Aktivni radikalni minister je danes izjavil Vašemu dopisniku, da radikalski del vlade z gospodom Vukičevičem na čelu v nobenem slučaju ne bo pristal na kandidaturo dr. Spaha v Novem Pazarju, ker bi to značilo «oživotvorenje džemijeta«, s čemer bi bil Jpdi uspeh kandidature ministra ver Cfcradoviča resno ogrožen. Minister je naglasil, da bo radikalski del vlade stavil demokratskim ministrom zahtevo, naj prisilijo dr. Spaha na to, da umakne svojo kandidaturo, v nasprotnem slučaju, da je kriza vlade neizbežna, ker da se bodo z ministrom ver Obradovičem, ki je že pred tremi jave radikalov. G. Davidovič je naglasil, da dr. Spahova kandidatura radikalov prav nič ne briga, ker je to popolnoma interna zadeva Demokratske zajednice. Kar pa se tiče radikalskih groženj s krizo vlade, je g. Davidovič ironično pripomnil, da nima on prav nič proti temu, če vzame to vlado vrag, ker tako slabe koalicije kot je sedanja* v Jugoslaviji sploh še nismo imeli. Z velikim zanimanjem se pričakuje v vseh političnih krogih nedeljski shod Demokratske zajednice v Banja Luki, na katerem bosta govorila g. Davidovič in dr. Spaho. G. Davidovič ie v razgovoru z Vašim poročevalcem povdaril, da bo na tem shodu obširneje razgalil vladni volilni teror. Naglasil je, da prejema izvršni odbor njegove stranke dan za dnem nova poročila o nečuve-nem nasilju policijskih oblasti. Kot primer je navedel brzojavko okrožne organizacije iz Bihača, ki poroča, da so pristaši radikalov včeraj ubili na shodu v Zborištu demokratskega kandidata Jovanoviča. G. Vukičeviču so postala tla spričo takih razmer v Beogradu očividno zelo vroča. Danes zjutraj se je nenadoma odpeljal v Požarevac, odkoder se je vrnil šele ob 21. zvečer. Iz njegove okolice se doznava. da je šel reševat vladnega kandidata v Požarevacu, kjer kandidira vlada Stojadina Pavloviča, pašičevci pa Ljubo Stojadinoviča-Sege-dinca. Sedaj pa so se razcepili tudi še vladni radikali in se je pojavila tretja radikalska kandidatna lista. Pašičevci izjavljajo, da so na dogodkih v vladni koaliciji, ki so le dokaz slabosti g. Vukičeviča, popolnoma deS-interesiranl. Izvršni odbor radikalne stranke je imel danes popoldne pod predsedstvom Ace Stanojeviča daljšo sejo, na kateri so pripravljali materija! - za sejo ožjega glavnega odbora, ki se bo vršila bržkone 17. t. m. Iz njihovih vrst se naglaša, da hočejo počakati, da bodo vložene vse kandidatne liste in da bodo šele-na to odločno nastopili proti vladi ter izključili iz stranke vse njene kandidate. Bfeiski pakt zopet v ozadiu Intrige se niso obnesle in vlaJa je še v mučnejšem položaju. — Dognano je le, da kujeta gg. Vukičevic in Korošec reakcijonar- ne načrte Beograd, 12. avgusta, p. Včerajšnja senzacija z blejskim paktom je že na pol pozabljena. V kolikor se je poskušalo zlorabiti kraljevo ime, je z deman-tijem vlade označeno kot izmišljotina. Poskus, da se pakt predstavi ne kot osebni posel gg. Vukičeviča in Korošca, temveč kot sporazum med Korošcem, odnosno SLS in radikalno stranko, je bil takoj zatrt z energično izjavo Ace Stanojeviča. Sinočna «Reč» je potipala tudi še demokratske ministre, izražajoč sumnjo, da je morda dr. Marinkovič obveščen o vsebini pakta. Minister Marinkovič je to energično zanikal, češ: «Me-ni ni o tej stvari absolutno nič znano. Gre le za sporazum med obema gospodoma, ki sta ga sklenila. Pokazalo se je, da je tisti, ki je mislil s senzacijo v «-Folitiki» ojačiti položaj g. Vukičeviča, dosegel ravno nasprotno. Kar se tiče navedb o vsebini pakta, se jih smatra v glavnem za točne. One so tudi v skladu s tem, kar je dosedaj javno govoril g. Korošec, ki je proglasil, da bo zvezan z Vukičevičem «v sreči in nesreči«: SLS se je obvezala, da bo po volitvah tvorila sestavni del Vukičevi-čeve reakcijonarne radikalske skupine. Ravno tako je sigurno, kar tudi sledi iz Koroščevih govorov, da je SLS pristala na uvedbo posebne gosposke zbornice, ki naj bi bila deloma imenovana, deloma pa bi se sestavljala po nekerfr kompliciranem volilnem redu. Interesantno je, da se baš plemensko najšovinistič-nejši deli radikalov ogrevajo za «gor-nij dom», iz katerega bi radi napravili novo obrambno pozicijo svoje hegemo- daja nad državno idejo Jugoslavije. S tako politiko bo moral blok demokracije enkrat za vselej pomesti. Mi verujemo v zdravo moč svobodoljubnega Srbstva in v njegov smisel za državo in njeno notranjo obrambo. Verujemo tudi v Hrvatstvo, ki se še nikdar ni dalo preplaviti od klerikalizma. verujemo pa ravno tako v svobodoljubne elemente Slovenije, da skupno obračunamo z blokom reakcije, ki hoče sedaj z otvoritvijo novih ustavnih bojev preprečiti gospodarsko in socijalno sanacijo države. katera je gotovim užitkarjem današnjega stanja tako po godu. tiije, ki je vsled zbliževanja demokratskih elementov ogrožena. Kot avtentično se mora smatrati tudi to, da se je doktor Korošec obvezal, da pri event. spremembi ustave, ki bi bila potrebna za uvedbo gosposke zbornice, ne bo postavljal vprašanja zakonodajne avtonomije in tudi ne združitve obeh slovenskih oblasti v eno. Podrobnosti, ki prihajajo o blejskem paktu na dan, so vladi skrajno mučne, ker avtomatično jačajo odpor proti reakciji ter združujejo demokratične elemente z levice in desnice. Odličen član Demokratske stranke je danes vašemu dopisniku na vprašanje, kaj sodi o politični situaciji, odgovoril: »Prav zadovoljen sem. Gg. Vukičevič in Korošec sta naša najbollša zaveznika, S tem. da odkrivata svoje reakcijonarne nakane, podpirata na vso moč združitev vseh demokratov v državi. Trdno sem uver. jen, da bo narod 11. septembra po svoji ogromni večini strmoglavil i srbskega i slovenskega »herrenhauslerja« in da dobimo parlament, v katerem bo mogoče pričeti z resno konsolidacijo.« Zagreb, 12. avgusta, n. Povodom senzacionalnih odkritij beograjske »Politike« o vsebini blejskega pakta se je obrnil poročevalec zagrebških »Novosti« na dr. Korošca in ga prosil za izjavo. G. Korošec, ki se je pravkar vračal s katoliškega tabora na Oljski gori pri Celju, je bil zelo slabe volje in je kategorično odklonil vsako izjavo. Izgleda, da je g. Korošec dobil migljaj iz Beograda, naj ne posnema Radičeve brbljavosti in naj bo v svojih izjavah nekoliko bolj previden, k*akor je bil na svojih zadnjih shodih. Lista SDS za občinske volitve ▼ Zagrebu Zagreb, 12. avgusta, n. Danes je bila iu ročen a kandidatna lista SDS kot prva ra cbčinske volitve v Zagrebu. Kongres UJNŽB v Subotici Subotica, 12. avgusta, n. Za kongres UJNŽB. ki se vrši dne 13., 14. in 15. t. m. v Subotici je prijavljenih že doslej nad 3000 udeležencev. Kongresa se udeleži ov;n no tudi prometni minister general Mi!o-"pv, Ijevič. Program jesenskega zasedanja v Ženevi Važni mednarodni problemi zopet izločeni. — Borba za nestalne sedeže v Svetu Društva narodov Ženeva, 12. avgusta d. Dnevni red jesenskega zasedanja Društva narodov ne vsebuje posebno važnih problemov. Tudi tokrat ostanejo nerešena vsa važnejša vprašanja mednarodne politike, o katerih se bo razpravljalo resnično le v razgovorih med poedinimi zunanjimi ministri. Zato se pripisuje glavni pomen jesenskega zasedanja predvsem tem sestankom. Vprašanje odprave vojaške kontrole tudi tokrat ne bo rešeno, ker je zato potreben predhoden sklep konference veleposlanikov, ki tnora svoj sklep oficijelno sporočiti Društvu narodov. To pa se doslej še ni zgodilo, četudi je Nemčija poslala Društvu narodov tozadevno noto že o priliki spomladanskega zasedanja. Najvažnejše vprašanje jesenskega zasedanja je zasedba nestalnih mest v Svetu Društva narodov. Od treh prostih mest je eno določeno za južno Ameriko in ga bo bržkone zasedla Kuba. Ostala dva sedeža pripadeta evropskim državam. Češkoslovaška definitivno izpade iz Sveta Društva narodov. Mesto nje pride bržkone Finska kot zastopnica baltskih držav. Mala antanta je zastopana po Rumuniji. Za sedeže v Svetu Društva narodov se potegujeta tudi Grčija in Kanada. Glede zadnje še ni določeno, ali pride v poštev kot ameriška ali kot evropska država. Velika važnost se pripisuje tudi poročilu komisije za razorožitev, ki ie spričo neuspeha ženevske razorožitvene konference še najpomembnejša. Izmed važnejših mednarodnih političnih vprašanj je na dnevnem redu angleška spomenica glede Kitajske. Poleg tega bo Društvo narodov na tem zasedanju zavzelo svoje stališče do držav, ki ne plačujejo nikakih prispevkov. Na dnevnem redu je tudi vprašanje izstopa Brazilije in ponovnega sprejema Argentine. Tudi vprašanje članstva Španije se bo tokrat definitivno rešilo. Beograd. 12. avgusta d. Ker se bo na jesenskem zasedanju Društva narodov med drugim razpravljalo tudi o vprašanju madžarskih optantov v Rumuniji in je to vprašanje važno za vse države Male antante, Se bo vršil pred zasedanjem Društva narodov sestanek zunanjih ministrov Male antante v Švici. Na tem sestanku se bo sklepalo o enotnem postopanju o vseh zadevah, tičočih se držav Male antante. Stalin ne zaupa opoziciji Posledice formalne kapitulacije Trockega in tovarišev, spodarski položaj sovjetske Rusije Go- Moskva, 12. avgusta, d. Kljub dejstvu, da je moral Trockij formalno kapitulirati, je v moralnem oziru vendarle ostal zmagovalec. Ne glede na to pa je rezultat seje plenuma centralnega odbora kominstič. stranke zelo ojačal stališče Stalina, ki je postal tako naslednik Ljenina. Napetost je v sovjetski notranji politiki formalno s kapitulacijo Trockega, ki je v svoji izjavi priznal sistem ene stranke, znatno popustila. Ni pa se odpovedal kritike strankinega vodstva in principa akcije v okrilju stranke same. Stalin in nje. gova okolica slutita že danes, da s kapitulacijo Trockega le niso odstranjene vse težave. Resolucija plenuma izrevno naglaša, da opoziciji ni zaupati. Trockij je le pod pritiskom grožnje izključitve žrtvoval več svojih idej. Plenum je zato opoziciji izrekel grajo in izraža upanje, da je s tem zopet vzpostavljen red in mir v stranki. Ce pa bi opozicija kakorkoli kršila strankin statut, kakor ga tolmači večina, grozi Stalin z iz ključitvijo celokupne opozicije. Trockij bo torej ostal Se nadalje šef odbora za koncesije, Kamenjev in Rakovski pa se povrneta kot poslanika v Rim, odnosno Pariz. Plenum centralnega odbora in centralne komisije komunistične stranke je sprejel po referatu Rvkova o gospodarskem položaju resolucijo, v kateri ugotavlja, da prekinitev trgovinskih odnošajev z Anglijo za sovjetsko gospodarstvo ni rodilo nikakih škodljivih posledic. Gospodarski razvoj sovjetske unije normalno napreduje in se kažejo uspehi v trgovinski bilanci, ki izkazuje v prvih osmih mesecih 102 milijona aktiv. Poostritev mezdnega gibanja na Madžarskem Stavke se vedno bolj širijo tako v Budimpešti kakor v provinci Bud'mpešta. 12. avgusta s. Stavkovno gibanje v kovinski industriji se vedno bolj širi. Danes je prenehalo z delom 2500 delavcev v tvornici vagonov Oanz. ker jim je ravnateljstvo tvornice mesto povišanja mezd stavilo predlog, naj se delovni čas zviša od 8 na 10 ur hi naj se potem na tej podlagi prično pogajanja za povišanje mezd. Tudi delavci delniške družbe tvornice orožja so stopili v stavko, ker so bile odbite njihove zahteve po 35odstotnem povišanju mezd. Tako se je povišalo število stavkujočih na 15.000. 3500 izprtih delavcev združenih tvornic žarnic v Cscpelu je odklonilo predlog ravnateljstva, naj zopet prično delo pod starimi pogoji. V teh tvornicah traja stavka že tri tedne. Pogajanja, ki se vršijo, nimajo mnogo izgleda na uspeh. Tudi v provinci se stavkovno gibanje širi. V Gy5ru je danes 600 gradbenih delavcev pričelo stavkati. Tudi elektromonterji mestnega obrežnega kopališča v Budimpešti, ki se sedaj gradi, so danes prenehali z delom. To kopališče bi se moralo otvoriti 19. avgusta. Podaljšanje agonije Sacca in Vanzettija Priziv na najvišje sodišče. — Pretilna pisma Coolidgeu, Fuller -ju in sodniku Tayeyu. — Sacco težko obolel. — Ostre mere proti tujim delavcem. — Papež simpatizira z obsojencema, dočim bi ju naši klerikalci najrajše že justilicirali! Boston, 12. avgusta ,be.) Saccu in Van-zettiju je bi! dovoljen priziv na najvišje sodišče, ki bo sklepalo o pritožbi v ponedeljek ali v torek. Predsednik Coolidge je prejel anonimno pismo, v katerem se mu grozi s smrtjo. Bnako se glaseča pisma sta prejela tudi guverner Fuller in sodnik Tayer. Neki anarhist grozi celo z bacili kolere. Newyork, 12. avgusta d. Za- torek dopoldne je sklicana seja vrhovnega sodišča države Massachusett k plenarni seji, da razpravlja o obnovi procesa Sacco in Vanzetti. Po 'ameriških zakonih je za časa sodnih počitnic mogoč apel na vsakega posameznega sodnika, ki lahko v slučaju potrebe skliče plenarno sejo senata. Zato so se branilci Sacca in Vanzettija obrnili na sodnika Sanbersona, ki je pristal na sklicanje sodišča. Istočasno z izjavo guvernerja Fullerja, v kateri je pristal na odgoditev justifikacije, je bilo objavljeno tudi izvedeniško mnenje člana vrhovnega zveznega sodišča sodnika Hohnesa v VVshangtonu in člana vrhovnega sodišča države Massachusett in Sander-sona. Oba sta izjavila, da se določbe zakona Habeas corpus ne morejo uporabiti v slučaju Sacca in Vanzettija in sta se za*o izjavila tudi proti odgoditvi justifikacije. Branilci obeh obsojencev izražajo bojazen, da Sacco ne bo več učakal 22. avgusta, ker je zaradi svoje gladovne stavke zelo oslabel in težko obolel. Sacco stavka že 27. dan. Pri njem so se pojavili težki želodčni krči. Med 39. aretiranci, ki so bili prijeti o priliki demonstracij pred palačo guvernerja Fullerja, je tudi mnogo umetnikov in pisateljev. Newyork. 12. avgusta (lo.) Kakor poroča »World«, namerava vlada izdati proti tujim agitatorjem najstrožje mere. Državni urad dela je izgnal iz Zedinjenih držav na tisoče tujih delavcev, vendar je v Ameriki še nekaj stotin oseb. katerih prisotnost je nezaželjena. Velika podjetja bodo morala predložiti oblastim natančen izkaz svo- jih uslužbencev. Ravno tako bodo morale vojaške pomorske oblasti poročati o ljudeh, ki se ponujajo v pomorsko službo. Te stroge odredbe so v zvezi z zadnjimi nemiri. Tudi izselitveni predpisi v Zedinjene države bodo znatno poostreni. Tajnik delovnega urada Daviš namerava revidirati vse zaposlene osebe, da se dožene upravičenost njihovega bivanja na ameriškem ozemlju. Splošno se pričakuje, da bo imela ta odredba za posledice številne deporta-cije. Pariz, 12. avgusta o. Tukašnji agenciji »Radio« poročajo iz Rima, da se tudi papež Pij XI. živo zanima za usodo Sacca in Vanzettija. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je papež sporočil washingtonski vladi potom svojega državnega tajništva svoje mnenje glede te afere. Postavil se le pri tem na človečansko stališče, naglašajoč. da sta oba obsojenca zaslužila pomilostitev že zato. ker se je izvršitev smrtne obsodbe odlagala že sedem let in sta v tem času že dovolj pretrpela. Pariz, 12. avgusta (pa.) Sestra Vanzettija odpotuje v Ameriko 13. avgusta. Prazne madžarske nade Budimpešta. 12. avgusta, s. Grof Albert Apponvi izjavlja v , da bo po dosedanjih dispozicijah on zastopal Madžarsko na jesenskem zasedanju Društva narodov. O akciji Rothermerea ni nikoli pričakoval takojšnjega uspeha, najmanj v smeri, da bodo države Male antante takoj opustile svoje ostro stališče. Akcija bi mogla le doprinesti k temu, da se evropsko javno mnenje prepriča o nevzdržnosti trianonske mirovne pogodbe. Vladna kriza v Grčiji Atene, 12. avgusta, (be.) Današnji J*>t• poročajo, da so socijalisti izstopili iz vla« de. Predsednik republike je zaradi vladr v krize, ki je nastala vsled tegi izstopa, pre« krnil svoj dopust in se danes vrnil v Ater.e. Atene, 12. avgusta, (pa.) Zaradi nesoglas« ja med notranjim ministrom v finančnem vprašanju je izbruhnila ministrska kriza. Vedno znova Anschlnss VSdi se jasno, da imajo v nemškem nacionalističnem tabora načrt, sprožiti vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo ob vsaki primerni ali neprimerni priliki. Razvidi se, da je to njihova metoda; s tem hočejo prvič med svojimi sorojaki propagando za združitev stopnjevati do najvišje mere. tako da bi vse prevarala fiksna ideja, da bo življenje potekalo drugače, vse boljše in lažje, ako se obe nemški državi združita. Prav tako, ah še bolj je ta metoda preračunana na inozemstvo; zakaj Evropi, oso-bito pa javnosti v zmagovitih državah, je treba sugerirati prepričanje, da je v Nemčiji in v Avstriji stremljenje po združitvi tako splošno in močno, da se mu je nevarno upirati še nadalje. Precej tega namena je že doseženega. Evropa reagira zelo hitro in smatra gibanje za združitev za zelo močno, prav gotovo za močnejše nego je v resnici. Dunajski kravali so vzbudili sirom Evrope nenavadno veliko pozornost in avtomatično sprožili zopet razprave o gibanju za priključitev; celo vodilne državniške osebnosti so smatrale za potrebno ali umestno, da se javno in ofknjeino izrazijo o zadevi, kakor priča n. pr. govor Mussolinijev. Kar se tiče vnanjih držav, je gotovo, da so vse srednjeevropske države, sosede Nemčije hi Avstrije, proti priključitvi. Prav tako odločno sta proti njej Italija in Francija; edino v Angliji bi se morda dala doseči kaka za Nemce ugodnejša solucija, pa še tu stvar po zadnjem angleško-francoskem sporazumu ni tako enostavna. Diplomatsko se tedaj prikljuotveno gibanje še davno ne more imenovati zrelo. Iz dobro poučene strani se zatrjuje, da se tudi v Nemčiji oficijelni krogi niso prav nič zavzeli za forsiranje An-schlussa: v Berlinu računajo vse drug« stvari za nujnejše, želijo doseči pri zmagovitih državah drugačne koncesije, ki se jim zdijo mnogo važnejše nego združitev z Avstrijo. Izpraznitev porensklh provinc, usoda Saarske kotline, vprašanje kolonijalnih mandatov, te in stične zadeve so za Berlin mnogo tehtnej-ši problemi. Kljub temu pa seveda nemški uradni krogi radi gledajo priključi tveno propagando, saj morajo priti njeni uspehi v korist prej ali slej. Ali zadnji čas dobivajo v ariklinčit-venem gibanju pomen razni novi momenti. ki se dosedaj niso tol&o upoštevali. Ti momenti so v prvi vrsti strankarsko politične prirode. Zdi se n. pr„ kakor da se je navdušenje za priključitev ohladilo zadnji čas pri onih strankah, ki so bile dosedaj za priključitev na/bolj vnete, kakor sta avstrijska in nemška socijalno-demokratska stranka. Pred nedavnim je objavil dr. Oto Bauer. duševni voditelj avstrijske socija'ne demokracije, pomemben članek, v katerem razvaja misli, da se meščanske avstrijske stranke vnemajo za priključitev v prvi vrsti iz strankarskih razlogov. Nemški liberalni nacijonaJci ne morejo igrati v avstrijski politiki skoro nikake vloge, po priključitvi pa bi se spričo naslonitve na sorodne, relativno mnogo močnejše stranke iz Nemčije silno ojačile. Krščanski socijalci se boje, da bodo v Avstriji v kratkem potisnjeni v manjšino spričo trajnega naraščanja socijalne demokracije; rešitev nudi v tem pogledu združitev z Nemčijo. Izenačevanje v zakonodaji, ki se je pričela prakticirati v obeh državah, da se s tem združitev izvrši praktično. ko se ne more formalno, navdaja socijaliste v Avstriji s skrbjo, ker pomeni ta unifikacija s socijalnega stališča škodo. Iz Bauerjevega članka odseva skep-sa in rezerviranost glede priključitve. Saj je pri tem še eno: avstrijska socijalna demokracija je z ogromno večino odklonila komunistično revolucionarnost, ker sklepa, da bo evolucijskim potom v kratkem dosegla večino in bo mogla potem izvesti temeljito reformo v socialističnem smislu. Pred štirimi leti so dobili socijalisti v Avstriji 40 odstotkov, a meščanske stranke 60 odst. oddanih glasov. Pri letošnjih volitvah pa so dobih socijalisti že 43 odst.. a meščanske stranke 57 odst. V bodoče se bo vršila borba za preostalih 7 odst. glasov, kar pomeni absolutno boj za okroglo 200.000 volilcev pri skupnem številu 3.600.000 glasovalcev. Pod takimi perspektivami se vidi socijalna demokracija bliže zmagi v Avstriji nego v združeni Nemčiji. Tudi iz Nemčije se poroča, da ie nastala med strankami precejšnja neprijetna presenečenost, ko so dunajski kravali pokazali preveliko bojevitost delavstva v prestolici ob Dunavu. Vsi ti momenti so praktično važnejši nego bi bilo misliti in napovedujejo, da priključitveno gfoanje ipak ni tako aktualno kot se splošno misli. Pogojna ukinitev cenzure v Rumuniji Bukareita, 12 av£riian smrti kralja Fen&aada in sioe.- t Bukarešti takoj, t prcrviud pa tekom petih dni. Notranji mnrister je sporočil ta sklep Loršjerjem na posebni konferenci ter pri tem izrouuo nagksil, da vztrtja vlada «tej ko prej na tem, da ne smejo Usti niče-is-pisati o princu Karin, ker bi bila sicer vl»» da prisiljena, da seže po nadsijn2i omejit, vah tlakov rte svobode. Aretacija italijanskega delavskega voditelja Rim. 12. argnata. ma ali drugod, ah pa notranje, ki stanujejo Članice sokolskega društva v Ljutomeru, ki ga štejemo med najagilnejša sokolska društva v Sloveniji. Lepa je naša Sava. Od izvira Izpod naših strmih planin se preliva v zelenih valovih po svoji dolini, prinašajoč osvežujoče hladilo neštetim tisočem, ki se zatekajo v njeno hladno naročje. V tej hudi vročini smo vsi srečni, če ujamemo par prostih uric, da pohitimo ven iz mesta, iz teh prašnih, razbeljenih ulic, tja doli na Savo. na Savo . . . V krasnih vijugah si Sava krči svoio pot. Saj si se že peljal z vlakom po savski dolini? Iz njenih valov odseva vsa bajna kra- doval naše planine, ki so navzgor pohitele, pod nebo se vzpele? Kdo ie sedel oa njene valove, da ga ponesejo v daljne kraje, odkrivajoč mu za vsakim ovinkom nov svet, novo kraljestvo, polno neslutenih in še ne-videnih krasot? . . . Divno je sedeti takole v malem čolničku, neznatni lupinici podobnem. Lahno se ziblje na nemirni površini reke, tvoja lupinica reagira na vsak utrip njene nesmirne duše, stremeče v daljne daljave. S tokom hitiš. Mimo pa defilirajo z desne in leve vsak čas drugi prizori, s film- Povečana Prešernova koča na Stolu državne meje: tako je mogoče napraviti izlet k «Klagenfurter Hiitte» pod severovzhodno steno Stola, v Bistrico, Bo-rovlje in z vlakom preko Podrošcice na Jesenice. Redka krasota naših vrhov v tem gorskem svetu je neizmerno bogastvo raznovrstne planinske flore, s katero more tekmovati le Črna prst nad Bohinjem ali Storžič nad Kranjem. Vsi izletj po Stolovih grebenih so vezani z nepopisnim razgledom na koroško stran z Visokimi Turami v ozadju, na gorenjsko ravan ž Julijskimi ter na vzhod s Savinjskimi Alpami. Vsako leto stalno narašča obisk turistov v Stolovih kočah, kar pač dokazuje, kako simpatičen sloves uživa Sto-lova skupina. V naravnost rekordnem številu posečajo letos Stol avstrijski in nemški turisti, saj so nedavno prinesle nemške alpinske revije simpatične članke o Stolu s slikami. Stol je iz naše strani lahko dostopen in priporočljiv, poletje z ogromnimi stroški 60.000 Din. Koči so prizidalj še enkrat večji obseg, v katerem bo spodaj velika jedilnica, zgoraj pa dvoje sob s posteljami. Dosedanja obednica bo spremenjena v skupno ležišče. Tako bo pridobljenih na novo okrog 30 skupnih ležišč in 10 postelj. 2e koncem avgusta bo izročen novj del koče javni uporabi. Naval turistov bo letos rekorden. Dosedaj je posetilo Prešernovo kočo že nad 1200 oseb, dočim je bilo lansko celo sezono le 1100 oseb. Turisti, zlasti iz Avstrije in Nemčije, ne morejo prehvaliti Stolove skupine in sleherni, ki odhaja, zatrjuje, da se bo vrnil ob prvi priložnosti. Obe koči sta izborno oskrbljeni, za kar skrbi poleg oskrbnika Anderleta in oskrbnice Avse-nekove marljivi gospodar g. Gajšek iz Kranja. Planinci, ki gredo za uživanjem prirodnih krasot, pač Stola res ne morejo bolj ceniti in obiskovati, kakor ga cenijo in obiskujejo sedaj. Pohorski letoviščarji Žegnanje pri Sv. Arehu smo iih vajeni na Kranjskem, ni bilo nič, pač pa ie bil ta pohod vsem romarjem le velika zabava, kajti čule so se le posvetne pesmi in godba različnih instrumentov. Ne-• e-u?*no pa ie bilo, da je tri četrtine ljudi govorilo in pelo nemški, čeprav so znali Gospodinjska šola in V najlepšem delu Ljubljane, poleg mestne ženske realne gimnazije, na oglu Subičeve in Levstikove ulice, v bližini Ti« volskega gozda in okrog z vrtom in par» kom, se nahaja moderna stavba penzijonata »Mladika«. Penzijonat je namenjen onim gojenkam, ki hočejo posečati gospodinja ako šolo, žensko realno gimnazijo ali pa tudi kako drugo šolo, sploh vsem onim deklicam, ki žele izpopolniti svojo izobrazi bo v kaki stroki. Gospodinjska šola v Mladiki se prične dne 1. oktobra. Vpisovanje je dne 29. in 30. septembra ob 9. zjutraj. Namen gospodinjske šole je, podati občo gospodinjsko naobrazbo in temeljit teore* tičen in praktičen pouk v vseh strokah go* spodinjstva, Za sprejem je treba, da je gos onat „MIadika" v Ljubljani v internatu, ki je v zvezi z gospodinjsko šolo. Zunanje gojenke plačajo mesečno z ukovino vred Din 600.—, notranje pa plačus jejo za vso oskrbo in ukovino Din 1100.—. Pouk traja od 8. zjutraj do 18. zvečer. Odmor je med 14. in 15. uro. Učenke so razdeljene v 2 skupini, od katerih je ena zaposlena pri šivanju odnosno pri pranju in likanju, druga pa pri kuhanju. Teoretič« ni pouk se vrši skupno. Zunanje gojenke gredo lahko po 18. uri domov, notranje pa so zaposlene no skupinah pri pripravljan-u večerje in nri posebnih urah, kakor pri francoščini, italijanščini, klavirju itd. V internat gospodinjske šole se sprejet mejo tudi učenke drugih šol, ki imajo vso oskrbo in prvovrstno hrano. Mesečni ho= norar za te gojenke znaša Din 1000.—. S 0 Stolu v Karavankah Rekorden poset priljubljene planine. Vrata v neizčrpno bogastvo naravnih krasot je odprla širšemu svetu agilna kranjska podružnica SPD., ko je ustvarila na temenih Stola — kralja karavanških vrhov — dvoje planinskih zavetišč. Dolgi karavanški grebeni z avstrijsko-jugoslovensko državno gra-nico so danes z lahkoto dostopni turistom obojega spola in vseh kategorij. Stol je postal z obema kočama idealno in prvovrstno izhodišče najlepših enodnevnih tur na Golico, Vrtačo, Zelenico, Ljubelj, Begunščico. Ugodni odnošaji radi avstrijsko-jugoslovenske konvencije o turistovskem prometu v obmejnih conah omogočajo neoviran prestop zlasti za neizvežbane turiste. Obe koči, Valvazorjeva in Prešernova, sta stalno napolnjeni. Valvazorjeva koča leži 1181 m visoko in je komaj poldrugo uro oddaljena od postaje Žirovnica. V letošnjem poletju beleži zlasti zelo časten dotok letoviščarjev z Bleda, ki ne morejo prehvaliti njene komfortnosti, lege in razgleda. Prešernova koča, ki jo prikazuje naša slika kot povečano, stoji na vrhu Malega Stola (2153 m). Pred 15 leti jo je postavila kranjska podružnica SPD. Vsled naraščajočega dotoka turistov se •je pričel odbor baviti z mislijo njene povečave, kar se je uresničilo letošnje seboj je prinesti perilo, obleko, določeno po uvidevnosti svojih staršev, in jedilni pribor inprtiče, posteljno perilo, 1 letno in 2 zimski odeji, pernico, blazino. Internat ima svojega domačega zdravnika ter poleg učiteljic še prefektinio, ki poučuje franco* ščino in vodi francosko konverzacijo. Večerni gospodinj~ki in kuharski tečaji za uradniške soproge, uradnice in za de* lavke se bodo vršili tudi letos. Ti tečaji začno prve dni oktobra, trajajo 3 aesece in se vrše po 3krat v tednu od 17. ure daa l.ie. Natančnejša pojasnila daje ravnatelj« stvo mestne ženske realne gimnazne v Ljubljani. Prijazno obsežno ravnino pred Ruško kočo zaključuje cerkev Sv. Areha, ki praznuje svojega patrona z velikim shodom, ki ■nanj pridejo prebivalci skoro celega Pohorja in obtožujočSh dolin. Da je Maribor številno zastopan, ie po sebi umevno. Letos se ie vršil ta shod na nedeljo 17. julija. Ze dan poprej pa smo v Mariborski j koči videli cele skupine liudi, ki so prihajali z vzhodnih delov Pohorja in iz Maribora mimo naše koče k Sv. Arehu. Mnogi so se ustavili v naši koči, ki se je kmaiu napolnila do zadnjega kotička. Zasedli so tudi prostorno odprto verando in nekateri so se utaborili zunaj v gozdu ter kurili celo noč ogenj. Pozno v noč se je razlegalo petje, igranje kitar, violine, tamburic. Še večje množice so romale drugi dan od zgodnjega jutra naprej proti Sv. Arehu. ■največ mladine z godcem naprej. Od Mariborske do Ruške koče ie bila ena sama dolga procesija, ki se je kakor kača vila po položnem potu eno uro daleč. Takih romarjev s križem in rožnim vencem, kakor Družabniki t Mariborski koči Naj še mak) portretirani ljube družabnike iz Mariborske koče. Oskrbnik koče je mali vseznal. ki zna prijeti za vsako delo, ki vestno deda. da smo dobro postreženi. ki pa v vefid meri skibi tudi za našo zabavo. Takole zvečer, ko se mak) oddahne od dela. prisede k našim mizam in vzame kitaro v robo. Potem se vrstijo vesele popevke. laške parodije, šaljivi kupleti, da cel večer ne prideano s smeha. Včasih pride Gustt s Ikrmotriko — so pač take razmere — osfeboSč vzame vijoKno in len daet se začuie, ki pa največkrat zaigra mladino v veseli ples. Oskrbnik pa tudi skrbi, da preveč ne pasemo lenobe. Ko pospravlja seno, nas nažene .da mu delamo Muk, grabimo io nalagamo seno na vozove. Letos je sam napravil pravo kegljišče in tudi tu smo mu morali delati kntak. Pohvaliti moram .tudi njegovo gospo soprogo, ki IčraUuje v kuhinji in slabi z res okusnimi jedili, 'da smo tudi v tem pogledu zelo zadovoljni. Naš pravi sazda s. Starejši se Je le>tos prvikrat odločil, da s svojo rodbino preživi par tednov v Mariborski koči. Revež je bil! Vedno ie imel polna ušesa raznih pritožb letovSčarjev. od kateri!} je bila večina brez podlage. Eden Je zahteval novo ledenico, dntgi novo kopališče, tretji električno loč oo sobaK, četrti, da se prestavi, visok razgledni stolp pred Mariborsko kočo bi opremi z dvigalom, peti, da je dobil danes premajhno oortfjo močnate jedi. drugi zopet, da je AnSca. nrimo njegove mize nesla jubo dragemu itd. Pazljivo je poslušaj in tudi obljubil, vzel pa ie navadno svojega Mladena za ročico in šel jagode Bas birat ali. pa gledat, kako bi spet kaj novega t*ri koči uredil, da bi se povečala udobnost letoviščarjev. Brigal se je pa za vsakega .posameznega kakor bi bil njegov oče, prireja! skupne izlete, večerne zabave in bil pri kuluku vedno prvi. Pri petju je vedno pritiskal z basom, le besedilo Pohorske himne mu ni šlo v glavo: dejal je, da je preveč cigansko. Gazdo si želim vsako leto na Pohorju, ker nam je bil najljubši družabnik in prijatelj, hvala mu! Tudi inženjerje smo imeli gori. Eden .ie bil cel dan na sugalnici v zozdu, deloma je Stal. deloma dremal in marsikaterikrat ga ie prišla srna budit. Domišljal si ie. da je bolan, vsi smo bili pa mnenja, da sta si Molierov bolnik in on sorodna. Bil nam Je nad vse simpatičen tovariš, čeravno je pil le mleko in vodo. Drugi inženjer je bil iz bratskega Zagreba, ki ie privede! svojo mlado ženico in a Pohorje, da se solnči, solnce ii oa ni prišlo preblizu, kajti zavijala se je v odeje, nataknila črna očala in se namazala z vazelinam. Od ženskih letoviščarjev naj omenim predvsem Ančko Brz!novo. Ime je zaslužila. kajti z brzimi nogami 'e hotela prehoditi vse Pohorje na en dan in nji s: imam zahvaliti, da sem letos prišel na Klopni vrh. na Veliki vrh, k Sv. Trem kraljem. v Šmartin in drugam. Ni imela pa le hitrih nog. ampak tudi hiter jeziček, torei ie bila zgoraj in spodaj hitra. Kajpada to le v najboljšem smislu, kajti čez našo Ančko ne pustim nobene besede Teči. ker je najboljša dušica na svetu. Isto moram potrditi o belokranjski Minki, ki ji moramo biti hvaležni za lepo petje in igranje na glasovirju, zlasti ,pa za njen prisrčen smeh tud! pri slabih šalah. Gospe so bile precej obilne z malo izjemami ki so imele moderno linijo. Posameznih ne bom navedel, ker so jako občutljive in bi me prihodnje leto. ako se zopet sestanemo na Pohorju, hudo potegnile za ušesa. Ene pa ne smem prezreti, četudi mi zameri. Bila je soproga nekega višjega svetnika in hodila navadno v modroproga-sti obleki, ako ni pri studencu prala. Izgledala je kot samo zdravje in bila videti kot jako stroga in huda dama. To pa le na videz, kajti kdor io ie bližje spoznal, je videl, da ie najbolj dobrodušna oseba, ki je bila vedno pripravljena za vsako zabavo. Njen soprog pa nikakor ni izgledal kot svžtnik. še manj kot svetnik. Postavljal se je na glavo, preobračal kozolce, pel najbolj neumne pesmi in vsako priliko porabil, da Je imoril letoviščarje s kako eovoranco. zlasti mu ie pripadla dolžnost, da je imel PogTebne govore, kadar je kdo odhajal iz Mariborske koče. Kakor se je videlo, so ga pa vseeno radi imeli, ker je še največ življenja prinesel v kolonijo. Sploh pa je bilo letos v Mariborski koči preveč mirno. Sami resni ljudje in mnogo ■namišljenih bolnikov, k; so se sistematično soloeili. oblivali in celo hodili. Še flirta ni bilo dosti: če ie bil pa kak zaljubljen parček se je absentiral in sam užival ljubezensko srečo. Zato je pa deca imela svoj večni direndaj in zabavo. Slabotni so ■postali močni in veseli, dobili neznanski tek, da so jih stariši komaj nasitili. Nabrali so si solnca in planinskega zraka ter tudi telesne obitoosti. da jim bo ta rezerva v dobro prišla cek> prihodnje šolsko leto. Pa tudi nam bo bivanje na Pohorju podaljšalo življenje, o tem sem prepričan. Prav tako bomo črpali iz nabrane rezerve pohorskih dobro: nove življenske moči za nadaljnje delo. kajti Pohorje nas pomladi v duševnem in telesnem oziru. Zato pa. dokler bom mogel lezti gor, bom Sodil na Pohorje, ker ne poznam bolj idealno lepega. čeprav skromnega letovišča. Slava Pohorju! Hmeljarna v Žalcu Stavba povečane, impozantne hmeljarne v Žalcu gre h kraju. Sedaj še polagajo v pritličju pode. montira se v noveni delu stavbe motorni dvigalnik in dve ročni sris« ktkrici. tako. da se bodo ob otvoritvi le« tošnje hmeljske sezije predali celotni pro« stori svojemu namenu. V hmeljarni je 5 etaž ali traktov, ki slu« žijo kot hmc-ljsko skladišče, in 12 sušahlic z* žveplan je ali preparacijo hmelja, ki se ga naenkrat lahko preparira 150 stotov. Da si lahko čitatelj predoči ploščino vseh etaž, bodi povedano, da znaša vsa plo« ščina v novem delu 2746.— m*, v starem delu pa 3048-50 m», torej skupno 5794.50 m* ali 57 arov 94 m*, okroglo 58 arov, kar od« govarj« eni johi. Ker zavzema 1 bala hme> Ija prtfičoo 1 m* prostora, gre torej na vso ploščino vseh etaž hmeljarne 5794 b«l po 50 kg = 25*97 stotov; če pa je hmelj basan potom stiskalnic, p» gre v celotne prostore 3kratn* koKčina, to je 8691 stotov hmelja al: dvotretjinska produkcija hmelja Sevjoj. ske doline. V hmeljarni je dvoje jimi ntft ili prosto« rov, kakor tudi stanovanje za skladiščnika. Zidarska dela ao bita v veSSh rokah cetj« skega stavbenika gosp. GoJograoca in je zanj, ki je dovrKt tudi načrt vse poalop« jc najleffe reklama; tmsiiAa rt« nika princ Leiningen in grof Berckheim na najboljših svetovnih znamkah Bugatti m Mercedes«kompresor kaže, da pojmuje ino« 7-emstvo v polnem obsegu pomen Ijubelsk; prireditve. Vodstvo ljubeljske dirke slednjič opozar« ja vse avtomobiliste in motocikliste, ki po« setijo ljubeljsko dirko, da vozijo po vseh dovoznih cestah, posebno po cesti Ljub!ia« ra«Krapj«Tržič, BIed»Kranj«Tržič ter Bled* Begunje»Tržio, z največjo previdnostjo Med Naklem in Trži čem so štirje nezavas rovani železniški prelazi Na tej progi vo« zijo zjutraj in popoldne posebni vlaki, ta« ko, da je treba na teh prehodih posebno paziti. Opozarjamo nadalje na ostre ovinke " Naklem, na Pristavi ter na ozko pasažo v Tržiču. Skozi Tržič in odtod naprej je vsaka hitra vožnja pred ali po dirki prepo« vedana; prehitevanje je zabranjeno. Orož« ništvo, kontrolorji in reditelji imajo strog nalog brez izjeme postopati brezobzirno proti vsakemu vozaču, ki vozi prehitro ali neprevidno. Brzina na serpentinah ne sme prdcoraSti 20 lan na uro, na spodnjem de« Iu ceste pa ne 30 km na uro. Pri parkira« nju kakor tudi pri odhodu naj bo vsakdo potrpežljiv in obziren do drugih Po navo« dilih funkcijonarjev. orožnikov in rediteljev sc je treba ravnati brez ugovorov. Služben? objave LSP. (Iz seje po6lov« roga odbora dne 10. VHI. 1927.) Na prj« šnjo SK K rakava se preloži za 13. t m na» meravana pokalna tekma za poškodb eni fond LNP»a Krakovo » Jadran na nedeljo 14. t. m. ob 16. uri. Ostali dve tekmi L kc* la se vršita kakor določeno in sioer Pri.-morje : Hermes 14. t. m. ob 1730, Ilirija : SJovan 15. t. m. ob 17-50. Vse tri tekme sc odigrajo na prostoru ASK Primorja. Termin za semifinale in finale se odredi na prihod« nji seji. Služba 14. t. m.: blagajna SK Ja« dran. nadzor nad blagajniško shižbo gospoda Kuret in Matjašič; rediteljstvo nadzira 2- Bergant. Služba 15. t. m.: blagajna SK Slovan in gg. Smole in Dorčec, rediteljstvo g. inž. Debelak. V nedeljo mora postaviti vsak klub po 3 reditelje za čas obeh tekeu« v pondeljek vsak khib po 4 reditelje, ki «e morajo javiti službujočemu odborniku pri blagajniškem vbodu pol ure pred pričet kom tekme. Vsak klub ima postaviti za svo;o | tekmo stranskega sodnika. LNP poziva klu« | be, da poskrbijo za točno in dobro reditelj« I stvo. — Tekme za poškodbeni fond LNPa se odigrajo po propozicijah tekem za pre« hodni pokal LNPa (glej «Jutro» od 26. II.). Pravo nastopa imajo vsi igralci, ki so po svojem klubu prijavljeni pri LNP«u in čits.-ni v službenem glasilu s pravom nastop«, v prvenstvenih ali prijateljskih tekmah in si« cer neglede na to, ali imajo pravo takoj« šnjega nastopa z ozirom na morebitni pre= stop iz prejšnjega kluba ali ne. Nastoosri ne smejo neprijavljeni in nečitani igralci ter igralci ki imajo zabrano igre. Zamenja« va igralcev med tekmo ni dopustna. Vsaki tekma traja dvakrat 45 minut; v slučaju neodločenega izida se igra podaljša za dva« krat 15 minut, ako pa ostane tudi nato nt« odločena, izžreba zmagovalca, sodnik takoj na igrišču. (Nadaljevanje sledi.1 Službeno iz LLAP. Čitajo se s pravom takojšnjega nastopi glasom § 10. točka c za ASK Primorje: Tomšič Tone, za SK ili« rijo: Zupančič Helena. Vzame se na zna« nje izjava Jerina Minke in Mladene, s ka* tero preklicujeta prijavo za SK Ilirijo ;n ostaneta nadalje članici ASK Primorja — Načelnika lahkoatletskih sekcij ASK Pri« morja in SK Ilirije se vabita na sestanc-K danes v soboto ob 19. v posebni sobi k&» varne Evropa. Predmet: dogovor glede pr. I venstva in žrebanje. — SK Ilirija in ASK i Frimorje se pozivata, da stavita na lahko« atletsko prvenstvo dne 14. in 15. t. m. vsak po 4 starejše reditelje, ki se morajo javiti s klubskimi trakovi ob 1530 (oba dneva) blagajniku na igrišču, v nasprotnem sluta« j iu globa 100 Din. Blagajniško službo vrši ' SK Ilirija. Sestava juryje se objavi v nt« deljski številki cJ-jtra*. — LLAP. O nedeljskih nogometnih in lahkcatleh skih prireditvah v Ljubljani bomo radi po« manjkanja prostora prinesli jutri obširne!« še notice. Na igrišču Primorja se otvon jesenska nogometna sezona, na igrišču Ili« rije pa se vrši lahkoatletsko prvenstvo Slo« venije za poedince. Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije se nadaljujejo danes, jutri in na oraz« nik na igrišču SK Ilirije v sledečem redu: danes ob 17.45 igrata Ilirija in Jadran, jutri, v nedeljo dopoldne ob 8.30 Krakovo :n Mars ter na praznik ob 830 Ilirija in Kra« kovo. Prehodni pokal je ra-zstavljen v :z« I< žbi trgovine J. Goreč na Dunajski c *sti. Nacijonalni Lavsnstenis turnir v F.aru boru: V soboto dne D. t. m. se bo pričel na igrišču I5SK Maribora teniški turni: za prvenstvo Slovenije Izvedbo turnirja je JTS poveril SK Mariboru, ki razpolaga tre« r.utno s prvovrstnimi igrači. Da bo turnii potekel čim hitreje, je SD Rapid stavil tu« di svoje prostore na razpolago. Po doseda« njih prijavah je računati, da bo udeležba nepričakovano velika in konkurenca lzred« no ostra. Razen prvenstvenih tekmovanj se bo vršilo tudi tekmovanje za prehodni po« kal dnevnika <*Marburger Zeitung*, ki si ga je lani priboril Rapid. — Uprava turnir« ja je sestavljena takole: vodja turnirja go« spod Franjo Babič, namestnik g. Josip Loos, vrhovni sodnik g. dr. Franjo Stamol, na« mestnik g. major Šambek. Za prireditev vlada v vseh tukajšnjih športnih krogih -z* redno zanimanje, predvsem radi uspehov, k: so jih dosegli mariborski .gralci v s.-eča« rju z ljubljansko reprezentanco. Prvi nastop mariborskih Železničarjev. Novoustanovljeni SK Železničar v Maribo* ru je igral prvo tekmo z lokalnim nasprot« nikom SK Mariborom. Dober obisk je po« trdil zanimanje, ki je vladalo za to pri*e« ditev. Maribor je cosegel sicer pičlo zma« go, vendar je njegov nastop daleko zaosta« jal za prejšnjimi. Dobra sta bila v obrambi Koren in krilca Kirbisch in Hreščak, dc« čim je igral napad pod formo. Železničar;: so predvedli povprečno igro. Zadovoljevala sta Vagner v bekih in Frangeš kot center« for. Najpožrtvovalnejši je bil Senica, ven« dar pa njegova podjetnost ni imela uspeha. Tekma je končala s 3 : 1 za Maribor. So« dil je g. Nemec. Motokhib v Celju priredi v nedeljo dne 14. t. m. klubov izlet k avtomobilski in mo« tociklistioni dirki na Ljubelj. Člani, ki so se prijavili in ostaii motociklisti z društve? nega področja, se opozarjajo, da je zbor motociMistov na Vranskem točno ob pol 5 zjutraj. Odhod iz Vranskega točno ob 5 Člani iz Celja zbor ob 4. zjutraj pred motrim kinom. Točno, da pridemo pravočasno na cilj! — Odbor. Motokhib Ljubljana vabi člane na izlet k ljubeljskim dirkam dne 14. t. m. Z ozi« lom na obilo udeležbo je odhod točno ci: 5.30 izpred kavarne Evropa. SK Slavija (nog. sekcija). Danes točeo ob 20. sestanek članov nogometne sekcije pri Štoru. Člani se naprošajo, da sestar.ti.' vsled važnosti dnevnega reda sigurno pr:« sostvujejo. — Odbor. Hči stražnika svetilnika: eZakaj si vzel nahrbtnik s seboj?» Snubec: »Ne nahrbtnik nego padalo.' Iz previdnosti... če me tvoj oče zavrne!* «R.BAHOV£C >Planinka< idravilni čaj idravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves. izpuščaje, obolenja mo-kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Pristen samo v plombiranih paketih po Din 20.— z napisom: Lekarna Baho-vec, Ljubljana. 174-a Češkoslovaški, poljski, in jugoslovenski klerikalci V Pragi, začetkom avgusta. Klerikalne stranke vseh držav in narodov. torej tudi klerikalci jugoslovenski in češkoslovaški, so del ogromne mednarodne organizacije, večje in starejše, kakor ie n. pr. socijalna demokracija in. komunisti. Na kratko povedano klerikalci so skupina v velikem- gozdu .gavranov, ki letajo nad celim svetom in temu svetu zastirajo soln-ce. Korenine teh strank sicer rastejo in dobivajo hrano iz domačih tal, izvirajo iz domačega ljudstva, toda sadove pobira nekdo drugi in to često na škodo lastnega naroda. Socijalna demokracija, druga inter-nacijonala je takisto mednarodna organizacija in je takisto sestavljena iz delov po-samnih držav in narodov, toda povsodd na svetu je videti, kako se je. pod vplivom te mednarodne organizacije spremenil položaj in življenske razmere delavca, Nemca prav tako kakor Slovana. Druga interna-cijcmala se poslužuje prav tako, kakor klerikalci, za svoje akcije delavstva vseh narodov, deluje pa, ako jo vzamemo kot celoto, na prospeh vsega delavstva. Kaj pa ima država, narod od klerikalne stranke? Kaj daje klerikalna stranka in klerfkalizem naši državi, našemu ljudstvu? Kakšne koristi ima ta država in to ljudstvo od njene mednarodne vloge? Holandski, belgijski in francoski klerikalci — dasi so številično dosti slabši nego naši in vaši klerikalci, — so izvojevali marsikaj svojim državam in svojim narodom že s tem. da prihajajo v ornj in-lernacijonali v ozke stike s krogi, ki jim dajejo velik vpliv na mednarodni forum, in tako postajajo sami in z njihovim posredo-dcvanjem njih države same važni činitelji v celi Evropi in na celem svetu. Češki in slovenski klerikalci pa igrajo v mednarodni klerikalni organizaciji brezpomembno vlogo in ne morejo, oziroma nočejo za svojo državo in svoj narod ničesar izposlovati in ničesar doseči. Nasprotno: da bi se vsaj nekako postavili, so pripravljeni, ako mi-: slijo, da bi bilo to za svetovno vodstvo' klerikalizma koristno, opravljati v politiki lastne države nedostojno suženjsko službo internacijonalizma proti interesom lastnega naroda. Dokaz: vloga čeških klerikalcev v Husovcm vprašanju, ko je naša država prišla v konflikt z Vatikanom. Se žalost-nejša ie vloga, ki so io naši klerikalci igrali v vprašanju agrarne reforme, ko so se hoteli proti interesom lastnega ljudstva izkazati hvaležne plemstvu, ki ima, kakor je znano, neizmeren vpliv v črni internacijo-nali. Podoben je položaj tudi pri nas. Vsa Pota vodijo v Rim in vsa klerikalna politika se ob koncu koncev združuje v Rimu, v Vatikanu in na mednarodnih klerikalnih sestankih. Vpliv naših in vaših klerikalcev je na teh mestih malenkosten, njih veljava brezpomembna. Njih vpliv in vpliv duhovščine naših narodov je v Vatikanu neznaten, lahko celo rečemo naravnost ničev Na merodajnih klerikalnih sestankih igrajo voditelji naših in vaših klerikalcev povsem neznatno vlogo napram pravim mednarodnim veličinam »katoliškega pokreta.« On; nimajo nobenih zvez. Med njimi ni skoraj nobenih političnih, niti strokovnih, niti znanstvenih sploh nobenih od-If-čtšh osebnosti. Vzemimo predvsem vprašanje Vatikana. Vatikan je centrala, mozeg, osrednja gibalna sHa klerikalizma. Je svetska velesila, kakršna ie Anglija, Francija, ali Nemčija. Ima svojo diplomacijo, politiko, najstarejši diplomat, aparat s tisočletno tradicijo, z ogromnimi skušnjami in z veliko rutino, kakršne nima nobena država na svetu. Politiko in diplomatske posle vodi visoka hierarhija, ki je po 99% plemiškega poko-lenja. Samo naivnim vaščanom lahko na-tvezi še pravljico o siromaštvu in enakosti v Vatikanu. Vodilni činitelji najvišje instance klerikalizma prezirajo naše Hlinke, Šramke in Korošce, ker so plebeici, siromaki in iz docela druge atmosfere, kakor je visoko vatikansko plemstvo. Tem plebej-cem je dovoljeno, da se doma šopirijo, kakor se hočejo, toda Vatikan si umije roke, kadar ti plebejci odidejo iz njegovih čakalnic. Ako pišejo klerikalni listi o velikem irteresu svetega Očeta ali drugih predsta-viteljev Vatikana za naše narodne skrbi in brige. je to nekako poezija tistega vaškega Franceta, kj se je vrnil domov z Dunaja, kjer je posetil brata poriirja, pripovedujoč da se gospod cesar zanimajo za našega župana. Vatikan vobče zre z visokega stališča na vsako politikarstvo. Stoji na absolutističnem, srednjeveškem stališču: On, Vatikan je vrhtmec vsega in samo on ima od Boga pravico delati politiko. Ce je današnja doba že tako pokvarjena, da dela po-: Jitiko tudi fevdalni suženj, trpi to Vatikan molče kot nujno zlo. Sprejema sicer vse mogoče izjave udanosti političnih strank, toda boji se, da bi te stranke nekoč ne nastopile in ne zahtevale proti intencijam Vatikana pomoč za svoje ljudstvo in bi ta zahteva ne spravila politiko Vatikana v težak položaj v tej ali oni državi. Zato smejo klerikalci delati politiko samo v piedpisanem okviru, ako nečejo priti v konflikt s svojo visoko gospodo, s tem ali onim nemškim ali laškim kardinalom v Vatikanu. Docela drugačno pozicijo imajo Madžari in Poljaki. Njih vpliv v Vatikanu in v katoliške 6vetu je ogromen, dasi nimajo niti prvi niti drugi tako borbenih klerikalnih strank, ki bi neprestano v imenu sv. Očeta in sv. cerkve delale politiko in katerih voditelji bi neprestano hodili okrog s koroba-čem v roki in izganjali hudiča, kakor to delajo pri nas. Nasprotno, velik odstotek madžarskega naroda in madžarskega plemstva so protestanti, kalvini; mnogi izmed vplivnih madžarskih bogatašev so Židi, framazoni.. Poleg tega so protikatoliški vplivi v madžarski politiki naravnost ogromni. No, Vatikanu ne gre za kalvince, ne za Žide. On se sprijazni preje 8 kalvin-cem, samo ako .ie plemič, kakor pa z Jugoslovenom ali Čehom, ki nista plemiča! Tudi Poljaki imajo močno in številno plemstvo, zato je njih pozicija pri Vatikanu mnogo ugodnejša, kakor kateregakoli dru gega naroda ali druge države — ne zato, ker so Poljaki posebno dobri katoličani, Bog ne daj, marveč zato, ker imajo tako veliko število papežu vdanega plemstva. Ce stopite v Rimu v vatikanske zbirke, zazrete na prvem koraku na ogled razstavljena darila papežu po prevratu — od madžarskega kalvinskega plemstva. Ce bi g. Korošec poslal papežu Bog ve kaj, ne dali bi tega niti v vatikansko klet, kamo-li v vatikansko zbirko! A Korošec je katolik, ne kalvinec! Znano je. da je bil sedanji papež pred svojo izvolitvijo nuncij, papežki poslanik v Varšavi. V romarski ceTkvi v Čenstohovu je razstavljen dragocen dar Vatikanu, papeža poljskemu narodu: ona spominska nedogorela sveča, ki jo je pred mnogimi leti iz te cerkve vzel neki emigrant takrat, ko je bila Poljska končno razdelje-: na in je prenehala obstojati, in jo daroval tedanjemu papežu. To svečo je Vatikan čuval do prevrata. Po prevratu pa je to ne-dogorelo svečo vrnil papež s svojim bla-goslovm Poljakom. Je to zares dragocen dar in izredna pozornost! Čehi se trudijo na vse načine, da bi dobili iz Rima one zastave, ki so bile po bitki na Beli gori vzete češki vojski in bile shranjene kot plen cesarske in rimske armade v eni izmed cerkva v Rimu. Tam so še do danes v sramoto češkemu narodu. Vatikan ne kaže nobene naklonjenosti, da bi to spominsko stvar vrnil zvestim svojim češkim klerikalcem! In kaj so dobili slovenski klerikalci od papeža? Dovoljenje, ki ga papež daje Mussoliniju, da se še v cerkvi zatira slovenski živel j v Primorju! To je zahvala Vatikana za slovenso klerikalno politiko! Ko je bil izvoljen msgr. Ratti, nuncij v Varšavi, za papeža, je takoj čestitaj s posebno brzojavko poljski državi k zmagi nad boljševiki. Ko pa se je poljska duhovščina Nogavice i Imjuc najbo!jše.,najtrpežnej'še, zato najcenejša 6S po vzoru slovenskih, čeških in slovaških klerikalcev jela mešati v politiko in ko so plebejski duhovniki ieli delati konkurenco poljskemu plemstvu, ustanavljajoč klerikalne organizacije, jim je Vatikan takoj zamašil usta kljub temu, da so delali prav tako »pobožno« in »Bogu dopadljivo« politiko. kakor jo delata gospoda Korošec in Hlinka. Vatikan je takoj in odločno zauka-za! poljskim duhovnikom plebeicem, da se ne smejo bavitj s politiko... To so dejstva, ki dajo misliti. Dr. Ljudevit Pivko, narodni poslanec in nosilec napredne iiste v mariborsko*celjskem okrožju Ivan Urek zastopnik samostojnih kmttov na napred* ni listi, kmet. župan in obl. poslanec v Globokem, kandidat za okraja Brežice in Celje. Zveza Kočevje - Sušak Izjave geoloških izvedencev. — Negativno mnenje sedaj imamo, pozitivnega končnega mnenja pa komisija faktično ni oddala. _ Ali na Srpske Moravice ali na Delnice? — Odločiti se bo treba! Štefan Godina kandidat napredne liste; evangeljski žup» nik to oblastni poslanec v Gor. Petrovcih, kandidat za okraja Dolnja Lendava m Murska Sobota. Beograd, 11. avgusta. Komisija, ki jo je odredilo Ministarstvo Saobračaja, da na licu mesta pregleda teren, koder naj se zgradi bodoča železniška zveza Slovenije s Sušakom preko Kočevja, c svoje delo zaenkrat dokončala ter podala svoje poročilo. Ravno tako so tudi pri-deljeni geološki izvedenci povedali o geološki strukturi terena svoje mnenje. Ako hočemo na podlagi poročila napraviti kake sklepe, potem moramo ugotoviti, da sta pač geologa oba podala svoje mnenje precizno ijj točno, ne pa tako ostala komisija, kjer je večina članov sicer zavrgla tako zvano Musilovo progo, ostala nam pa je prav za prav dolžna jasnega odgovora na vprašanje ali naj se zgradi Klodič-Hrovatov projekt ali naj se šele študira nadalje projekt Kočevje — Čabar — Delnice. Geologa sta zavrgla i Musilov i čabarski projekt iz enakih vzrokov. Zdi se, kakor da pričenja sedaj čas novih komisij .. Poročilo, ki sta ga podala geološka izvedenca profesorja Lukovič in Koch, utemeljuje v .prvem delu škodljivost in nepri-pravnost karbonskih formacij za železniške gradbe sploh in osobito za težke proge še posebe. Po omembi še ostalih formacij na •terenu bodoče proge prehajata izvedenca naravnost k stvari ter trdita o projektu Kio-dič - Hrovatovam, da se lahko o celi trasi razen 150 — 200 m tunelovega ustja proti Srpskim Moravicam izda mnenje, da poteka po terenu, ki je po svojem morfološkem karakterju visoka kraška planota brez oso-bitih terenskih in geoloških težkoč. O progi Kočevje - Banja Loka - Brod Moravice (iMusilov projekt) govorita strokovnjaka, da se nahaja do Kaptola v dobrem terenu, nato pa prehaja v karbonsko formacijo, ki traja vse do priključka pri Brodu Moravicah. Končno njihovo mnenje je: oni del trase na slovenski strani je dober. Od Kaptola prehaja proga v izkljnSno karbonski labilni teren nad 30 km daleč. Izhod tunela na Gorici je v eminentno plazovnem terenu. Taka trasa se ne more iz geološkega stališča ni" kakor priporočiti. O tretjem projektu trdita geologa, da se nahaia preko polovice v karbonu in velja tudi za to progo vse ono, kar omenjata glede karbonskih formacij. Zato se tudi tako zasnovana proga ne more priporočiti z ozirom na geološke prilike. O progah Kočevje - Straža, Črnomelj - Ogulin in Črnomelj - Lukov dol se izražata eksperta povoljno . Geologi so torej proti projektu Kočevje -Brod Moravice. t. j. Musilovi progi in projektu Kočevje - Čabar - Delnice, ne ugovarjajo pa progi Kočevje - Srpske Moravice. Izredno zanimiva ie izjava komisije. Enotnega naziranja ni bilo. in je inž. Jerko Alačevič, profesor na univerzi v Beogradu, podal oddvojeno mišljenje. On je mnenja da iz razloga bližine državne granice, slabega terena in potrebe po zelo mnogih umetnih stavbah in objektih proga na Delnice ni diskutabel. Ravno tako se izjavlja proti izvedbi Musilovega projekta, češ da je iz geoloških in tudi prometno - tehničnih razlogov draga in nerentabilna. Prof. Alačevič je za to, naj se na podlagi že izdelanih detajlnih projektov Klodic - Hrovatova proga vzame kot temelj izdelave definitiv-nega načrta. Osobito naj se skuša doseči postajo Snpske Moravice čim najkrajšim potem, bilo celo na račun daljine tunela. Ostali člani komisije so ugotovili najprej lego posameznih projektov ter nato kon-statirali, da je spoj Kočevja s sušačko progo komplicirano tehnično vprašanje, ki mu diktira svoio temeljno noto globoko zarezana Kolpa. Glede proge Kočevje - Brod Moravice, t. j. Musilov "projekt, se je komi sija soglasno izrekla proti. O progi Kočevje - Čabar - Delnice trdi komisija, da je glede smeri na Sušak pravilno zasnovana, toda z ozirom na teren bi se morala graditi težka planinska proga in povrhu tega še v karbonskem terenu, kakor trde geologi. Ko misija predlaga, da se celemu projektu po sveti ponovni študij. Končno prehaja poročilo na projekt Kočevje - Lukov dol - Srp ske Moravice. Očita mu tri nedostatke, t. i. previsok most, predolg tunel in priključek na obstoječo progo na odprti progi. O mostu zahteva znižanje, predor naj bi se popolnoma opustil (!>, aH vsaj skrajšal na minimum Ln priključek bodi direktno v Srpskih Moravicah'. Končno izraža mnenje, da se Josip Fr. Knaflič: Slovenska pisma 4. Zelo nerad zapusti Slovenec to lepo svojo žemljico, in vendar je toliko Slovencev zunaj po svetu, toliko jih gre vsako leto ven, od katerih se večina več ne vrne, večina tam zunaj pa tudi narodno izgubi. • To je sila. Trda, bridka sila je, ki požene našega človeka ven v tujino. Domovina nam je pretesna, nima kruha za vso svojo deco. Po celem svetu smo Slovenci raztreseni. Kranjca in Pemca najdeš povsod, pravi pregovor; in to bo potrdil vsak. ki je kaj bil po svetu. Jaz sem to bogve kolikokrat doživel; naletel sem na rojaka v krajih, položajih in okolnostih, kjer bi tega ne bil nikoli pričakoval; dasi bi me moralo že dejstvo. da sem jaz tja zašel, dovolj uveriti, da Slovenca najdeš povsod. In kolikokrat sem prišel v dotfko z ljudmi, ki so se po-teni pri bližnjem poznanstvu razodeli kot Slovence ali pa vsaj slovenske krvi. "Ogromno mora biti število Slovencev raztresenih po svetu; ogromno v primeri, kakor smo majhen narod. Spominjam se, da se je pred dotglmi leti nekdo v nekem slovenskem časopisu že zanimal za to vpTa-šinje. nabral tudi nekaj statistike in izračunal, da mora bi« Slovencev zmaj po sve- tu najmanj toliko, kolikor nas je tu doma. Jaz bi temu verjel, saj mi je človek, ki je obhodil ves svet, celo zatrdil, da jih je še veliko več. O. to vam je bil zanimiv in Tedek ptič! In tega bo že kakih petnajst let, ko so se križala najina pota. Sprehajal sem se lepega majniškega večera po Ilidži pri Sarajevu, ko mi je prestregel pot širokopleč zagorel dedec, po videzu potepuh, mi ostro pogledal v obraz, pismi skoz zobe in me potrkal s palico po prsih: »Hoj, prijatelj, Vi ste pa Slovenec!« In se je zasmejal in mi prožil roko. Seveda je bilo to zelo interesantno in seveda sem ga vprašal, kako je to uganil. Pa je dejal, da prepozna vsakega Slovenca že od daleč; Slovenec da ima v obrazu, kretnjah in vsem vedenju nekaj, kar ga razlikuje od drugih ljudi. Da pa moraš imeti za to »oko«. On da ima tako oko; v sto slučajih da se bo komaj enkrat zmotil. Kar tako mu tega niseim verjel in sem ga imel na sumu, da je za mojo osebo moral kje zvedeti. Ampak že par minut pozneje sem imel priliko na lastne oči se prepričati o njegovi umetnosti identificiranja Slovencev. Ko sva namreč stopala proti bližnji kafani, da se kaj več pomeniva, je taim po železniškem tiru prihajal delavec, s Krampom in lopato čez rasno, in obstal z •radovednim pogledom na naju. Bil je mlad, okroglolieen fant, imel je svetle oči in kapo malo postrani. Moj deseti brat se je ozrl vanj in že je stal z enim korakom pred njim. nakar se je odigralo isto, kot prej z menoj: »Haj, brate, ti si pa Slovenec!« »Jok, brate,« je bil odgovor. »Jaz sem katolik, Hrvat, Bosanec.« »Je pa tvoj oče.« »Moj oče je Hercegovec.« »Je pa majka Slovenka.« »Majka, bogrne, ona je tam iz Kranjskega.« »No, vidiš, prijatelj, da je Slovenka.« Fant se je zasmejal: »Jest, tam govorijo malo drugače kot mi. Majka pravi pri vsaki stvari: Lej ga spaka.« Deseti brat je fanta veselo objel in ga vprašal nato za majkino ime in njen dom. Vse to si je zapisal v velik, debel notes, fantu pa naročil: «Povej majki, da jo pozdravlja rojak in da jo bo kmalu obiskal.« To sem gledal in strmel! Kdo je bil ta čudni človek? Nič se mi ni hotel razodeti in čez dva dni je izginil bogve kam, niti zbogom mi ni rekel. Ostal pa mi je v neizbrisnem spominu. Kakšen interesanten človek in svoje vrste ženij! In kar mi je pripovedoval, to je bil slovenski roman vseh slovenskih romanov. Pripovedoval mi je, da roma po svetu okoli že petindvajset let in išče izgubljene mora vse te nedostatke odpravki, ker komisija drugače ne bi mogla tudi te proge priporočiti, temveč načeti celo vprašanje zveze Slovenije z moriem v trikotu Črnomelj -Ogulin - Vrbovsko. Komisija je sedaj izpregovorila. Njeno mnenje je. da se Musilov projekt sploh ne dopušča v nadalino diskusijo, glede proge Kočevje - Delnice in Kočevje - Srpske Moravice pa ne more priti do zaključka. Na prvi progi je komisiji 60 m visok most čez Kolpo akceptabel. pri Klodičevi progi 85-meterskega odklanja .četudi razlika 25 m ne igra skoraj nikake vloge niti na stroških niti v drugih ozkih. Ravno tako ie z tuneli. Medtem, ko znaša dolžina 47 predorov na delniški progi 14.810 m in na Klodičevi 4 tunelov le 6700 m. izraža komisija dvom nad zgradnjo enega, nekritično pa gre mimo 46 krajših in enega nad 4.650 metrov dolgega tunela, skozi karbon vo-dečega tunela na delniški progi. Tako bi lahko našteli še mnogo stvari, ki niso zadostno točno obdelane. Vendar pa se bodo gotovo drugi oglasili v teh zadevah. Gotovo je, da je vsa javnost interesovana na čim prejšnji izgradnji prepotrebne zveze Slovenije po jugoslovenskih tleh na Sušak. Že nekai let se je vodila srdita borba med posameznimi projekti, oziroma zastopniki posameznih prog tudi tu v Beogradu. Mnenje geologov sedaj imamo, komisija tehnikov pa ni mogla priti do zaključnega mišljenja. Vendar smo mnenja, da je treba odločiti se. Ali naj večino samo debatiramo o novi progi? Ali naj samo komisije delajo? Rajši bi videli, da bi hlapon že pred leti prevažal plodove slovenske pridnosti iz lepe Slovenije v Sušak. Merodajni faktorji naj izprevi-dijo, da je treba dejanj, zato naj se kočevsko vprašanje takoj vzame v eventuelno še potreben detajlni študij ter sc mora končno enkrat pristopiti k gradnji proge. Leto 1928 nai nas ne najde še vedno v 1>"~,išljevanju, temveč pr delu. C. Jan Skala - Lužičan, glavni urednik mesečnika »Kultunvehr« v Berlinu. Struje v manjšinski politiki Položaj pred tretjim ženevskim kongresom. V drugi polovici avgusta se sestane v tretjič v Ženevi kongres evropskih narodnih manjšin. Sodeč po pripravljalnem programu, se da Teči, da se ne bo kdove kaj razlikoval od obeh prejšnjih, razen ako prodro tendence,- ki se doslej opažajo še neizrazito v manjšinskem gibanju. Te tendence so ideloške in taktične narave ter se prenašajo od manjšinskih voditeljev v posamezne manjšine, deloma pa so naperjene tudi proti posameznim manjšinam in njihovim zastopnikom. Znano dejstvo je, da se teoretska manjšinska vprašanja različno obravnavajo med posameznimi manjšinskimi skupinami, ker vplivajo nanje različna socijolaška dejstva in različni politični cilji. Cela vrsta dogodkov zadnjega časa nas sili, da razsvetlimo ta problem. 1) Politično in gospodarsko močne manjšine kažejo čisto jasno stremljenje, da se odpovedo sodelovanju s slabotnimi, prole-taiskim; manjšinami. To stremljenje motivirajo s tem, da baje »slabe« manjšine ovirajo »močne« pri dosegi čim večjih manjšinskih pravic. Da se ta ovira odpravi, zahteva predstavnik nemške manjšine v Rumuniji, Brandsch, da se morajo slabe manjšine odstraniti z ženevskega manjšinskega kongresa. Na ta način se žrtvuje načelo solidarnosti vseh manjšin. 2) Voditelji nemških manjšin so na letošnjem zasedanju ob Baltiku podrobno razmotrivali vsa vprašanja, tičoča se na-daljnega praktičnega izvajan}* manjšinske politike. Ta posvetovanja so bila, kakor je pač razumljivo, docela zaupna. Vendar je časopisje v Nemčiji nekoliko odgrnilo kop-reno tajinstvenosti, ko je izdalo, da se je na tem kongresu govorilo o tem, da naj vstvarijo narodne manjšine iz svoje srede manjšinsko »Društvo narodov« kot protiutež »Društvu narodov« držav in večin. Natančno pred enim letom in prav tako pred manjšinskim zasedanjem v Ženevi se je pojavi isti načrt v »Berliner Tagliche Rundschau«. Zastopal ga je nemški delegat dr. Slovence, ki za nje ne ve domovina, oni pa za domovino ne. Pet pripomočkov da ima, s katerimi najde vsakogar, tako mi je pravil: slovenski jezik kot pozdravilo, lesen molek s svetmjico z Brezja kot priporočilo, rdeč pipec kot potrdilo, drenovo goriačo kot mazilo, in še ta zlate bukve kot poslovilo. »Ta zlate bukve«, to je bil njegov zavaliani debeli notes, kamor je zapisoval ime in bivališče vsake take srečbo najdene in za domovino otete slovenske ovčice. Pravil mi je, da pozdravitao metodo, katar sem je bil deležen tudi jaz, uporablja samo tam, kjer je popolnoma siguren; kjer stvar ni sigurna, tam je tudi postopek bolj kompliciran. Na primer pri kakšnem Fran-cozariu: Bon jour, Monsieur, Bog daj zdravje, prijatelj, connaisse-vous un Monsieur, nomme kranjski Janez ... Če to ne užge. potem ni nič. Včasi pomaga tudi naš imenitni primoj-duš in je to sploh beseda, tako me je zagotovil. s katero Slovenec po svetu povsod skozi pride. Nekoč bi bil tam v Champs Elysees pri Parizu kmalu prišel pod avto. Komaj da se je še izognil in se je pri tem od strahu prav krepko pridušil. Nakar je •tista elegantna dama v avtu zavpite: »Jezus Marija!«, skočila ven in k njemu, zaploskala z ročicami kot otrok: »Kranjski stric, jej, kranjski stric!« in vzela »strica« kar s seboj in ga pogostila in vsega na novo ob- l lekla. In mu dala tudi denarja za domov, nakar se je popeljal naravnost v Afriko. V nekem prenočišču v Carigradu ga je iz spanja izdrezal sosed: »Hej, fante, kaj se pa še v sanjah pridušaš? Rajši izmoli kak očenaš.« Bil je človek izpod Lirnbar-ske gore, k:. je po Turčiji brusil nože in škarje, popravljal ure in marele. Bilo je tam v Teheranu — je pravil, — ko je malo legel v senčnat gaj in si za kratek čas zapel: Na Gorenjskem je fletno... In se je izza visokega zidu naenkrat pomolila glava pod širokim belim slamnikom: »Alo, prijatelj, le noter, da bo še bolj fletno!« Bil je pristen Krakovčan, ki je služil pri nekem perzijskem velikašu za vrtnarja in imel za ženo prav luštkano Perzijan-ko. Ta ga kar ni hotel več pustiti od sebe, ampak »stricu« se je pač silno mudilo malo ven v svet... »Vzel pa sem mu prisego na tale žegnani molek in na tole v Savi krščeno gorjačo. da bo svojo ženo in deco učil slovensko, če ne. niu jih namažem, kadar se spet zglasim.« In je bilo to v San Franciscu v Kaliforniji, ko je tako sedel pred neko pivnico in si s pipcem rezal kruh. Pa je pristopil k njemu gospod, visok, lep človek, a siia resen v obraz. Pa je vzel pipec v roke. ga nežno otipal, kot bi ga hotel pobožati, in okoli ust mu je nekaj zatrepetalo. A ni rekel nič .ampak položil z naglo Jčretajo Muth iz Rumunije. Med tedanjo in današnjo strogo obstoja jasno vidna kontinuiteta, ki zanima posebno v zvezi z zahtevo, da se morajo slabotne manjšine odstraniti z ženevskega zasedanja. 3) V Nemčiji ie izdelala vlada načrt državnega šolskega zakona, ki naj pred vsem reši vprašanje koniesijske šole, oziroma predpiše izvajanje dotični-h določb v ustavi Pri tej priložnosti bi se prav lahko uredilo tudi vprašanje manjšinskega šolstva z zakonom, veljavnim za celo Nemčijo, kot ga zahtevajo narodne manjšine. Čeprav so v splošnem šolske zadeve pridržane zakonodaji dežel in se ta argument še posebno navaja proti rešitvi vprašanja manjšinskega šolstva s celotnodržavnim zakonom, bi vendar zdaj bil primeren trenutek, da se ta zadeva uredi po predlogih, kakršne so izjdelale manjšine in jih predložile neposredno državnemu notranjemu ministrstvu. Tako pa je več kot gotovo, da se bo stvar zopet odložila na nedosleden čas, pri čemer se sklicuje državna vlada na to, da ni Nemčija niti po mirovnih pogodbah, niti po določbah Društva narodov primo-rzna urediti to vprašanje 4) Koroški deželni odbor je predložil vladi, odnosno deželnemu zboru zakonski načrt o »kulturni avtonomiji c slovenske manjšine na Koroškem. Sicer se ta načrt v nekaterih točkah ugodno razlikuje od drugih podobnih načrtov, vsebuje pa zahtevo po nacijonalnem katastru. Ce se vpošteva družabna struktura te manjšine in njena vsestranska gopodarska odvisnost, se mora priznati, da bo svoboda nacionalnega opredeljenja — vpis v kataster — šele tedaj tudi prava svoboda manjšine, če se s primerno strogimi kazenskimi določbami onemogoči sleherni gospodarski pritisk pred vpisovanjem v kataster in se po izvršenem vpisu popolnoma prepreči zatiranje narodne manjšine. Postopek na Koroškem je politično pomemben zategadelj, ker je z vsi-Ijenjem »kulturne avtonomije« zvezan poseben ci-lj nemške zunanje politike: dosega kulturne avtonomije za nemške manjšine v splošnem, v tem slučaju v Sloveniji in najbrž v celi Jugoslaviji. Da se skuša doseči ta cilj iz ene same avstrijske dežele napram celi državi Jugoslaviji, kaže dovolj jasno, da so vloge natančno razdeljene. Navzlic temu obstoji dejstvo, da pnšča najmočnejša nemška država, Nemčija, svoje domače manjšinsko vprašanje nerešeno, čeprav bi rešitev manjšinskega vprašanja v Nemčiji močneje vplivala na druge države, kakor pa se to da doseči iz ene same avstrijske dežele. Gornja vprašanja in pogled na sedanje stanje manjšinskega problema v Evropi vodijo do sklepa, da se l) ustvarja nova grupacija manjšin po socijoloških in v zvezi ž njim!, po socijalnih vidikih ter po vidiku politične moči na dve pravzaprav že obstoječi skupini, a) močne, imperialistične, saturirane manjšine. b) oslabljene, pacifistične, proletarske manjšine. Prva skupina stremi za dosego najvišje stopnje manjšinskih pravic, da bi tako mogla biti močan faktor v evropski politik!, dočim za drugo skupino diktirajo ali pa odlašajo rešitev državne večine, kakor pač zahtevajo politični cilji celotnega nemškega naroda. Na tak položaj bo zadel letošnji kongres v Ženevi. Kot uči izkušnja, se ta položaj navzlic ženevskim, kongresnim sklepom še dolgo ne bo izpremenrl. «Oče, kako sc imenujejo te jagode?« •Borovnice »Borovnice so črne, te so pa rdeče!« «1 seveda, ker so še zelene.* (tPassing Show») Moderna tehnika Mmttuom: Filtracijske naprave Tako v kemiji kakor v zdravilstvu je zelo varno, da pridobivamo tekočine v čistem stanju, da izločimo morebitne trdne primes-nine, na drugi strani pa, da take trdne pri-mesnine izoliramo in ločimo od tekočin. V ta namen rabi filter. Najenostavnejša forma filtra je sito. Pri kemičnih postopkih pa mnogokrat sito ne zadošča, ker so deJci, ki plavajo v tekočini, tako majhni, da se 6 sitom ne dajo odločiti. Zato so v rabi različni filtri z manjšimi od^Jtlinami, predvsem iz papirja, čim debelejši je papir, tem finejši je filter. V tak filter vlivamo tedaj tekočino, ki jo hočemo ločiti od trdnih primeatin. Zavoj na cevi rabi za to, da gre postopek hitreje od rok. Nastopa namreč znani pojav natege, ki znatno pripomore k pospeševanju filtriranja. Papirnat filter pa ne zadostuje v vsakem primeru, zlasti ne tedaj, kadar imamo opraviti z gostimi tvarinami ali pa s kislinami, ki razjedajo papir. Za eno kakor za drugo uporabljamo filtrirno napravo, ki jo je izmislil Gooch. Gooch je konstruiral lončič, ki ima sitasto dno, v ta lončič pride lega prečiščenega azbesta, nanj pa druga porcelanasta sitka, ki obvaruje azbest prei tem, da ga tekočina, ki jo dobivamo, odplakne; tak lonček kaže v prerezu 2- slika. Azbestna lega v tej napravi pa je tako gosta, da tekočina ne prodira več zaradi svoje lastne teže skozi pore filtra. Zato je treba pod filtrom odsesavati zrak. Napravo, ki je d-osedaj služila temu namenu, kaže nastopna 3lika. Buča iz debelega stekla ima zgoraj gumijev čep, ki nosi steklen nastavek, tako zvano tulpo; v ta nastavek postavimo naš lonček in odsevajmo zrak akoei stranski tu-bus buče. Jasno je, da je pritisk zunanjega zraka mnogo večji, kakor v notranjosti evakuirane buče. Tekočina bo torej pod pritiskom zraka tekla vanjo. Tako filtriranje gre mnogo hitreje od rok. Mogoče je filtrirati na ta način tudi kisline in "jedke tekočine, ki bi poškodovale ali celo uničile papirnat filter. Naprava je 6icer velik korak naprej, vendar pa zdaleka ne odgovarja zahtevam .oo derae kemije. Pred vsem je pripravljanje lončka dolgotrajno in mučno delo, poleg lega se zgodi, da se odtrgajo kosmiči azbesta in pridejo v filtrirano tekočino, jo onečistijo in manjšajo težo lončka. Vrhu tega traja sušenje dolgo časa. >Jenaer Glarvrerk Sebott pipe: spet na mizo, zraven desetdolarskl bankovec in se izgubil med množico, preden ga je mogel stric zgrabiti za suknjič. »Ta mi je ušel ia tega mi je najbolj zaL Ampak gotovo prideva enkrat ie kje skupaj. Takrat mi oe uide več.« »Včasi pa« — je pravi! — t more pomagati tudi dreoovka. Tako sem tistemu fantiču. ki se je potepa! tam po Kaira kot »vodnik za tujce« ir se tnj lagal, da je Italijan. moral dve tri pošteno primazati, da se je priznal za Slovenca, doma iz Trsta, od poštenih slovenskih staršev. Potem me je tudi vse ubogal in je kmalu dobil lepo službo pri neki ageoturi« — ln pustil me je ta prezanimiv! moj gost pogledat; tudi v svoje zlate bukve. Strme sem obračal list za listom: na stotine imen in naslovov, ne: na tisoče in tisoče. Sami Slovenci! Cel geograiski leksikon se je razgrinjal pred menoj, cela zemeljska obla se ie sukala pred mojimi očmi. Povsod, na vsaki točki je čepel kak Slovenec. Codo-vMo! Tako majhen narodič, pa se je tako razlezel po vsem svetu. In ko sem tako prebiral ta lepo in skrbno spisani imenik neznanih bratov m sester v tujini, mi je hodila po glavi misel, ko bi se vse to povezalo z eno mofino duševno vezjo ia združilo v eno narodno občestvo; ko bi se v Ljubljani postavilo ognjišče, U bi trek> sleherno slovensko srce, še tako oddaljeno ... Da bi vse enako, tistega bombažnega farmerja tam v Tera-su kakor tisto guvernanto v KaJkuti, tistega hotelirja v Valparaisu kakor tistega šoferja na Kubi, tisto služkinjo v Amsterdamu kakor tisto soprogo veletrgovca v Smir-ni, — vedno nekaj priklepalo in spominjalo na domovino; da bi vsak Slovenec na tujem občuti! domovino res kot dobro mater, kj vedno z ljt£>eraiio misli nanj kfft na svojega otroka in skrbi, kje da je in kako se mu godi ... In se potem tudi nobeden ne bo izgubil. Povedal sem to mise? tudi stricu-romarju. Pa me je strese! za rame in se zasmejal: »Saj ravno za to pa hodim okoli in delam!« In je udaril s pestjo po knjigi: »Tole je prvi slovessski kolonijalni kataster. Kadar bo imela Skrvenrja svojega zunanjega ministra — je pomežiknil (v tistih časih še se je moglo o takih stvareh samo pomenkovati) — pa mn ceH ta operat prinesem. — do takrat ga bom menda Se dovršil (je pomežiknil) — da bo ime! lažje delo. Potrebno konzularno osobje si bo t odi lahko kar tu izbrai. da mu ga ne bo treba šele i šteti . . . Od takrat sem veliko premišljeval o tem problemu in danes pravim: Zdai imamo svojo državo in svoje ministre. Ampak takih »tvari ne more in ae utegne narediti noben državni miriš ter. Take stvari mora und Genossen ima zaslugo, da je nastal v njegovih laboratorijih filtrirni lončič, ki ima namesto azbesta porotno steklene ploščo, ki je vtaljena v obod posode- Jensko steklo, ki slovi po vsem svetu zaradi svoje odpornosti in vztrajnosti napram hitrim temperaturnim spremembam in kislinam, se je tudi tu iz-borno obneslo. Preko steklenega filtra je mogoče tudi vroče filtrirati in lončki se dajo jako briaikno sušiti Steklen lonček kaže v prereeu prihodnja slika. Preko filtra gre torej vroča tekočina. Kaj pa, ko pride v presesaino bučo? Da bi bila odpornejša, je buča narejena iz debelega Opera je bila od nekdaj najbolj nazadnjaška umetnost,« piše v eni zadnjih številk Žiznj Iskustva«, uradni gledališki organ moskovskega prosvet. komisarijaita. »Nazad-njaštvo moramo, kaipa. umevati v političnem smislu. Glinka in Musorgski sta opevala carje. Rimski Korzakov ie izrabil za svoj »Grad Kitež« verske predsodke itd. Za 10-letoico ruske komunistične revolucije so naročili sovjeti novo opero, ki bodi sestavljena po -revolucij skih načelih. Več srlasbemikov je skušalo zložiti »revolucijsko godbo«, seveda v mejah možnosti. G. Luna-čarski je izrecno želel, da bqdi opera kolektivno delo. ne pa delo posameznika, da se na ta način povdari načelo kolektivnega ustvarjanja. Libreto je spisal pesnik Sergej Gorodecki. Opera je v glavnem že dovršena. Imenuje se »Rdeči mak«. Krstna predstava bo v moskovskem Velikem gledališču. Dejanje se odigrava med meščansko vojno in je tako, da mora zadovoljiti »revolucij-skega« gledalca. Plemenita srajščakova hči (sopran) je zaljubljena v rudarja »dramatičen bariton), ki se je vrnil domov kot »rdeči« častnik i.n ki zasleduje sovražnike ter širi -proletarsko zavest. Vas napade oddelek »belih« pod vodstvom mladega grajščaka (lirični tenor), nekdanjega ženina zaljubljene sopranlstinje, Jd streže svojemu tekmecu po življenju. Ali ta buržuj je, kajpa, pijanec in Jcvartopirec, zato pozabi na nevesto. »Zbor oderuhov« (trebušastih' bogatašev) povabi bivšega grajščaka na kosilo. Oderuhi se vesele prihoda beHh. Prva skrb jim je, da ovadijo bdfiševiške kmete. M romajo v zapor in okove. Med tem ko »buržuji« pi_ jančuiejo. osvobodi nevesta obsojenega baritona. Zbor »brezfkonjskih kmetov« (prole-tarcev, ki nimajo niti konj) -prerokuje, da bo izbruhnil ogenj in vpepelil vas. Dva komična pevca Kurmš in Jegorka (bas in tenor) kažeta ponoči pot rdečemu oddelku. Beli padejo v ujetništvo in vse se konča s sovjetsko poroko brez popa. Dejanje je seveda izdatno okinčano z »živeli sovjeti!« in »doli s caristi!« Večkrat se sliši »Intennacijonala«: »Ne da nam nihče odrešenja, ne krailj, ne vitez jn ne Bog, dosegli bomo oproščenja le z žulji svojih lastnih rok.< Kmetje govore pristen narodni jezik, n. g*r.: »imi slamo ž večerno, buržuji se masti-io«. Rdeči vojaiki pravijo: »Ta petek so nas beli nabili po zadnjici.« Zbor fantov poje zvečer jako zasoljene pesmi o tem, da »zadostuje za vsafco deJcle kvečjemu četrtinka -fanta.« (To ipomemi, da ne potrebujejo zakona.) Oblasti so zelo zadovoljne z opero. Pravijo. da bo njen realizem osvojil množico. To ie prva s sovjetskim duhom prepojen« opera. Gledališki izvedenci z ravnateljem Burdukovim na čelu pa so bolj skeptični. Trde, da je godba ponesrečena, da so vse osebe preeoostavne: »beli« so pijanci, »rdeči« pa angeli. Toda oblasti so se že zahvalile Gorodeckemu za uspešno izvršitev »so-cijaiiega naročila«. Opera bo kmalu vpri-zorjena, dasi se boji »Žiznj Iskustva« »velike polemike«. »Kdaj bomo dočakali res pre-priSevalno revducijsko umetnost?« — vprašuje kritik. Dne 5. avgusta je preteklo 75 let, kar je umrl češki narodni preporoditelj in pesnik František Ladislav Čelakovsky. Bil je pravi narodni pesnik, čigar popevke so postale ljudska last. Veliko je zbiral tudi narodne pesmi in povesti Čelakovski je bil rodom iz Strakonic. Slikat Matija Jama na Nizozemskem. Naš impresionist Matija Jama je aranžiral v Haagu na Nizozemskem razstavo svojih del, po številu 30 slik. Razstava se je otvo« rila dne 16. julija in je na ogled do sep« tembra. Nizozemski listi so ocenili slikar« j a zelo laskavo. Dnevnik »Het Vaterland« od 21. julija piše« Jamovi krajoliki prijajo zaradi svoje mile preprostosti. Barva je nežna, čista, forma ovladana. Ceniti je glo« bino vizije v teh gorskih pokrajinah. Upi« čen je pogled na zasnežene gore nad jas« nim jezerom: izredno čisto delo, ki izrazuje vedro prostost in lep čut za prostornost. Slika s starim mestom zvečer v pastelastih barvah je tudi prepričevalni izraz Jamove umetnosti. Monet je pač njegov veliki vzor in entuzkzem. Čeprav jc to delo samo me« del odsev umetnosti, katero je započel in do najlepšo popolnosti dognal francoski mojster, ima vendar svojo samostojnost. — Haaška aKronika« pa e obavila 16. 8. oce« no, v kateri pravi: Jamova dela so »slike« — »peinture« — v najboljšem smislu. On je brez moderne neizkrenosti: dočista ob« čuti ubranost svojih pokrajin in jo izraža z zastrtim ozračjem, katero barvito poda« je njegovim pokrajinam čar jarkega solnca, meglen osti in svojevrstne atmosfere. Delo, katero smo gledali na nekaterih platnih z nekaljenim veseljem. On je res dober umetnik, s cvetočim koloritom, mož, ki ve, kaj naj pokrajinarstvo daje: ubranost, gle« dano skozi temperament, in njegov tempe« rament se nam zdi solnčen. Jama ljubi zlato svetlobo, pa tudi nežne jutranje meglice, ki izaTana vise po hribih nad krajino. Ljub« Ijanska okolica z obronki planin je lepa, lahno romantična, pa vendar hkratu pri« srčna in poetična, in Jama je pokazal talent, da je to, kar-. je videl, čisto in po svoje pričaral pred nas v lepih, sijočih podobah. Ruski igralec Vladimir Sokolov je dose« gel nov velik! uspeh na salcburških svečano« stih. Nastopil je v Hofmannsthalovi drami »Jedermann« in je igral vlogo hudiča. Golouhova »Kriza« v inscenaciji režiserja Bratine. G. Rudolf Golouh, publucist, sedaj šef Borze dela v Mariboru, je dal svojo socialno dramo »Krizo«, ki je prvotno izha« jala v »Delavski Politiki«, ponatisniti v knjigi. Kakor čujemo, pripravlja uprizoritev tega dela inscenator Valo Bratina, bivši ravnatelj mariborskega dramskega gledali« šča. Delo se uprizori v mariborski Gotzovi dvorani. Sodbo o sodobnih nemških pisateljih po* daja znani publicist, urednik revije »Zu« kunft«, Maksimilijan Harden, g. Louthreu, sotrudniku pariških »Les Nouvelles Lite« raires«, ter pTavi: V sodobni nemški knji« ževnosti razlikujemo dve generaciji. Prva je intelektualno dozorela že pred L 1914., druga je našla svoje idejne temelje med vojno in po vojni. Roman ne prinaša novih razodetij. Strindberg in Wedekind sta še vedno vzornika. Thomas Mann je dober pi« satelj. a jaz ga ne cenim posebno. Njegov brat Heinrich Mann dela preveč pod fran« coskim vplivom. Gerhardt Hauptmann je v epiki težko prebavljiv. Preveč je eklek* tik. Z veliko kulturo razpolaga Hermana Bahr, ki pa je očividno prišel pod vpliv Huysmannovih spisov. Krenil je na pota ka« toKcizma. Za dc®a esteta smatram Hu« ga von Hofmannsthala in med dobre pisa« t olje je treba nekako šteti Alfreda Polgar« ja. Na Nemce so imeli velik vpliv Fran« cozi: Balzac, Zola, Flaubert in Maupassant. Danes nadaljujeta njihove tradicije — gle« de vpliva — Barbusse in Proust. Novo od« kritje za Nemce so Rusi, predvsem Dosto« jevskij, Andrejev in Gorkij. Sodobna nem« ška generacija prelamlja zgodovinske tra« dicije in dvomi v edinozveBčavnost grško« latinske kulture. Preveč ji določata ameri« ški materijalizem m ruski humanitarni mi« sticizem. Glede na stroko literarnih izdel« kov velja še poudariti, da je danes aktual« nejša drama nego roman. Maks Reinhardt .se odpravlja na daljšo turnejo v Ameriko. 2 njim pojdejo igralci in igralke: Hermanu in Hans Thiernig, Gu« stav Waldau, Helena Thiemigova, Lili Dar« v asova, dramatik Fr. Molnar in igralec Aleksander Moissi. Slednji bo predvidoma igral glavne vloge v Biichnerjevi »Dantono« vi smrti«, v Shakespeareovem ■ »Hamletu«, v Tolstega »Živem mrtvecu« in morda še Oberona v »Snu kresne noči«. Reinhardtov ameriški impresarij je Gilbert Miller. na Vasiljevna, še reši človeka, ki je zabredel in je zdaj na robu propasti. In ta človek jo zaklinja, naj pride v soboto, 29. julija, v Ljudski vrt Peter Petrovič je prečital pismo. »Čudno,« pravi, »kdo neki piše to?« »Ne vem,< odvrne Katarina Vasiljevna. »Smilil se mi je in sem prišla.« »Tako, tako,« reče Peter Petrovič, — »in sem prišla. Pa ker si že prišla, bodi lepo mirna in se ne gani. Jaz, pravi, se pa skrijem tam-le za vodomet Videti hočem, kdo je. Pošteno mu pretip-ljtm rebra,« pravi Peter Petrovič je stopil za vodomet in se je skril. Soproga, vsa bleda m skoro brez sape, pa na drugo stran. Minila je ura — nič. Se ena — spet nič. Nato prileze Peter Petrovič izza vodometa. »Nu.« pravi, »nikar si ne jemljite tega preveč k srcu, Katarina Vasiljevna. Bržkone naju je nekdo grdo potegnil. Dcmov pojdiva, kaj? . .. Dovoli sva se že izprehodila . . . Nemara se je vaš brat, ta porednež. malce pošalil z nama. kaj?« Katarina Vasiljevna je odkimala. »Ne,< pravi, »tu je prav gotovo nekaj resnega vmes . . . Morda se je oni neznanec zbal vas in zato ni prišeL« Peter Petrovič je debelo pljunil, prijel svojo soprogo pod pazduho in odšla sta. Tako je dvojica dospela domov. Do- ma pa — vse navskriž. Kovčegi in omare prebrskane, likalniki razmetani, samovarjev — nikjer* — Tatovi! . . . Na steni pa je visel listek in na njem vrstice: »Vaju dveh, mrcini, drugače itak ni spraviti iz hiše. Vedno tičita doma, kakor čuri-muri . . . Ampak tvoje obleke, ti stara sablja, so mi vse pretesne. Ti si tenek kot trska, in pa nizke postave. Veš, to ie bogme podlo od tebe ... A soprogi sporoči moj poklon in naj se le kaj dobro ima.« Ko sta ženska prečitala to pisanje, sta globoko vzdihnila, sedla na gola tla in se razjokala, kakor otroka. K-c. Maurice Honorč: Mrtvec na meji Ko je po šesti uri zvečer Merlu, občinski stražnik občine Dolnji vrh, stopil po končanem uradnem sprehodu v gostilno, je njegov tovariš Malup, občinski stražnik sosednje občine Gornji vrh, že sedel pri litru vina. Malup je bil star pretkanec. namazan z vsemi mazili, in je imel do zasluženega pokoja samo še leto in pol, medtem ko je mladi Merlu šele pred nekaj meseci nastopil službo in se je rad shajal s starcem, ki mu je na široko razlagal dolžnosti občinskega stražnika, soleč svoj govor z imenitnimi Nedeliska tekma na Liubelj Zemljevid in profil ljubeljske ceste od km 44.412 (348 m) do km 54.412 (1366 m) na kateri se vrši jutri druga dirka in ocenjevalna gorska vožnja. Tradicijonelno pri« reditev organizira ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba kraljevine Srbov, Hrva« tov in Slovencev Josipa Jurčiča zbrani spisi Druga izdaja. Urejuie dr. Ivan Prijatelj. L zvezek. Platno Din 50.—, polfranc. Din 56.-. Urednikov uvod. Pesmi. Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda. Prazna vera. Uboštvo in bogastvo. Je genske noč med slovenskimi polharji. Juri Kozjak. Domen. Urednikove opombe. II. zvezek. Bros. Din 36—, platno Din 50__, polfranc. Din 56.—. Uvod. Spomini starega Slovenca. Tihotapec. Juri Kobila. Dva prijatelja. Vr-ban Smukova zenitev. Grad Rojinje. Urednikove opombe. IIL zvezek. Boš. Din 86.—, platno Din 50.—, polfranc. Din 56.—. Uvod. Kloštrski žolnir. Deseti brat. Urednikove opombe. IV. zvezek. Broš. Din 72.—, platno Din 86.—, polfranc. Din 82.—. Uvod. Golida. Hči mestnega sodni ka. Nemški valpet. Dva brata. Božidar Tir-telj. Kozlovaka sodba v Višnji gori. Črta iz življenja političnega agitatorja. Sin kmetiškega cesarja. Sosedov sin. Ure dnikove opombe. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Italijansko izseljevanje v Jugoslavijo Ustanavljati hočejo fašije na naših tleh! e. d. — Na meji, v začetku avgusta. Ni še menda minilo mesei: dni, kar je fašistični >11 Popolo di Trieste< kričal v nekem svojem »pismu iz Jugoslavije«, da je treba vse jugoslovenske trgovce, obrtnike in sploh obrekovalce zapreti, konfinirati in izgnati iz Italije, zlasti pa z Reke in iz Trsta ter ostalega Primorja, danes pa v novem »pismu« piše o italijanskem izseljevanju v — Jugoslavijo. »Popolo« namreč poudarja velikansko važnost italijanskih izseljencev za italijansko narijonalno propagando, toda meni, da Jugoslavija šteje med ene države, v katerih je kvantitativno italijansko izseljevanje nemogoče, zato pa da je treba tu kvalitativnega izseljevanja, katero bi bilo po njegovem mnenju v veliko oporo ciljem italijanske politike. V Jugoslaviji da je zelo malo izobraženih Italijanov, ki zavzemajo dobre socijal-ne položaje in niso naseljeni samo začasno. In to da je ravno vzrok, da se v Jugoslaviji nikakor ne razumejo velevažni interesi, ki jih ima Italija kot največja sredozemska sila, ker nihče ne pozna Italije. Treba bi bilo torej, da bi bilo v Jugoslaviji veliko Število Italijanov, ki bi, poznavajoč krajevne razmere in jezik in izrabljajoč svoj socijalni položaj, razvijali italijansko nacijonalno propagando. List toži, da zaradi težke gospodarske krize, ki vlada v Jugoslaviji, pač za sedaj italijanski profesijonisti nimajo upanja, da bi našli namestitve v jngošhmaiskih podjetjih in da celo tisti, ki se že nahajajo v Jugoslaviji, izginjajo iz jugoslovanskega javnega življenja, ker se nihče ne briga za-nje. Jugoslavija, pravi »Popolo«, je država, v kateri se s prav posebno vnemo goji proti-fašizem in je ogovarjanje in obrekovanje Italije postalo že vsakdanja stvar. AH če bi 6e dobro organiziralo priseljevanje sposobnih ljudi, ki bi se mogli udeleževati Javnega življenja, ki bi poenali jeaak, običaje in tradicije dežele, seveda ljudje trdnega, preizkušenega fašističnega prepričanja, ki bi si znali pridobiti ljubezen in spoštovanje, bi se stvar gotovo popolnoma izpremenila. Tako priseljevanje bi bilo obenem tudi v obrambo italijanske jeeakovne posesti v Dalmaciji in vsem jugoslovensbem Primorju. Vsaka institucija, vsak industrijalec, vsak bankir itd., ki omogočuje prebivanje dobrim italijanskim družinam na jugosloveaskih tleh, vrši pravo fašistično delo. Zato ee list obrača na italijanske industrijalce, na italijansko trgovinsko mornarico, na italijanske banke ter vse ostale zavode in podjetja, da naj ee lotijo te kvalitativne emigracije v Jugoslavijo. Seveda pa je treba strogo paziti pri izbiranju izseljencev, gledati na to, da se bo njihova naselitev v Jugoslaviji v resnici izplačala kar najbolje, in zato temeljito preizkusiti njihove zmožnosti. Taki ljudje bi bili potem nekaki »častni izseljenci«. Fašistična stranka mora na vBak način imeti glavno besedo pri tej stvari, ker bi taki izseljenci imeli dvojno nalogo: poklicno — biti bi morali res strokovnjaki v svojem poklicu — in pa izrazito politično. Biti morajo izredni, preizknSeni, reprezentativni ljudje, ki bi bili dani na raz-polago fašizmu in »bi bilo z njihovo pomočjo vendar še enkrat mogoče ustanavljati fažije tndi v Jugoslaviji«! »Popolo« meni, da je bilo ustanavljanje fa-šijev v Jugoslaviji doslej le zato nemogoče, ker ni bilo na razpolago sposobnih ljodi v Jugoslaviji. Država sama, Italija namreč, ne more in ne sme nastopati vsepovsod. Konzuli s svojim konzularnim osobjetn 6tore pač, kolikor morejo, toda v svojem službenem položaju niso mogli imeti tiste abcijflike svobode in stikov, kakor so dovoljeni zasebnemu profe6ijouistu. V tem pogledu, pravi »Popolo«, mora Italija posnemati Anglijo, ki ima v vsakem zastopniku raznih trgovskih in plovbe nih družb najboljše zastopnike svojega imperijalizma. Zlato je treba, da se kar najbolj pomnože italijanska "paroplovna, trgovska, turistična, umetniška in vsakovrstna druga zastopništva, a v bilance velfldh italijanskih družb se mora poleg drugih postavk vriniti tudi postavka za nacijonalno propagando v inozemstvu. Sicer italijanska menta-liteta le težko pojmi potrebo in korist takega delovanja, toda stvar je treba izvesti, ker to zahteva fašistični duh in hoče tako tudi sam »Duce«, gospod Mussolini! Tako torej! Jugoslavijo, ki je zaprta za kvantitativno italijansko priseljevanje, to se pravi, ki ne dopušča priseljevanja italijanskega delavstva v masah, naj se poplavi z italijanskimi paroplovnimi, trgovskimi, turističnimi, umetniškimi in drugimi takimi zastopstvi, kjer bo vsak nameščenec fašistični agitator in propagandist, ali bolje rečeno — vohun, in kar je glavno: da bodo vsepovsod zrastli, kakor gobe po dežju — italijanski fa-šiji! Ali jih ne vidite že, kako korakajo v črnih srajcah, s črnim fesom, v kroju fašistične milice ob sviranju »Giovineeze« ia vziklikanju Italiji, Mussoliniju in fašizmu po beograjskih, zagrebških, splitskih in — ljubljanskih ulicah?! Na oni strani meje pa se zvija naš narod v zadnjih zdihljajih pod njihovo gorjačo! dogodki, ki so se mu bili pripetili tekom dolgoletnega službovanja. Po dveh litrih sta se možaka vzdignila in Merlu je odšal, nekoliko »v rožicah«, domov v pol ure oddaljeni Dolnji vrh. Nekaj časa je hodil po cesti, potem jo je pa zavil, ker se ie že močno mra-čilo, skozi gozd po stranski poti, ki je bila meja med obema občinama in torej tudi med delokrogoma Merluja in Malu-pa. Sredi gozda Merlu iznenada zapazi dve moški nogi, ki molita iz praprotja. Krepko stisne svojo debelo palico, se približa in krikne: — Hoj, kaj pa vi tukaj! Toda nihče mu ne odgovori. Merlu razgrne praprot in takoi spozna, da ima pred seboj mrtveca, dobro oblečenega starejšega možaka, ki ni kazal nikakih znakov umora ali samomora. Menda ga je zadela kap ali kali... — Vraga, se je spomnil Merlu, saj leži na tleh občine Dolnji vrh, po tem takem spada zadeva v moj delokrog. Koliko sitnosti je s tako stvarjo! Javiti županu in orožnikom, sestavljati zapisnik .. . Kaj pa, če bi pustil, da opravi vse to delo Malup? Misel se mu je zdela uprav imenitna. Pogledal je skrbno okoli sebe. in ko je videl, da ni nikogar v bližini, je prijel mrtveca pod pazduho, ga zavlekel čez pot na ozemlje občine Gornji vrh ter položil poleg njega klobuk, palico in le- po usnjato torbo, ki jo je imel pri sebi. — Nočna rosa bo že dvignila travo na mestu, kjer je poprgj ležal, si je mislil, šel mirno domov večerjat in legel spat. Ko se je drugo jutro zbudil, se je na tihem prisrčno smejal, spomnivši se, koliko sitnosti je napravil Malupu. Po zajtrku se je spravil na delo: tesal je kletke za svoje domače zajce. — Radoveden sem. ali me bo prišel kdo klicat, si je dejal na tihem. Čakal ni dolgo. Mimo je prišel železniški čuvaj in mu je povedal, da leži v gozdu ob poti mrlič. Merlu je vzel čepico in takoj uradno odšel na svoj posel. Na licu mesta je že bil Majup in nekaj vaščanov iz Gornjega vrha. — Mrtvec leži na mojem ozemlju, je dejal Malup Merluju, ko se je ta z dozdevno radovednostjo približal.. Sicer pa Malup nikakor ni bil slabe volje. Zdelo se mu je povsem naravno in samoumevno, da opravlja svojo uradno dolžnost. Le-ta je poprosil Merluja, da bi bil tako prijazen in bi stopil v Gornji vrh do župana, češ naj pride pogledat in naj obenem pošlje dva moža z nosilnico. Mrtveca so zanesli v mrtvašnico na Gornji vrh. V listinah, ki jih je imel pri sebi, so našli njegovo ime — Paul Dal-maš — in njegov naslov v Parizu. Iz pisem je bilo razvidno, da menda tam živi s svojo hčerko. Tej je župan takoi brzojavil. Dobil je odgovor, da pride drugi dan. .Medtem je uradni zdravnik iz sosednjega mesta ugotovil, da je Dalmas umrl naravne smrti za srčno kapjo. Drugi dan se je pripeljala v Gornji vrh gospodična Dalmasova iz Pariza, da prisostvuje očetovemu pogrebu. Povedala je županu, da ie živel z njo v Parizu; bil je upokojen zavarovalni agent. Gospodična je dala županu 1000 frankov za občinske siromake in istotako Malupu, ki se je najprej branil, a je nato vendarle vzel lepe denarce! Dan še ni bjl potekel, ko je Merlu zvedel novico. Moral je zbrati vso svojo odločnost, da se je obvladal. — O, jaz osel! O, jaz osel! si je stokrat ponovil na tihem. Kar ni se mogel utolažitL Najhujše pa je bilo to, da ni mogel nikomur zaupati svoje jeze. Ljudje so se itak že norčevali iz njega, češ, kako blizu mu je bil tisočak! Eden izmed hudomušnežev mu je dejal: — Ne, ti pa res nimaš sreče. Merlu! Ce bi bil oni ubogi gospod vsai blagovolil umreti na drugi strani pota! . . . Merlu pa se je junaško držal: ugriznil se je v jezik in se je kislo nasmejal. (Po francoskem P. V. B.) Iz življenja in sveta Planinska nesreča na Tirolskem Smrt znamenitega dunajskega derma« tologa. — Štiri dni in štiri noči v solne* ni pripeki, v blisku in streli ob mrtvi ženi. — Svarilni zgledi za planince. V, Naudersu na Tirolskem se je pio* šle dni pripetila težka turistovska nesreča. Dunajski specijalist za kožne in spolne bolezni, vseučiliški profesor dr. Oton Sachs je ponesrečil v Hochfin« stermiinzu ter je obležal na mestu mr« tev. Ponesrečenec je odšel na izlet v nedeljo z Dunaja ter je hotel prebiti svoj štiritedenski dopust deloma v ti« rolskih Alpah, deloma v Švici. Dne 7. avgusta je poročal iz Inomosta, da se je nastanil v hotelu »Tirolerhof« in da bo nekaj dni preživel pod tirolskimi planinami. Ker ni bil izvežban turist, se ni podajal na opasne ture, m ni imel s seboj popolne planinske opreme. Nesreča se mu je pripetila na spreho« du. Poznavalci planinskega sveta sodi« jo, da je hotel profesor natrgati planin* skega cvetja ter je pri tem izgubil ravnotežje in treščil v globočino. Pokojnik je bil znan dermatolog, učenec šole profesorjev dr. Ehrmanna in dr. Fingerja. Njegovi zdravniški to« variši so ga visoko cenili, ker so bile njegove zdravniške sposobnosti res iz* redne, a pacijenti so ga spoštovali, ker je bil miren, preprost in dober. Živel je samo znanosti. Njegova smrt je tem bolj tragična, ker je ponesrečenec umrl v svojem 56. letu ter se je name« raval baš po letošnjem odmoru inten« zrvneje posvetiti zdravniški vedi. * Druga nesreča, mnogo strašnejša in hujša od prve, se je pripetila v Oetz« thalu. Švicarski profesor iz Freiburga Anton Pikkart je prišel s svojo ženo na počitnice v tirolske gore. Sredi prešlega tedna sta zakonca odšla na pla« ninsko turo, s katere se nista več vr« nila. Ko so ljudje videli, da ni ne ene« ga ne drugega nazaj, so poslali na pot poizvedovalno ekspedicijo. Ta je našla profesorja po obvestilu nekega pastirja popolnoma izčrpanega v skalah. Poleg njega je ležala njegova žena. Bila je mrtva. Profesor je pripovedoval grozno zgodbo. Z ženo sta zabredla nad Sol« denkoglom v veliko meglo in v strme skale. Znala nista ne naprej, ne nazaj. Begala sta sem in tja in sta iskala iz; hoda po zelo skalovitem in strmem te; renu. Na tem delu ture je prof. Pik« kard padel po skalah, toda se jc k sre« či tudi rešil. Kmalu je za njim priletela po isti strmini njegova žena. Podoba je, da se ni znala vloviti. Radi tega je zgrmela 100 m globoko. Tam ni dala od sebe nobenega glasu. Profesor, ki je bil težko poškodovan, se je polagoma plazil proti nji. Priplezal je do skale in videl, da je žena mrtva. Na pomoč ni mogel klicati, ker s- mu pošle vse mo« či. Tako je ležal na mestu 4 dni in 4 noči. Vi tem času je pripekala neznosna vročina, prišle pa so tudi strašne ne« vihte z bliski in strelami. Medtem, ko je solnce povzročilo, da se je začelo truplo žene razkrajati, so nevihte izpi« rale mrliča in profesor je moral poleg fizičnih muk prestati tudi veliko mero duševnega trpljenja. Šele po štirih dneh ga je našel pastirček, ki je tekel povedat ljudem, da leži v skalah člo« vek, ki prosi pomoči. Rešilna ekspedi« cija je malone nar»ol mrtvega profesor« j a prenesla v inomoško bolnišnico, truplo njegove žene pa so pokopali v Soldnu. Prof. Pikkard predava filologi« jo na freiburški univerzi v Švici. Nje« gova žena je bila rojena Bavarka. • Še tretja nesreča se je zgodila v noči od prošle nedelje na ponedeljek. Na Hochalmspitzi je ponesrečel du« najski zdravnik dr. Jurij Klein. Odšel ie z dvema turistoma iz Beljaka proti koči Arthurja Schmidta in je ponesre« čil na Detmoldniškem potu. Padel je 15 km globoko in se je rešil smrti sa« mo s prisotnostjo duha. Leteč navzdol se je ujel za nos robato oblikovanega kamna, na katerem je čepel, dokler ga niso rešili usmiljeni ljudje. V ognjenikovem žrelu Skoro vsak obiskovalec Napolija si privošči navadno izlet na Vezuv. Iz mesta do ognjenika vodi majhna želez« niča, ki pelje do vnožja Vezuva, na kar je treba pot do vrha napraviti peš ali pa na mulah. Italijanski ciceroni, ki dobro poznajo ta teren, vodijo potnike le po skušnjah lastnega zaslužka. Ce vidijo, da je tujec petičen, ga peljejo po dolgih ovinkih. Ko dospe turist na rob ognjenikovega žrela, jim dovoli vodnik pogled v globino, iz katere se dvigajo žveplene pare. lava in pepel. S tem je tura običajno zaključena in tu« rist nastopi polagoma pot proti mestu. Dne 9. t. m. pa se je pripetil na vrhu Vezuva neobičajen dogodek. Na robu ognjenikovega žrela se je zbrala pre« cejšnja skupina turistov. Med njimi se je našel tudi radovednež, ki je hotel od blizu videti, v kakih gostih štrenah se vali dim pod nebo. Stopil je tik na rob Vezuva, napravil korak več nego bi smel, ter padel 50 metrov globoko. Revež bi bil sigurno našel smrt v žrelu, da se ni takoj za njim podal služ« bujoči orožnik, ki se je spustil z vrvjo za ponesrečencem. Spodaj sta se oba privezala za vrv in so ju začeli vleči kvišku. Toda nesreča nikoli ne počiva. Bila sta že blizu vrha, ko se je vrv utrgala in sta vnovič padla navzdol. Šele pozneje, ko so jima poslali na pomoč močnejšo vrv, sta se oba izkoba-cala iz peklenskega žrela. K aferi Sacco-Vanzetti Uncte Sam: «Pooemu tak hrušč! Saj gre le za dva anarhista!« («Populaire») 951etna dama proučuje pariške nočne lokale Američani so narod, čigar humor re dopušča dvoma. Tisti, ki jim ie bila sreča mila in zdaj plavajo v bogastvu, so uprav iznajdljivi v vsem, kar more zabavati povprečnega Američana. Šale, ki jih ta narod uganja, bodo nekoč tako klasične, kakor je danes klasična stara evropska literatura in umetnost. Te dni se je vkrcala na neki evropski parnik 951etna Američanka. Že dolgo je hrepenela po Evropi, pa je morala 95 let čakati, da se ji želja izpolni. Ni čakala zaman; zakaj tako .ie na svetu: če ne bi ljudje prezgodaj obupali in umrli, bi se jim nemara izpolnile vse želje. Zdaj je konjunkturna doba. Nabralo se je toliko dolarjev, da v siromašni, zadolženi Evropi nekaj zaležejo. In starka se je pripravila na pot. Ameriški humor pa je tudi to nenavadno popotnico vpregel v zabavo dobrih Američanov. Starko je obiskal zastopnik nekega časopisnega koncema in ji obljubil visoko nagrado, če si v Parizu ogleda nočno življenje in napiše za liste tega koncema svoie vtise. Starka je obljubila, češ, da njo samo najbolj zanima pariško nočno življenje. Kot poročevalka ameriških listov bo tedaj obiskala pariške varijeteje, šanta-ne in vsa različna zabavišča, da potem napiše, kako sodi ona — 951etna starka — o vsem tem dirindaju pregrešnega Babilona. Ameriški listi pa bodo prinašali njena poročila z velikimi, kričečimi naslovi, češ, smejte se, zabavajte se, ljudje božji, kaj takega še niste brali. Krčraar, ki je umoril 70 ljudi in prodajal njih meso Pred tedni je umrl v Sibiriji 931eten starec Gr. Demišenko. Veljal je kot do-biodušen človek, o katerem ne bi nihče trdil kaj slabega. Po smrti pa se je razkrilo, da je z Demišenkom umrl eden največjih zločincev našega časa, ki daleč prekaša celo proslulega Haarmana, morilca na veliko in prodajalca človeškega mesa. Demišenko je bil pred 60 leti izgnan v Sibirijo. Ondi je čez nekaj časa otvoril prodajalno opojnih pijač in bil daleč naokoli znana in priljubljena oseba. Posebno so zasloveli njegovi pirožki in kotleti, ki so marsikaterega domačina in tujca napotili v njegovo krčmo. Značilno je bilo samo to, da je vsak tujec, ki je pri njem prenočeval in se gostil, odšel po noči na pot, da ga ni nihče videl. Sosedje so češče vpraševali o tem ljubeznivega krčmarja, ki pa je nedolžno zatrjeval, da njegovi gostje zgodaj vstajajo in se podvizajo na pot. Nihče ni vedel, da so res vsi odhajali po noči v — skrivnostno krčmarjevo klet. kjer je Demišenko prirejal iz njih tečne pirožke in kotlete! Vse do smrti je Demišenko skrivoma moril ljudi in še zdaj ne ve nihče, kako daleč nazaj segajo njegovi zločini. Preiskava v kleteh pokojnega starca je na mah strgala z njega krinko dobrodušnega človeka in pred nami stoji eden najstrahotnejših primerov človeške krvoločnosti in pohlepnosti V kleti so našli šest polnih sodov nasoljenega človeškega mesa. Dolga leta je Demišenko omamljal svoje goste-tujce z nekim strupenim žganjem in jih onesveščene klal brezčutno, kot mesar živino. Trup- ' la je v kleti raztelesil, zakona! kosti v posebno jamo in nato meso nasolil in položil v sode. Iz tega mesa je izdeloval kotlete in pirožke. Nešteti ljudje so bili, ne sluteč, kaj jedo, ljudožrei. Kosti, ki so jih našli v jami, pričajo, da je na ta način umoril najmanj 70 oseb. Vest se zdi človeku skorajda ne. verjetna, ne pozabimo pa. kaj sta počenjala Landru in Haarman — prvi v Pa rizu, drugi v Hannovru. Tem lažje je bilo prikriti take zločine v sibirski vasi, daleč od civilizacije in predaleč od oblasti. Smrt zagonetnega starca je prihranila človeštvu nejegovo sodbo pred sodiščem, ki bi bila eden najzanimivej ših, čeprav hkrati tudi najstrahotnejših procesov naših dni. Najmanjša podmornica Ladja, ki jo imamo v mislih, prav za prav ni podmornica, ker ni njen pogla« vitni namen, da bi plula pod vodne gladino. Dolga je tri metre 60 cm, široka jedva 90 cm in je zgrajena iz jekla V njej imata prostora dve ne preveč obilni osebi s prtljago in živežem za več tednov. Ladjo goni propeler, ki se da poganjati s pomočjo pedala, a če pi« ha veter, se poganjač lahko odpočije, ker opravi delo namesto njega veter. Ob lepem vremenu je gornji del čolna odprt in potnika živita lepo na zraku, a kadar je morje viharno, se lahko her« metično zapreta in krmilita čoln iz ne« kakega steklenega stolpca. To igračko je skonstruiral William Oldham iz Warringtona (Lancashire, Anglija), ki bo poskusil v njej prebro« diti pot iz Dovra v Newyork. Pravi, da bo velikansko razdaljo premeril v štiri« desetih dneh. Ako koga stvar pobliže zanima, še to«le: mister Oldham išče za potovanje spremljevalca. Boji se, da mu bo samemu dolgčas, poleg tega pa bo šla vožnja v dveh tudi laglje in fu« treje izpod rok, ali bolje — izpod nog. Trik premetenega tatu V Berlinu je bil te dni na zelo rafi« niran način okraden ravnatelj neke ban« ke iz Stockholma. Na pohodu po ber« liskih ulicah mu je" prikolovratil na« proti očividno pijtn možakar. Razkle« nil je roke v objem in se obesil ravna« telju na vrat. Pri tem ga je pozdrav« Ijal kakor ljubega prijatelja, katerega že dolgo ni videl. Švedu j j bil objem zelo neprijeten in je gledal, da se je tujca kmalu otresel. Imel ga je za pijane, ki ne ve, kaj dela. Šele pozneje, ko je segel po de* narnici, je spregledal in videl, da je po« stal žrtev premetenega tatu. Dozdevni pijanec mu je namreč med objemanjem ut.radel listnico, in. uro ter tudi listek I. razreda za vožnje iz Stockholma v Ber« lin. Okradenc je sicer naznanil tatvi« no berlinski policiji, ki pa ima malo upanja, da bi izsledila rafinirane^a tatu. Kadar kupuje skorojevič slike Ameriški listi pripovedujejo o zabavni dogodivščini, kj se je primerila nekemu ameriškemu milijonarju. Dotični milijonar je obogatel šele po vojni, a k bogastvu mu je pripomoglo trgovanje s konzervami, ki jih je dobavljal ameriški armadi. Milijonar si je torej nabavil za svoje razkošno stanovanje galerijo slik. Sploh je bil velik ljubitelj umetnosti in je vedno stikal za redkimi slikami. Letošnjo zimo je slučajno našel pri nekem starinarju, ki imel več del italijanske šole. neko sliko, ki ga je takoj prevzela. Hotel jo je imeti na vsak način za svojo galerijo in zato se mu ni zdelo škoda denarja, ki ga je odrinil zanjo starinarju. Le-ta pa si je veselo mel roke: dobil je 50.000 dolarjev. Vrnivši se v Newyork je milijonar na nasvet svojih prijateljev izročil sliko nekemu slikarju, ki je čistil in popravljal dela starih umetnikov. Ko je sliko dobro opral, so se pod zgornjo plastjo pokazale konture neke druge slike. Obrnil se je na milijonarja z vprašanjem, kaj naj stori s sliko. »Očistite jo dodobra!« mu je odpisal milijonar, ki se je takrat mudil v Washingtonu. »Ko opravite svoje delo, mi pošljite sliko na dom!« Ko se je milijonar vrnil v Newyork, mu je bila prva pot v galerijo. In toliko da ga ni vrglo vznak: Slika, ki io ie plačal tako drago, je bil navaden zmazek, delo neukega neznanca, predstavljalo pa je portret — Garibaldija. Veselo! Humoristično! Zabavno! Predlog nove ureditve kopališč za privabljanje letoviščarjev («Pete--Mčle») SIMULANTA Izvrstna, elegantna, ljubavno - pustolovna veseloigra. Lažni bolnik in lepa zdravnica. — Neuspelo simuliranje bolezni. Juriš na žensko 6rce. Ljubav ne pozna zapreke. — Pogumnemu i Bog pomaga. — Sijajni recept: stanjene v svetovnih centrih, in sicer predvsem v mestih držav z dobro va« luto. Naslov, ki ga bodo imeli ti uradi, se glasi: «Ambassades de Tourismej>, nji« hov namen pa bo razvijati najživahnejs šo propagando za poset Francije, nje« nih kopališč in znamenitosti, ki jih je francoska republika polna. Potrebne kredite bo prispevala deloma francoska vlada, deloma železhiške družbe, paro« plovne družbe, velika hotelska podjet« ja ob morju ter tudi posamezna mesta, ki so interesirana na pospeševanju tuj« skega prometa. V Berlinu se že priprav« lja otvoritev takozvane «Maison de France*, kjer bodo potnikom brezplač« no. na razpolago vsa navodila in infor* macije, Slične pisarne se ustanove tudi v Londonu, Kodanju, Newyorku, Madridu in na Dunaju. Francozi si obetajo od teh «Ambas--sades de Tourisme« velikih uspehov. Dotok tujcev v Francijo bo večji in to ne bo samo v korist prijateljskih odno= šajev med francoskim narodom in dru« eimi ljudstvi, ampak bo tudi doprineslo h gospodarskemu blagostanju franco« ske republike. Kino Nadvojvoda kot filmski igralec Pota usode povojnih Habsburžanov so kaj pestra in avanturistična, in še početkom leta 1918. se nikomur najbrž ni sanjalo, kaj »e bo zgodilo nekaj mesecev pozneje. Rodbina Habsburžanov je danes raztresena sirom sveta. V Švici, Neimčiji, Franciji in Ameriki se bore mladi nekdanji nadvojvode in princi za svojo eksistenco. Nekateri so ie zop^t na konju, izvojevali so si, kakor je pač ile, meščanske eksistence, o drugih pa javnost ne euje nič več. Izginili so bogzna kje v svetu. Tudi o Leopoldu, drugem sinu Len. polda Salvatorja, se poslednje čase ni culo Greta Garbo se je poročila z Johnom Gilbertom. ničesar. Na Dunaju » vedeli ie, da je odšel v Ameriko z namenom, da si poišče zaslužka. Po vojni je živel nekoliko časa na Dunaju, sedaj pa prihajajo iz filmskega mesta Los Angeles vesti, ki zatrjujejo, da stoji nekdanji nadvojvod Leopold na početku nove karijere. Znani filmski režiser Erich von Strohedm, nekdanji avstrijski častnik, se je zavzel za nadvojvodo in kakor se kaže, so se že začela pogajanja med nadvojvodo Lev poldom Habsburškim in filmsko družbo Fox za angažman. Princ Leopold bo najbrže nastopil pri Foxu v vlogi bavarskega kapetana ln pozneje pod režijo Stroheima v nekem drugem filmu kot avstrijski oficir. Baje bo dobil tako lep honorar, da ga marsikatera odžagana kneževska eksistenca zavida. Zanimivo je, Režiser Alexander Corda je sedaj v Hollywoodu. da je hotel Leopold najprej skleniti kon-trakt s firmo Universal. Pogajanja pa so se razdrla, ker nastopajo pri tej firmi nekdanji ruski generali in se je bilo bati, da utegne priti med bivšim avstrijskim princem n» ruskimi čaetniki do kakih kontraverz. Njegova carska visokost se bo torej v Ameriki zopet vživela v cesarske manire. Amerika si lahko privošči sličen >luksus< in nič čudnega bi ne bilo, de bi se nekega dne opomnil kak filmski manažer in dal poklicati v HolIjTvood cesarja Viljema, da bi v filmskem ateljeju »glumil- cesarja Viljema. Pri filmu je danes že cela vrsta aristokratov z zvenečimi starimi imeni, toda princ Leopold Habeburško-LotarinSki je vendar prvi nadvojvoda, ki bo stal pred film&ko kamero. \i \ i V i \ - KRAVA: «rMoj bog! Kako sem postala kratkovidna!* ('Journal amuiantr) Domače vesti * Imenovanja v sodni službi. Za svetnike Stoda sedmorice, oddelek B v Zagrebu ie imenovan g. Rudolf Sterle, svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Nadalje so imenovani: za deželnosodne svetnike na dosedanjih službenih mestih v istih skupinah in kategorijah okrajni sodniki gg.: Al. Nendl pri okrožnem sodišču v Celju, Ivan Kralj pri deželnem sodišču v Ljubljani, dr. AdoJf Lenard pri okrožnem sodišču v Celju Alojzij Hočevar pri okrožnemd sodišču v Novem mestu, tek slavlja in poslušalo govornike. ' - 1«; cn^ji t>a so šli med slavljem v rtfffti"? gtfff •ItHifffrlft^ArtiriBBi mogli niti popoldne na veselici tam za Vin jem pogasiti, tolikšna je bila. Kakor rečeoo, se je vse izvršilo brez večjih nezgod in to je tudi nekaj. Bog živi take in podobne dneve! Narod bo hitreje izuregledal in po« kazal prirejevalcem — fige! Iz Trbovelj t— Poučno potovanje rudarskih inženjer: jev. TPD. odpošlje začetkom septembra inženjerja g. Homana iz Hude jame in g. Rogla iz Trbovelj na studijsko potova« nje na Poljsko, Češkoslovaško in v Nemči« jo. Pred kratkim se je mudil tu neki in« ženjer iz Poljske. Svrha teh medsebojnih študijskih obiskov naj bi služila medna« rodni unifikaciji raznih tehničnih naprav. Pobudo za taka študijska potovanja je da« la Nemčija. t—Projekti za novo žično železnico, po kateri se bo prevažal zasipni materijal iz Agneza v Retje, bodo kmalu izdelani, na kar se prične z zgradbo. Velike zapreke so obstojale dosedaj pri kolavdaciji terena v Retju, kjer bo postavljen lijak za zalivanje novih praznih odkopov. t— Izleta društva «Jelenca» na Mrzlico se udeleži tudi rudniška godba, zaradi čc« sar je pričakovati zelo številne udeležbe. t— Zaupni sestanek Narodne strokovne zveze bo v nedeljo ob 9. dopoldne pri Prav« diču na Vodi. t— Soctjalistični volilni shod v Bevškem st je vršil v torek zvečer. Shod je potekel zelo burno, ker je prišlo med obema soci« ialističnima frakcijama do hudega pri-re« kanja. t— U. V. I. Trbovlje najvljudneje vabi slavno občinstvo na veliko vrtno veselico, ki se vrši v nedeljo dne 14. VIII. t. 1. pri g. Jakobu Ocepku za Savo. Ker je čisti do» biček namenjen vojnim žrtvam ter da iih bomo lažje podpirali, naj nikdo ne manika na naši veselici. Imejte sočutje do vojnih vdov in otrok padlih očetov, na bojnih po« Ijanah. Torei še enkrat vabimo vse, ki ču« tijo v srcu, da hočejo pomagati vojnim žrt« vam. V nedeljo naj pelje pot vsakega na Kranjsko čez most, pa pride ravno k £C« spodu Ocepku, kjer se lahko okrepča z do« brimi jedili in dobro kapljico. t— Športni klub Amater v Trbovljah nam je poslal dopis, v katerem se brani očitka, da bi bil politični klub. Svoje i£r<« šče na Kipu bo najmoderneje uredil s pod« poro članstva, ki se je obvezalo prost o volj« no delati 10 ur tet prispevati po 10 Din za nabavo materijala. Donisi VIČ. Volilni odbor »Napredne gospodar-ske stranke« na Viču se zahvaliuje vsem volilcem, ki . so glasovali pri nedeljskih občinskih volitvah za njegovo listo ir s tem pomogli napredni misli do častne zmage, ki je tem večjega pomena, če si predočimo strahovito gonjo. b" so io vprizarjali klerikalci proti naši listi. »Slovenec« ie ves teden pred volitvami na debelo zrmadil laži o naših" volilnih zvijačah in izsiljeval različne izjave od naprednih ljudi, ki jih je s slastjo oriobčeval ter seial zmedo med volilce. Toda vse bezanje ni pomagalo, volilci so častno odbili vse naoade za kar jim zre čast in hvala. Klerikalci so padli od januarskih volitev za 200 glasov, napredni glasovi na obeh listah pa so se zvišali od 200 na 300. UsDeh teh volitev naj nam bo kažipot za predstoječe skupščinske volitve, in s oodvoieno silo bomo šli v boj za zmazo napredne in demokratske ideje. LAŠKO. Veliki župan ie do naročilu SLS imenoval gerentom okrajnega zastopa v Laškem odvetniškega koncipiienta dr. God-niča. Dosedanji zerent Miha Hrastnik ie moral svoje mesto odložiti na odločno zahtevo tukajšnjih klerikalnih voditeljev, ki so morali dr Godniču dati odškodnino za kandidaturo v Narodno skupšSno. ki so mu jo odplavile zadnje, za klerikalce tako nesrečne občinske volitve v Laškem. — Prejšnjo nedeljo ie imel klerikalni kandidat dr. Gosar volilni shod v Šmarjeti. katerega se ie udeležilo veliko število naših somišljenikov. Shod ie potekel dokaj burno, tako da dr. Gosar svoieza govora sploh ni mogel končati in ie zato Ijuto napadal vladnega zastopnika ter mu na nečuven način grozil. Res par tednov imajo klerikalci še čas, kazati svojo moč in v tem času naj se Ie pošteno izbesnijo! — Županstvo ie odredilo povodom povzdige trza v mesto ljudsko štetje, ki ie pokazalo znaten porast prebivalstva. Mesto je štelo 9. avgusta t. 1. 1452 duš (napram 1273 pri zadnjem štetju), med temi 627 moških. 697 ženskih" in 128 tujcev. Ti Dodatki so važni za sestavo krajevnega šolskeza odbora. BOŠTANJ OB SAVI. Jutri, v nedeljo, bo veselica zasilneza društva. Svira domača gasilska zodba. K oosetu te prireditve vabimo vse prijatelje gasilstva. 1214 KOČEVSKA REKA ie vendar postala bolj odprta svetu. Letošnjo pomlad je pričel z avtomobilnim obratom primorski roiak A. G. Napravil ie s tem konec dolgotrajnemu in trudapolnemu vozareniu na 16 km dolgem ootu v Kočevje in nam s tem preskr-bel redno dnevno zvezo s Kočevjem in potom tega z Ljubljano in drugimi kraji. Trudi se noč in dan za obstanek, da se vzdržuje na površju, toda teza mu niso privoščili gotovi kroži v Kočevju .naprosili so za obrt prevažanja potnikov na ravno isti progi in io tudi dobili. Tako torej: Slovenski podjetniki naj se umaknejo, da lahko zaslužijo drugi, katerih eden je celo italijanski državljan. Kdo se bo pri tem račun« urezal homo videli. Za nas Slovence velja zeslo: »Svoji k svojim«. Ostala vprašanje, kje so bili ti zospodje takrat, ko ni bilo mobeneza avtomobitaega podjetja in smo se morali ob vsakem vremenu voziti z vozovi, ki so bili menda izza predpotopnega časa. Ste li morali čakati, da s konkurenco poskušate uničiti podjetje, ki ie v slovenskih rokah? KOČEVSKA REKA PRI KOČEVJU. Tuk. prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo večjo prireditev, katera pa bo. kakor je iz lepakov razvidno, v popolnem nemškem duhu. Imenovano društvo ni čutilo potrebe si preskrbeti in plakatiraiti lepake V slovenskem besedilu, čeprav ima med drugimi tudi člane slovenske narodnosti in je dvomljivo, da se bo pri tej prireditvi denar slovenskih posetmkov zavračal. Nimamo v principu ničesar proti nemškemu besedilu lepakov, razen popačenega naziva kraiev. a pričakovali smo, da si bo društvo, ki bi se v tem oziru moralo ozirati na obe narodnosti — dalo izzotoviti lepake tudi v slovenskem besedilu. kajti iasno ie kot beli dan. da so časi, ko se Je smatralo te kraje kot »rein deutsches Gebiet«, že dav-tfl^JTrtnnff, SlovanrJ mn hiti t.**) in ostanemo. S tem bi se moral vsak pameten človek" sprijazniti. Prostovoljna gasilna društva in tudi kočevska bi se nikakor ne smela postavljati na nacionalistično podlago. ker so podpirana od pripadnikov te ali dTUze narodnosti, morala bi biti obče-koristna ustanova, ki se ozira na vse. Netaktno in v vsakem oziru neprimerno ie, da ie imenovano društvo nas Slovence DTeko vsega ignoriralo. kakor da nas ni tukaj. V desetih' letih obstoja Jugoslavije bi se menda vendar že mogli preorijentirati v položaj, v katerem se sedaj nahajamo. Od naše požarne brambe torej pričakujemo v prihodnje več takta in obzirnosti do nas Slovencev ,ki živimo v nienem območju. To za danes, v stičnem slučaju Da več in z večjim povdarkom. SLOV. BISTRICA. Na nemški kandidatni listi se nahaja kot sreski kandidat tudi tukajšnji zostilničar Konrad Neuhold. To nas prav nič ne iznenaduje. Ta sin slovenske matere iz Visol ie pravi predstavnik ne sicer SDodnještajerskega nemštva amDak soodnještaierskeza nemčurstva, ki je za-ZTizeno sovražno našemu narodu in se ne bo nikdar, dokler za bo še kai. sprijaznilo z jugoslovansko državnostjo. Mož je pač edini v našem mestu, ki se ni. odkar obstoja naša država, udeležil še niti ene državne manifestacie ter se ie pri takih prilikah obnašal, kakor da bi se njeza vse to ne tikalo, tako da je bil vedno užaljen naš narodni in državni čut. V tem mišljenju vzgaja tudi svoie otroke. V svoii zagrizenosti je postal sedai ofenziven. Izjavil je lavno da se ie sam oonudil za kandidata na nemški listi, ko ie videl, da si kdo drugi v našem mestu nc upa kandidirati na te! listi. Pri tem ie mož gostilničar in živi izključno od denaria. katerega mu nosijo Slovenci. Namesto da bi bil miren in vesel. da se mu dobro godi v kotu brezpo-membnosti. si drzne javno se norčevati iz naše zavednosti! Slovenjebistričani, zapomnite si to dobro! Za vsakega Slovenca je •nemogoče, da bi prestopil njegov prag. Ker se zbiralo zadnje čase pri Neuholdu razni njezovi nemčurski oprode, ki razpravljajo o nemčurski agitaciji za svojega nemčur-skega kandidata prosimo, da se nam Imena teh liudi javijo. Bomo vse objavili. To ie potrebno, da se še bolje spoznamo in da stremo enkrat zlavo gadu. ki ga v svoji dobrodušnosti še vedno redimo. SENOVO. »Slovenec« je prinese! poročilo o shodu gg. dr. Gosaria rn Tratnika na Senovem dne 7. avgusta. Na ta shod je g. Tratnik pripeljal s seboj vso svojo rajhen-burško gardo. Bilo iih ie kakih 25 vseh skupaj. zraven seveda tudi senovški katehet. G. dr. Gosar ie v dveh urah povedal nešteto stvari, katere ie baje skušal napraviti kot minister za socijalno politiko, pa ie pri vsaki točki odkrito priznal, da se mu nič ni posrečilo ker pač ni šlo. Dolžil je razne svoje uradnike, da so oni krivi ... Izjavil je, da bo SLS šla v vlado, če bo kazalo. če ne — pa ne! G. župnik Tratnik pa ie vnaprej pel svoj znani: Tebe — g. Vukičevič — hvalimo, ter izjavil, da so vladni radikali postali klerikalci in da bo SLS po volitvah — v vladi! Vse seveda na »medvedovo kožo«, kakor ie umestno padla opazka! Pač zelo malo premišljeno, ker ie liudstvo spoznalo da hočete isto mizeri-jo, kot ie bila do sedaj. Na svoja izvajanja, ki se dolgočasno vedno ponavljajo, je g. Tratnik dobil že na prvem.shodu odgovor. Ljudie za niso poslušali, v gostilni se je prepevalo, g. dr. Gosar na je Imel debato z delavci. Sodruz iz Zagorja je seveda povedal dovolj žalostne resnice predstavnikom SLS in ie polez tega še udaril na na-ciionalne elemente in pa pravilnik skladnic. Zelo smo se čudili, ko Je z. dr. GosaT izrazil bojazen, da bo novi pravilnik prinesel še večje razočaranje za rudarje, četudi so pri niezovi sestavi sodelovali socijalisti! Na shodu ki ie trajal do mraka, ie bilo nad tri četrtine pristašev SOS in SSJ. Ker je g. dr. Gosar sam prignal, da ni mogel ničesar narediti, potem bi bilo pač odveč, da bi te stvari ponavljal zastopnik SDS. Napredno delavstvo ie med zovori samo odgovarjalo s pikrimi opazkami in vprašanji. G. dr. Gosar ie končno rekel, da ie njegova želja, da se pri volitvah na noben način ne sme vplivati na svobodno mišlie-nje volilcev. Župnik g. Tratnik ie pri tem naredil kisel obraz, sai ie znano to. da se za volitve in shode klerikalne stranke največ dela s prižnic! ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. V nedelio, dne 7 t. m. smo se zbrali domači obrtniki v šentoaveljski šoli. da bi si ustanovili za domači krai lastno obrtno šolo. Začetek le bil lep in merodajni SLnitelii nam gredo na roko. Prostori bi bili na razpolago, istotako tudi učiteljstvo. pripravljalni odbor ie sestavljen. Prosimo, da nam zredo že uvedene obrtne šole na roko. SV. URBAN NAD PTUJEM. Slovo vrlemu vzgojitelju. Preteklo nedelio ie pri Sv. Urbanu mad Ptujem priredilo tamkajšnje dijaštvo odhajajočemu učitelju z. Ramšaku presrčno odhodnico. Poslovilna igra le bila izbomo vorizoriena. Velika množica domačinov ie bila zbrana, kar Je na deželi zelo redko. Ob poslovilnih besedah odhajajočega: »Mnog zlat klas v vaša polja, mnog gozd v vaše lepe gorice, srečo v vaše duše. napredek v vaša seia.« se ie zasolzila množica. Značilno je to. kako ie bil odhajajoči priliublien v tem, nekdaj tako rene-zatskem kraju, in škoda, da je Ptuj, z malo izjemo zamudil nežen prizorček, ki je tako redek v njezovi okolici. Idealnemu narodnemu borcu ca na novem mestu v Ljutomeru mnogo sreče! Noši onstran granit p— Na Bovško so došli alpinci na voja« ške vaje. V Bovcu prireja njihova fanfara večerne koncerte. Alpinci vršijo težke ma« nevre na visokem pogorju. Lani so bili spravili na Triglav mal top, iz katerega so streljali na jugoslovensko stran. p— 30 pastilj kinina je zaužil v Rovinj« skem selu v Istri 2 in polletni sin Brajno« vičeve družine. Žene je bolna na malariji in zdravnik ji je dal 30 pastilj kinina. Polo« žila jih je na malo mizico, kjer jih je de« ček našel in užil, meneč, da je v njih fin sladkorček. Otroka so takoj odpeljali v bolnico, pa je med potjo umrl. p— V obsežju goriške občine pobira vojni materijal tvrdka BodonL Kdor bi na« šel kako nerazstreljeno granato ali drugo nevarno strelivo, mora to nemudoma spo« ročiti municipiju. Zadnji čas pa je, da se v goriški pokrajini po vseh bojiščih in okoli njih pobere vojni materijal, da bodo ven« dar že enkrat prenehale nesreče. Vsled brezvestnosti vladnih faktorjev je danes po goriških vaseh polno pohabljencev, žrtev nepobranega vojnega materijala. p— Vagon češkega blaga zgorel. Na po« stajo južne železnice v Trstu so bili pokli« cani mestni gasilci, da bi rešili vagon češ« kega blaga iz plamenov. Požar so zapazili v Grljanu, v Trst je prišel vagon ves v ognju. Pogorelo je blaga za 600.000 lir. p— V Vipavski dolini je prvo grozdje že zrelo. Proda se ga mnogo po dve liri ki!o» gram, pa tudi že po L 1.50. Sadje bo letos še precej dobro obrodilo. Hruške se plaču« jejo kmetu po L 0.40 do L 0.80, češplje po L 0.60, breskve po L 0.80. Sadje nosijo za vojaki, ki imajo vaje v gorovju nad Vi« pavsko dolino. Suša dela škodo, vendar ne toliko, kolikor so prizadeti razni drugi kraji v Julijski Krajini. p— V Istri je vsled suše poskočila cena koruze od 70 L za kvintal na 90, cena ži« vini pa je vedno bolj nizka. Suša je pogra« bila tudi grozdje, tako da kmet obupava. Travniki in pašniki so suhi, vode ni, zlasti ne okoli Pazina, kjir je pošla tudi pitna voda. p— Italijanski učitelj proti slovenskemu tovarišu. Pred goriški tribuna! je bil po« zvan učitelj Vilibald Komac, katerega je anonimno pismo dolžilo, da si je lastil drva v škodo šolske uprave v Idriji. Komačev branitelj je dokazal, da je pisec anonim« nega pisma italijanski učitelj Tavaloci v Idriji, kakor je pozneje ta tudi priznal. Kos mac je bil oproščen. p— Okoli Pazina pokajo topovi, kakor da bi se bila razvnela bitka s silnim na« sprotnikom. Vršijo se veliki topničarski manevri, ki bodo trajali nenavadno dolgo časa. 231etni kmetski sin L. Ladavac je šel v gozd in tam naletel r.a granato, ki je eksplodirala in ga razmesarila. Topničar« ske vaje bodo zahtevale najbrže še več žr« tev. p— Samomor. V Višnjem pri Podkraji se je obesil 56Ietni Ivan Pepič. Revež is b:l boleheh, gluh in skoro popolnoma slep. p— Kraški vodovod je po vojni precfcj časa dobro posloval. Zato so ljudje neko« lik o zanemarili svoje kale, ki so se s travo zarastli. Zadnja tri leta je vodovod poleti le neredno dajal vodo, letos v suši poč;va. Komenski podeštat je dal na razpolago 500 'ir za nakup bencina v svrho pogona stro« jev, da bi spravili vodo v izsušene cevi. Par dni je bilo nekaj vode, danes morajo Ijud« je po nekaterih krajih cele ure daleč iskati vodo. Fašistična organizacija je ponosno napovedovala Kraševcem vodovod, ki bo imel vedno dovolj vode! p— Duca d' Aosta je odšel iz Goriške. Italijanski listi beležijo z zadoščenjem, kas V o je bil vojvoda d" Aosta pri posečanj-j bojišč lepo pozdravljen s strani domačega piebivalstva. Vihrale so povsod zastivc, ijudstvo se je zbraio ob cestah in sledil ie prisrčen sprejem. V Krnici je bil vojvoda naravnost ginjen ob iskrenem entuzijazmu in spontanih manifestacijah. Taki pojavi hi morali služiti v dobro «drugorodcem», ali v resnici samo podžigajo fašiste, da še bolj pritiskajo na nje, da bi postali še botj mehki... k— Iz Koroške. V oKarntner SchulblattUA se pritožuje neki učitelj proti zapostavlja« nju iz slovenščine usposobljenih učiteljev. Na neki utrakvistični šoli jc bil imenovan za nadučitelja prosilec, ki ne zna slovenšči* ne prav nič, kljub temu, da se je pri raz« pisu službe zahtevalo znanje slovenščine. Med kompetenti je bil tudi učitelj, ki ima izpit iz slovenščine. Zanj se je zavzel do« tični krajni šolski svet in deželni šolski svet ga je predlagal na prvem mestu. i)o« pisnik koroškega šolskega lista pravi, da br. slovensko prebivalstvo razupilo to imeno« vanje kot novo nasilje, potem pa vpraša, čemu izpit iz slovenščine, ako se take uči« telje prezira in nastavlja na vodilna mesr.i v jezikovno mešanem ozemlju Nemce, ki ne znajo niti ene slovenske besede? Višja šolska oblast tako sama odpravlja oriz slos venščine usposobljene učitelje!» — Gkde letine tožijo kmetje, da se upanje na ob i!« no žetev ni uresničilo. Slana v pozni spo« mladi je zelo škodovala. Sadja bo jako ma« lo. — V seji deželnega Kulturnega sveta se je predsednik Supersberg spominjal v A me s riki umrlega koroškega Slovenca dr. Kuharja, ki je zapustil za koroško kmeti isko šolstvo tri milijarde. V okolici Celovca se otvori s tem denarjem kmetijska šola z ve« Iikim gospodarstvom. Pred sodniki Blizu Iga gospodari kmet Nande na svojem lepem posestvu, ki ga pozna devet lara na ckoli. Mož ima sina Toneta, ki je zelo vroče krvi. Nandetov sosed Lipovec je namreč natančen mož in za nobeno ceno ne dovoli, da bi vozil Nande ali sin čez njegov sadni vrt. Oba soseda se radi tega večkrat prepirata, a Nande vendar vozi čez vrt, samo če more, saj mu je s tem prihranjen velik ovinek okoli sosedovega vrta. Tako je aprila moral peljati voz na njivo Tone. Ko se je bližal sosedovemu vrtu, je {»skočil, če ga kdo ne opazuje in ko ni nikogar opazil, je pognal po poti čez vrt. Na vrtu pa je tedaj stala sosedova gospodinja, ki je fant ni opazil. Ko se je bližal nič hudega sluteč, je zavpila in ga jela poditi nazaj, češ, da čez njihov vrt ne bo nikoli vozil. Tone je bil jezen, da je kar zaškripal z zobmi in hotel je pognati dalje. Tedaj jo je pa prirezal čez vrt tudi gospodar, ki je že od daleč žugal; iant se je obrnil in peljal okoli, saj je vedel, da s sosedom ni dobro češnje zobati, posebno če je enkrat razburjen. Še tisto popoldne je stala soseda Katra sama na vrtu. Gospodar je odšel v mesto po opravkih in to je bilo ravno prav za Toneta. Široko je prikorakal čez vri, se ustavil pred 9osedo in ji dejali <Čez vrt bomo vozili, pa 6e še tako branite!> «Ne, ne boste, pa vas bomo tožili,* ga je zavrnila soseda. «No, da boš imela res kaj tožiti,» je dejal Tone, je dejal in jo po grabil za lase ter jo jel vleči, da je kar kričala. Komaj se mu je iztrgala in odhitela jokaje v hišo. Naznanila ga je, češ, da ji je tudi par dni nato grozil, da jo bo s sekiro in je res s sekiro letel za njo v hišo. Tone je dejal sodniku, da je bil razburjen in jo je res sunil z lestvo, sicer ji pa nihudega prizadejal, saj je bila tako zdrava in še bol gibčna kot preje. Pripomnil pa je, da je drugič bila sama kriva, da ji je dal svoj delež, saj je vrgla vanj količek in ga zmerjala. Tone je bil radi grožnje s sekiro oproščen, ker menda ni bilo tako hudo; a radi tega, ker je sosedovo gospodinjo sunil z lestvo in jo zlasal, bo moral presedeti 5 dni v zaporu. Kongres o razmnoževanju človeškega rodu Za zadnje dni avgusta in prve dni septembra sklicuje Liga za populacijo v Londonu prvi mednarodni kongres o vprašanju obljudenja in razljudenja sveta. Kongres se bo vršil v Ženevi in bo prvi te vrste v zgodovini. Njegov namen je za današnjo dobo zelo značilen: doslej prezirana Malthusova teorija, po kateri utegne biti nekoč preveč ljudi na zemlji, se vedno boli upošteva in dela preglavice ljudem, ki gledajo v bodočnost. Vprašanje populacije je že danes tako pereče, da se čuti potreba po mednarodnem kongresu. Gre za cel kompleks problemov in vprašanj, ki segajo globoko v posamezne znanstvene panoge o človeku, zlasti pa v biologijo in sociologijo. V poedinih deželah se še čuti depopulacija. v drugih pa že pre-višek. Tak previšek grozi človeštvu v celoti, zato se življenje vedno bolj zapleta in postaja za posameznika od desetletja • do desetletja težavnejše. Mussolini sicer hoče, da naj bi se Italijani razmnožili na 60 milijonov, čeprav že zdaj ne vedo kod, ne kam. ali pametni ljudje so bržčas mani kot kdaj poprej dovzetni za to, da bi skrbeli za človeški »kannonenfutter«. Ni se bati, da bi si Italijani dobesedno vzeli k srcu Mussolinijevo povelje k razmnoževanju! Znanstveno se bodo ta vprašanja obravnavala v smislu omejevanja prevelike razmnožitve ljudi. Predvsem pa bo šlo za povzdigo kakovosti, t. j. življen-ske sposobnosti posameznikov. Zahteve sodobne evgenike (med njimi zabrana ženitve oziroma možitve notoričnih pijancev, bolnikov z odprto tuberkulozo, spolno bolnih itd.) bodo morale nujno preiti v zakonodajo. Sploh se bo posih-dob z vso resnostjo in smotrenostjo'posvečala skrb človeku kot biološkemu in socialnemu bitju. Spolno vprašanje dobiva nov, t. j. socialen pomen in se obravnava predvsem s tega vidika. V Ligi za populacijo so odlični znanstveniki. Na ženevskem kongresu bodo zastopani vsi važnejši omikani narodi. Razporoke v sovjetski Rusiji Kakor kažejo statistične številke, so zakoni v sovjetski Rusiji boli nestanovitni kot kje drugod na svetu. Do mai-nika letošnjega leta je bilo v Ljeningra-du sklenjenih 9681 porok, 7255 parov pa se je razporočilo. Še lansko leto je bilo 8482 porok in samo 2126 ločitev. Lani je pripadlo na 100 porok 26 razpo-rok, letos pa kar 75 odstotkov. Sklepanje zakonov je v Rusiji zadnja leta izredno lahka in malo odgovorna zadeva. Kadar se kakemu paru zljubi. se dogovorita glede skupne mize in postelje in šele čez mesec dni poizkusnega zakona stopita k oblastim zaradi poroke in registracije. Takšna je stvar v praksi. A tudi razporoka ni težja. Prideta v urad, kjer uradnica vpraša: »Je-li zakon trajal eno Ieto?< — »Je kaj otrok?« — »Nič?« — »Premoženje?« — »Ime?«. — Slednje se tiče žene, če hoče namreč svoje dekliško ime, kakor ga je imel? pred poroko. Uradnica zabeleži odgovore, pritisne uradni pečat in razporoka je končana. Razlogov za ločitev ni treba navajati Država se briga zgolj za otroke, ki so se rodili v zakonu. Vse drugo je zasebna zadeva. Mnogi pari so raznoročijo le zaradi naveličanosti in želje po izpre-membi Za nravnost nihče ne vprašuje, ker to je zgolj »buržujski predsodek«. Vremensko poročilo Meteorološki ta rod < Ljubljani 12. avgusta 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas opazovanju i m 03 Temper. Of 03 >* i" Smer vetra fr brzin« v metrih Oblačno 0-10 760-3 17-0 56 mirno 3 758-1 281 51 E 3 7 759"9 22-4 69 NE 5 10 7699 21-0 70 NW 5 5 760*2 26-0 43 SE 4 0 761*2 21-0 n mirno 0 761-H 24-0 47 mirno 0 759-8 22-0 55 mirno 0 7601 260 73 mi.-no 1 759-3 280 — SSW 8 3 Padavine Vrsta t aun do t. «r» Ljubljana (dvorec) . •. Maribor . >» Zagreb. • « « w»j««v i « | Skopi je • t»» Dubrovnik «« Sjnit i M • l Prah« 7. 14. 2L dež 8.0 Solnce vzhaja ob 4J7, zahaja ob 19.12, luna vzhaja ob 19.27, zahaja ob 3.18. NaJvSja temperatura dane* v Ljubljani 28.2 C, najnižja 14.8 C. Dunajska vremenska napoved sa soboto: Izpremeni ji vo s tendenco k izboljšanju, nevihte niso izključene; temperatura bo padla. Triašba vremenska nape ved ia soboto: Normalni vetrovi, nebo večinoma jasno; temperatura od 23 do 31 stopinj, morje skoraj popolnoma mirno. Gospodarstvo Izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo (Konec). Selekcija in odbiranje hmelja. O tej najvažnejši točki dnevnega reda je razpravljal odposlanec ministrstva za kmetijstvo in vode g. inž. Teržao. Uvodoma je g. referent omenil veliko skrb in prizadevanje ministrstva za kmetijstvo in vode v ohranitev in okrepitev hmeljarstva, te edine aktivne panoge našega kmetijstva. Gosp. poročevalec je potem podal statistiko o s hmeljem zasajenim zemljiščem v Evropi ter navedel, da se tozadevno nahaja Jugoslavija na tretjem mestu, ker ima približno S500 ha s hmeljem zasajenega zemljišča in ie tako postala najnevarnejša tekmovalka Češki in Nemčiji. Kako bomo prestali konkurenčni boj z navedenima konkurenčnima državama in s Poljsko, to je pa odvisno od kvalitete našega hmelja. Svetovno priznana, i zborna kakovost našega savinjskega hmelja si bomo ohranili ter i o še povzdignili le potom selekcije ali odbiranja hmellskfh sadežev. Tozadevno se morajo naši hmeljarji še mnogo naučiti in ne saditi vse. kar ie le hmeljskemu sadežu podobno. G .inž. Ter-žan je nadalje razpravljal o selekciji hmelja v Nemčiji in na Češkem ter navedel, kako se bn isto delo izvrševalo v BačkJ, kier stoje hmeljarjem ti a razpolago veliki kompleksi najboljšega zemljišča in kier tudi razpolagajo z obilnimi denarnimi sredstvi. G. poročevalec je nato podal detajlirano navodilo za selekcijo hmeljske rastline v Sloveniji in priporočal v to svrho ustanovitev posebne zadruge, za katero ie ministrstvo za kmetijstvo in vode tudi že izdelalo osnutek. Glavna skupščina se je v principu izrekla za ustanovitev navedene zadruge, zato naj hmeljarji priglasijo svoj pristop. Ker se selekcija že prične prihodnji teden, ie zadeva zelo nujna. Zglasitve se naj pošljejo Hmeljarskemu društvu v Žalec, katero bo potem ukrenilo vse potrebno. Zadruga bo tudi deležna državne podpore. G. I-ntž. Teržan ie žel za temeljito iti vseskozi ve-Iepomembno razpravljanje iskreno zahvalo vse glavne skupščine. Želeti bi le bilo. da bi se vse to poročilo ponatisnilo v naših časopisih. Pri zadnji točki dnevnega reda se je prav živahno razpravljalo vprašanje, ali se nai glede na veliko število društvenikov (približno 1100) pravila Hmeljarskega društva za Slovenijo v toliko izpremeoe. da se za večja okoliša ustanove podružnice ali sekcije .ali pa naj ostane pri sedanjih poverje-ništvih. To vprašanje nai razmotriva društveno vodstvo in naj predloži glavni skupščini 1. 1928 tozadevne predloge. Ko je g. Bošnak - Parižlje v znešenih besedah izrekel društvenemu vodstvu v imenu glavne skupščine za vzorno delovanje zahvalo in priznanje, je g. predsednik zaključil lepo uspelo izredno glavno skupščino. Povoljna ureditev naših vojnih dolgov v Angliji Predvčerajšnjim smo poročali, da je bil v Londonu dosežen sporazum glede ureditve naših vojnih dolgov v Angliji. Po uradnem poročilu ministrstva zunanjih zadev je tozadevno pogodbo podpisal v imenu vlade naš poslanik v Londonu. Po tem sporazumu je bil celotni dolg v znesku nominalnih 28.5 milijonov reduciran na nominalnih 25.5 milijona Din. Ker pa bomo za ta dolg poleg amortizacije plačevali le tri četrtine odstotka letnih obresti, je bila dejanska vrednost priznanega dolga reducirana na 8,250.000 angleških funtov, kajti breme, ki smo ga s to pogodbo priznali, odgovarja bremenu, ki bi nastalo za našo državo, če bi danes najeli posojilo v znesku 8.25 milijona angleških funtov al pari na 62 let po normalni obrestni meri. Ta sporazum je za nas po-voljnejši nego sporazum, ki so ga z Anglijo sklenile Francija, Grčija in Portugalska. Ureditev vojnih dolgov v Angliji je eden najpomembnejših dogodkov v naši finančni zgodovini zadnjih let. Za finančne stike z Anglijo se odpirajo nove perspektive. Kakcr znano, nam je bilo dosedaj zaradi nerešenega vprašanja vojnih dolgov zaprto londonsko tržišče kapitala, čeprav bi bili londonski finančni krogi pripravljeni staviti naši državi in našemu privatnemu gospodarstvu na razpolago izdatnejša finančna sredstva v obliki posojil. Ureditev vojnih dolgov v Angliji pa je tudi velikega pomena za našo valuto. S tem je padla zadnja ovira z ureditev našega valutnega vprašanja, za končno stabilizacijo dinarja na podlagi zakona in za prehod k zlati valuti. Pričakovati je, da bo v kratkem rešeno tudi vprašanje predvojnih trgovinskih dolgov v Angliji, kar bi bilo zopet velike važnosti za poglobitev trgovinskih odnošajev med našo državo in Anglijo. Po poročilih iz Beograda se tj-enotno nahaja to vprašanje v stanju proučavanja. = Znatno povečanje vlog pri ljubljanski podružnici Poštne hranilnice. Iz izkaza Poštne hranilnice za mesec julij je razvidno. da je stanje vlog v tem mesecu znatno nazadovalo, in sicer od 348.5 milijonov Din v mesecu juniju na 310.9 milijonov Din v mesecu juliju (najvišje je bilo stanje vlog v aprilu, ko je znašalo 370.3 milijona Din). To nazadovanje vlog je vsakoletni pojav, ki je v zvezi s financiranjem letine. Najbolj je nazadovalo 6tanje vlog v zagrebški podružnici (od 116.3 v juniju na 55.4 milijona Din v juliju). Tudi v beograjski in sarajevski podružnici je stanje nazadovalo, dočim se je v ljubljanski podružnici znatno dvignilo, in sieer od 62.2 na 107.9 milijona Din. Tako \ isokega stanja poštnohranilničnih vlog v ljubljanski podružnici še nismo nikoli zabeležili, kajti dosedaj se je stanje v ljubljanski podružnici gibalo vedno med 60 in TO milijoni Din. To visiko stanje vlog v ljubljanski podružnici je le deloma pripisati povečani likvidnosti na slovenskem denarnem tržišču. Znatno povečanje vlog v ljubljanski podružnici Poštne hranilnice je gotovo povzročila otvoritev deviznega oddelka na ljubljanski borzi, kar nam potrjuje dejstvo, da je istočasno znatno nazadovalo stanje vlog v zagrebški podružnici. Slovenskim denarnim zavodom >po otvoritvi ljubljanske devizne borze ni več potrebno držati v Zagrebu večja likvidna sredstva v svrho opravljanja deviznih poslov. Število poštno-čekovnih računov se ni znatno izpremenilo; v Ljubljani se je dvignilo od 4593 na 4613, v Zagreba od 4520 na 4544, v Sarajevu od 2629 na 2638 in v Beogradu od 2481 na 2511. = Prezadolženost našega kmetijstva. Ministrstvo za kmetijstvo in vode Je ne* davno dalo vsem velfkim županstvom nalog, da zberejo podatke, o dolgovih kmetijstva. Po dosedaj sprejetih izkazih ie računati. da je naše kmetijstvo zadolženo pri denar, zavodih' za dve milijardi Din. Ce se še upoštevajo privatna posojila, ki so statistiki težko dostopna, tedaj lahko računamo, da znašajo celokupni dolgovi našega kmetijstva okrog 3 milijarde dinarjev. Ker bo v primeri s to ogromno vsoto državni kmetijski kredit le malenkosten (150 milijonov dinarjev) in ker so obresti, ki jih morajo plačevati kmetje predvsem v Srbiji, črn! gori in Bosni, zelo visoke, namerava minister za kmetijstvo in vode koncentrirati vsa ta posojila pod državno kontrolo in v ta namen najeti veliko posojilo. = Imenovanje uradnikov za podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani in r Zagrebu. Kakor poročajo iz Beograda, je minister za trgovino in industrijo podpisal dekret o imenovanju uradnikov za podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani in v Zagrebu. Kakor se doznava, bodo ti uradniki nekaj časa prakticirali v Državni hipotekami banki v Beogradu, nakar bodo šele nastopili nova službena mesta. — Stanje hmeljskih nasadov na Češkem. Zveza hmeljarskih društev v Zatou (ČSR) poroča 9. t. m. po vsestranskem in temeljitem ogledovanju hmelj, nasadov v žateskem okolišu: Začetkoma javljena neenakost v stanju naših hmeljnikov je izginila le deloma. Sicer se je v nekaterih občinah stanje izdatno izboljšalo, v drugih pa zopet izdatno poslabšalo, škoda, povzročena spomladi po bolhaču, je le deloma poravnana. Večina teh nasadov je slabih, rastline v njih so vitke in koničaste. Presenetilo nas je, da se je zadnji teden pojavilo tudi poškodovanje po črni rosi. Slabi so tudi nasadi, ki so spomladi trpeli zaradi mokrote. V drugih delih okoliša so pa nasadi bujni in prav lepi. Stanje nasadov v okolici Žatca se torej lahko označujejo kpt mešani. Pričakujemo dobro, ali srednjo letino, kar je pa odvisno od vremena. = Hmeljarjem. Hmeljarsko društvo za Slovenijo ie izdalo letak naslednje vsebine: Hmeljarjem! Ako hočete ohraniti sebi in svojim naslednikom hmeljarstvo kot vir blagostanja, potem se vestno in dosledno ravnajte po navodilih umnega hmeljarstva. Zlasti pa strogo pazite na lepo. oblranie, vestno prebiranje, pravilno sušenje in pravočasno basanie hmelja. Bodite skrajno pravični Dri prodaji hmelja! Pripeljite in oddajajte kupcu le to, kar ste mu prodali,, oziroma le to. kar ie on kupil od Vas in nič drugega! Bodite pri prodaji hmelja tudi skrajno previdni. Ne zaupajte vsakemu človeku ki hoče od Vas kuoltl hmelj! Zahtevajte od vsakega Vam neznanega kupca leeitimaciio. s katero dokazuje, da ie upravičen kupovati brneli ali za sebe, ali za koga drugega. Skrbite torej vsi, da se bo ugled našega hmeljarstva dvigal od leta do leta in da bo tako naraščalo zaupanje tujih in domačih kupcev do Vas. — V zadružni reeister 6e je vpisala nastopna zadruga: Varčen kredite, splošna hranilna in kreditna blagajna, r. z. z o. z. v Mariboru. = Občni zbor. Redni občni zbor »Deskoi gozdne industrijske d. d. v Ljubljani, se bo vršil 3. septembra v družbeni pisarni v Ljubljani. Sklepalo se bo o povišanju delniške glavnice. = Likvidacija. V likvidacijo je prešla Posojilnica v Zatičini, r. z. z n. z. ==? Konkurz je razglašen o imovini Franca Rozine - Tomšeta, posestnika in kleparja v Trbovljah (prvi zbor upnikov 7. septembra, oglasitveni rok do 30. septembra, ugotovitveni narok 12. oktobra). — Povečan izvoz ruskega žita v preteklem gospodarskem letu. V pretekli žitni kampanji (julij 1926 — junij 1927) se je znatno povečal izvoz ruskega žita in sioer od 161 milijonov pudov v kampanji 1925 /26 na 182 milijonov pudov v kampanji 1926/27. 12. avgusta. Tudi danes je bila privatna ponudba v devizah znatna. Nudile so se devize na Ber-in, Newyork, Dunaj, Trst in Prago. Narodna banka je intervenirala le v devizah na London in Curih. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebški in beograjski borzi se je dvignil London za 5 točk. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala po včerajšnjih tečajih; proti koncu borznega sestanka pa je popustila na 351. Bančni papirji so ostali nespremenjeni, edino Obrtna 6e je živahneje trgovala po 39.5 — 40. Na tržišču industrijskih papirjev je bila zaključena Danica po 155 do 160. V skladu z budimpeštanskimi tečaji so se znatno dvignile delnice Našice Union; nudil se je denar po 1850. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 0 _ 1353, Curih 1093.5 do 1096.5 (1095), Dunaj 7.9925 — 8.0225 (8.0075), London 275.8 — 276.6 (276.3), New-York 0 — 56.79, Praga 168.2 - 169 (168.6), Trst 308.25 — 310.25 (309.25). Zagreb. Amsterdam 22.745 — 22.805. Dunaj 7.9904 —8.0204, Berlin 13.5125—13.5425, Italija 306.28 — 310,28, London 275.85 do 276.65, Newyork 56.7 — 56.9, Pariz 222 do 224. Praga 168.2 _ 169, Curih 10935 do 1096.5. Beograd. Pariz 221.9 — 223.9, London 275.85 — 276.65, Newyork 56.68 — 56.88, Milan 308.2 _ 310.2. Dunaj 7.985 — 8.015, Budimpešta 9.93—9.96, Berlin 135115—13.545, Bruselj 7.91 — 7.94, Bukarešta 35 — 35.5, Atene 75.25 — 75.75, Sofija 40.75 — 41.25. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.30, New. Vork 518.75, London 25.21125. Pariz 20.335, Milan 28.235, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.22, D ima j 73.06, Praga 15.39. Dunaj. Beograd 12.475 — 12-5150, Berlin 168.49 — 109.99. Budimpešta 123.74—124.0*. Bukarešta 4.3950 — 4.4150. London »4.4525 do 34.5525, Milan 38.6125—38.7125, Newyork 708.65 — 711.115, Pariz 27.77 — 27.87. Praga 20.9950 — 21.0750, Curih 136.63—137.13. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.16, v Berlinu 7.393. Efekti. Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0—90, Pra-' Mediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135—0. Stavbna 56—0. šešir 104—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 351 — 352, kasa 351 — 352, za avgust 351 do 353, za oktober 885 — 358; bančne vred- note: Hrvatska 275 — 325, Eskomptna 91 do 915, Poljo 155 — 17, Kreditna Zagreb 91 _ 92, Hipo 55 — 57, Jogo «0 — 92, Ljubljanska kreditna 142 — 145, Obrtna 39.5 do 40, Praštediona 850 — 855, Zemajjaka Sarajevo 130 — 0; industrijske vrednote: Našice Union 1850 — 0, Drava 525 — 0, šečerana Osijek 480 - 495, Isis 46 — 47, Gut-mann 240 — 250, Slaveks 100 — 0, Slavonija 13—16, Trbovlje 460 _ 470, Union 306—0, Vagon 36 _ 40, Vevče 135 — 1425, Danica 156 - 165. Blagovna ti*£i£5a Ljubljanska blagovna borza (12. t. m.) Le a: Tendenca neizpremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in to 1 vagon suhih bukovih drv, fco vagon nakl. postaja po 19.50 in 2 vagona tramov, glava - glava, tesani po kupčevi noti, fco vag. naklad, postaja po 280. Deželni pridelki: Tendenca neizpre menjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se nova baaka pšenica, 78 kg, 2 %, brez doplačila, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 90 dni, promptna po 3475 — 350, za september pa po 355 — 3575; nova sremska pšenica, 78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 345 — 3475; nova slavonska pšenica, 78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 340 — 3425; turščica baška promptna, plač. 30 dni, slov. post., navadna tarifa po 265, mlevska tarifa pa po 260; moka <0>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 515. Svinjski sejem t Mariboru (12. t. m.) Do-gon 331 komadov. Povprečne cene za komad: prasci 5—6 tednov stari 125 — 146, 7—9 tednov 150—200, 3—4 mesece 360 do 420, 5—7 mesecev 450 _ 480, 8 — 10 mesecev 550-650, 1 leto stari 1000 — 1100 Din. Za kg žive teže: 10 — 11, mrtve teže 15 do 18 Din. Prodanih je bilo 141 komadov. Novosadska blagovna borza (12. t.- m.) Pšenica: baška, 79/80 kg 305 — 307.5; sremska, 77/78 kg 300 — 3025. Oves: ba-ški 202.5 — 205. Turščica: baška 215 do 2175; sremska 216 — 218. Moka: banatska <0gg» 445 — 450; baška <0» 460 do 455; baška «2> 425 - 430; baška <5> 395 do 400; baška «6» 340 — 350; baška <6.5» 300 — 310; baška <7» 280 _ 290; baška «8» 200 — 210. Dunajska borza za kmetijske produkt« (11. t. m.) Na dunajskem tržišču je bila temeljna tendenca prijaznejša, vendar se promet ni mogel razviti. V pšenici je povpraše-vnje malenkostno, vrzi pa se je pojavilo pomanjkanje ponudb. V turščici je tendenca zopet nekoliko čvrstejša. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene, edino rž se je podražila za 25 grošev, oves pa se je pocenil za 50 grošev. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brea carine: pšenica: domača 39 —405, madžarska Tisa (80/82 kg) 43.5 - 44; rž: marchfeldska 37.5 — 38, madžarska 37.25 — 375; ječmen: prima 37 —41; turščica: 285 do 29.5; oves: 28.5 — 29. Boj zoper muho tse-tse Laški listi poročajo, da je bilo iznaj-deno toliko čajsa iskano sredstvo zoper prosiulo muho tse-tse, ki ni samo po-vzročilka dremavice, marveč tudi najhujši sovražnik domače živine v tro-pičnih pokrajinah. Sredstvo se izdeluje iz gumijevega soka, ki ga izloča posebna vrsta rastline Euphrobia. Ta rastlina uspeva samo okoli Csnabara. Z njenim strupenim sokom mažejo domačini kožo starih oslov, ki niso več za rabo. Muhe tse-tse obilno sesajo kri ubogih živali in kmsailu nato počepajo. Poizkusi z oslom, ki so ga natrli z omenjenim sokom, so izbomo uspeli. Prvega dne je bilo uničenih kakih 200 muh, naslednjega dne pa samo še 50. Ubogi osel je poginil. Pogled na ostarelo. v delu izčrpano žival, ki mora še z zadnjimi silami služiti interesu ljudi in tropske živine, je mučen, vendar pa je omenjeni sok edino uspešno sredstvo zoper pogubno muho tse-tse. Ostareli osli se bodo morali še nadalje trpinčiti, da se reši mnogim ljudem in živalim življenje in zdravje. Papiga kot tatica Italijan Freddanoni, ki živi v Parizu, je v svoji brezposelnosti iznašel novo sredstvo, s katerim bi se dal tuj človek okrasti. Opazil je, da ima njegova soseda, gledališka igralka Emrichetta Vireust navado, da položi zvečer svoje dragulje v steklen kozarec na mizi. Dolgo je premišljeval, kako bi se dali ponoči najlažje izmakniti, nazadnje pa jo je le iztuhtal.. Ima redkobesedno, vendar pa inteligentno papigo, ki jo je sklenil izvežbati v tatvini. Začel je v lastnem stanovanju. Papiga je pokazala precej talenta. Nato je Freddanoni, kupil steklen kozarec enake oblike, kakor ga ima igralka za nočno shrambo, draguljev in je položil vanj steklene uhane, ki se dobe za par frankov. Ko je mislil, da ima v papigi zvestega po-močnikn in zaveznika v tatinski obrti, jo je poslal ponoči skozi odprto okno svoje sladko speče sosede. Papiga je res ukradla briljantne uhane, vredne kakih 7000 frankov. Ali gorje! Namesto da jih odnese svojemu gospodarju, ki je hrepeneče čakal na pametno ptico, je papiga zletela na okno v prvem nadstropju in uhane odložila. Bilo je okno hišničnega stanovanja. Ko ie zjutraj gdč. Vireust opazila, da so ji izginili uhani, se je brž oblekla, da prijavi tatvino policiji. Medtem pa je že prišla hišnica in ji prinesla dragulje češ, da jih je ponoči ukradla sosedova papiga. Umetnica pa je tatvino vseeno prijavila in ker papiga po kazenskih zakonih omikanih držav ne odgovarja za svoja dejanja, se bo moral zagovarjati njen gospodar in tatinski učitelj. Tvrdka Desltfer lederer, Som&or kupuje i seno krompir drv« stavbni los prazne solne vreče prasne vreče od moke in prosi ponudbe. 8920 tM»MMt»M»M>m Ležalne stole & Din 160 po povzetju Din 170 nudi BndoUHadovan tapetnik Krekov trg it. 7. EEEEEEE1 perlektna slovenska, hrvatska in nemška stenotipistinja s 10 letno prakso, nameščena več let pri firmi v Slavoniji, želi mesta za takoj v Sloveniji. Ponudbe pod »Perfektna uioč na oglasni oddelek »Jutra". Edino pravo električno brušenje britvic pri tvrdki G. Besednik in Drug, Ljubljana, Prešernova nI S. tuuuunin ° mr-takiicjmtrcim > Kinematografske filme, najlepše spomine na svojce, prijatelje, potovanja in doživljaje lahko snemate in nato pro> jecirate lfi sami z amatersko pripravo Pathč Baby. Snsmalni aparat stan* samo Din 1250-—, projekcijski pa Din 1SOO-—. Projekcijski aparat se lahko kupi in rabi tudi sam, ker se dobe že dogotovljeni filmi po Din 5'— vselej na posodo. Velika izbira filmov, poučni, h umoriš tiCni, naravoslovni, drame itd. Zaloga drogerija SANITAS, Prešernova 5 Cenik na zahtevo franka 8184 Uganka! Kaj je tisto česar nihče ne more 9 9 9 uia eg ubzsa 'g* poazi usjijoig •QI 5PZ3AZ '.BJjnf* EMUZJ(U>I JB0UO3J op jasud IS oupajd njzojpo vS ui »BJSABJ Bfnizadej" neinoj l^sniAopoSz ftaatfZ iodaaaixpxpixr)rrr^^ i n n b n i n in m Absolventa rabimo proti takojšnjemu nastopu iz usnjarske šole na Dunaju ali v Freibergu kot drugega kemika. Pooidk pesistl na tovarno stroji! v majlptrkii poŠta Pragersko. 8963 □□□□gj-iju-t.»jLUXJixJULUTnrrii minimi ».mm Fly-Tox Flaj-Tox Čuvajte se imitacij! Katera čarajte nojo deco prsd muhami in komarji, U presajajo rame nalezljive boletni, opaeao malarijo la banke eromieo. Flaj Toz je najpopolnejše in edino zanesljivo sredstvo za uničenje muh, komarjev, atenic, živalsikih parasitov in žuželk. Preizkušen v Pasteurjevem zavodu, institutu v Parizu in veterinarske šole v Alforu. Prospekt na zahtevo brezplačno. Dobiva 6e v vseh drogerijah in pri zastopništvu T. Subačiča i Komp. Beograd, Knez Mlhajlova ul. 25. ISIS d. d., Ljubljana KOmenskega ulica St. 7 In drogerija SlilllTAS, Prešernova ulica 5. TOVARNIŠKO ZALOGO POHISTUA priporoča za nakup in vabi na ogled ANDREJ KREGAR ST. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarje, Zahtevajta canikl + V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni, dobri soprog, oče in svak, gospod Hnton Leitgeb upravnik dolenjskih železnic in revident drž. železnic v pokoju v četrtek, dne 11. t. m. po dolgi, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 13. avgusta ob polu treh popoldne iz hiše žalosti, Medvedova cesta 32, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 12. avgusta 1927. 8996 Miroslava Leitgeb roj. Baraga, soproga Martina Leitgeb, hčerka, in vsi ostali sorodniki. Ueetič oocrefcnt t»rod X O. Curwood: 36 preganjana žena Roman. Dospeli so bili ma vrh prelaza in stari goreč je z dolgim medenim daljnogledom premotril dolino, iz katere so bili prišli. Pod njimi je ležala Tete Jaune. sveteč se v ranem solncu, in Aldousu je zdajci prišlo ra um, da se Mac Donald s tega hriba ozira po svojih sovražnikih. Pogledal je Jano. Brzo dihaje je zrla na krasno deželo, ki se je širila pod njimi. A že se je odvrnila in se je srečala z njegovimi očmi. »Ali mislite, da utegnejo — priti za nami?« je vprašala. Odkimal je. Vifr. >Tu ni nikake nevernosti,« ji je zatrdil. Mac Donald je bil stopil s konja in je skrčen ležal za skalo, na kateri mu je slonel daljnogled. Svojo dolgo puško je bil prislonil k bolvanu; ogromna štirimštiridesetka, spomin na minule indijanske čase, mu je visela oto boku. Jana je zapazila te znake pripravljenosti in njen pogled se je vrnil k Aldousu. Njegova 303 je visela ob sedlu. Za pasom je imel težko avtomatsko pištolo. Nasmehnila se je. V njenih očeh se >2 zrcalilo nekaj umevajočega, obenem pa nekakšna izzivalnost. Ni ga delj izpraševala, a njen pogled je . bil tako zgovoren, da je zardel. Mac Donald je čez trenutek zložil svoj daljnogled in zajahal konja, ne da bi kaj rekel. Tam, kjer se je začel sestop v drugo dolino, so se spet ustavili. Na severu so žareli v parah zgodnjega solnca snežni vrhovi Saw Tooth Range. Najbrže ne delj nego uro od njih je štrlel ogromen rdeč peščenčast velikan, kakor bi zapiral konec doline. Mac Donald je iztegnil dolgo roko proti njemu. »Tisto, česar iščemo, je za onole goro,« je dejal. »Deset milj je še do nje.« Nato se je obrnil k mladi ženi. »Trudni ste, jelite, Miss Jane?« Aldous je opazil, kako ie stisnila ustnice. »Prav nič nisem trudna. Le jahajmo, prosim vas.« Napeto je zrla na mrko rdečkasto gmoto gore. Njene oči se niso spustile na prelestni lok doline, niti niso videle snežnih vršačev, ki so zadaj kipeli v nebo. Nekaj divjega in neprirodnega je bilo v tem srepem pogledu. Ko so se spustili s prelaza, je krenil Aldous za njo. Srce mu je utripalo čedalje bolj nemirno; staro vprašanje se je nenadoma spet dramilo v njem in spet je pritiskalo nanj kakor težko breme. Niti za trenutek ni odtrgal oči od Jane. Ona pa je še vedno nepremično strmela v goro, za katero je M grob, ki so ga iskali. A tisto, kar mu je vznemirjalo kri, ni bila samo Jana. Njen obraz ni bil bled, ampak nezdravo rdeč kakor Obraz bolnika, če ga kuha vročica. Samo oči so jo izdajale; njih čudna napetost in malone bolestna vztrajnost, s katero so se upirale v oddaljeno goro, ter njih groza pred nečim, kar se je bližalo — vse to mu je šlo silno do živega. Spet se je zalotil, kako zadaja samemu sebi vprašanja, na katera ne more odgovoriti. Zakaj se mu ni Jana obširneje izpovedala? Kakšen je bil globlji zmisel poseta te gomile in njenega potovanja v gore? Ozka indijanska steza se je spodaj iztekala v gosto smrekovo šumo. Čez pol ure so prispeli v travnato dolino, po kateri je žuborel potok. Ves ta čas se Jana ni ozrla, niti ni Aldous izpregovoriL Mac Donald je zavil proti severu in peščenčasto pogorje se je vzdignilo baš pred njimi. To pogorje ni bilo podobno ostalim goram. Nekaj neblagega in usodnega je bilo že v njegovi podobi. Bilo ie odurno in raztrgano. Nič ni raslo na njem; njegova gola pobočja in razklane stene so dobiyale v sohični pari temno in vlažno rdečkasto barvo, nalikujočo barvi sveže krvi. Aldous je čutil, kako se mora ta slika dojmiti Jane, in je sklenil, da konča njeno muko. Spet ie zajahal tik ob njeno stran. »Želel bi vam, da bi se bliže seznanili z Donaldom,« je dejal. »Tako malo se meniva zanj, Ladygray. Ali vam bo nevšečno, če ga povabim, naj se vrne in naj jaše nekaj časa z vami?« »Tudi jaz bi se radi pomenila z njim,< je odgovorila. »Ce mislite —« »Da,« ji je mirno segel v besedo. »Stari Mac Donald se vam bo kmalu priljubil, Ladygray. Rad bi — če morete — da mu poveste vse, kar vam je znanega o — Jani. Recite, da sem vam jaz nrinn. vedoval o njej.« Pritrdila je. Njene ustnice so se zganile v nasmešek. »Povem mu,« je dejala. Čez nekaj časa je rekel Aldous Mac Donaldu, da ga Jana pričakuje. Stari goreč je osupnil. Vzel je pipo iz ust, iztrkal na pol dogorelo vsebino ter jo spravil v običajni žep. »Govoriti želi z menoj?« je vprašal. »Bog nebeški — zakaj neki?« »Zato, ker misli, da se čutite zapuščenega, Mac. A čujte,« — tako govoreč se je Aldous sklonil k starcu, — »njeni živci bodo kmalu odpovedali pokorščino. Poznam to. Važen vzrok mi brani, da ne morem sam umiriti napetosti, ki se je polašča. Vi jo lahko pomirite. Neprestano misli na to goro in na grob za njo. Vrnite se k njej in pokramljajte. Pripovedujte ji o tem, kako ste nekoč prvikrat jahali semkaj po teh dolinah — s svojo Jano. Boste li, Mac? Ali ji boste pripovedovali o tem?« Mac Donald ni rekel ničesar, toda odkljusal je nazai. Aldous je prevzel vodstvo. Ko je čez nekaj minut pogledal preko ramena, se je tiho nasmehnil. Jana in stari lovec sta vštric jahala ob potoku in Jana je govorila. Pogledal je na uro. Nato se ni več ozrl nanjo, dokler se niso dvignili pred njim prvi goli odrastki rdeče gore. Ura je bila minila, odkar je ostavil Jano. Pred njim, kako miljo daleč, ie bil raztrgan greben; po načrtu, ki mu ga je bil Kelkr narisal v inženjer-skem taboru, je morala biti za njim divja soteska, ki je vodila v drugo kotimo na desni strani pogorja. Bližal se ji je že, ko je Mac Donald prijahal naprei. Narvala, in* ure, dopi*a>. tzG&GtsJz malih* oglasov, ja. padali> /uvOgLasfiLod-dalck -Jutra,', Lubljafuo. VnJtriLooa ^..TtL ii. \ Mali vglasi Ust, pristojbin*, j* vpaslcu ti ala*> in, socijal, nt, ruzsnAM, obajtsloa,. vsaka, beseda, pas-. -Naj-manjši zstasak Din, 5'-. Pristojbina, za, šifro Vin,3-. ImuIim,, dsrpcsovanfO, uu oglasu irgoufktgct, aL, 1 rnklamjvaga značaja, ', vsaka btscda/ Vin, r-. — ffaj* 1 manjši z/usik Via, to-- Pristojbina, za, šifro Vuu | Vabilo k veliki vrtni veselic! katero priredi Prostovoljno gasilno in reševal, društvo Laverca dne 14. »vgusta ob S. tiri popoldne n* vrtu g. Ivana Ojrrina na Lavefti. Vstopnina za osebo 5 Kn. Gasilci v kroju imajo vstop prost. Ker je čisti dobiček pamenjen za nabavo frasi;-uega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi odbor. 23256 ive%+l4* Bencinski motor B—6 HP s krofao žag0 M laganje leea kupi takoj Anton Pogačnik, Podnart. 23296 Osebni avto I i »vrstnim motorjem 20 HP. vporaMjiT M tovorne ;*rhe. brezhiben, poceni na-■ ,i. — Ponudbe na po---- T-— - Maribo-23841 lieo «Jutra» n pod «Baf». Zastopnike tudi začetnike. vestne, soo-eobne in dobre prodajalce ra deieli, sprejmem takoj za vse kraje v državi. Potrebno sam« do 400 Dhi za kolekcijo. Ponudbe z opi-eom dotedanjega delovanja je poelati na oglasni oddelek «Jutra» pod »Gotov iaflužefc>. 23298 Perfektno kuharico popolnoma veščo francoske kuninje ter nadevaDja. z večletnimi spričevali iščem f 15. septembrom. Plača po dogovoru. Spričevala poslati pod 116» na oglasni oddelek «Jutra». 23S19 Dve pletilji s hrano in Btanovanjem v fciši sprejme takoj Cecilija ZertuŠ. Kamnik. Samostanska ulica 56. Plača po dogovoru . 23306 Samostojno šiviljo sprejmem takoj (za trgovi-r.o'* v stalno službo. Prednost. ima ona z lastnim strojem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 23324 Kino-operaterja ki bj samostojno vodil že vpeljano kinopodjetje, sprejmem za jesen. Ponudbe p sliko, prepisom spričeval in zahtevkom plače na oglas, oddelek «Jutra> pod šifro «Kino-pperater>. 2331S Več dobrih zidarjev in delavcev sprejme stavbno podjetje Ivan Ogrni. Ljubljana, Gruberjevo nabrežje štov. 8. 25335 Čevljar, pomočnika ki ima na željo lahko hrano in stanovanje v hiši, sprejme Jure Mihelič, čevljarski mojster na Vinici j»ri Črnomlju. 23276 Prodajalko kavcije zmožno, za vodstvo podružnice sprejme Janči-gaj, Ljubljana VII. 23130 Boljšo natakarico na račun, s 3000 Din kavcije sprejmem. Naslov pove oglasni oddeleik «Jutra». 23188 Praktikanta * 4 razredi srednje šole sprejmem v zobni atelje. — >.aelov v oglunem oddelku »Jutra*. 23224 Plačilno natakarico s kavcijo takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku . Krojaškega vajenca sprejme takoj tvrdka Ant. Presker. Sv. Petra cesta 14 23218 Trg. vajenca sprejme J. Klemenčič, trgovina z mešanim blagom Kamniku. Gospa srednjih let, išče zaposlitve za kako dnevno uro v svrho pospravljanja h kakemu gospo na oglasni oddelek cJutr»». 23179 Služkinja pridna, poštena in izobražena, želi službo k majhni obitelji. Gre tudi k otrokom. Govori dobro nemško Na*'opi takoj. Cenjene ponudb«1 na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro «A. P.» 23331 Šivilja (pomočnica) žeii dela. Naslov v oglae. oddelku «Jutra». 23331 Strojnik prvovrsten in z dolgoletno prakso, želi spremeniti služ-t»o. Nastop od 1. septembra do 31. oktobra. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 23332 Šofer ki je vešč vseh popravil avtomobilov in drugih strojev. išče službe k osebnem ali tovornem avtomobilu. — Ponudbe na oglas, oddelek uspešni metodi. Ura 10 in. Vprašati med 12. in 2. uro. Naslov pove oglas, oddelek cjutra*. 23223 VrwUtirx Štedilnik kuhinjsko oma.ro, 1.70 m dolg pudel, police, 2 postelji, eno z mrežo in usnjat jopič naprodaj pri hišnici na Starem trgu 19. 23326 Stiskalnico skoraj novo, prodam. Me-dičnik št. 7. Sv. Peter pri Mariboru. 23S44 Za učenje kanarčkov mladičev proda aparat za 700 Din F. Golob, Ljubljana. Hranilniška cesta št. 8. 23061 Žensko kolo dobro ohranjeno, prodam. Naalov v oglasiem oddelku .Jutra*. Kuhinjska oprava 5n 2 postelji naprodaj v Zeleni jami 141. 23270 Voz gig dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za dobro moško kolo. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 23273 Kredenc«) poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 23281 23236 Učenec > 4 razr srednje šole želi vstopiti kot vajenec v zobni atelje v Ljubljani ali kje drugje. Naslov poslati na oglaeni oddelek .Jutra* pod cZobotehnik*. 23161 Knjigovodja perfekten bilancist in kore-^jondent, z večletno prakso. mla.1. vojaščine prost, z dobrimi referencami, želi primerne službe. Cenjena vprašanja na oglasni oddelek «Juir*» pod .Vesten in wweljiT>. 23146 Pletilni stroj JO,'50, dobro ohranjen, prodam radi pomanjkanja prostora za 2000 Din in S/26 za 1200 Din. Naslov v ogl. oddelku .Jutra*. 23358 2 mostni tehtnici eno za živino ter poslopje blizu kolodvora, s 40—60 HP vodne moči prodam. — Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23150 Premog, drva in sploh kurivo najceneje pri tvrdki Velepič, Sv Jerneja cesta 25. 204 %upim Ročni voziček dvokolesni, nov ali dobro ohranjen kupi Viktor Sober, Ljubljana, Sv. Jakoba trg Št. 4. 23311 Polhove in vse druge kože od divjačin kupuje in zanesljivo debro plača D. Zdra-vič, Ljubljana, Florijanska ulica št. 9. 47 Brzojavne droge hrastove, zdrave in lepe, olupljene, po možnosti suhe kupim: 4500 kosov 8.50 m dolgih, 3000 kosov 9 m dolgih, 1000 kosov 9.50 m dolgih, 4000 kosov 10 m dolgih, 1000 kosov 11 m dolgih 1000 kosov 12 m dolgih, 150 kosov 13 m dolgih in 150 kosov 14 m dolgih. Za oddati tekom 4 mesecev -in pričeti takoj proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na lesno veletrgovino Franz Mumelter in Bozen (Bolza-no) Italien: 188 Lisičje m r s e druge kote od divjačin kupuje in zanesljivo dobro plača D Zdra vič. Ljubljana Florijanska ulica it 0. 47 m Stavbne parcele velike od 410—550 m proda lrma Sušnik, Zaloška cesta št. 21, Ljubljana. 23316 Lepo posestvo na Dolejskem, 20 oralov zemlje v najlepši legi, tik farne cerkve in ob glavni cesti, v bližini majhnega mesta ugodno prodam. — Zraven spadata dve zidani lisi, hlev in šupa. Polovica zemljišča je mecesnovega in borovega gozda, druga polovica njive, travniki in sadonosnik. Naslov v ogl. oddelku «Jutra» pod šifro «Lepo posestvo*. 2332S Posestvice obstoječe iz vinograda ter njive, v sredi enonadstrop-na hiša, poleg lep vodnjak ter 50 mladih dreves, prodam. Njiva tik kolodvora S pripravna za zidanje ka-> restavracije. Pred vsem je pripravno za kake leto-viščarje ali vpokojence. — Prodam tudi več malo rabljenih čevljarskih strojev. Posestvice je oddaljeno 5 minut od kolodvora Straža-Toplice. Anton Mali, čevljar, Gor. Straža. 23247 Vitojem Pianlno iščem v najem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro .Ljubljana 16». 232S3 Restavracijo [ kuhinjo oddam na račun ndi bolezni. Potrebna kavcija 10.000 Din in prejem blaga. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 23062 Manjšo delavnico na dvorišču, po možnosti v šentpeter. okraju iščem. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod .Delavnica*. 23302 Delavnico ali skladišče takoj oddam Cesta na Rožnik 19. 23339 Trgovski lokal - =kla>ii?'"-eni in stanova-njem od-lam ni prometni točki radi smrii s 1. septembrom v najem. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* 'pod .Prilika*. Stanovanje obstoj"eče iz 2 sob, kuhinje in pritiklin išče za oktober stranka brez otrok. Ako je cena zmerna, plača tudi za par mesecev naprej. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek . 23312 Stanovanje 5 sob. kuhinje in pritiklin. v I. nadstropju, z uporabo vrta, v najlepši ulici oddam s 1. novembrom proti mesečni najemnini 1200 Din Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod šifro «Samo solidna stranka*. 23310 Stanovanje 2—3 sob, kuhinje in pritiklin iščem v centru ali na. periferiji mesta s 1. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro . 23291 Sostanovalca sprejmem s hrano in vso oskrbo na Sv. Jakoba trgu št. 5. — Mesečno 650 Din. 22596 Profesor sprejme v popolno oskrbe in strogo nadzorstvo dva dijaka nižje srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 23145 Opremljeno sobo l^po in prijazno, s poseD-nim vhodom, v bližini drame oddam boljšemu gos»po^ du. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 23168 Opremljeno sobo po mogočnosti s posebnim vhodom želi samostojen gospod. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko •cCistoča*. 23231 Kobilo z žrebetom in greznico gnoja Drods Jožefa Zabj^k, Poljanska cesta 55. KapiUrt Bodoča filmska igralka prosi dobrohotno src« ra 3500 Din posojila proti sigurni garanciji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra* pod šifro »Nujno — hvaležna*. 23297 2000 Din posojila nujno rabi ohrtnik proti sigurni garanciji in viso-kim obrestim. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Nujno 2000». 23257 Kot družabnika iščem dobro izrežbacega trgovca, kateri bi imel idejo za kako rentabilno podjetje- Lokal in kapital na razpolago. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod značko »Agilen 1927». 22593 V^oge na tekoči (žiro) račun sprejema in obrestuje po dogovoru Efektna baika v Ljubljani, Kongresni trg št. S (na vogalu kino Matica V 22925 Gostilničarja spretnega in simpatičnega, ali natakarja, ozir. poslovodjo, verzirantga v svoji stroki, s kavcijo 50—60.00« Din sprejmem za prevzetje vsega obrata z veliko bodočnostjo in sicer večje fine gostilne sredi Ljubljane Dopise na oglasni oddelek .Jutra» pod .Takoj 15*. 23251 Gostilno z vrtom dobro idoco, na zelo prometnem kraju v Mariboru ladi družinskih razmer oddam proti nizki odstopninL Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod <20.000*. 23342 rv7 Jovo! Tvoje uvidev^nje in razumevanje položaja me pomirilo. Doslednost potrebna še naprej. Želji v naglici ustreženo, zato ne razumevaj dobesedno. — Nestrpno pričakujoč skorajšnjega obvestila. Te srčno pozdravljam in poljubljam. 23260-a Odisseos — Dol Dvignite pismo! 23315 Resnost 11 Sliko vrnem. 23325 Zorž Dvignite pismo! 13261 Zidarsko delo enonadstropnega prizidka za stanovanje in skladišča oddam. Načrt vpogled Slom. ul. 6. 23278 M LIPSKI STAVBENI VELESEJEM za časa splošnega velesejma od 28. avgusta do 3. septembra 1927 ajvečja mednarodna razstava vsega stavbenega olaga in predmetov za splošno stavbenstvo najnoveiše zidarstvo in konstrukcije, vseh vrst lovodo&nih kunav, stavoeni stro i, razstava blaga in strojev za zidanje cest. Posebne prired tve: Nemški stavbeni teden Zborovanje o zidanju cest Nemška razstava ooečnih stavb Razstava .(Naselbina" Zborovanje raznih strokovnih zvez Pojasnila da c: Častno zastopstvo S T E G U, Liubljarta, Gledališka ulica 8, telefon 2925. Novo! Prepričajte se! Novo! Znižane cene! Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano raznovrstno POHIŠTVO naj si ogleda novo zalogo pri EG1DIJU in KARLU ERJAVEC — BROD (poleg tacenskega mostu). Šent Vid nad Ljubljano. Ogled tudi ob nedeljah. — Za delo jamčim. Daiem tudi na obroke. aBSHBHBEaSSBBBSB Preko 10.000 Din mesečno lahko zaslužijo spretni in sposobni ljudje s prodajo vrednostnih drž. papirjev na obroke. Generalne zastopnike za vsa mesta v Sloveniji sprejme takoj „UN1TAS\ B-ograd, Terazije 14/1. 9.00 n Lipski velesejem OD 28. AVGUSTA DO 3. SEPTEMBRA 1927 je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evro-. pi. Zastopanih je nad 1600 blagovnih skupin vseh strok, ter nad 10.000 razstavijalcev. Znižane vozne cene, brez• plačni vizum. Pojasnila daje: častno zastopstvo: STEGV, Ljubljana, Gledališka ulica S, telefon 2925. va drva lepa, popolnoma suha cc. 45 m* kupijo nameičenci tobačne tovarne v L nblJanL Ponudbe s cenami franko tobačna tovarna Ljubljana poslati do 20. t m. na tobačno tovarno v Ljubljani pod .Drva za nameščence". voo3 Mirko! Oglasi se med tednom vsaj pri meni v Zagrebu, da se v oni zadevi pomeniva, ki se bo za te in za očeta dobro iztekla. Ni nobenega razloga, da se vsled tega vznemirjaš, nasprotno smo mi vsi v velikih skrbeh. 8998 FRANCL. Sindikat lokalnih železnic v Sloveniji naznanja, da je njegov dolgoletni tajnik, gospod Anton Leitgeb revident državnih feleinic v pokolu po dolgi mučni bolezni dne 11.1, m. preminul. Pogreb se vrši dne 13. avgusta 1927 ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti Medvedova ulica štev. 32 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! V Ljubljani, dne 12. avgusta 1927. Predsedstvo sindikata lokalnih železnic v Sloveniji. Urejaj« de. Josip Birea. Izdaj« za Konzorcij Jutra« Adodf Ribnik«, Za Narodno tiskamo dd, kot dakszoarja Fran Jezeriek. Zk iaaeratol del jc odgovore« Alojzij Nemk, VM * Ljubljani.