- The Oldest Slovene Daily in Ohio
its.	---
la Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
1 "|)LUME XXIII.—LETO XXIII. ■em----
Iijaf^"^^rrc-sarnrniriegar,tr-irTr>,
Kratke vesti j
—- iz življenja in sveta 1 kedba proti peti
loni v manili
Manila, P. I. — Oblasti so" od-1 ile, da se morajo registrirati prebivalci Manile, stari nad
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) JULY 3, 1940.
ŠTEVILKA (NUMBER) 15G
WPA DELAVCI BODO DOBILI PRILIKO DO STROKOVNE IZOBRAZBE
Iz WPA vrst se bo vzelo 50,000 delavcev, ki se jih bo izobrazilo za bolja, dobro plačana dela pri izvajanju narodnega obrambnega programa.
i WASHINGTON, 2. julija. —* jWPA delavci, ki niso strokovno - 4- t,	jizučeni za opravljanje važnih in
m** W.	dobro plačapnih ielJpri izvrše„
vanju ameriškega obrambnega programa, bodo imeli zdaj priliko, hoditi v šolo, kjer se bodo izobrazili v teh delih, dočim bodo v tem času prejemali svojo WPA plačo.
Sidney Hillman, delavski voditelj in član National Defense Advisory komisije, je danes objavil nov program, na čigar podlagi se bo strokovno izobrazilo 150,000 oseb, izmed katerih se jih bo 50,000 rekrutiralo iz vrst WPA delavcev.
Program bo financiran z vsoto, ki je bila dovoljena za WPA in ki znaša. $9,781,340 in s skladom Office of Education ustanove, kateri sklad znaša $7,500,-,. v	000. Poleg onih 50,000 oseb, ki
idimpešta. — Tukajšnji j se jih bo vzelo od WPA del, da 1 begunski progi pravijo, se jih izobrazi v različnih industrijskih strokah, se bodo ostali delavci rekrutirali iz raznih vladnih posredovalnic za delo. Tudi drugi delavci, ki so da-
1 osebam se bo vzelo tudi od njih prstov. Oblasti uteme-lejo svojo odredbo z motiva-_ bodo imele '.'pregled nad ?3i Pete kolone."
—iffve podmornic šca
ondon. — Angleška admira-a naznanja, da so nemške italijanske podmornice te-enega tedna pogreznile 911 ton angleških, zavez-ih in nevtralnih ladij, kar je ečje število ton v enem te-Toda odkar je vstopila I-a v vojno, so Angleži po-nili že enajst njenih podmor-
,jak na čelu karske vlade
znani poljski nacist Studii je bil zaprt v Berlinu, ni hotel pristati, da bi sto-a čelo lutkarske poljske vladaj izjavil, da je priprav-storiti to. Nacisti hočejo ne-0 potolažiti poljsko ljud-s tem, da mu bodo dali jsko" vlado. Drugi kandidat t°v za načelnika poljske je poljski knez Radziwil.
dent je iz maščevanja obstrelil zdravnika
l^ec J® izjavil, da ga je ustrelil zato, ker je Ravnik naredil zanj nerodno zdravniško izpričalo.
Louis J. Karnosh, 48 let zdravnik v mestni bolniš-)e bil snoči ob 11:20 nevar-istreljen, ko je na zvonenje vrata svojega stanovanja 299 Parnell Rd., Shaker • Kmalu nato se je javil litijski postaji neki mož, ki
javil, da je on obstrelil nika.
tU
nes zaposleni v industriji z navadnimi deli, ker ne znajo strokovnih del, bodo imeli priliko, udeležiti se pouka v teh šolah, ki bo trajal tekom mesecev julija, avgusta in septembra.
Seja
KATOLIČANI SE MORAJO BORITI
(Iz lista "New York Times")
RIM, 2. julija. — "Civil-ta Catollica", , najvplivnejša in najbolj avtoritativna cerkvena publikacija v Italiji, poziva italijanske katoličane, naj se lojalno bore za svojo domovino. Ta mesečnik, čigar zadnja številka je izšla včeraj, urejujejo očetje jezuiti.
"Celo v sedanjih okoliščinah bodo katoličani kot državljani in vojaki lojalno in hrabro izpolnili svojo dolžnost, kakor so jo vselej doslej," je rečeno v uredniškem članku magazina. "V vojaških vrstah je pripravljenih tisoče in milijone ljudi, najdražjih in najkrep-kejših stebrov družine, družbe in cerkve, da dokažejo iskrenost svojega sen-timenta in svoje patriotič-ne časti ter da s krvjo zapečatijo svoje dolžnosti, ki jih vera ceni, odobrava in povišuje," pravijo patriotični jezuitski očetje, uredniki revije.
V":
V New Yorku
V nedeljo so odpotovali
V petek 5. julija se vrši izred- New York Mr. in Mrs. Wm. na seja pevskega zbora Jadran Schlarb iz St. Clair Ave., Anto-
v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Seja se prične točno ob 8. uri zvečer. Vsi člani so prošeni, da se udeležijo.
Zahvala
Mrs. Frank Derdich, soproga slovenskega councilmana v Eu-clidu, se iskreno zahvaljuje vsem prijateljem za obiske, darila in cvetlice. Posebna hvala pa Progresivnim Slovenkam, krožek št. 3, East End Social klubu in klubu Ljubljana.
nija Žagar iz Parmelee Ave., in Ann Opeka iz 1127 East 71st St. Tam bodo ostali teden dni, kjer si bodo ogledali mesto in razstavo. Vsi; štirje so zelo aktivni člani Spartans SSPZ. Želimo vsem veselo potovanje.
Bolan
Pod zdravniško oskrbo se nahaja doma bolan Mr. Mathew J. Laurič iz 1011 East 74th St. Prijatelji ga lahko obiščejo. Želimo mu skorajšnje okrevanje.
STROGO NADZORSTVO NAD KOMUNISTI IN
NACISTI
WASHINGTON, 2. julija. — Poslanska zbornica je sprejela včeraj brez debate ter poslala
j. ........senatu v odobritev legislacijo,
1 se je javil policiji, je j na čije podlagi naj bi se člane da se pise Abraham Var-
da je star 40 let in da je v Akronu. Dejal je, da hotel maščevati nad zdrav-ki ga je svoječasno zdra-sr je slednji naredil o nje-olezni tako neugodno i%-'alo za neko akronsko rub-^mpanijo, da mu je slednja >dlagi tega izpričevala izdala samo 20 dolarjev te-e kompenzacije za poškod-jih je dobil pri delu pri o-ni družbi.
ko ranjenega zdravnika so
(ali v bolnišnico, njegove-
Padalca pa so pridržali v u.
komunistične stranke in nemško - ameriškega Bunda registriralo ter se jih sploh ohranilo pod strogim nadzorstvom.
Na podlagi te predloge naj bi se registrirale vse organizacije,
ki so pod kontrolo kake tuje države in ki se politično udejstvu-jejo. — Organizacije, ki so pod kontrolo tujih držav ter se civilno in vojaško politično udej-stvujejo. In dalje vse organizacije, katerih svrha je ustanovitev, kontrola, zaseg ali strmoglavi jen je vlade z nasiljem, z vojaškimi odredbami ali s kakršnimi koli grožnjami.
NOVA ČRTICA LOUISA ADAMIČA
Tedenska revija "The Saturday Evening Post", ki izide dne 6. julija letos in ki bo po vseh prodajalnicah novin širom po Združenih državah na prodaj od 3. do 9. julija, bo imela med drugim tudi povestico "The Old Allien by thq Kitchen Window" — "Stari inozemec pri kuhinjskem oknu" — izpod peresa znanega ameriškega pisatelja L. Adamiča, ki je doma iz Slovenije v Jugoslaviji. Pripovedka obdeluje razloge, zakaj ni sloven-ski priseljenec Anton Kmet, ki • Na programu so je 8edaj že 80 let star, nikoli po-jj'1"?' baseball, razni kon- istai državljan Združenih držav, ruge zabave. Za ples jin ti razlogi so pač takšni, da se Jankovičev orkester.
pruštvo Loyalites
lstvo Loyalites' bo imelo J- julija, svoj "Field Day" NPJ farmi na Heath in
Čas pogreba
,reb Nicka Klickoviča se l? Petek popoldne ob 1. hi®c žalosti, 1424 East
mora strinjati z njimi vsaka razumna oseba.
V teh časih, ko se ameriška javnost naravnost histerično
povest ter jo priporoči v Čitanje svojim prijateljem in znancem, ki niso priseljenci — predvsem pa še tistim, ki so podvrženi predsodkom proti priseljencem.
To povest je g. Adamič obdelal kot posebno poglavje za svojo veliko knjigo "From Many Lands", ki. ima priti na svetlo po tiskovni družbi "Harper and Bros." v mesecu oktobru letos. Toda sedaj bo objavljena v že zgoraj omenjeni reviji "The Saturday Evening Post" v skrčeni obliki in sicer bo za več kakor 2,000 besed krajša od originala. No, kar pa velja poedina številka revije "The Saturday Evening Post" le 5 centov, naj si ono od 6. julija tega leta vsak naš rojak in vsaka naša rojakinja preskrbi ter prečita v njej to
DAN PROGLASITVE AMERIŠKE NEODVISNOSTI
Jutri, 4. julija, praznuje ljudstvo Zedinjenih držav svoj največji in najpomembnejši narodni praznik — Dan izjave ameriške neodvisnosti. Ta veliki ameriški narodni praznik je postal še toliko pomembnejši v današnjih časih, ko je pričel zagrinjati mrak zadnje zarje evropskih demokracij in ko se ta mrak grozi razgrniti tudi preko Zedinjenih držav.
Naš ameriški Bill of Rights nam jamči civilne svoboščine, ki so vredne, da jih ohranimo, če treba, z zadnjim naporom naših sil. Svoboda govora in tiska, vere in vesti, je dragocena pridobitev, ki pa ne sme in ne more biti mrtva dedščin^, temveč jo mora vsaka generacija iznova zavojevati., Ohranitev svobode je odvisna od stremljenja in akcije vsakega posameznika, ki se mora zavedati, da nosi tudi on del odgovornosti za njeno ohranitev.
Diktature pomenijo povratek vsužnost, iz katere se je človeštvo po velikih mukah, žrtvah in trpljenju dvignilo v svobodo in demokracijo. Demokracija je tista, ki je doslej zmagovala nad tiranijami preteklih vekov, zato se moramo potruditi, da ohranimo njeno vitalno silo, ki ji danes diktatorji izpodkopavajo tla.
Ako hočemo ohraniti svojo lastno svobodo, moramo predvsem ohraniti simpatije in razumevanje za pravice drugih. Stremeti moramo, da po svojih skromnih močeh pripomoremo ameriški svobodi do njenega nadaljnega obstoja in razmaha, tako da vlada ljudstva, za ljudstvo in po ljudstvo ne bo nikoli izginila s tega sveta.
Jutrišnji dan je dan osveženja spominov blagodatov naše demokracije in svobode, čije plameni v Evropi drug za drugim ug^šajOi V očigled katastrofam, ki so prišle nad evropske narode, moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da odvrnemo slično katastrofo od obal Zedinjenih držav, v katerih živimo in katere smo — prostovoljno in neprisiljeno — proglasili za svojo novo domovino. V tem duhu pozdravljamo tudi jutrišnji veliki dan Zedinjenih držav, katerih simbol je zastava prog in zvezd.
KAOS V ROMUNIJI, KI JE SKORO NA PRAGU RAZSUTA
Po vsej Rumuniji se vrše silni antižidovski izgredi, v katerih ljudstvo pobija in pretepava Žide.
RUMUNIJO OGROŽAJO NOVI SOVRAŽNIKI
Visoko odlikovanje našega rojaka g. Louisa Adamiča
Dne 27. junija letos je bilo znanemu ameriškemu pisatelju in našemu rojaku Slovencu g. Louisu Adamiču ponudeno od najvišjih činiteljev v zvezni ameriški vladi mesto svetnika v svetovalnem odboru Narodnega sveta za narodno obrambo (Consultant to the Advisory Commission of the Council of National Defense). Dne 29. junija je g. Adamič sprejel to važno in odgovorno službo in preseli se že dne 9. julija v Washington, D. C., da ostane tamkaj stalno a-li tako dolgo, dokler obstaja potreba za to.
To je najvišje mesto, na katerega je bil še kdaj v zgodovini Amerike imenovan kak ameriški Jugoslovan, a po svoji važnosti in odgovornosti pa spada v današnjih razmerah v vrsto služb, ža katere se iščejo osebe največje zanesljivosti in veščine. Brezdvomno je moralo Adamičevo delo v preiskavanju tujejezičnih skupin (t. zv. tuje-zemcev, priseljencev in njihovih potomcev) v Ameriki napraviti mogočen vtis na odločujoče činitelje, da ga počastijo s tako visoko službo, v kateri more on mnogo dobrega storiti v obeh smereh, in sicer za svojo domovino Ameriko pa tudi obenem za ljudi svoje narodnosti in ostale člane velikih inozemskih skupin v Ameriki ter za koordinacijo njihnih naporov za narodno obrambo Amerike.
Kot Amerikanci in kot rojaki g. Adamiča smo lahko po vsej pravici ponosni na to vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi in obenem tudi hvaležni odgovornim činiteljem zvezne ameriške vlade za to pozornost. — (Exc. JK).
BUKAREŠTA, 3. julija.—Po vsej Rumuniji, ki izgleda, kakor j da je že v razsulu, se vrše kr-l vavi antižidovski izgredi, v ka-j terih se Žide strelja, pobija in j neusmiljeno pretepa. Rumunija, j ki je že izgubila dvoje svojih I provinc, za nadaljni dve pa ob-! stoja nevarnost, da ju utegne ' vsak; trenutek izgubiti, namreč ! Transilvanijo in Dobrudžo, je ! kakor'brez glave.
i Poulični izgredi in boji so iz-I bruhnili komaj 24 ur nato. ko se i je kralj Karol obrnil k nacistom j v Berlin za pomoč. Rumunske j oblasti so skoraj brez vsake av-I toritete.
Zatemnitev Bukarešte Glavno mesto je bilo snoči za-| temnjeno, in sicer zdaj prvikrat i v tej vojni. Vlada je pričela na-I glo premeščati svoje vojaštvo 1 od mej Besarabije in Bukovine, ! ki so ju zasedli Rusi, na meje i Transilvanije in Dobrudže, proti I Madžarski in Bolgariji.
Izgredi se vrše po raznih ru-I munskih mestih in drugih krajih, toda najhujši so oni j v Bukarešti, kjer so izbruhnili : boji med vseučiliškimi dijaki.
Grozodejstva nad Židi
Ob Prutu je drhal pričela vla-j čiti iz nekega vlaka židovske žene in otroke ter jih pretepati. Mnogo Židov je drhal pometala pod kolesje vlakov, dočim je druge postrelila v vagonih na njihovih sedežih, ko je vlak dr-dral skozi tunele.
Madžarska armada se vali proti Rumuniji DEBRECIN, Madžarska, 2. julija. — Ceste, ki vodijo iz tega mesta proti Rumuniji, so polne madžarskega vojaštva, tankov, težke artiljerije in motornih vozil. Prav tako so natrpani vojaštva tudi vsi vlaki, ki vozijo proti rumunski meji. Po skoro vseh privatnih hišah v Debrecinu so nastanjeni vojaki, dočim so hoteli polni častnikov in članov generalnega štaba.
| Ugodni napredek slovenske posojilnice in hranilnice
Tekom zadnjih šestih mesecev je dobila posojilnica j 150 novih vlog, s čimer je bila zvišana vsota njenih vlog za $120,000.
Tajništvo St. Clair Savings and Loan Company (slovenske hranilnica in posojilnica) nam sporoča, da je bilo dne 3. junija vsem hranilnim vlogam pripisanih 3 odstotke obresti ter da je bila vsem delničarjem izplačana dividenda v znesku $1.00 za delnico. Dalje da je bilo tekom preteklih šestih mesecev vloženih 150 novih hranilnih vlog, kar je povečalo vloge za $120,000.00.
Dalje nam tajništvo poroča, da je dala ustanova 60 novih posojil v znesku $210,000.
Vse hranilne vloge so zajamčene po Federal Savings and j Loan Insurance korporaciji do | višine $5,000.00.
I
Ta ustanova je vedno plačevala najvišje obresti na naložene ; vloge ter si je s svojim točnim in poštenim poslovanjem pridobila zaupanje naroda, v čigar ' sredi posluje.
y i -
V bolnišnici
V Glenville bolnišnici se nahaja Mr. Frank Černe, 658 East 160th St. Dobil je precej težke poškodbe pri delu na progi New York Central železnice. Obiski še nico dovoljeni.
SEJA
-------,	razburja proti tujerodcem, še
t. v cerkev sv. Save na j posebno želi g. Adamič, da naj i zanimivo in zelo poučno povest, tkat. potem pa na rusko vsak naš rojak ali Američan ju- j Več o tej Adamičevi črtici bomo *'šČe.	Igoslov. pokoljenja prečita to poročali v petek.
V petek se vrši ob 7. uri zvečer seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 3 v Slov. društ. domu. Vse članice so prošene, da se gotovo udeležijo.
DOMOVINA NJEGOVA VERA
RIM, 2. julija. — Rimski radio poroča, da so v razbitinah letala, s katerim je padel v svojo smrt maršal Italo Balbo, governor Libije, našli njegovo o-poroko, v kateri je Balbo zapisal:
"Moja religija je moja domovina. Vsak človek, ki nima tega ideala, se more smatrati za mrtveca, ne glede, kako učen je."
NAPOVED NEMŠKE INVAZIJE
CAMBRIDGE, Mass., 2. julija. — Albert Bushnell Hart, profesor na Harvard univerzi, je danes izjavil, da bodo Nemci v teku prihodnjih petih let vdrli v zapadno hemisfero.
Profesor, ki je zgodovinar, je izjavil, da se bo kancelar Hitler kmalu odkrižal svojega partnerja Mussolinija ter priključil Italijo nemškemu rajhu. Rusija bo premagala Japonsko, pravi profesor, nakar si bosta Hitler in Stalin med seboj razdelila svet.
ITALIJA PRIKRIVA RESNICO
ALEKSANDRI J A, Egipt, 2. julija. — Egipčansko časopisje dolži Italijo, da slednja prikriva resnične okoliščine smrti marša-Ja Italo Balba. "Egiptska Gaze-i ta" pravi, da maršalova smrt j"najbrže ne pomeni velike izgu-I be Mussolini ju in njegovim satelitom." Avtoritativni viri pravino, da ni bilo ob času maršalove smrti v zraku nobenih angleških letal, niti nobene akcije angleških antiletalskih topov.
Piknik, banket, shod
V nedeljo se vrši proslava 30-letnice obstoja Slov. soc. kluba št. 27 J. S. Z. in piknik na izletniških prostorih S. N. P. J. društev na Heath in Chardon jRd. Truk odpelje točno ob 8:30 j zjutraj in potem popoldne ob 1:00 Voznina samo 25c za tja in nazaj. Govorili bodo Etbin Kristan, Frank Zaitz, Math Petrovič in drugi. Soc. Zarja pa zapoje nekaj mičnih pesmi. V petek večer se vrši shod v Slov. del. domu na Waterloo Rd., na | katerem bo glavni govornik Nor-jman Thomas predsedniški kan-didat soc. stranke. Vstopnina ! prosta. V soboto večer ob 8. se j pa vrši istotam banket. Zadnji |čas nabaviti si vstopnice je do ijutri opoldne. Dobijo se v slaščičarni Mrs. Makovec v S. N. Domu, v J. Durnovi trgovini na Waterloo Rd. in pri članih Soc. kluba.
Seja
Opozarja se vse člane dram. i društva Anton Verovšek, da se I ne bo vršila seja v petek, ampak | v torek 9. julija zaradi konven-jcije, ki se vrši v Slov. del. domu I na Waterloo Rd.
Išče se
Rad bi izvedel za naslov rojaka Josepha Kette iz Fairport, j Ohio. Zglasi se naj pri Joseph 1 Flor jančiču, 16302 Huntmere I Ave. radi važnih zadev.
Nov grob
j Po dolgi in mučni bolezni je I preminila danes zjutraj dobro | poznana Mrs. Anna Butala, 16410 St. Clair Ave. Pogreb ima-| jo v oskrbi A. Grdina in Sinovi. Več poročamo v petek.
6TRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
3. julija, j


UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
»ENAKOPRAVNOST« I UREDNIKOVA POSTA
Owned and Published by AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO «231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-5313 Issued Every Day Except Sundays tod Holidays
Po raznatolcu t Cleveland!!, sa celo leto....... .........................»5.50
sa 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................11-50
Po po*ti v Clevelandu, t Kanadi In Itodcl sa celo leto.................te.ou
* « mesecev............. . «3J6; za * mesece......................$2.00
8* Zedlnjene drtave * celo leto ........................................$*.50
sa i mesecev....................$2.60; za 3 mesece......................S1JS0
Za Evropo, Jutoe Amerike ln druge lnoeemske drtave:
sa celo leto.......................$8.00 ca 6 mesecev....................$4.00;
entered as Second Class Matter April 26th, tills at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878.
NACIJSKI POHOD V RUSIJO?
Vojna pobožnih želja je pri kraju, toda mi še nismo dospeli do konca presenečenj. Zapadno od Tretjega rajha ni več nobenih aj'mad, ne velikih ne malih, s katerimi bi morala računati nemška vojna mašina.
Anglija je izolirana od ostale Evrope in njene pomorske zveze so ogrožene kakor niso bile še nikoli doslej. V zadnjem času čitamo dan na dan poročila, da je vladajoči razred v Angliji vsak trenutek pripravljen, zapustiti deželo in premestiti angleško mornarico v Kanado, toda angleški lordi se najbrže ne bodo izselili dotlej, dokler nacisti ne potrkajo na vrata, pripravljeni, da se vselijo v Anglijo. Angleški lordi so se vdali v svojo usodo, ki jim jo je namenil Hitler, dobro vedoč, da jih bo nagnal iz Evropo preko morja v Kanado.
Zdaj prihaja čimdalje bolj v ospredje, da ta vojna ni vojna ideologij, temveč da je to ekonomska vojna. Angleški lordi so kolektali od svojih kolonij na dobičkih in raznih tributacijah nad milijardo dolarjev na leto, in ta milijarda dolarjev letnih dohodkov je eden izmed glavnih smotrov, za katerim streme nacisti.
Nacisti si zmerom izbero ono pot, ki jim nudi manj zadižkov in barikad, zato so tudi v tem slučaju najbrže popolnoma pravilno domnevali, da bo na potu, ki vodi v Pariz in London, manj ovir, kakor na potu v Moskvo in Sibirijo, kjer ceste še niso tlakovane z zlatom.
Veliko in važno vprašanje, ki se zdaj pojavlja, je: Ali bodo imeli nacisti dovolj moštva in udarne moči za pohod nux Moskvo, ko enkrat zavojujejo poleg Pariza tudi London?
Pretekla zgodovina nam sicer ne more služiti kot natančno merilo velikih svetovnih dogodkov, toda Napoleonova zavojevanja so precej slična Hitlerjevim prizadevanjem za hegemonijo nad Evropo. Napoleonova mornarica je bila leta 1805 v pomorski bitki pri Trafal-garju popolnoma uničena. Napoleonov pohod na Moskvo leta 1812 ni bil motiviran po nikaki želji, da bi zagospo-daril nad Rusijo, temveč samo po želji, da bi prisilil Ruse k sodelovanju v blokadi in bojkotu Anglije.
Cvet Napoleonove armade, broječe 600,000 mož, je ostal zakopan v zamrznjeni zemlji med Varšavo in Moskvo.
Nacistični generalni štab je modro odložil pohod na Moskvo na poznejši čas ter je med tem zmagovito zaključil bitko v Flandriji, ki jo je Napoleon leta 1815 izgubil.
Po človeških izgubah in po. obrabi svoje vojne maši-nerije v Flandriji in Franciji, nemški generalni štab najbrže ni v položaju, da bi pričel s svojimi blickrig napadi na Rusijo.
Nacisti še niso uničili angleške bojne mornarice. Vidimo torej, da je prilike še za tisoč presenečenj, o katerih nimamo še pojma, imamo pa eno gotovost, in ta je, da milijoni nemških vojakov, ki so' bili ubiti ali ranjeni v Flandriji in Franciji, se prav gotovo ne bodo udeležili nacijskega pohoda na Moskvo.
Milijone francoskih, belgijskih in holandskih vojakov se je razorožilo, in ti vojaki se vračajo zdaj v civilno življenje, iščoč dela in kruha. In milijone Nemcev, ki so oblečeni v rjavih srajcah, bo prej ali slej prišlo domov. In nadaljni milijoni Nemcev, Poljakov in Čehoslovakov bodo odpuščeni iz vojne industrije, ko se ne bo več potrebovalo orožja, katerega je treba zdaj vedno iznova nadomeščati na bojnih poljih.
Celotna evropska ekonomija je v razvalinah, in če hočejo nacisti uživati sadove svojih zmag, bodo morali preskrbeti delo milijonom ljudi, nasititi bodo moraji gladne in skrbeti za vdove in sirote. Nacisti so pozvali na mejdan stari red in proglasili so revolucionarne izpre-membe. Oni so omajali temelje sveta, toda zdaj pa bodo morali rešiti pereči problem, ki bo zahteval vse drugo, ne samo topov in surove sile.
V izkoreninjenem svetu in v razvalinah ležeči ekonomiji je ostalo milijone ljudi, ki bodo zdaj vprašali: "Kdaj bomo jedli?"
iM!LTOraj.rt.uxLLa!,ixijXmu
'CANKAR" VPRIZORI MAŠKERADNI CIRKUS
Marsikdo se bo vprašal: Kaj je pa spet to ? Smejal in mogoče tudi čudil se bo, ko bo enkrat prečital ta dopis, da kaj vse se Cankarjevi igralci izmislijo.
Hkrati se bo vprašal, da komu neki se poljubi vsega tega dela in truda. Naj si kdo misli karkoli, resnica je, da bo podalo dramsko društvo "Ivan Cankar" maškeradni ali našemljeni cirkus 14. julija na izletniških prostorih društev SNPJ.
Znano nam je bilo, da imajo ljudje radi kake vrste predstave v prosti naravi. Toda vprizar-jati igre brez odra in akustičnih naprav, je nemogoče. Pa pride naš podpredsednik, znani komik Anton Eppich na dan z novo idejo, s cirkusom, ki naj bi nudil občinstvu nekaj za oko. On pripoveduje in mi smo z zanimanjem sledili njegovemu tolmačenju, kako se da obleči ljudi v živalske maske, izdelati o-grodja za velike živali kot: slona, žirafo, konje in druge. V ta ogrodja, prevlečena z blagom in pobarvana, se postavi ljudi, ki bi imitirali živali in proizvajali vsakovrstne atrakcije v zabavo ljudem.
Vse to se nam je zdelo skoraj nemogoče, ampak njegova prepričevalna trditev, da je bil žt sam v takem cirkusu, ko je bil še majhen fantek — to je bilo enkrat na pustni torek, da so s j vozili po Metliki in bili našemljeni v opice in druge živali, zbijali burke ter na moč zabavali meščane — nam je dalo poguma.
Še šolski učitelj ,a je takrat pohvalil in mu stisnil v roko de-setico. Takrat mu je bilo tudi prerokovano, da se bo nekoč uveljavil v poklicu igralca ali komika. In res se je to zgodilo. Danes poznajo Mr. Eppicha že vsi Slovenci kot talentiranega komika, ki se zna vedno uveljaviti s čim novim.
Tako se nam je predlog za cirkus pričel dopasti. Seja je poverila to delo njemu in ga imenovala ravnatelja tega cirkusa.
Pred par meseci je pričel z delom in danes vam lahko poročamo, da imamo izgotovljene že vse živali, katere mislimo imeti to sezono v cirkusu. Za svojega cirkuškega pomočnika si je izbral inteligentnega Cankarjevega igralca Rudyja Widmarja. | Rudy bo namreč krotilec teh živali. Drugi pomočnik mu bo ' Frankie Schuster.
Kar še potrebuje sedaj, je, j trenirati ljudi z godbo za različ-i ne atrakcije. Tot se mora izvršiti v teku prihodnjih dveh tednov. Odločene ima skoro vse i-gralce zg svoje vloge. Ta cirkus ■bo prava novost za nas vse. Smeha bo dovolj, ko bomo zagledali afriškega slona v naravni velikosti lomastiti v cirkuški paradi. Na hrbtu "mu bo sedelo lepo dekle, kraljica džungle (Rae 'Smuk). Konja bo jahala iz-vežbana jahalka (Jean Turko-vich). Trije klovni bodo: John Lube, Frank Plut in John Čeh. I-|mena drugih mi še niso znana.
Oder S. N. Doma je sedaj prava cirkuška menažerija. Tam čakajo te živali na dan nastopa. Pri izgotavljanju kostumov in živali so pridno pomagali sledeči člani: Eppich, Widmar, ; Schuster, Lube, Skuk, Jenie Dagarin, Millie Babnik, Frances in Pavline Tavčar, Math De-be vc, Mercedes Smuk in Bertha | Eršte. Vsi zaslužijo veliko priznanja.
Kot sami povedo, so imeli s ; tem veliko zabave in špasa. Kaj | se nam šele obeta na dan cirkusa! Veliko zabave se jim obeta ; tudi v prihodnjih dveh tednih, ko pride ha vrsto vežba ali tre-! »ing.
Kot pove Mr. Eppich, je preskrbe! pravo cirkuško godbo, po katere taktu se bo premikala v
ringu cirkuška parada. Voditelj godbe ali "drum-major" bo T. Oblak ml., pravi profesijonalni godbenik.
Že samo ta godba s svojim kapitanom na čelu, bo zbudila veliko pozornost. Ravnatelj Anton Eppich bo stal na vzvišenem prostoru in naznanjal posamezne prizore.
Tudi ta govor bo menda nekaj posebnega.
Ne pozabite 14 julija.
A. Simčič, preds.
številu, ne samo člani SNPJ, temveč splošno občinstvo. Vsi ste dobrodošli ker vsi smo in ste delavci.
Na svidenje v nedeljo popoldne 7. julija, za prostor že veste.
Za veselični odbor
J. K.
Kulturni vrtovi
v
t>° A<6 W
S? .7
Diamonds

v o I
V»v i«*

' ^
Wade Park
Tennis Courts Hough
Mt. Slnal Hosp. Horseshoe Courts
Croquet Courts Chester
Euclid
St. Clair Rifle in Hunting Club
(Piše tajnik)
Če verjamete ali pa ne, da kadar pridejo naši člani in njih prijatelji in znanci skupaj na naši farmi, da je gotovo dosti smeha in šale. Pridite nas obiskat v nedeljo pa boste videli kako se zabavamo.
Opisal bom samo nekaj slučajev, ki so se pripetili zadnjo ne-j del jo.
Frank Kramer je potem ko je ! šel prvič streljat poznal samo e-'no pot, in to je od kantine do , strelišča in zopet nazaj tako dol-Igo, da jih je sklatil celih 24, potem pa je bila Mirna Bosna.
Pepesh je hotel sklicati skupaj samo take, ki se radi kregajo pri balincanju, ker on je pri-poznal, da se on rad krega, pa ni mogel dobiti zadostnega števila. Ne vem kje so bile Spen-kove misli. Ko je streljal je vsakokrat pozabil, da se mora puško zapreti poprej kot se strelja. Ali bo kmalu ohcet France ?
Štampflu bi priporočal, da naj si nabavi očala, ali pa naj ta kratkega opusti.
Kaj pa je z Bucharjem ? Ali si se že spet zgubil na poti? Priporočam kažipot tebi Frank.
Charley, ki na 185 cesti prodaja gas in olje, kadi samo im-portirane kanadske cigare, saj tako se je on izrazil, pa sem slučajno videl, da so cigare, katere on kadi po 3 za en nikel, nato pa natakne tiste okraske na cigaro in potem kaže, da so to kanadske po kvodru. Cigan, znaš pa znaš, Charly.
Na zadnji strelski vaji je bil izid še precej povoljen in sicer:
Može ........................ 23
J. Novak ................ 24
Gl. Jelaršič.............. 22
Beck ........................ 17
Debeljak .................. 21
Kramer .................... 24
Spenko .................... 22
Štampfel .................. 18
Mrs. Novak ............ 14
S. Dolenc ................ 17
Baraga .................... 18
Peterka. .................... 16
Cergol ...................... 16
Ferkol ....................» 19
Urankar .................. 19
Papesh .................... 14
Podpadec ................ 17
Dolgan .................... 17
Pevski zbor Slovan, vas vabi
V nedeljo 7. julija priredi zbor i "Slovan" svoj letni piknik na Močilnikarjevi farmi. Ampak letos bo Slovanov piknik vse kaj drugega kakor je bil druga leta. Za letos je odbor pripravil poleg dobre godbe za ples tudi več lepih pesmi, katere zapoje občinstvu v prosti naravi. Prepričan sem, da kdor se vdeleži piknika zbora Slovan, da mu ne bo žal, ker to ne bo navaden piknik ampak takorekoč vrtni koncert.
Občintvo je prav uljudno vabljeno iz širnega Clevelanda, posebno se vabi VVestparkčane kakor tudi druge iz bližnjih in daljnih naselbin.
Za ples bo igral Pecon orkester.
Torej na svidenje v nedeljo 7. julija na Slovanovem pikniku.
Martin Plut,
Tajnik.
ŠKRAT
~n
Tonček hodi v šolo. Pa t šoli ni nič preveč všeč. Ne dne učitelj zaloti Tončka, W veša glavo na prsi in dremlj "Hej Tonček," zakriči uč "ali tako paziš na pouk? razlagam, ti pa spiš!"
"Saj ne morem spati, ko kričite," se odreže Tonček.;

A: "Čuj, prijatelj, ti pa' precej časa, ko si dan za 1 v kopališču."
B: "Saj ga moram imefi je namreč edini kraj, kjer f 1 | morejo upniki ničesar več či . .
Pekel pri Dunker-queu

Weetern Reserve University Hospitals Case School
Primeren način proslavitve. Dneva ameriške neodvisnosti 4. julija je, če posetite kulturne vrtove v Rockefeller parku. Iz University Circle okraja vozijo h kulturnim vrtovom avtobusi cestne železnice in stane vožnjo samo 5 centov za vsako stran. Busj odpeljejo izpred Fenway Hall, na E. 107. cesti in Euclid Ave., ter vas odpeljejo skozi vrsto parkov do kopališča v Gordon parku. Kulturne vrto-
Mark Kanna Elysium
ve imajo sledeče narodnosti: jugoslovanska, poljska, češka, ru-sinska,. slovaška, italijanska, 1 grška, litvinska, nemška, madžarska, ukrajinska in irska. — j Zgoraj je natisnjen zemljevid teh kulturnih vrtov.
Prvi bus odpelje izpred Fenway Halla ob 11:00 dopoldne, od 11:40 dopoldne do 7:20 zvečer pa bo vozil bus vsakih dvajset minut. Zadnji bus odpelje iz Go-'don parka ob 7:40 zvečer.
West Park-Cleveland, O.
V nedeljo 7. julija bo Delavca dan v tem, da delavci pri društvu "Delavec" št. 257 SNPJ, priredijo svojo vrtno veselico v Domu Zapadnih Slovencev na De-nison Ave. To bo prva prireditev našega društva na teh, krasnih prostorih na zapadni strani našega Clevelanda.
Plurivus nas ne straši, ker je dovolj strehe, sončnih opeklin nas bodo pa obvarovala košata drevesa tako, da nam v nobenem slučaju vremenski bogovi ne bodo ovirali naše prireditve.
VVestparški fantje nam bodo igrali valčke in polke, dekleta pa bodo skrbela za naše prazne že-lodčke. Kdor bo pa žejen, pa naj pazi na Tapeta in njegov Stan-dart sod. Dobil bo od njega tudi druge morebitne informacije. | Za vsakega in za vse bo vsestransko preskrbljeno. | Uljudno ste torej vabljeni, da nas na ta dan posetite v obilnem
Vojaki angleške ekspedicij-ske vojske, ki se je srečno vrnila na Angleško, označujejo u-mik z belgijskega ozemlja in boje pri Dunkerqueu za pravcati pekel.
■ Svetovni tisk prinaša izjave mnogih očividcev. Tako na pr. poroča rimski "Popolo d'ltalia" da so morali nekateri vojaki plavati po sedem ur v vodi, preden so jih utegnili rešiti. Muk, ki so jih vojaki prestali ob vkrcava-I nju, ni mogoče popisati. Mnogi | so si oddahnili šele, ko so po-'novno stopili na stara domača tla.
V	Angliji so došlece pričakovale množice ljudstva kljub zatemnitvi in so jih molče sprejemale. Lahko ranjene vojake so odpeljali v Birmingham in okolico, hudo ranjene so odnesli v londonske bolnišnice. Neranjeni so se nastanili v Srednji in Južni Angliji.
Seveda niso bili v domovini pripravljeni na toliko število povratnikov, zato so morali na br-zo roko preurediti zanje mnogo zasebnih vil, šol in drugih prostorov. Vse vojaške bolnišnice in vsa okrevališča so polna članov ekspedicijske vojske, o kateri se goyori, da se bo skoro zopet vrnila na bojišče.
Neki topničar pripoveduje, o svojih doživljajih sledeče:
V	zadnjih šestnajstih dneh smo bili neprestano v borbi in na umiku. Naši topovi so prizadevali zasledovalcem velike izgube ter so jih ustavljali. Prepričan sem, da bi bili Nemce lahko popolnoma ustavili, če bi bili imeli na razpolago dovolj letal.
Medtem ko je ležalo več tisoč naših vojakov na bregu ob morju ter so čakali na vkrcanje, je kakšnih dvajset vojakov opazilo čoln na vodi. Zasedli so ga ter so odrinili od brega. Kmalu pa so se nad barko pojavili nemški bombniki in so jo začeli obstreljevati s strojnicami.
Zdravnik je hotel nekeg janca na vsak način odvadi jančevanja. Rekel mu je: j "Vsako pametno bitje so* ; alkohol. Le napolnite eno j z vodo in drugo pa z vinolj priženete osla. Kaj bo pil' ne vodo?"
"Seveda!" je odvrnil pi "Ker je osel!"
Jaka: "Mislil sem, da " mesa, pa vidim gosko na
Peter: "Res je; a jem k živali, ki se ne preživljajo! som."
"Oprostite, gospod do: kako je vendar s temi 01 kapljicami ? Pozabil sem -"Nu, kaj?"
"— ali naj ih jemljem jedjo, ali po jedi?"
"Ali predstavlja ta slika ni vzhod ali zaton?" "Gotovo zaton."
"Zakaj tako menite?" "Ker slikarja poznam zgodaj ta ne vstaja."
VSEM LJUDEM ŠTEV#
V posameznih deželah i" jih je mnogo ljudi istega 1 ka in istega krstnega imefl Lahko si mislimo, da poV to mnoge težave, zlasti | Zato se oglašajo čedalje 1 ljudi, ki pravijo, da bi bil° ba ljudem poleg krstnih in1' priimkov paprtiti še po' številko.
Majhen začetek v to snv napravili Smithi v Ameri" se v poedinih mestih naziv* pr. Smith I, Smith II. itd. f jo so z vnemo pograbili tl Skandinaviji, kjer si od s Jensenov, Olsenov in Sw vseh vrst že ne vedo več P
------ • - •
Zakrajsek Funef Home, Inc.,j
6016 ST. CLAIR AV# Tel: ENdicott 311?
SVCTC
FUNERAL HOM
Pogrebi se lahko naroče za vsako ceno, ki jo zmorete planiti-
AUGUST F. SVETEK
POGKLBN1 ZAVOD
478 L. 152nd Street
KEnmore 2010
NA RAZPOLAGO INVALIDNI VOZ
%
3. julija, 1940.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
IZ STARE DO HOVINE
Finguštu, Leitgebu in Lušcu. Skupna škoda se ceni na četrt milijona dinarjev.
Na Griču pri Mirni je pogorela Koprivčeva domačija. Ker 'so bila poslopja lesena, ni bilo
--mogoče ničesar rešiti.
Posledica vojne	V Ribniku pri Gospiču je zgo-
Štefan Kršan, posestnik v Čr-' relo 15 poslopij, to je skoro vsa nem vrhu pri št. Juriju ob Ta- vas.
boru, se je nedavno zagovarjal
Podzemski hodniki
Pri razkopavanju zemljišča v Bihaču so nedavno odkrili podzemske hodnike iz rimske dobe.
pred senatom okrožnega sodišča v Celju, zaradi težke telesne poškodbe, katero je povzročil Albinu žažiju in ki je poškodbi
podlegel. Na razpravi je bilo	.	, » ,
dognano, da je Kršana tekom	so najbrž obsegali vse
zadnje svetovne vojne zasula ^o. Dosedaj so jih odkrili granata in od takrat se mu od ^rog pa kilometrov in M z časa do časa skali zavest. V delom še nadaljuje.
kritični noči je po hudih sanjah planil po konci in kričal, da so hišo napadli razbojniki. V zmedi, je bilo ranjenih več oseb, ki so bile s Kršanom v sobi. Sodišče je Kršana oprostilo, ker je y italijanski provinci Ver ilo dokazano, da je bil Kršan • cenj živita dve sestri dvojčici,
Sestri se bosta spoznali po 52 letih
kmečkima družinama, ki tudi nista vedeli ničesar. Te dni se bosta sestri po 52 letih prvič srečali in spoznali ter se tega zelo veselita.
Pravila za žensko srečo
Marcel Lefebre, učitelj na ženski obrtni šoli v Nantesu, je svojim učenkam ob koncu šolskega leta pripravil posebno presenečenje. Izdelal jim je 20 pravil za srečo. K tem pravilom je pripomnil, da je dober poznavalec ženske duševnosti, saj je imel zaporedoma štiri žene. Nekatera izmed pravil so vredna, da jih' navedemo:
nego so bile v resnici. Ker pa bodo posebno za kruh določili obroke po starostnih dobah, so oblasti poverile organe civilne zračne zaščite, naj vpišejo v vprašalne pole pravo starost prebivalcev tistih hišnih blokov, ki so podrejeni tem organom. Organi so se nemalo začudili, ko so dognali, da, niso samo Evine hčere napačno navajale svojo starost, temveč da so se v mnogih primerih tudi stari samci izdajali za mlajše. V mnogih primerih je bilo treba tem ljudem, ženskam in mo-
lahko napreduje pehota zavaro- gleži izgubili 60.000 mož. Ta-vana in brez odpora."	krat niso uporabljali tankov.
Torej ideja današnje tankov- Prvega dne bitke pri Amiensu 8. ske taktike, ki so jo izpopolnila avgusta 1918 so izvršili napad s samo še istočasno napadajoča 418 tanki in so dosegli uspeh z letala.	i izgubo skopih tisoč mož.
Bojne vozove so v nekaj dru-1 Tem bolj čudno je potem, da gačni obliki, nego si jo je zamiš- so Angleži po vojni oborožitev ljal Leonardo tu pa tam uporab-! svoje vojne sile s tanki zanema-Ijali v 15. do 17. stoletju, n. pr. rili. Tako se je zgodilo, da je v bojih "svete lige" 1512. Odlo- j Anglija, ki je bila 1. 1918 naj-čujočega pomena pa niso imeli. ■ močnejša tankovska sila na sve-Z uvedbo parnega stroja se je j tu, stopila v vojno 1939 s pre-pojavil 1796 bojni voz, ki je pa' malo in večinoma zastarelimi
odrekel. Potem je tank, razen v glavah izumiteljev, izginil do le-
škim, s rojstnim listom v roki ta 1916, ko so ga z motorjem
dokazati pravi letnik.
Živilske karte so dale priložnost še za druge zanimive ugotovitve. Veliki Pariz je v mir-Smatraj svojega moža, če se' nem času štel 2.9 milijona pre-
ob času dejanja res v stanju skaljene zavesti.
Babjeveren župan
V neki vasi blizu Rume je gospodar poslal hlapca s konji in plugom na njivo orat. Hlapec pa se je kmalu vrnil brez konj in povedal gospodarju, da je prišel na njivo občinski redar, ki ©u je prepovedal orati, nakar je odvedel konje na občino. Ko se je kmet podal na občino, so mu pojasnili, da je lani na dan
nedaleč druga od druge, ena v Rivi Vercellesi, druga v Vale-mossu. Stari sta 52 let, a do danes nista imeli niti pojma o tem, da sta si sestri. Šele sedaj se bosta .seznanili.
Njiju sorodstveno razmerje je odkril neki uradnik v Vercelli-ju, ki je pregledoval osebne karte in' je začudenjem ugotovil dve karti iz različnih občin, ki sta kazali presenetljivo podobnost v navedbah. Fotografiji na
svetega Janeza Nepomuka vse listinah sta si bili tudi za čudo
posevke pobila toča in od takrat župan ne dovpli, da bi kmetje na god Janeza Nepomuka orali, da bi spet ne pobila toča. Prizadeti kmet je nato pri sodišču v Rumi vložil tožbo proti županu, ki dela take postave na svojo roko.
Zanimiv izum
Bivši natakar Fran j o Furi-jan v Zagrebu je izumil obleko, v kateri je mdgoče hoditi po kop-"em in po vodi. Pri poizkusu v avi se je obleka dobro obnesla, oieka je iz gume in impregni-lanega platna in Fran j o Furi-Jan jo napolni z zrakom iz lastnih pljuč. Pravi, da lahko v taki a o leki plava cele dneve na vo-,Furijan je prijavil svoj pa-,ent *n zdaj išče založnikov s taj apitalom. Posamezna obleka bi ^e Jala 600 do 700 dinarjev.
Ciganski obiizki
i.l	V vasi Mikpvcih pri Križevcih j na Hrvatskem je kmetu čudu j
j	P°^inila krava, ki jo je zakopal j
IM	v bližnjem gozdičku. Cigani so1
in	Za j-0 zvedeli po treh dneh in po-
a j	n°^i odkopali krvo, ki je bila že
ietf	)Sa drviva, ter jo odpeljali šest
joV	^ometi-ov daleč do ciganskega
stil	s?^or^ča. Tam so cigani prire-
e j	. veliko pojedino in, kolikor | ;
bilo	bilo mogoče ugotoviti, ni mr-
;J	ovina nikomur nič škodovala.
podobni. Sprva je menil, da gre za isto osebo in za pomoto ter se je obrnil na občino v Rivi.
Občinski tajnik je tu ugotovil, da živi oseba, za katero je šlo, v Rivi, pa je zaslutil, da i gre morda za dvojčici. Končno so dognali, da gre res za dve osebi, ki sta dvojčici. Kot otroka neznanih staršev so ju nekoč sprejeli v najdenišnico, pozneje so ju ločili. Obema sestrama gre sedaj dobro, obe sta poročeni in imata otroke, nikoli pa nista vedeli ničesar druga o drugi, ker so ju zaupali dvema
, boš poročila, za otroka, ki si | sam ne more pomagati in mu ! moraš zato posvetiti vso svojo ljubezen in pozornost.
Pusti ga v veri, da ti silno imponira s svojim znanjem in svojo spretnostjo, kajti potem ti bo slepo zaupal.
Poroči se samo, če nimaš nobene druge možnosti, da bi plačala svoje račune, z možem nad 40. letom, drugače pa rajši s takšnim, ki ti je enak po letih ali pa je celo še nekaj mlajši.
Poroči se s preprostim, sposobnim Francozom, ker je najboljši služabnik ljudstva. Poroke z umetniki, politiki in znanstveniki so eksperimenti, za katere ti bo nedostajalo časa.
Ne poroči se pred vsem nikoli z — učiteljem!
Presenečenja z skimi nakaznicami
začeli uporabljati na veliko. Sicer so se posamezni motorni mo-
stroji.
ČE ŠE NE VEŠ, ZDAJ IZVEŠ:
da se nahaja bivši nemški ce-
.bivalcev, živilske karte so zahtevali samo za 1,860,000 oseb. V dvanajstih francoskih departments, ki so jih pred vojno do- Polkovnik Swinton vladi predlo-ločili za evakuirano pariško ^ idejo svojega tanka že 1914. prebivalstvo, živi kakšnega pol milijona beguncev, kakšnih 500,
000 Parižanov pa živi v drugih departmentih, kakor sklepajo iz navedenih številk.
deli pojavili že prej; n. pr. 1904 sar Viljem II. še vedno v Door-v Nemčiji, pa jih je konservati- jnu ^er se tuc*i ne Vseliti iz
zem vodilnih vojaških krogov j Nizozemske.__^
odklanjal.
Svetovna vojna se je začela brez tankov, čeprav je angleški
da živi v Narviku še vedno 5 do 6000 civilistov, ki životarijo v kleteh in podzemskih shrambah ob pičli hrani.
da imajo angleške straže med Mosulom in Sibirijo povelje u-streliti vsako osebo, ki se brez vzroka približa ondotnim petro-lejskim vodom;
da je bila španska zona v Maroku priglašena za vojaško področje;
da je Italija proslavila včeraj obletnico svojega vstopa v svetovno vojno.
da je pred pet in sedemdesetimi leti stekla v Berlinu prva nemška cestna železnica, ki je imela konjsko vprego;
Predhodniki tankov
V Franciji bodo v kratkem izdelali živilske karte in za ta namen so morali vsi prebivalci navesti na vprašalnib polah svoje osebne podatke. Ob tej priliki se je izkazalo, da so se mnoge ženske izdajale za mlajše,
Predhodniki današnjega tanka so tisti bojni vozovi starega veka, o katerih nam govori stara zgodovina in Homer v svoji Iliadi.
V nekem smislu bi lahko govorili tudi o vojnih slonih indijskega kralja Pora in Kartaža-nov kot o tankih. Vitez v težkem oklepu na konju, ki je bil i-stotako zavarovan z oklepom, pa bi bil tank srednjega veka. Da pa so že tedaj mislili ljudje na prave tanke, je razvidno iz izjave genialnega Leonarda da Vincija, ki je pisal 1482: "Gradim varne vozove, ki so nedotakljivi. Če gredo s svojimi topovi med sovražnika, se morajo umakniti tudi najmočnejše sovražne vojske. Za temi vozovi
S svojo žilavostjo je končno tudi prodrl, toda prvi poskusni stroj se je prikazal šele 2. februarja 1916.
Zavoljo neprave uporabe prvih tankov so jih potem angleški odločujoči krogi odklanjali.
Končno, 20. novembra 1917 v, krvavi bitki pri Cambraiu, ki' pomeni mejnik v moderni vojni zgodovini, so tanki dokazali svojo napadalno silo. Takrat je 378 tankov doseglo zmago nad Nemci, ki so imeli sicer tudi nekoli- j ko takšnih vozov, pa so prepozno spoznali njih pomen. Proti koncu svetovne vojne je Luden-dorff sam izjavil: "Nasprotnik se mora za svoje uspehe zahva- j liti tanku."
Res je to novo orožje končno pokazalo različne prednosti. Izkazalo se je n. pr. za dosti cenejše nego topniško strelivo, ki bi ga bilo treba uporabiti za dosego istega uspeha, štedilo je pa tudi človeška življenja, če ga primerjamo s prejšnjimi pehotnimi napadi. Prvega dne bitke na Sommi, 1. julija 1916, so An-
MOČ
VEČ MILJ—NIČ ROPOTANJA—"PICKUP
NEPRESTANE IZBOLJŠAVE!
...... V ohijskem progresivnem gasolinu.
P :
Mnogo požarov
9Ji» ^ Hotinji vasi pri Mariboru' erjt so v nedavni noči pogorele do-1 zlV4 ma^ije posestnikom B r a č k u,
1. 3000 gallons Ohio Concord
'd j WINE eai. 59c 7cl mandel's winery
I 821 E. 222nd St. KE. 3445
FINANČNO POROČILO
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN
COMPANY
/
3o. JUNIJA, i94o
V njih prizadevanju, da Vam dajo čim več mogoče milj, silo in brez ropota, so naši preiskovalni možje izpopolnili obratovanje SOHIO X - 7 0 23 krat izza leta 1935 ... samo v minulem letu šestkrat. Za najboljšo gasolinsko veljavo, ki jo sedaj dobite za vaš denar, obrnite se vsakokrat na SOHIO X-70.
WTe
STANDARD OIL COMPANY
(OHIO)
SOHlo a-7O
Jili ste ga preiskusiti zadnji čas?
WW
CALL FOR MR. BINGO"
ne'
Pozor Slovenski farmerji
Ako ste imeli kake neprilike z ekom, se temu sedaj lahko 0(lpomore. Jaz sem vzel zastopstvo
I
za priznane
Hladilnike mleka, j tvrdke Coburn '
Cena; na elektriko__$16.50
Za navijat_______13.50
| °l°vico se plača takoj z naroči-ostalo pa kadar prejmete "Wilnik.	I
I
Pišite za pojasnila na
J0ESKR0BUT
R-F.D. #1, North Jackson, Ohio
IMETJE
Gotovina na rokah in v bankah-----$	111,090.31
Posojila na prve vknjižbe____________________944,373.92
Nepremičnina — za prodajo----------------83,428.88
Nepremičnina — banpno poslopje —	50,000.00
Prodane in garantirane vknjižbe________19,232.01
Vloge v drugih posojilnicah----------------5,814.95
Delnice Federal Home Loan Banke____10,000.00
Delnice v blagajni________________________________2,676.51
Vse drugo imetje----------------------------------6,786.13
SKUPNO IMETJE____________$1,233,402.71
OBVEZNOSTI
Hranilne vloge___________________$	954,369.72
Predujem! vlog Fed. Home Loan
Banke__________________________________33,750.00
Posojila v delovanju in Escrow vlogah	50,162.67
Možna obveznost jamčenih vknjižb —	19,232.01
Vse druge obveznosti____________________________10,682.56
SKUPNE OBVEZNOSTI_______$1,068,196.96
SKUPNE OBVEZNOSTI, KAPITAL IN PREOSTANEK____—__________$1,233,402.71
L
rjrrxi,
KAPITAL IN PREOSTANEK
Stalne delnice____________________$ 78,808.77
( Tekoče delnice______________________________________246.98
Rezerva za Federal Insurance _____________5,000.00
Rezerva za možne izgube____________________3,422.20
Nerazdeljen dobiček____________________________29,727.80
Rezervni sklad, redni ________________________48,000.00
SKUPNI KAPITAL IN PREOSTANEK_______________$ 165,205.75
•Vse vloge, ki jih sprejmemo na ali pred 15. julijem, bodo dobile obresti od 1. julija, 1940.
Hranilne vloge jamčene do $5,000.00 po Federal Savings and Loan Insurance Corporation, oddelek vlade
Združenih držav.
les, 11 «enia»s nc oe your &sgs -voor. souufoi 6mes -tnose "bs.se. , unpib pools of loveanigss --ak
voo
U<£ k Rkti'iMX PETAL SioornK^, iti HEčiS FMg-N
its KIODA
-Toofi-i
btn60
L ktss yoocz hafoo -
*
t Lavc£ To R&f fr. Cj6«TmK> SA.e M	KX)X
-Too citicituc -•To •SotFtv< clout Trg Siun loot oho's
ovgct- sg^tmemtal


H-3-4
Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine, katero lahko vidite v izložbenem oknu našega lista, obstoječo iz 2 velikih žlic, 2 malih dolgih žličk in dveh malih nožičev. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Ako živite izven Clevelanda, in ne morate priti v urad, priložite 10c, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09.
Ime
Naslov___________________________________
Naročile tudi lahko malo, v notranjosti z baržunom preoblečeno skrinjico za pribor (Silver chest) za 6 ali 12 oseb. Cena prvi $1.75 in drugi $2.25.
Ako želite imeti ta pribor ali enega prejšnih pohitite in pridite ponj, kajti v zalogi bo samo še tri tedne, potem se oddaja zaključi. \
SGX"XB®®exS@@X3®®@X5)gX9^
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN:
24
^^%y«acic%?«^«n«tx««a«3ooeK»gKS3ooaogtssss30CTSaa0C3Ptsyj< nost je začela rasti v njem. Molčal je. Sodnik pa je vrtal naprej: "Kako se pa sedaj razu-n meta z ženo?"
# "Govoriva, kar je potrebno." A "Tako. Pa bi se ne mogla po-K botati ?"
CVETKOYA CILKA
ZGODBA

Natančno je nekaj dni opazo- ,prilegel se mu pa ni prav nič. val vsak njen korak, jo prebadal Poočital je Tinci, zakaj ga sod-
z očmi, poskusil celo napeljati pogovor na ločitev, pa ni mogel nič dognati. Ni zdržal več. Naravnost se je lotil Cilke:
"Kako pa misliš jutri hoditi v Radovljico? Da ne bova skupaj hodila . .
"Po kaj naj bi šla?" se je začudila Cilka.
"K sodniji vendar," je razdraženo revsnil Viktor.
"K sodniji? Počemu?" Cilka je zmajevala z glavo.
"Kaj se delaš nevedno? Saj si vložila tožbo za ločitev."
"Nee. Do sedaj še ne."
"Vraga! Kaj me pa potem kli-2ejo?"
"Moraš že sam bolje vedeti kakor jaz."
Cilka se je zasukala, da bi odšla. Pa jo je pičila muha. Obrnila se je nazaj in zbodla moža: "Morebiti te pa Tinca toži."
Viktor je sršato pogledal ženo: "Me nima za kaj."	,
"Kdo ve," je skomizgnila z rameni Cilka.
Viktor je hotel spet zaliti, pa ga je napadel kašelj. Preden je spet prišel do sape, mu je žena svetovala: "Če imaš že opraviti v Radovljici, ne pbzabi stopiti še k zdravniku. Nisi samo pre-hlajen."
Viktor ni utegnil odgovoriti. Cilka je že zaprla vrata.
Obe opomnji sta Viktorja ujezili. Tista o Tinci in tisto o bolezni. "Kaj jo briga moj otrok in njegova mati! In kaj ji mar moja bolezen! Seveda, komu bi bolj ustregel s smrtjo kakor njej. Pa naj nikar ne misli!"
Ponoči je Viktor slabo spal. Skoraj nič. Kašelj ga je nadlegoval in od samih pustih misli in skrbi mu je kar grmelo po glavi. Podobno je med vojsko včasih slišal v polspanju oddaljene topove.
Izmučen, kakor bi bil po vserrt životu stepen, je vstal dokaj pred svitom. Oblekel se je po tihem. Nameraval je neopaženo Witi z doma. V samih nogavicah je prišel v vežo. čevlje je prinesel v roki. Skoraj bi mu bili padli že na stopnicah na tla, tako se je začudil, ko je zagledal v kuhinji luč in zaslišal Cilko.
"Kaj si tudi ti že vstala?"
"Tešč v6ndar ne boš hodil na pot."
"čeprav."
"Ne bodi tak. Obuj se, da se še bolj ne prehladiš in sedi in jej." Cilka ga je zaskrbljeno pogledala. Ni mogel odreči. Gorica kava ga je poživila. Popotnje pa ni maral vzeti s sabo. Da je povsod vsega dovolj naprodaj, se je izgovoril. Ob odhodu ga je žena spet opomnila na zdravnika..
Jutro je bilo hladno, njega pa je hoja čudno neprijetno grela. Na čelu je začutil mrzle kaplje znoja. Obrisal si jih je z golo dlanjo: "Vročino imam," se je zavedel, "in žena ima prav, ko me priganja k zdravniku. Saj Cilka ni slaba ženska, le škoda —
V smrekah so zaprhutale vrane, se dvignile v jutranji somrak, hripavo zakrakale in odletele proti Ščavnici. Viktor se je znova vznejevoljil: "Prav vašega nemarnega pozdrava mi je bilo še treba na pert." Ko bi bil imel pri sebi puško, bi bil ustrelil za njimi, čeprav bi jih več ne dosegel. _
Na Bistrici se je oglasil pri Tinci. Prav zato je tako zgodaj odšel v dolino. Natakarica je bila še neumita in nepočesana. Samo ruto si je bila zavezala okrog razkuštranih las. Natočila mu je kozarček žganja. Spil ga je,
nijsko prijemlje, ko vendar redno plačuje Smukavki, ki ima otroka v reji, in ga tudi lepo oblači. Natakarica ga je začu-i deno gledala. Res ni razumela, česa jo dolži. Razložiti ji je moral. Kako je bila užaljena! Da gre rajši prosjačit s fantkom vred, kakor bi po sodnijah hodila, mu je zatrjevala in si s predpasnikom brisala oči. Viktor se je spomnil, da podobno včasih jokajo dekleta na odru v igrah. Nerodno mu je bilo. Miril je Tinco, pa se kar ni hotela potolažiti. Da jo utegne otrok kdaj še v grobu kleti, ko mu . iz same obzirnosti postavno ne zagotovi, kar je njegovega. Oče bi se pa
"Ko pa ni otrok."
"Saj sedaj ga imate. Pa še fanta!"
"Že —." je zategnil Viktor.
"Nič žee —. še tisto babo pustite in ženi se kako opravičite, pa bo," je skoraj rohnel sodnik.
"So še druge stvari."
"Kakšne?"
"Ne bom razkladal."
Sodnik je vstal: "Cvetek! čeprav ste Bohinjec, ne smete biti tako trmoglavi kakor na roge navezan vol."
Viktor je pomolčal: "Ali sem opravil, gospod svetnik?"
"Ste."
"Če prav sodim, se ne bo branila."
"Dobro, dobro," je potrepljal zdravnik Viktorja po rami.
Viktor je bil najrajši še malo posedel na mehkem stolu, pa je čutil, da že drugi čakajo zunaj. Vstal je, plačal in šel.
V lekarni so mu rekli, da bo i mor&l dobro uro čakati na zdravila. Nič ni priganjal. Kar prav mu je prišlo. Potreben je bil počitka in že dolgo ni nič užil.
Stopil je v gostilno in si naročil gosposko kosilo. Pa kaj, ko ni mogel jesti. Še z juho se je moral siliti, pečenko je pa skoraj vso zavil in jo spravil za pozneje. Poživilo ga je vino.
Sedel je pri mizi tik ograje. Globoko pod njim se je v soncu prelivala Sava. V visoke skladovnice so bile zložene deske ob žagah. Izmed že porume-
"Potem pa z Bogom." Visoko ■ nelega drevja: ga je gledala lan-
zravnan je odšel.
Na cesti ni mogel zadržati kašlja. V izpljunku je opazil rdečkasto marogo: "Cilka ima prav. K zdravniku moram."
Zdravnik ga je vsega obtrkal in mu na vse kraje na prsi in na
tudilahko spreumel in za vsak ^bet nastavljal slušalko. Vik-
primer zagotovil svojemu edinemu otroku primerno življenje, da se mu ne bo treba potikati za pastirja in hlapca okrog, ko bi bil lahko gospodar.
Viktor ni vedel kaj odgovoriti. Pogledal je na uro. Kar prav mu je bilo, da se mu je že mudilo na vlak.
"Če me ne kliče sodnija ne zavoljo Cilke ne zaradi Tince, kaj za vraga naj bi bilo," se je jezil Viktor, ko je hitel na postajo. "Ali laže ena, ali pa obe? Preklicane ženske!"
Premišljevanje ga je še bolj utrudilo. V Radovljici po klancu navzgor mu je hotelo kar sape zmanjkati. Zaskrbelo ga je, kako bo zvečer hodil nazaj na Koprivnik. Ne, na Bistrici pa ne ostane, rajši za uro dve poleži v listnjaku.
Sodnik ga je pustil precej časa čakati. Kakor na trnju je sedel na klopi pred vrati in kadil cigarete, čeprav mu niso prav nič dišale. V sapniku ga je začelo ščegetati. Odkašljal bi se bil rad, pa se je premagal.
"Ravnik Viktor," je poklical sluga.
"Tukaj," je ušlo Viktorju v zamišljehosti. Pa se je koj spom nil, da je napak naredil, ko ni ne v šoli ne pri vojakih. Vstopil je.
Komaj sta s sodnikom dobro spregovorila, je Viktorja minila že vsa skrb. Zaslišal ga je kot pričo zaradi neke lesne kupčije. Pa Viktor ni vedel dosti povedati. Da se je pri drugi mizi z natakarico pogovarjal, se je izgovoril. Spdnik se je naslonil s komolci na mizo in ostro pogledal Viktorja: "Kaj niste vi Cvetek s Koprivnika?"
"Seveda sem, gospod svetnik."
"Tako," je pogladil svetnik o-brito brado. "JLe kaj vam je treba z natakaricami stikati glavo-, ko imate doma kar brhko ženo."
Viktor je zdaj zvedel, zakaj ga je prav pa prav sodnik poklical predse. Pričevanje je bilo samo pretveza. So druge priče vedele povedati kakor on. Upor-
tor ni prezrl, da se mu je obraz zmeraj bolj resnil. Zapisal mu je zdravila in kar naravnost povedal, da ga zdravila sama ne bodo pozdravila. Sam naj se zdravi. Delati ne sme nič. Je naj, kolikor more in same dobre stvari. Pa tudi razburjati se ne sme. Vse drugo je Viktor lahko obljubil, le glede razburjanja se je obotavljal.
"Kaj imate sitno ženo?" je skušal uganiti zdravnik.
covška cerkev. Za Pustim gradom pa se je strmo poganjala pod nebo temnozeleno poraščena Jelovica. Z obrazom je bil o-brnjcn na večerno stran. Daleč za priostrenim Strgavnikom je mogočno stal Triglav, zavarovan od cele trume zastavnih sosedov. Okrog vrhov so se že zbirali oblaki. Zaskrbelo ga je, kako bo zvečer hodil domov, če bo deževalo.
Poklical je še drugo četrt vina in se zagledal v bohinjsko stran. Skušal je natančno določiti, v kateri smeri leži Kopriv-nik. Zdelo se mu je, da je kar prav zadel. Zamežal je in natančno videl pred seboj Cvetko-vo domačijo, vso hkrati, poslopje in njive, senožeti, planine in
"Sitna ravno ni. Samo razu- j drvošče. Pri mizi v veži pa sedi-
meva se ne prav dobro."
"Veste kaj. Ko pojemljete zdravila, naj pride žena k meni, da bo povedala, koliko so vam
ta oče in Minca in južinata. Cilka pa ima še opraviti pri ognjišču. Postavila bo zadnjo jed na mizo in bo spet prisedla. Živah-
pomagala. Jaz bom pa njej po-, no se pogovarjajo, kakor se ni-vedal kako in kaj. Saj bo prišla, [ koli ne, kadar je on zraven. — ali ne?"	(valje sledi '.
POZOR
POZOR
KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo in Italijo; vsaka pošiljatev je garantirana;
KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega kraja;
KADAR koli rabite informacije glede vašega denarja ali imetja v starem kraju;
KADAR potrebujete notarske listine ali notarski podpis;
KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi državljanski papir, se vedno obrnite na:
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave. v Slov. Narodnem Domu
"CALL FOR MR. BINGO"
Naprodaj
Proda se grocerijsko trgovino in mesnico, zaradi odhoda iz mesta. Dober prostor v slovenski naselbini. Vse v dobrem stanju. Naslov se poizve v uradu tega lista ali pokličite HEnder-son 5311.
Vabljeni ste
v četrtek na domače klobase, v petek na ribjo pečenko in v soboto pa na okusne piščance. Vse tri večere bo igrala izvrstna godba in zraven dobite lahko tudi lepa darila. Se priporočamo za obisk.
Viktor in Josephine Kosic
1245 EAST 55 ST.
rtv Tax woo what we uu do, *erhlxz
we'u, HAU6" DwAAGQ. AT IWc (zvtzmcx&c -TUCti ue'Uy see FOtues in csta-s eoux -Tke rocucs — Tu.e«i C*. Bvxe ax TKE ouve couvet^x--rueti 4 D&AOE cxa. TOO ATt THC palais dc i/v2-2.— the*)
C MX fO« MR,
61*160! J
Z:
L't> UDVČ TO KktoO OIAV A. CHAP OtU, 60 ^ UxTH /k GlCŽV WKO'U <3a0AX)T>60t AU.
ms DOU6H1.
.
1888
.
18 ^
Naznanilo in zahvala
Žalostnega srca in globoka potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja, ter je za vedno zatisnila svoje blage oči naša ljubljena soproga in draga, skrbna mati
Jfrattces ffittaj
/
(rojena Zaje)
Umrla je dne 11. junija. Pogreb se je vršil civilno dne 14. junija iz Joseph Želetovih prostorov ter na Highland Park pokopališče kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje.	1	'
Blagapokojnica je bila rojena v vasi Bevke pri Vrhniki 28. februarja 1888 leta. Bila je članica društva Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem številnim prijateljem, ki so položili tako krasne vence h krsti drage soproge in mame. Ta dokaz spoštovanja in prijateljstva napram pokojni, nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Zahvalo izrekamo sledečim: Mrs. Mary Strauss; Mr. in Mrs. Vincent Seitz; Mr. in Mrs. Frank Piks, Jr.; Mr. in Mrs. Louis Strauss, Jr.; Mr. in Mrs. Joseph F. Hiednik; Mr. in Mrs. William Heze-bicks; Mr. in Mrs. Joseph Zakrajsek in družina; Mr. in Mrs. Jennie Modic in družina; Mrs. Muster in družina; Kerzmanc družina iz Maud Ave.; Mr. Henry Laurich in družina iz Bonna Ave.; James Kusar, Sr.; Mr. in Mrs. Valentin Ogrin in družina; Mr. Frank Tomič in družina; Mr. in Mrs. Frank Mramor in družina iz E. 173rd St.; Mr. Frank Gracar in družina; Mr. in Mrs. Frank in Mary Kostelic; Mr. John Rozman in družina; Mr. Mike Chiodo in družina, Mr. in Mrs. William Burns; East 176th sosedje; Pick-N-Pay Store iz Coventry Branch; Mr. in Mrs. Harry Katz in družina; East 173rd St. sosedje; Billy's Homeroom — Collinwood High School, Room 44; Steffenie, Ruth, Austin & Jerry of Pick-N-Pay; uslužbenci Municipal Light & Heat, E. 53rd St. Plant; in društvo Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ.
Dalje srčna hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu in sicer: Hugh Gahan, Louis Strauss, Vincent Seitz, Joseph Heidnik, Mrs. Hezabicks, Willianfi Bushmeyer, Henry Laurie, Frank Ogrin, J. Stritof, John Močnik, Joseph Adamich, Benjamin Gross, Mrs. Harzan, H. C. Katz, Mrs. Babic, James Bebout, Joseph Raymor.
Dalje hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojne, ko je ležala na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Hvala predsedniku društva Mr. A. Jankovich, ki je govoril v slovo pokojnice ob odprtem grobu, ter pogrebcem, ki so nosili krsto.
Zahvalo naj sprejme Joseph Žele in sinovi pogrebni zavod za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Mr. in Mrs. Žele sta storila vse, da nam olajšata gorje ter ju priporočamo vsem v enakih slučajih.
Zdi se nam primerno, da izrečemo zahvalo tudi društvu Vodnikov Venec za točno izplačitev podpore in smrtnine. Vsak siromak zna ceniti pomoč v sili in zato je potrebno, da pristopite k SNPJ, ki je vedno poštena, pravična in točna v svojemu poslovanju.
Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način prispeval ali pomagal, naj nam blagohotno oprosti ter se mu isto najlepše zahvalimo.
Končana je Tvoja pot ljubljena soproga in mati in prenehalo je biti Tvoje zlato srce. Odšla si tja odkoder ni povratka, da se spremeniš v prah iz katerega si izšla. V naših očeh so grenke solze in bolečina je v naših srcih, vsaj smo izgubili Tebe, ki smo Te vsi ljubili. Spominjali se Te bomo s hvaležnostjo in ljubeznijo za vedno.
Spavaj mirno — snivaj sladko.
Žalujoči ostali
Frank, soprog Frank in William, sinova
Frances, Mary, poroč. Gahan, Josephine poroč Ziegler, Florence in Anna, hčere.
Cleveland, Ohio, 3. julija, 1940