RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Pravičen remi zadovoljil oboje
O Stran 11
Rokomet •
Zmaga na krilih Mateševe in Prapotnikove
O Stran 12
Športno plezanje
• Mina na EP v Avstriji med tihimi favoriti
O Stran 13
Po mestni občini Ptuj • Staro mestno jedro naj bo družbe-no-kulturni prostor O Stran 5
Po mestni občini Ptuj • Bogatejši za štiri najsodobnejša vozila
O Stran 16
-¡^ Ptuj, torek, j t; 14. septembra 2010
letnik LXIII* št. 71 odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Črna kronika
Kidričevo • Pretepeni mladenič umrl zaradi poškodb
O Stran 24
Ptuj • Nove pokrite športne površine
Vlaganje v šport, zdravje in vrhunske dosežke
Športni center Campus Ptuj, katerega sestavni del je tudi center borilnih veščin Dejana Zavca, je povezan z zgodbami treh vrhunskih športnikov tega okolja: kolesarjem Aldom Inom Ilešičem, atletinjo, olimpijko Nino Kolarič in boksarjem, svetovnim prvakom v IBF-kate-goriji Dejanom Zavcem (na fotografiji).
Ob svečanem odprtju 10. septembra so zgodbe treh vrhunskih športnikov ponovno stopile v ospredje, navdihnile marsikoga, ki se je skupaj z njimi veselil nove pridobitve, novih pokritih športnih površin, ki jih vrhunski športniki potrebujejo še toliko bolj kot drugi. Dejan bo lahko veliko treningov opravil kar v svojih prostorih, v etaži novega centra, Nina na posebni tartanski atletski progi, ki ji niti nizke temperature ne bodo mogle do živega, prav tako bo v novih prostorih lahko del potrebne vadbe za vrhunske kolesarske dosežke opravil Aldo.
Športni center Campus je nastal v okviru javno-za-sebnega partnerstva, glavni investitor pa je bilo družinsko podjetje Ilešičevih, Dav, d. o. o., Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevo • Še o nevarnih odpadkih
Občina zahteva
Starše • Zaščita podtalnice
Ptujska čistilna
vključitev v postopek zamuja
29. seja sveta občine Kidričevo v četrtek, 9. septembra, je minila brez večjih zapletov, saj so s 13 točkami dnevnega reda opravili v slabih treh urah. Zaradi nameravanega posodabljanja in širitve Saubermacherjevega centra za ravnanje z nevarnimi odpadki so zahtevali, da bo občina prisotna pri nadaljnji pridobitvi okoljskih soglasij.
K pozitivnemu vzdušju je pripomogel župan Jože Murko, ki se je v uvodnem delu, ker je šlo za zadnjo sejo občinskega sveta v tem mandatu, vsem svetnikom in svetnicam, obema podžupanom in občinski upravi zahvalil za sodelovanje in prispevek, ki je kljub občasnim trenjem vodil občino v pravo smer - k razvoju na različnih področjih in številnim pridobitvam.
Ko so se lotili nameravane izgradnje centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v industrijski coni v Kidričevem, je župan Jože Murko pojasnil, da so o tem razpravljali že na razširjeni seji občinskega od-
bora za varstvo okolja in požarno varnost, predsednik tega odbora Anton Leskovar pa je svetnikom predstavil vsebino sestanka, o katerem smo že poročali. Gre za to, da je podjetja Saubermacher podalo vlogo za pridobitev okoljevarstvene-ga dovoljenja za posodobitev že obstoječega centra za ravnanje z odpadki v prostorih Taluma, ki ga imajo v najemu od Silkema. Leskovar je ob tem ugotovil, da občini ne preostane drugega, kot da pri tem iz-posluje nekaj svojih zahtev, saj so v Saubermacherju odkrito povedali, da bodo predelavo nevarnih odpadkov nadaljevali v vsakem primeru, saj imajo
za to vsa potrebna dovoljenja, obenem pa so zagotovili, da bodo po posodobitvi objektov emisije v okolje neprimerno manjše od sedanjih. Omenjeni odbor se s povečanjem količin skladiščenja in predelave nevarnih odpadkov ne strinja ter zahteva, da je v nadaljevanju primera stranka v postopku.
Zoran Žunko je ob tem vprašal, zakaj ni bila občina o tem obveščena prej kot sredi avgusta, menil pa je tudi, da je vse zavito v meglo in da diši po predvolilni bombi predsednika odbora, ki je kandidat za župana.
O Stran 4
Kot so zatrdili v prostorih Občine Starše minuli četrtek, 8. septembra, je prva faza obsežnega projekta celovitega varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, ki je vredna okoli 35 milijonov evrov, te dni v zaključni fazi, zamujajo le pri rekonstrukciji čistilne naprave v Ptuju.
Kot je povedal koordinator projekta Jernej Šomen iz Komunalnega podjetja Ptuj, je 95 odstotkov potrebne opreme že v čistilni napravi, do zamude pa je prišlo predvsem zaradi konfliktov med glavnim izvajalcem del in podizvajalcem. Sicer pa so zaradi tega imeli dan poprej v Ptuju krizni sestanek, kjer naj bi zaplete z dogovorom razrešili. Kljub temu se bodo zaradi omenjenih težav dela precej odmaknila od zastavljenega časovnega plana, rok podaljšanja pa bo določen po dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor, kajti projekt
je sofinanciran z nepovratnimi
sredstvi iz evropskega Kohezij-skega sklada, kjer so pogoji in roki točno določeni.
O Stran 3
Ljubljana • Sindikati javnega sektorja napovedujejo stavko
Pahor: Vlada ne bo odstopila od svojih odločitev!
»Če se ne bo spremenilo nič, razen znanih pričakovanj sindikatov, ki niso zadovoljni z odločitvijo vlade, potem vlada od svojih odločitev ne bo odstopila, tvegajoč stavko,« na stavkovno napoved dela sindikatov javnega sektorja odgovarja predsednik vlade Borut Pahor. Sindikate pa vabi k razmisleku.
Na novinarski konferenci po seji vlade je premier poudaril, da sindikati zahtevajo povišanje plač. Po njegovem »ni pravično, da bi se uslužbencem v javnem sektorju še naprej dvigovale plače, čeprav to določa kolektivna pogodba, medtem ko bi bile plače v realnem sektorju odstopajoče nižje in bi bili tam še naprej priča odpuščanju ljudi«.
Kot je dejal, so uslužbenci v javnem sektorju večinoma že dobili nazaj to, »kar so dali na oltar države za vstop v evropsko monetarno unijo«, večina plačnih nesorazmerij je že bila odpravljena. Večina
Uvodnik
plačne reforme je tako pod streho, njeno nadaljevanje pa vlada napoveduje takoj, ko bodo to omogočale gospodarske razmere, opozarja premier. Poleg tega, dodaja, v javnem sektorju ni bil odpuščen skoraj nihče in tudi nadalje ne bo, po drugi strani pa so plače v realnem sektorju padle za deset odstotkov.
»Delavci v javnem sektorju, ki so vsi ostali v službah in večinoma dobili v dveh kvartalih povišane plače in odpravo nesorazmerij, bodo zdaj oklicali stavko zato, ker zahtevajo višje plače. Mi pa se borimo za povečanje konkurenčnosti in moramo paziti, da pomagamo delavcem v
Penzija
S sprejetjem pokojninske reforme, ki se dogaja malo bolj v ozadju bolj vroče zdravstvene reforme, se postavljajo novi kriteriji za upokojitev. In seveda pripravljena reforma nikakor ne gre po grlu sindikatom, čeprav med ljudmi niti ni slišati strašnih kritik. Najbolj nezadovoljni so tisti, ki so se v roku nekaj mesecev ali let že pripravljali na zaslužen odhod v penzijo, zdaj pa se jim zlato obdobje življenja malo odmika.
Zanimivo, da med mlajšimi in mladimi kakšne kritike podaljšanja delovne oz. pokojninske dobe sploh ni slišati. To je navsezadnje čisto normalno, saj so večinoma še brez služb ali pa komaj zaposleni in niti ne razmišljajo za nekaj desetletij vnaprej. Itak se bo pokojninska reforma v bodoče še spreminjala in zelo verjetno je, da se bodo penzije za naše in mlajše generacije začele deliti šele tam pri 75 ali več letih, z vsaj 50 leti delovne dobe. Pa še veliko vprašanje je, kakšne bodo, če sploh bodo... Verjetno si nihče ne bo želel med penzioniste, če bo nekoč veljalo, da bo dobival mesečno le kakšnih 25 ali največ 30% povprečja svoje plače, ker s tem se ne bo dalo preživeti in od t. i. zlate jeseni življenja bo ostala le jesen ...
Mene osebno, moram priznati, prav nič ne mika okušati takšne življenjske jeseni in - upoštevajoč omenjen scenarij minimalnih pokojnin, ki me skrbijo veliko bolj kot podaljšanje delovnega obdobja - raje ostanem v službi tja do 80. leta ali še dlje, če me bodo delodajalci sploh prenašali. Itak zame zlata jesen ni to, da bi cele dneve posedala na terasi, sadila rožice in zelenjavo ter iskala zdolgočasene kofetkarce za opravljanje in kritiziranje prenizke penzije. Bom pač delala, dokler bo šlo, ali pa se bom, v skrajnem primeru, poslužila vsebine elektronske pošte, ki zadnje čase množično kroži med uporabniki interneta in je v vsem svojem cinizmu tudi odlična opcija rešitve: bom pač zadnja leta dela večinoma na bolniški, ker bo menda višja kot penzija, vmes bom pa malo delala...
Sicer pa je treba najprej doživeti in čisto možno je, da tam čez kakšna tri ali štiri desetletja pojma penzija sploh ne bo več, tako da je in bo vsak prepir okoli tega, kdaj in za koliko denarja se lahko umakneš iz aktivnega dela, brezpredmeten.
Simona Meznarič
realnem sektorju, ki izgubljajo službo, jih prezaposlujemo in da pomagamo podjetjem, da v realnem sektorju odpirajo nova delovna mesta, je povzel Pahor.
Odgovarjal je tudi na vprašanje glede morebitnega umika soglasij zamrznitvi plač s strani drugega dela sindikatov javnega sektorja, ki so sicer nanjo pristajali, zaradi dogovora z zdravniki.
Zagotovil je, da Fidesu niso ugodili v nobenih posebnih zahtevah, ki bi razburjale sindikate v javnem sektorju, zlasti tiste, ki so bili pripravljeni na začasno zamrznitev plač. Tudi ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je po seji vlade potrdila, da so strahovi teh sindikatov odveč.
Pahor je še poudaril, da dogovor z zdravniki javnofi-nančno ne bo imel nobenih posledic. Zdravnic in zdrav-
nikov je premalo. Če pa bi vlada in Fides trmasto vztrajala in nihče ne bo nič popustil, bi nazadnje plačali ceno ljudje, ki potrebujejo zdravstvene storitve. V prvi vrsti pa je njegova odgovornost varnost in zdravje ljudi.
Po Pahorjevih besedah ni nemogoče, da bi se v primeru referendumskih zahtev - sindikatih napovedujejo zbiranje podpisov za referenduma tako glede pokojninske reforme, kot sprememb plačnega zakona - obrnili na ustavno sodišče. Vendar bi se kot predsednik vlade na ustavno sodišče rad obrnil čim manjkrat, ker si ne želi vtisa v javnosti, da ustavno sodišče brani vlado pred tem, da se o njenih odločitvah na referendumu izrečejo državljani.
Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov jav-
nega sektorja Slovenije (KSJS) Branimirja Štruklja, bo pri sindikatih, ki so vključeni v konfederacijo, zagotovo prišlo do ponovnega razmisleka o sprejemljivosti tega, kar so podpisali kot nek razumen kompromis. Še posebej, ker se zdi, da se njihova ključna predpostavka, da v tem trenutku ni mogoče realizirati tretje in četrte četrtine oprave plačnih nesorazmerij, ker je država v zahtevni ekonomski situaciji, ne potrjuje.
»Če drži, da se bodo našla sredstva za plačevanje zdravniškega dela v višini, kot je bila pred novelo zakona, ki je znižal plačilo dežurstev, potem seveda ne drži, da vlada nima denarja. In mora hkrati to pomeniti, da če ima denar, da ga ima za vse,« pravi predsednik konfederacije, v katero je vključenih pet od šestih sindikatov, ki so pristali na
zamrznitev plač v javnem sektorju.
Ob tem Štrukelj poudarja, da bi bilo »skrajno neznosno, če bo potem, ko je vlada družbeno najbolj vplivni skupini v javnem sektorju popustila in bo popustila recimo tudi sodnikom, svojo odločnost popravljala na plačah tistih, ki komaj živijo ali živijo slabše od tistih, pri katerih je popustila,« poudarja Štrukelj.
Dodal je, da pa ima vzorec, ki ga je pokazal sicer legitimen boj zdravnikov za utrditev njihovega materialnega položaja, »neko dramatično sporočilo, da je potrebno iti zelo daleč v uveljavljanju svojih zahtev, tudi do točke, ki lahko ogroža druge, če hočeš biti uspešen. In to je na nek način vzorec za vse druge skupine, ki čakajo v vrsti,« pravi.
STA (pripravlja:SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Predlog pokojninske reforme gre v DZ, sindikati nezadovoljni
Vlada je v četrtek za obravnavo v DZ pripravila predlog pokojninske reforme, po katerem bo treba za starostno pokojnino postopno dopolniti 65 let starosti in imeti 15 let zavarovalne dobe ne glede na spol. Gospodarstveniki ga podpirajo, sindikati pa so nezadovoljni.
Tako predsednik vlade Borut Pahor kot minister za delo Ivan Sve-tlik sta na novinarski konferenci po seji vlade izrazila zadovoljstvo, da je ministrski zbor potrdil besedilo. Kot je poudaril premier, gre za »enega od pomembnejših reformnih projektov vlade v tem mandatu«.
Upokojitvena starost se bo na 65 let dvigovala postopno, in sicer za pol leta na leto do leta 2021 oz. 2026. Izhodišče bo v pogojih, ki bi za upokojitev po obstoječem pokojninskem sistemu veljali v letu 2011, je na novinarski konferenci povedal minister Svetlik.
Pravico do starostne pokojnine po predlogu pridobi tudi moški, ki je dopolnil 60 let starosti in 43
let pokojninske dobe brez dokupljene dobe, oziroma ženska, ki je dopolnila 58 let starosti in 41 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe.
Prehodno obdobje pri tem pogoju se bo za moške končalo leta 2014, za ženske pa leta 2016. Izhodišče bo v pogojih, ki bi za upokojitev po obstoječem pokojninskem sistemu veljali v letu 2011.
Predčasno, z odbitki, se bo mogoče upokojiti pri 60 letih starosti, vendar bodo morali moški imeti 40 let pokojninske dobe, ženske pa 38 let pokojninske dobe, je povedal minister. Poudaril pa je, da se bodo tudi ta določila uveljavljala postopno.
Predlog uvaja bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi po dopolnjenih pogojih za predčasno upokojitev. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine.
Hkrati se jim bo z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, povečal tudi odmerni odstotek za pokojnino.
Na drugi strani se določajo ma-lusi za predčasno upokojevanje na 0,3 odstotka na mesec pred dopolnjenim pogojem starosti za starostno upokojitev. Malusi za
ženske se bodo uveljavljali postopno.
Za delodajalce, ki bodo zaposlovali delavce po izpolnitvi pogojev za predčasno upokojitev, se bodo prispevki v prehodnem obdobju znižali za 50 odstotkov, nato pa za 30 odstotkov.
Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo postopno do leta 2026 povečalo z zdajšnjih 18 na končnih 34 let, in sicer eno leto na leto.
Predlog ni usklajen niti s sindikati niti s koalicijskim DeSUS. Ta nasprotuje predlaganemu načinu usklajevanja pokojnin, ki bo v 60 odstotkih upošteval rast plač in v 40 odstotkih rast cen življenjskih stroškov. Izhodiščni predlog DeSUS pa je, da se v 80 odstotkih usklajujejo s plačami in v 20 odstotkih z inflacijo.
Minister Svetlik je dejal, da si bodo v usklajevanju z DeSUS še prizadevali zbližati stališča, prav tako pa imajo tudi sindikati še čas za konstruktivne predloge.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) verjamejo, da bo vladi uspelo načrtovano pokojninsko reformo uveljaviti z letom 2011. To je po njihovem mnenju glede na primanjkljaj v pokojninski blagajni tudi nujno. Sindikati pa so kritični. Pokojninska reforma je dokazljiva pot v revščino delavk
in delavcev, je na novinarski konferenci ponovil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Predsednik sindikalne zveze Alternativa Zdenko Lorber je poudaril, da so razočarani, da vlada ni vodila socialnega dialoga do točke, ko bi skupaj poiskali rešitve, ki ne bi botrovale temu, da bi morali v nadaljevanju stopnjevati aktivnosti sindikata.
Predsednik Pergama Dušan Rebolj pravi, da bodo v času, ko bo šla pokojninska reforma v DZ, začeli z določenimi aktivnostmi. Upa pa, da se bodo z vlado še usedli za isto mizo. Predlagali ji bodo več kompromisnih rešitev, med njimi to, da bi ob pokojninskem zakonu določili listo težkih in zdravju škodljivih delovnih mest.
Socialni partnerji so intenziven dialog o predlogu reforme, katere izhodišča so bila objavljena pred letom dni, začeli aprila pri premieru Pahorju in kasneje nadaljevali v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.
Polna upokojitvena starost je po veljavni pokojninski reformi, ki je začela veljati leta 2000, za moške 63 let, medtem ko je za ženske v letošnjem letu 56 let in osem mesecev, po koncu prehodnega obdobja pa 61 let. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Starše • Prva faza projekta zaščite podtalnice v zaključni fazi
Rekonstrukcija ptujske čistilne naprave zamuja
Kot so zatrdili v prostorih Občine Starše minuli četrtek, 8. septembra, je prva faza obsežnega projekta celovitega varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, ki je vredna okoli 35 milijonov evrov, te dni v zaključni fazi, zamujajo le pri rekonstrukciji čistilne naprave v Ptuju.
Obsežni projekt, ki so ga pričeli izvajati leta 2007 in zajema dograditev sistemov na področju oskrbe z vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju petih občin Ptujskega polja, zagotovo pomeni pomembno pridobitev pri aktivnem reševanju problematike zaščite vodnih virov za vse vključene občine.
V	okviru tega projekta je v konzorcij vključenih pet občin; poleg mestne občine Ptuj še občine Hajdina, Gorišnica, Kidričevo in Starše, v katerih je že ali pa bo kmalu poskrbljeno za sanacijo izgub v sistemu oskrbe z vodo na območju poselitve Ptujskega in Dravskega polja. Poleg tega pa gre tudi za dograditev sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih voda, oziroma izgradnjo kanalizacijskih sistemov, za izgradnjo dveh čistilnih naprav v Kidričevem in Gorišnici ter za rekonstrukcijo centralne čistilne naprave Ptuj. V občinah Starše, Kidričevo in Go-rišnica naj bi zgradili skupaj kar 52 km cevovodov.
V	občini Starše, ki se je k projektu prijavila zadnja in
Prejeli smo
je po besedah župana Vilija Ducmana edina iz območja zgornjega Podravja, je zgrajeno 98 % kanalizacije, dokončan pa je tudi vodovodni sistem, razen čez kanal v Zlatoličju. Tehnični pregled je predviden 25. septembra. Vem izvajalcem se je zahvalil za opravljeno delo, za potrpljenje med izvajanjem del in posegi v okolje pa se je zahvalil tudi številnim domačinom.
Dela na področju oskrbe z vodo in kanalizacijskega omrežja so po besedah župana Radoslava Simoniča zaključena tudi v občini Haj-dina, za kar so pridobili tudi uporabno dovoljenje, sicer pa so v občini Hajdina v okviru projekta zgradili 17 km kanalizacijskih priključkov, devet kilometrov vodovodov, pri čemer gre za zamenjavo azbestnih cevi s plastičnimi, ter sedem prečrpališč.
Z izjemo ptujske centralne čistilne naprave, kjer je iz objektivnih vzrokov prišlo do precejšnjega zamika, so po besedah mag. Janka Šir-ca iz MO Ptuj, dela na področju vodovoda in kanalizacij v glavnem že povsem zaključena ali pa so ta v zaključni
Foto: M. Ozmec
Da so aktivnosti v okviru prve faze projekta zaščite podtalnice Ptujskega polja realizirane v 99 odstotkih^ so v Staršah zatrdili (z leve) Janko Širec iz MO Ptuj, župan občine Starše Vili Ducman in Drago štrafela iz podjetja DDC - svetovanje inženiring.
fazi. Večino del v sklopu projekta izvajajo v dogovorjenih rokih. Seveda pa se lahko pri vsakem, še posebej tako obsežnem projektu, pojavijo težave in zamude. Največji zamiki pri rokih se pojavljajo pri delih na centralni čistilni napravi Ptuj, predvsem pri liniji sušenja blata.
Zamuda zaradi konflikta
med izvajalcem in podizva-jalcem
Kot je dodal koordinator projekta Jernej Šomen iz Komunalnega podjetja Ptuj, je 95 odstotkov potrebne opreme že v čistilni napravi, do zamude pa je prišlo predvsem zaradi konfliktov med glavnim izvajalcem del in podizvajalcem. Sicer pa
so zaradi tega imeli dan poprej v Ptuju krizni sestanek, kjer naj bi zaplete z dogovorom razrešili. Kljub temu se bodo zaradi omenjenih težav dela precej odmaknila od zastavljenega časovnega plana, rok podaljšanja pa bo določen po dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor, kajti projekt je sofinanciran
z nepovratnimi sredstvi iz evropskega Kohezijskega sklada, kjer so pogoji in roki točno določeni.
Kot je poudaril predstavnik nadzora Drago Štrafela iz podjetja DDC - svetovanje in inženiring, so pri realizaciji tega obsežnega projekta ves čas ogromno sodelovali s krajani v posameznih občinah, ki so jih kljub nekaterih težavam, predvsem pri pridobivanju služnosti, dobro sprejeli. Sicer pa so projekt, vsaj kar se tiče izgradnje kanalizacije in vodovoda, zaključili v 99 odstotkih.
V občini Gorišnica so zaključena dela na čistilni napravi, občina ima tudi uporabna dovoljenja za kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Prav tako je zaključena in že v uporabi čistilna naprava v Kidričevem. V sklopu I. faze so uporabniki občine Kidričevo že priključeni na kanalizacijsko omrežje, medtem ko je za drugi del potreben še tehnični pregled, ki naj bi bil predvidoma 16. septembra. Vsekakor pa so v konzorciju petih občin prepričani, da bo projekt uspešno realiziran v okviru predvidenih sredstev in dogovorjene kakovosti.
M. Ozmec
»
Če bi rekel, da imajo v SVLR štalo, bi užalil kmete ...« (2)
V članku z zgornjim naslovom, objavljenem v Štajerskem tedniku, 20. avgusta 2010, so bile objavljene nekatere napačne ocene, namigovanja in žaljive obdolžitve Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), ki bi lahko bralce zavedle v napačna razmišljanja. Ker podpisani/a novinar/ka SM ni preveril/a točnosti zbranih informacij, niti ni skušal/a pridobiti odziva SVLR, kar je sicer temelj tako novinarske etike, kot tudi Kodeksa novinarjev Slovenije, želimo javnosti pojasniti nekatera dejstva.
Župan občine Žetale g. Anton Butolen navaja, da je bila občina Žetale na Tretjem javnem razpisu SVLR za Razvoj obmejnih območij s Hrvaško neupravičeno zavrnjena s projektom gradnje dveh lokalnih cest, kar ne drži. Občini smo namreč izdali »Sklep z odlogom in pozivom k predložitvi usklajenega načrta razvojnih programov (NRP)«, saj morajo biti v skladu s pogoji za kandidaturo na navedenem javnem razpisu naziv operacije, zneski in viri financiranja enaki v investicijskem dokumentu, pripadajočih obrazcih in v
NRP. Komisija za odpiranje in pregled vlog SVLR je ob pregledu dokumentacije ugotovila, da je občina Žetale posredovala NRP, znotraj katerega operacija ni bila konsistentno opredeljena, saj se je razlikovala v nazivu operacije oziroma je bil naziv operacije v NRP neusklajen z nazivom v vlogi, pripadajočih obrazcih in investicijski dokumentaciji. Občina je vlogi priložila izjavo, da bo NRP do podpisa pogodbe o sofinanciranju uskladila, zato smo ji poslali sklep o sofinanciranju. Ta je vseboval odložilni pogoj, da mora občina do podpisa pogodbe predložiti izpis usklajenega NRP s predmetno operacijo, za kar je imela na razpolago trideset dni od prejema sklepa, v katerem je bilo med drugim navedeno tudi, da po tem roku pravica do sofinanciranja preneha. Občina je dokumentacijo v zahtevanem roku sicer predložila, vendar je bila ta enaka prvotni, zato ji je prenehala pravica do sofinanciranja. Župan g. Bu-tolen torej povsem neutemeljeno išče krivca za neuspešno kandidaturo na zgoraj omenjenem razpisu v SVLR. Naj pri tem dodamo, da se
zavedamo potrebe po sofinanciranju investicij občin, vendar pa morajo biti, v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo, izpolnjeni vsi pogoji in določila posameznega javnega razpisa, za kar so odgovorni prijavitelji projektov. Tudi SVLR je v interesu, da so občine pri kandidaturi za sredstva maksimalno uspešne, vendar pri tem ne smemo in ne moremo kršiti zakonodaje ali določenih projektov obravnavati pod posebnimi pogoji. Ob tem lahko omenimo še, da trenutno pripravljamo nov razpis za Razvoj obmejnih območij s Hrvaško, v okviru katerega bo s svojimi projekti lahko kandidirala tudi občina Že-tale.
Glede projekta izgradnje vrtca v Žetalah, kjer nam župan očita pristranskost, laži, še več, delovanje naše službe primerja s »štalo«, pa poudarjamo, da smo zaplet glede dostave pošiljke podrobno preverili. Občini Žetale smo pojasnili, da njihova vloga do roka, ki se je iztekel 24. 6. 2010 ob 14.00 uri, v glavno pisarno SVLR ni bila dostavljena ter da glavna pisarna SVLR vloge skupaj s povratnico tega dne ni vrnila na
Pošto Slovenije, kot nam očita g. Butolen. Župan namreč trdi, da nam je bila vloga na javni poziv s strani Pošte Slovenije predana 24. 6. 2010 ob 7:27, kar je sicer razvidno tudi iz kopije dostavne knjige Pošte Slovenije, vendar pa ob tej uri pooblaščene osebe iz Glavne pisarne SVLR navedene pošte niso prevzele. To je med drugim jasno tudi iz evidence prihoda na delovno mesto (nobena izmed uslužbenk ob tej uri še ni prispela na delovno mesto ali je koristila letni dopust), kot tudi evidence dostavne knjižice Pošte Slovenije. Iz te je namreč razvidno, da domnevni podpis naslovnika ni eden izmed tistih, ki jih ima SVLR deponirane pri Pošti Slovenije. Od Pošte Slovenije smo zahtevali tudi fotokopijo poštne listine, ki v kopiji dostavne knjige potrjuje, da je bila pošiljka dostavljena v glavno pisarno SVLR 28. 6. 2010.
Naj poudarimo, da se zavedamo teže problema in stisko občine, vendar žal ne moremo potrditi, da je pošiljka prispela v roku. Tako bomo vlogo občine Žetale, to smo županu že pojasnili, obravnavali na prvem nasle-
dnjem roku Javnega poziva za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012.
Nadalje zavračamo dodatna tendenciozna in pavšalna namigovanja gospoda Bu-tolena, da je zgornja zadeva povezana s sofinanciranjem investicij v športno-rekreacij-sko infrastrukturo Športnega parka Stožice. Županova trditev, da »/.../ gre vse iz iste blagajne /.../« in da je denar za projekt Mestne občine Ljubljana treba zagotoviti, »/. / ga vzeti drugje /. /«, ne drži. Sredstva evropske ko-hezijske politike so zagotovljena po posameznih operativnih programih, v njihovem okviru pa po razvojnih prioritetah in prednostnih usmeritvah, nad katerimi bdijo posredniška telesa (ministrstva). Pri tem je edina stična točka obeh projektov Evropski sklad za regionalni razvoj, v okviru katerega sta oba projekta kandidirala za sredstva. SVLR po besedah župana tudi namerno
izigrava, ker naj bi denar šel za Stožice. Naj pojasnimo, da sredstev za sofinanciranje investicij v športno-rekreacij-sko infrastrukturo športnega parka Stožice ni bilo treba vzeti drugje, ker so za to vrstno infrastrukturo sredstva že predvidena v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov - 3.3. Športna infrastruktura, pristojnega Ministrstva za šolstvo in šport. SVLR razpisuje sredstva za sofinanciranje investicij v regijah, in sicer iz naslova že omenjenega operativnega programa, vendar v okviru izvajanja prednostne usmeritve 4.1 »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij«, ki so strogo namenska, kar pomeni, da jih ni mogoče nameniti za druge namene, torej tudi ne za investicije v športno infrastrukturo. Občine na račun sofinanciranja športno-re-kreacijske infrastrukture stadiona Stožice tako ne bodo prikrajšanje, zato je v zvezi s tem vsakršna skrb popolnoma odveč.
Nina Omerza,
vodja Službe za odnose z javnostmi in promocijo Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
Kidričevo • Še o širitvi centra za ravnanje z nevarnimi odpadki
Občina zahteva vključitev v postopek
29. seja sveta občine Kidričevo v četrtek, 9. septembra, je minila brez večjih zapletov, saj so s 13 točkami dnevnega reda opravili v slabih treh urah. Zaradi nameravanega posodabljanja in širitve Saubermacherjevega centra za ravnanje z nevarnimi odpadki so zahtevali, da bo občina prisotna pri nadaljnji pridobitvi okoljskih soglasij.
Foto: M. Ozmec
O podrobnostih v zvezi z namero Saubermacherja o širitvi centra za ravnanje z nevarnimi odpadki je svetnike seznanil predsednik odbora Anton Leskovar (levo).
Foto: M. Ozmec
Na zadnji seji v tem mandatu se je župan Jože Murko (v sredini) zahvalil za sodelovanje svetnikom, obema podžupanoma in občinski upravi.
K pozitivnemu vzdušju je pripomogel župan Jože Murko, ki se je v uvodnem delu, ker je šlo za zadnjo sejo občinskega sveta v tem mandatu, vsem svetnikom in svetnicam, obema podžupanom in občinski upravi zahvalil za sodelovanje in prispevek, ki je kljub občasnim trenjem vodil občino v pravo smer - k razvoju na različnih področjih in številnim pridobitvam.
Po pojasnilu dr. Žana Oplotnika iz mariborskega inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila so brez razprav in pripomb ob ugotovitvi, da so upoštevane vse dosedanje pripombe in predlogi, v drugem branju soglasno potrdili odlok o načinu opravljanja lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo. V drugi obravnavi so dokončno potrdili tudi odlok o pogojih za dodelitev koncesije za to službo.
Brez pripomb in razprave so v drugi obravnavi potrdili tudi odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja in širitve gramoznice Pleterje. Odlok je bil pripravljen že konec lanskega leta, vendar niso bili izpolnjeni vsi pogoji za njegov sprejem, saj je bilo treba izdelati še krajinski načrt. Pri tem je pomembno, da širitev gramoznice ni možna, dokler v sedanjem delu ne bo dokončno opravljena zahtevana sanacija.
V drugem branju so potrdili tudi odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za obvoznico Kidričevo, med glavno cesto Šikole-Hajdina in regionalno cesto Majšperk-Kidričevo. Kot je pojasnil župan Jože Murko, so k predlogu tega odloka za zahodno obvoznico prejeli le en amandma, ki ga je pripravljavec upošteval, Stane Napast pa je dodal, da so pri dokončnem snovanju nepričakovano prejeli negativno mnenje ministrstva za kulturo, a so vse pomanjkljivosti odpravili in pridobili vsa potrebna soglasja. Največji strošek bo zagotovo izgradnja podvoza pod železniško progo, zato bodo k sodelovanju pritegnili tudi Slovenske železnice.
Soglašali so tudi s predlaganim programom prodaje občinskega premoženja za leto 2010. Gre za prodajo zemljišča za potrebe bodočega stanovanjskega naselja v Nji-vercah, prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča v k. o. Apače ter za prodajo dveh nezazidanih stavbnih zemljišč v k. o. Apače in Lovrenc.
Sprejeli so tudi sklep o potrditvi spremembe načrta razvojnih programov iz pro-
računa za leto 2010. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabolčnik, je to potrebno zaradi že sprejetih razvojnih programov treh sofinanciranih investicij, v katerih je treba natančno opredeliti, kolikšna so sredstva občine in države. Gre za preplasti-tev lokalne ceste do doma krajanov v Apačah, za most čez framski potok v Zgornjih Jablanah ter za pločnik ob vozišču lokalnih cest in modernizacijo lokalnih cest.
Brez pripomb ali razprave so sprejeli tudi sklepa o prenosu Vrtca Kidričevo in novih prostorov Osnovne šole Kidričevo v upravljanje obema ustanovama. A brez nagajivih pripomb ni šlo. Ko je svetnik Bogdan Škafar (SDS) predlagal, da si »glede na nevarnost, da bi potolkli rekord v trajanju seje«, privoščijo krajši odmor, je Zoran Žunko (LDS) nagajivo ugotovil, da se »sedaj vidi, da je z malo politične volje seje možno izpeljati tudi normalno in tekoče,« ob tem pa dodal, da bodo svetnikom SDS za vse njihove razprave, ki so seje podaljševale za več ur, izstavili račun.
Zahtevali vključitev v postopek pridobivanja soglasij
Ko so se lotili nameravane izgradnje centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v industrijski coni v Kidričevem, je župan Jože Murko pojasnil, da so o tem razpravljali že na razširjeni seji občinskega odbora za varstvo okolja in požarno varnost, predsednik tega odbora Anton Leskovar pa je svetnikom predstavil vsebino sestanka, o katerem smo že poročali. Gre za to, da je podjetja Saubermacher podalo vlogo za pridobitev oko-ljevarstvenega dovoljenja za posodobitev že obstoječega centra za ravnanje z odpadki
v prostorih Taluma, ki ga imajo v najemu od Silkema. Le-skovar je ob tem ugotovil, da občini ne preostane drugega, kot da pri tem izposluje nekaj svojih zahtev, saj so v Sauber-macherju odkrito povedali, da bodo predelavo nevarnih odpadkov nadaljevali v vsakem primeru, saj imajo za to vsa potrebna dovoljenja, obenem pa so zagotovili, da bodo po posodobitvi objektov emisije v okolje neprimerno manjše od sedanjih. Omenjeni odbor se s povečanjem količin skladiščenja in predelave nevarnih odpadkov ne strinja ter zahteva, da je v nadaljevanju primera stranka v postopku.
Zoran Žunko je ob tem vprašal, zakaj ni bila občina o tem obveščena prej kot sredi avgusta, menil pa je tudi, da je vse zavito v meglo in da diši po predvolilni bombi predsednika odbora, ki je kandidat za župana. Franc Planinšek je menil, da mora občina doseči vsaj to, da bo v bodoče stranka v postopku, saj imajo zaradi ogroženosti okolja in občanov svoj interes. Srečko Lah je spomnil na to, kako burno je bilo pred leti, ko so razpravljali o nameravani izgradnji sežigalnice v Kidričevem, ter dodal, da bi - če bi
bila sežigalnica v Kidričevem zgrajena - bili danes v občini zagotovo gospodje. Silvestra Klemenčič je pojasnila, da gre za projekt IPPC, ki je v skladu z evropsko zakonodajo in vsemi okoljskimi zahtevami, ter da bi bilo dobro, če bi jih v to prepričali še drugi strokovnjaki, občina pa naj pretehta vse pluse in minuse in se odloči. Tudi župan Jože Murko je izrazil prepričanje, da gre v primeru posodobitve centra za ravnanje z odpadki za izboljšanje razmer, saj so v to prepričani tudi izdelovalci ocene vplivov na okolje, ki imajo pri tem stroga merila.
Pravni svetovalec Egon Re-pnik je pojasnil, da občina ne more biti stranka v postopku, saj sta v tem primeru to lahko le okoljsko ministrstvo in Saubarmacher, lahko pa občina poda svojo zahtevo za vstop v postopek kot stranski udeleženec, za kar morajo izkazati svoj pravni interes. Bogdan Škafar je opozoril, da je direktor Saubermacherja na vprašanje, kaj bodo storili,
če dovoljenja za posodobitev ne bodo dobili, odgovoril, da bodo potem pač delali po starem, kar pa je za okolje in za občino slabša varianta, še vedno pa ne razume, kako je možno, da obstaja kaj takega na vodovarstvenem območju. Anton Habjanič je menil, da bi bilo treba sklep odbora za okolje razveljaviti, saj bi morala občina biti do tega bolj odločna, a ga je Janko Baštevc poskušal prepričati, da to ne bi bilo smiselno. Na županov predlog so zaradi pravnega posveta sejo prekinili še drugič, nato pa soglasno sklenili, da od ministrstva za okolje in agencije RS za okolje zahtevajo, da se v omenjeni zadevi občino Kidričevo vključi v postopek podelitve okolje-varstvenega soglasja družbi Saubermacher in v vseh nadaljnjih postopkih kot stranskega udeleženca, saj za to obstaja pravni interes, saj zaradi povečanja količine predelave nevarnih odpadkov obstaja možnost škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi.
Sicer pa so na omenjeni seji sprejeli še končno poročilo o opravljenem nadzoru rušenja starega vrtca v Kidričevem in sklep o nestrinjanju z brezplačnim prenosom lastniškega deleža Dravskih elektrarn Maribor na Holding Slovenske elektrarne,. V zvezi z odškodninskim zahtevkom podjetja Meltal Rado Snežič do nekdanje velike ptujske občine se je Francu Planinšku zdelo nenormalno, da je država vlekla zadevo toliko let, saj je v tem času dolg 300.000 evrov z obrestmi vred narasel na okoli 2,3 milijona evrov. Egon Repnik je pojasnil, da je MO Ptuj vložila izredno pravno sredstvo, ki pa ne zadrži izvršbe, zato bo po vsej verjetnosti občina Kidričevo, tako kot vse druge novonastale občine na območju nekdanje velike ptujske občine, morala k plačilu izto-ženega zneska prispevati svoj delež, ta pa naj bi bil okoli 194.000 evrov.
M. Ozmec
RAČUNAJTE NA NOVE UGODNOSTI.
PRI TRIGLAVU RAČUNAJTE NA ZAVAROVALNO POLICO PO VASI MERI. PRIZNALI VAM BOMO D017% PAKETNI POPUST NA PRENOVLJENE PAKETE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ, D015 % POPUST ZA IZKUŠENE VOZNIKE, S % BONUS ZVESTOBE IN 5 % POPUST NA TAKOJŠNJE PLAČILO PREMIJE. NEKATERIM ZAVAROVANJEM SMO ZNIŽALI PREMIJO, DOPOLNILI PONUDBO Z ZAVAROVANJEM ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVLJENJA TER RAZŠIRILI NABOR ASISTENČNIH STORITEV. VEČ O NOVOSTIH IN UGODNOSTIH PREBERITE NA AVTO.TRIGLAV.SI.
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
triglav
■
Ptuj • Predstavili strateški načrt revitalizacije ptujskega mestnega središča
Mestno jedro kot družbeno-kulturni prostor
V veliki dvorani Narodnega doma na Ptuju je 2. septembra potekala predstavitev strateškega načrta revitalizacije ptujskega mestnega središča. Kot je znano, na julijski seji mestnega sveta svetniki niso potrdili tega strateškega načrta, izdelanega v okviru mednarodnega projekta Ad Hoc, ampak so razpravo podaljšali do septembrske seje mestnega sveta.
Foto: Črtomir Goznik
Murkova ulica je ulica z največ praznimi lokali ...
V	Mestni hiši na Ptuju so se odločili tudi za javno predstavitev strateškega načrta revitalizacije ptujskega mestnega središča, zainteresiranim pa je na voljo tudi na spletni strani MO Ptuj pod rubriko Aktualno (www.ptuj.si/aktu-alno). V Narodnem domu na Ptuju se je 2. septembra zbralo okrog 50 ljudi. Tisti, ki niso bili soudeleženi pri nastajanju projekta, so bili v manjšini, morda tudi zato, ker jih ni doseglo vabilo. Predstavitev lokalnih aktivnosti projekta in pogovor o že omenjenem dokumentu je vodil Dušan Mlacovic, neformalni vodja projekta.
V	okviru študije, o njej je govorila Urša Berlič, so analizirali stanje v mestnem jedru, pod drobnogled so vzeli stavbni fond oziroma 400 objektov na tem območju, socialno strukturo, izdelana je bila tudi analiza infrastruktur-ne opremljenosti, prav tako pa tudi analiza mirujočega in tranzitnega prometa, staro mestno jedro naj bi se razbremenilo tranzitnega prometa (Slovenski trg in del Prešernove ulice), kot tudi analiza rekreativnih, zelenih površin mestnega jedra. Posebej pa so se posvetili mestnim trgom (Slovenskemu trgu, Novemu trgu in Mestnemu trgu) oziroma sejemskim dejavnostim na tem območju. V času sejmov bi bilo treba aktivirati tudi hiše, dogodke iz zunanjega prostora prenesti v hišni prostor, spodbuditi pa bi bilo treba tudi aktivnosti gostincev v tem času. V okviru strateškega načrta bo nastal tudi nov sejemski red. Večje parkirne površine naj bi se uredile na robu starega mestnega jedra. Stanovalci mestnega jedra bi morali imeti dostop z avtomobili do svojih objektov. V okviru študije so oblikovali sedem bistvenih izhodišč za izdelavo strateškega načrta in izhodišča, ki morajo biti upoštevana, če Ptuj želi, da staro mestno jedro doseže neko stanje revitalizacije. S projektom so predvideli tudi arheološke raziskave na Panorami, na podlagi katerih so skupaj z arheologi prišli do zelo pomembnih podatkov za usodo tega griča, ki je v očeh pripravljavcev strategije viden kot sestavni del starega mestnega jedra glede na to, da gre tudi za najbližjo rekreativno površino, in ker je potrebno nadomestiti izgubo zelenih površin na drugi strani ptujskega mestnega jedra. Prav tako pa naj bi se prebivalcem
mestnega jedra »vrnila« dvorišča za kvalitetno preživljanje prostega časa. Stara mestna jedra so bila vedno mesto ekonomske izmenjave, danes to funkcijo v veliki meri izgubljajo, vsi skupaj sedaj iščemo neko nadomestilo za ekonomsko izmenjavo, je ob tej priložnosti poudaril Marjan Berlič, prav tako eden izmed aktivnih sodelavcev strateškega načrta revitalizacije starega ptujskega mestnega jedra. To naj bi bil družbeno-kulturni prostor, o prostoru, ki je odprt za vsakogar, to je prostor druženja v starem mestnem jedru. Vito projekt, o katerem je na predstavitvi strateškega načrta za revitalizacijo ptujskega mestnega jedra govorila Simona Kašman, je v bistvu neko nadaljevanje tega projekta za konkretizacijo določenih nalog. Eden od majhnih projektov v tem strateškem načrtu naj bi bila vzorčna sanacija in ureditev ene od starih stavb v mestnem jedru skladno z zakonodajo o energetsko učinkoviti rabi. Z drugim mini projektom pa naj bi pridobili smernice za pristop k sanaciji objektov v mestnem jedru, da bi potencialni investitorji imeli čim manj težav na tej poti.
V strateškem načrtu so opredelili dve vrsti ukrepov, neposredne in posredne ukrepe, da investitor, ki bo vstopil v mestno jedro, ne bo prepuščen samemu sebi, da bo skozi postopke »voden«, da po nepotrebnem ne izgublja časa, denarja in še česa. Dispozicije so pripravljene. Vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj Janko Širec je povedal, da je izgradnja garažnih hiš ključna točka pred zaprtjem mestnega jedra za promet. Možno zaprtje posameznih ulic je povezano z zagotovitvijo posameznih parkirnih mest. Predvidene so tri lokacije za gradnjo garažnih hiš, na Zadružnem trgu, ob Osojniko-vi cesti in na območju bivše vojašnice. Pri urejanju stanovanjskega fonda pa se MO Ptuj srečuje z velikim problemom glede lastništva, zlasti še pri mešanem lastništvu, ko gre za vprašanje sanacije fasad in streh. Ptujski župan Štefan Čelan je povedal, da v projektu EPK vidijo velik del operativne izvedbe samega projekta Ad Hoc. Če slednji govori o neki dolgoročni strategiji in nekih principih, je EPK 2012 projekt o tem, kako in kje izvesti posamezne investicije in projekte. EPK je predvsem svetovno uveljavljena blagov-
na znamka, ki jo je možno v prihodnje dobro izkoristiti. Najtežja naloga pri tem pa je pridobiti dovolj strokovno kompetentnih ljudi, ki bodo iz te ideje jutri znali delati konkreten posel. V Narodnem domu je podrobneje predstavil že omenjene prenove treh ptujskih trgov, tržnice in tudi Vrazovega trga, ki ob izvajanju vsebin, zagotavljajo tudi prometno, požarno, varnostno in drugo obvladljivost ter da bodo tisti, ki bodo želeli ekonomsko izkoriščati to mesto, imeli na voljo tudi ustrezno infrastrukturo, da se bo to sploh lahko zgodilo. Danes polovica sejmov še poteka na pokrovih avtomobilov. Pomemben projekt v okviru EPK je tudi preureditev dominikanskega samostana v kulturno-kongre-sno dvorano, ob tem pa je na tem območju predvidenih še več drugih posegov, ureditev parkov in vstop na vodo, s čimer bo pridobljenega še več prireditvenega prostora in prostora za druženje. Čelan se je dotaknil tudi projekta
Stare steklarske delavnice in ureditve območja ob nekdanji usnjarni ob Dravi, za katero pa natečajna rešitev še ni izbrana. S projektom EPK želi mesto privabiti številne vrhunske domače in tuje ustvarjalce. Vsebina EPK je po Čelanovem tista, ki bi lahko našla en kompromis oziroma sožitje med prebivalci mesta in tistimi, ki bi želeli v tem okolju delovati in ustvarjati.
Ad Hoc - projekt za večjo kvaliteto življenja v starem mestnem jedru
V razpravo se je najprej vključila Nataša Jurgec, ki je želela izvedeti, kaj lahko s tem projektom pridobi prebivalec Ptuja, kakšni so inovativni pristopi za izboljšanje njegovega bivanja v tem mestu. Pogreša pa tudi vključenost samih prebivalcev v nastajanje tega projekta kot tudi nekaterih drugih strokovnjakov, na primer konservatorjev. Na ka-
kšen način izboljšati kvaliteto bivanja v mestnem jedru in vključiti ljudi v proces sodelovanja in življenja z mestom, to je po besedah Marjana Berliča ključno vprašanje pri prenovi mesta. Trenutna socialna struktura v mestu je slaba, in če želimo z mestom kaj narediti, bo treba vanj vrniti bivalne enote, kot so bile nekoč. Današnje bivalne enote so velike od 20 do 50 m2, meščanska stanovanja pa so bila velika 100 m2 in več. Princip mestne hiše je bil, da je bil v spodnjih prostorih obratovalni del, v zgoraj stanovanja. Ko govorimo o večjih volumnih stanovanj v mestnem jedru, spremembi socialne strukture na tem območju, govorimo tudi o izkoriščanju podstrešij, v katera naj bi umestili dodatne prostore, ki jih stanovanja potrebujejo. Natašo Jurgec je zanimalo predvsem, kaj je danes mogoče narediti za ljudi, ki živijo v starem mestnem jedru, kot primer je navedla davčne olajšave za ureditev fasade, vstopnice za dogaja-
nje, ki polnijo mesto, da ga bodo prebivalci raje sprejeli. Čeprav naj bi projekt Ad Hoc oziroma strateški načrt revitalizacije starega mestnega jedra nastajal tudi ob sodelovanju prebivalcev tega območja, je Zdenko Šilak iz Jadranske ulice povedal, da vsaj oni o tem ne vedo nič. Vprašal je, ali se bodo tisti, ki imajo v trem trenutku stanovanja, manjša od 100 m2, morali iz Ptuja izseliti. Osebno pozdravlja vsako investicijo, odgovorni pa naj si pogledajo in vprašajo, zakaj je mesto vedno bolj prazno, na primer Murkova, to bi se na Bistri že morali vprašati. Stanovalci smo morda res za to, da se promet umiri, ne pa na način, kot se je to zgodilo ob festivalu Dnevi vina in poezije. Janeza Fridla je zanimalo, kdaj se bo projekt revitalizacije starega mestnega jedra začel izvajati oziroma kdaj se bodo pričele izvajati prve investicije in če je finančni plan za te investicije izdelan. Zanima pa ga tudi, kako bo mesto pripeljalo investitorje v mestno jedro, če to stagnira in na veliko umira. »Nas za ta in še kakšen drugi sestanek, na katerem bi morali biti, ker imamo na tem območju lokale, ni nihče poklical,« je poudaril Fridl. Sam je vabilo dobil mimo uradnih poti, žalostno je, da vsi govorijo o tem, kaj bo, nihče pa se ne vpraša, kaj je danes. Na to, da obveščanje o zapori ulic ob festivalu Dnevi in poezije ni bilo takšno, kot bi moralo biti, je opozorilo še nekaj drugih razpravljavcev, katerih dejavnost je zaradi tega trpela - Toni Ha-mler, Vlado Ferčec ... Svoje poglede na projekt so predstavili še nekateri drugi udeleženci predstavitve, njihova razprava je pokazala, da bo uspeh tega projekta v prvi vrsti odvisen od konsenza vseh, ki so s tem prostorom povezani tako ali drugače. Pri projektu Ad Hoc gre za proces spreminjanja, ki bo trajal. Pri projektu EPK računajo na državna, evropska in zasebna sredstva, v prvi fazi pa gre za 14 milijonov evrov. »Ali bomo iz Ptuja v slovenski zavesti naredili Firence ali pa bomo naredili vas, samo za to gre pri tem projektu, za to, kako bomo na tej zgodbi vztrajali in jo sistemsko gradili, da bomo prišli do druge zgodbe v našem mestu. Osebno ocenjujem, da so Ptuj lahko italijanske Firence,« je v zaključku predstavitve Ad Hoca povedal ptujski župan Štefan Čelan. Vprašanj, na katera bodo morali odgovoriti pripravljavci projekta, pa je še veliko.
Majšperk • 14. občinsko praznovanje
Osrednja slovesnost konec prihodnjega tedna
V občini Majšperk se te dni vrstijo številne kulturne, športne in zabavne prireditve ter svečana odprtja v počastitev 14. občinskega praznika, osrednja slovesnost bo v nedeljo, 18. septembra.
Prireditve v okviru letošnjega občinskega praznovanja so se pričele že v soboto, 21. avgusta, ko so v organizaciji športnega društva Breg izvedli vožnjo s kajaki po Dravinji, člani PGD Majšperk pa so izvedli meddruštveno gasilsko tekmovanje moških in ženskih ekip za Memorial Cirila Murka. V nedeljo, 22. avgusta, je društvo upokojencev Ptujska Gora pripravilo pohod v Žetale, športno društvo Ptujska Gora pa kolesarski maraton. V četrtek, 26. avgusta, je umetniško društvo Ustvarjalec Majšperk pričelo slikarko kolonijo Hamre, v petek, 27. avgusta, so v počastitev občinskega praznika na Kupčinjem Vrhu svečano odprli vodovodni sistem Majšperk II. faza, zvečer pa je športno društvo Majšperk pripravilo turnir v malem nogometu za člane.
V soboto, 28. avgusta, je ribiška družina Majšperk izvedla tekmovanje v športnem ribolovu, Lovska družina Sto-perce tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, društvo
invalidov je pripravilo tradicionalno srečanje invalidov, turistično društvo Naraplje odprtje prenovljenega mlina na potoku Jesenica, zvečer pa je Planinsko društvo Donač-ka Gora iz Stoperc proslavilo 30-letnico svojega delovanja. V nedeljo, 29. avgusta, je društvo gospodinj iz Stoperc pripravilo za domačine domači zajtrk, v Sestržah pa so pripravili kmečke igre.
V petek, 3. septembra, je društvo upokojencev pripravilo 6. turnir v ruskem kegljanju, ŠD Majšperk turnir trojk, ŠKD Sestrže pohod z baklami, umetniško društvo Ustvarjalec pa literarni večer. V soboto, 4. septembra, je društvo Smoterater pripravilo Bo-gračijado, društvo žena Tisa družabno srečanje društev žena, TD Naraplje maraton v gorskem kolesarstvu, ŠD Majšperk košarko 5 na 5, tega dne pa so svečano odprli tudi lokalno cesto Doklece-Janški vrh-Marinja vas, na odseku Peskov breg-Vinarje. V nedeljo, 5. septembra, je Gasilska
zveza Majšperk izvedla občinsko gasilsko tekmovanje, Radioamaterski klub Ptujska Gora je pripravil tekmovanje radioamaterjev, ŠD Podlože nogometni turnir za veterane in vleko štrika za najmočnejšo vas. V sredo, 8. septembra, pa je KUD Majšperk pripravi-
lo fotografsko raziskovanje z mojstrom Stojanom Kerbler-jem.
Prireditve v počastitev občinskega praznika so se nadaljevale tudi minuli konec tedna. V petek, 10. septembra, je KUD Majšperk v dvorani Albin Promotion pripravilo
večer smeha, v soboto je LD Dravinja Majšperk pripravila tekmovanje v streljanju na glinaste golobe ter lov na divjad, popoldne pa je bilo v Domu krajanov v Sestržah ko-žuhanje v organizaciji društva žena Majšperk. Ob 16. uri je bilo slovesno v PGD Majšperk,
kjer so svečano predali namenu novo motorno brizgalno, v nedeljo, 12. septembra, pa so v organizaciji Planinskega društva Majšperk izvedli pohod ob mejah občine.
Praznovanje bodo sklenili ta konec tedna. V četrtek, 16. septembra, pripravljajo pod velikim šotorom v Majšperku srečanje društev upokojencev in invalidov, v dvorani AP pa bodo odprli razstavo gobelinov, v petek, 17. septembra, bodo odprli prostore društva DID HAD, v gradu Hamre bodo odprli likovno razstavo, na igrišču na Ptujski Gori bodo izvedli tradicionalni tek Ptujska Gora-Majšperk, zvečer ob 19. uri pa bo v prostorih Občine Majšperk svečana seja občinskega sveta. Osrednja in sklepna slovesnost pa bo v nedeljo, 18. septembra, ob 15. uri v večnamenski dvorani v OŠ Majšperk, ko bodo po slavnostnem nagovoru županje Darinke Fakin podelili tudi letošnja občinska priznanja.
-OM
Ormož • Alojz Sok, županski kandidat N.Si
Razvoj gospodarstva, infrastrukture in uprave
V torek se je s svojim volilnim programom predstavil kandidat za župana občine Ormož na listi N.Si Alojz Sok. Povedal je, da ima po opravljenem županskem mandatu drugačen pogled na občino, saj jo je v minulih štirih letih zelo dobro spoznal.
Alojz Sok je povedal, da namerava dokončati začete projekte, ki so v teku. Največji projekt je gradnja širokopasovnega interneta, ki se počasi končuje in do konca leta bo z optičnim kablom povezanih 30 vasi v vsej občini. Medtem poteka postopek pridobivanja sredstev za naslednjih sedem vasi, ki so izpadle v prvem razpisu. Najti pa bo treba tudi rešitev še za štiri vasi, ki bodo
ostale nepokrite: Trgovišče, Mihovci, Dobrava in Pavlovci. V mestu Ormož vlada za to dejavnost komercialni interes in se bo zadeva verjetno reševala z brezžičnim dostopom, je povedal Alojz Sok.
Dokončati bo treba tudi gradnjo glasbene šole, ki bo prvič v svoji zgodovini imela lastne prostore, in gradnjo vrtca.
Alojz Sok je predstavil tri prioritete. Prva je gospodarski ra-
zvoj občine Ormož in ustvarjanje delovnih mest. Nadaljevati namerava z odkupi zemljišč v obrtni coni, in če bo Slovenija prišla v obdobje gospodarske rasti, razmišlja Alojz Sok, bo tudi v Ormožu prišlo do novih investicij. Kot prvo v tej vrsti vidi bioplinsko napravo in kasnejšo tovarno etanola, trudil pa se bo poiskati tudi partnerja za prostore nekdanje TSO. Na področju kmetijstva se ureja vloga za 450 hektarjev obsežen namakalni sistem, skupaj s Čakovcem pa se pripravlja vloga za namakalno napravo za naslednjih 250 hektarjev površin. Turizem čaka veliko izzivov, ampak Alojz Sok je prepričan, da če bo občina urejena, če bo imela ceste, dovolj vode, informacijsko avtocesto, bodo
tudi vsi pogoji za turizem, ki pa je v največji meri le odvisen od ljudi.
»Nekateri menijo, da moramo začeti graditi kolesarske steze, jaz se s tem strinjam, vendar sem prepričan, da moramo najprej narediti ceste, potem bo možno razmišljati o kolesarskih poteh,« je povedal Sok. Na področju komunalne infrastrukture je v načrtu nekaj velikih investicij - vodovod Robadnje-Slovenske gorice, zaradi zaščite podtalnice pa je zelo pomemben projekt izgradnje kanalizacije na vodovar-stvenem območju.
V program je Sok zajel tudi vse makadamske ceste, ki jih je v občini še 75 kilometrov: »Ni jih mogoče vseh asfaltirati v enem mandatu, polovico pa
Foto: Viki Ivanuša
Kandidat za župana občine Ormož na listi stranke N.Si bo ponovno Alojz Sok.
REKLAMNI MATERIAL ZA VOLITVE
-MAJICE z enobarvnim tiskom, bele že od 1,64€ dalje -KAPE z enobarvnim tiskom, že od 1,10 € dalje -PREDPASNIKI z enobarvnim tiskom 4,00€ OBESKI, ODSEVNI TRAKOVI, KEMIČNI SVINČNIKI IN OSTALI PROMOCIJSKI MATERIAL....
Sitotisk, tampotisk, vezenje, reklamni napisi, cerade, zastave, tisk na športna oblačila.
ČELANTISK, Ivan ČELAN s.p., GSM:041 719 450 e-mail: info@celansitotisk.si, www.celansitotisk.si
gotovo.« Kot tretjo nalogo pa si je zastavil postavitev kreativne, komunikativne občinske uprave, ki deluje kot servis ljudi in je tu zaradi njih. Razvijati želi enakomeren razvoj občine in pri tem upoštevati želje in potrebe ljudi. Ljudi želi povezovati, kar mu, kot je sam ocenil, kot županu v tem občinskem svetu ni v celoti uspevalo.
Prejeli smo
»Lista za občino Ormož«
»Dne 27. 8. 2010 ste na strani 2 Vašega časopisa objavili pogovor z županskim kandidatom Liste za občino Ormož g. Boštjanom Štefančičem, v katerem se je slednji dotaknil gradnje bioplinarne v Ormožu in s tem v zvezi podal napačne podatke, ki so ali plod neznanja ali pa so podani s kakimi drugimi nameni. Naše podjetje bi tako rado poudarilo, da smo gospodarski subjekt, ki v Ormož vlaga velika finančna sredstva in namerava zagotoviti večje število delovnih mest (do konec leta 2010 več kot
Alojz Sok je ob tej priložnosti predstavil tudi kandidate za svetnice in svetnike. Vodja volilnega štaba bo ponovno dr. Simon Kolmanič, ki je povedal, da se bo Nova Slovenija na volitvah predstavila s skromno kampanjo, ki bo temeljila na srečevanju z ljudmi. Svoj program bodo skupaj poročilom o opravljenim delu objavili v časopisu.
Viki Ivanuša
60). Posebej poudarimo, da Občina Ormož ni imela nobenega vpliva na pridobitev gradbenega dovoljenja, saj je postopek v celoti potekal pred Upravno enoto Ormož, ki je izredno ažurno in korektno speljala celoten postopek in se ji tudi ob tej priliki zahvaljujemo za izkazano profesionalnost. Prav tako v gradnjo bioplinarne ne bo namenjen niti evro proračunskih sredstev. Javnost pa bi tudi radi obvestili, da smo vzpostavili kontakt s številnimi okoliškimi obrtniki, s katerimi nameravamo poslovno sodelovati.
Zaradi vsega povedanega pa tudi pričakujemo, da se nas ne izrablja v dnevno politične namene.
Bioplin Šijanec
Sv. Andraž • Darko Rojs za župana
»Sv. Andraž zmore več!«
V tekmo za župana se kot neodvisni kandidat na listi z imenom »Sveti Andraž zmore več!« podaja ob aktualnem županu Krepši tudi Darko Rojs.
Foto: SM
Na listi z imenom »Sv. Andraž zmore več!« se ob Darku Rojsu (na posnetku), ki kandidira za župana, za svetnike potegujejo Aleksandra Zorec, Anton Ilešič, Bojan Hojnik in Helena Čuček.
»Po tehtnem premisleku, pogovoru z družino in prigovarjanju prijateljev sem se odločil sprejeti izziv in kandidirati za župana občine Sveti Andraž. V kandidaturo želim peljati s seboj tudi ekipo kandidatov za občinski svet, s katero bi hitreje, boljše in učinkoviteje reševali razvojne in vsakodnevne potrebe občanov. Kandidiramo na neodvisni listi s podpisi volivcev,« je svoje razloge za odločitev najprej pojasnil Rojs, ki še pravi: »Na osnovi dejstev, ki sem jih spoznal kot aktivni občinski svetnik v iztekajočem se mandatu, analize doseženega v dosedanjem dvanajstletnem obstoju občine in primerjave doseženega pri nas z doseženim v sosednjih občinah smo izoblikovali predvolilno geslo: Sveti Andraž zmore več!
Sicer Rojs meni, da je dosedanje občinsko vodstvo izpeljalo nekaj dobrih projektov, vendar bi lahko bilo storjenega veliko več, kot je dejansko bilo: »Prav za te nove projekte si bom prizadeval v bodoče z motivirano ekipo sodelavcev. Kot podjetnik ocenjujem, da je treba občino voditi z več podjetniškega duha in drzno-
sti, saj nam bo le to omogočalo hitrejši razvoj in napredek ter priključitev v razvoju k razvitejšim in sosednjim občinam. Razvoj občine bomo izpeljali s premišljeno, gospodarno rabo občinskega proračuna, z racionalizacijo poslovanja, s sredstvi evropskih skladov ter domačih in tujih vlagateljev. Prednostne naloge v našem mandatu so: urejanje prometnih povezav, izgradnja kulturne dvorane s potrebnimi prostori za dru-
štva, sistemska ureditev kanalizacije, pridobitev trgovine z živili, zagotavljanje parcel za gradnjo stanovanjskih objektov, ureditev trga in centra občine, izgradnja javne razsvetljave in internetnih povezav, podpora malim kmetom, podjetnikom in razvoju turizma ... Preučili bomo tudi možnost izgradnje varovanih stanovanj za starejše občane v sodelovanju z župnijo Sveti Andraž ter možnost izgradnje večstanovanjskega
objekta v bližini nove šole. Posebno pozornost bomo namenili izboljšanju medsebojnih odnosov občanov in občank, ustanovitvi vaških odborov, vzpodbujali bomo delovanje društev v občini in skrbi za socialno šibkejše in starejše občane, ki so pomoči potrebni. V mandatu želimo odplačati večji del dolga iz naslova gradnje šole in vodovoda, ki znaša približno 350.000,00 evrov in ki ga bo občina z obstoječo dinamiko odplačevala 25 let.«
Ob tem Darko Rojs še pravi: »Kandidiram kot kandidat, ki bom funkcijo župana opravljal nepoklicno, saj menim, da je v tako majhni občini, kot je naša, nedopustno, da imamo poleg profesionalnega direktorja občinske uprave še poklicnega župana. S tem bi prihranili tudi nekaj denarja, ki ga nujno potrebujemo za investicije in pomembnejše projekte v občini, kot je le zagotavljanje samega obstoja. V programu, ki si ga lahko v celoti ogledate na naši spletni strani www.darko-rojs.si, smo namenili posebno pozornost mladim družinam, razvoju vasi, zagotavljanju gradbenih površin ter seveda hitrejšemu in učinkovitejšemu celovitemu in sistemskemu razvoju občine Sv. Andraž.«
Kandidati na listi Sveti Andraž zmore več so ob Darku Rojsu še: Aleksandra Zorec, Anton Ilešič, Bojan Hojnik in Helena Čuček.
SM
Cirkulane • Janez Jurgec ponovno za župana
Še veliko moramo postoriti
»Čeprav je bilo v občini Cirkulane v prvem mandatu obstoja samostojne občine narejenega zelo veliko, saj je bilo za vse naložbe porabljenih preko 5,6 milijona evrov, je prav toliko in še več treba narediti v prihodnje. Pri tem gre za že začete in načrtovanje naložbe kot tudi za nove cilje in vizijo razvoja,« je uvodoma na predstavitvi svoje ponovne kandidature za župana povedal Janez Jurgec.
»V prvi vrsti je tako treba izpeljati izgradnjo večnamenske dvorane, ki smo jo avgusta že prijavili na razpis oz. poziv RRP, začetek gradnje pa je načrtovan v naslednjem letu. To je ena največjih naložb občine, ki nas čaka. S pričakovano izgradnjo poslovno-stanovanj-skega objekta v centru občine po načelu javno-zasebnega partnerstva bo občina dobila tudi svoje nove prostore, prav tako tudi Pošta. Med najpomembnejšimi bodočimi nalogami je gotovo čimprejšnje sprejetje občinskega prostorskega načrta, saj ta omogoča nadaljnje izvajanje naložb, predvsem pa daje možnost mladim, da si v
naši občini lahko zgradijo svoje domove. Veliko bo treba narediti še na cestni infrastrukturi, kar bo prav tako predmet občinskih investicij v naslednjem mandatu, pripravlja pa se tudi dokumentacija za kanalizacijski sistem v Dolanah. Prizadevali si bomo za razvoj samega občinskega središča, kjer se načrtuje med drugim ureditev parkirišča, izgradnja stanovanjskega bloka in na področju športne infrastrukture tudi ureditev stadiona s slačilnica-mi, kjer se bodo dela začela že v tem letu. Posebna pozornost bo namenjena še finančnim spodbudam za razvoj turizma, zlasti v smeri pospeševanja
ekološke pridelave hrane, razvoju mladinskega turizma in specializiranih kmetij, podpori garancijskih shem za krepitev malega podjetništva v občini, za kar je letos že namenjenih 8000 evrov na proračunski postavki, ter uravnoteženemu razvoju vseh vaških odborov v občini. Seveda se bomo tudi nadalje trudili za pridobivanje dodatnih finančnih virov za izvedbe naložb države in EU ter za vodenje pravične socialne politike in oskrbe starejših ter pomoči potrebnih občanov. Med našimi nalogami je tudi nadaljnja podpora živahnemu ustvarjanju naših številnih društev, ne samo v smislu finan-
ciranja njihovih dejavnosti, ampak tudi v smeri reševanja prostorske problematike zanje. Prizadevali si bomo tudi za zmanjšanje stopnje brezposelnosti preko izvajanja javnih del in skrbeli za nadaljnji razvoj predšolske in osnovnošolske vzgoje, kjer je ob že zgrajenem vrtcu naš cilj še temeljita prenova starega dela osnovnošolske zgradbe ob sofinanciranju šolskega ministrstva,« je povedal Janez Jurgec ter ob tem dodal, da gre za realno in uresničljivo sestavljen program razvoja občine, ki ga je mogoče uresničiti v naslednjih štirih letih: »Vedno raje obljubimo manj, pa potem naredimo več, kot se je izkazalo tudi v iztekajočem mandatu!«
Stranka SDS je na kandidacijski konferenci poleg županske kandidature Jurgca potrdila tudi listo devetih kandidatov in kandidatk za občinski svet. Med njimi sta dva dosedanja svetnika, Anton Podhostnik in Davorin Tušek, in sedem novih: Milan Arbeiter, Patricija Dobrun, Franc Milošič, Metka Jurgec, Aleksander Jerenec, Marinka Debeljak in Franc Kelc.
Foto: SM
Aktualni župan Janez Jurgec je napovedal ponovno kandidaturo za župana, na listi SDS za občinski svet pa je tudi devet kandidatov in kandidatk.
Od tod in tam
Križevci • Srečanje lovskih rogistov
Foto: NS
Rogisti lovske družine Križevci so v domačem kulturnem domu pripravili 5. srečanje lovskih rogistov z nastopom skupin iz Prlekije, Prekmurja in Avstrije. Program so popestrile pevke ljudskih pesmi iz Vučje vasi, tamburaška skupina iz Veržeja, vaški fantje iz Ključarovcev in otroška folklorna skupina križevske osnovne šole. Sicer pa so križevski rogisti tudi letos sodelovali na številnih domačih in tujih koncertnih prireditvah. Zelo odmeven je bil njihov nastop na Madžarskem (Pecs), kjer je potekalo prvo mednarodno tekmovanje lovskih rogistov za prehodni pokal Madžarske. Nastopilo je 48 skupin in 45 solistov iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Poljske, Slovaške, Švice in Slovenije. Skupina iz Križevcev je sodelovala v kategoriji ES, kot solist pa tudi njen strokovni vodja Mirko Heric. V skupnih in posamičnih nastopih so se Prleki odlično odrezali - z osvojenim zlatim znakom. Križevski ansambel sestavljajo (na posnetku, z leve): Marjan Vaupotič, Adolf Županec, Franc Kosi, Jožef Dunaj, Jože Nemec, Franc Torič, Mirko Heric in Milan Le-bar (predsednik).
NŠ
Ptuj • Na ogled razstava 3 in 1
Foto: PA
9. septembra so v Miheličevi galeriji odprli razstavo 3 in 1, v sklopu katere si je mogoče ogledati dela treh umetnikov: kiparja Marka Paka ter slikarjev Žige Reharja in Lucije Stramec. Omenjeni trije slovenski likovni umetniki mlajše generacijo tvorijo samosvojo ustvarjalno skupino 3 in 1, saj že nekaj časa skupno razstavljajo pod simbolnim geslom Štirje filozofski elementi. Vsakemu avtorju tako kot umetniški atribut pripada eden od praelementov, vsi skupaj pa tvorijo še četrtega - ogenj kot ustvarjalno silo. Umetnike povezuje konstruktiven odnos do narave, ki ga izpostavljajo vsak na svoj način.
Pak je sicer kipar in samostojni kurator, ki živi in ustvarja v Mariboru, Rehar je slikar in restavrator, Stramčeva, ki živi in ustvarja v Mariboru, pa je slikarka in fotografinja.
Polona Ambrožič
Ptuj • Kantavtorski večer v Muzikafeju
Foto: PA
11. septembra sta v sklopu koncerta Pripotova-nja v Domu kulture Muzikafe nastopila kantavtor-ja Jani Kovačič (na fotografiji) in Tadej Vesenjak.
Predstavila sta del lastnega repertoarja, pa tudi glasbeni kolaž slovenske pesniško-glasbene sedanjosti in preteklosti.
Polona Ambrožič
New York • Generalna skupščina ZN:
Brez glasovanja potrdili resolucijo o Kosovu
Generalna skupščina ZN je v četrtek po krajši razpravi, ki se je začela s precejšnjo zamudo, brez glasovanja potrdila resolucijo o Kosovu, ki priznava julijsko odločitev Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu in pozdravlja pripravljenost EU za pomoč pri dialogu med sprtima stranema.
Še preden se je razprava zares začela, je že prišlo do manjšega incidenta. Srbski zunanji minister Vuk Jeremic je namreč v dvorani GS ZN opazil kosovsko delegacijo s predsednikom države Fatmir-jem Sejdiujem na čelu in od predsedujočega GS ZN Alija Trekija zahteval, da jih pošlje iz dvorane, saj niso predstavniki priznane države članice ZN. Treki je Jeremicu odgovoril, da so predstavniki Kosova v dvorani kot gostje Velike Britanije, Francije, Nemčije, ZDA in Italije in bodo ostali.
Resolucija, s katero je Srbija sprva nameravala nasprotovati julijski odločitvi ICJ, da razglasitev kosovske neodvisnosti ni v neskladju z mednarodnim pravom, je bila nato sprejeta brez dodatnih težav. Beograd je predlog resolucije namreč dan pred obravnavo spremenil in uskladil z Evropsko unijo. V spremenjenem predlogu resolucije tako ni bilo več obsodbe enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova, niti navedbe, da bo GS ZN na dnevni red 66. zasedanja vključil razpravo o nadaljnjih aktivnostih v zvezi s Kosovom po odločitvi ICJ.
Resolucija priznava mnenje ICJ in pozdravlja pripravljenost EU, da olajša dialog med Beogradom in Prištino, ki bo dejavnik miru, varnosti in stabilnosti v regiji. Cilj dialoga pa bo »razvoj sodelovanja, napredek na poti v EU in izboljšanje življenja ljudi«. Jeremic je sicer v svojem nastopu posebej poudaril, da je resolucija »statusno nevtralen dokument« in nikakor ne pomeni priznanja neodvisnosti Kosova s strani Srbije. Izrazil je tudi upanje, da bo resolucija pomagala, da se skozi dialog doseže celovit dogovor o miru med Srbi in Albanci. (sta)
Gospodarstvo po svetu
London - Deutsche Bank razmišlja o devet milijard evrov vredni do-kapitalizaciji, s čimer želi zagotoviti primerno kapitalsko ustreznost v skladu z novim mednarodnim bančnim standardom Basel III. Uradno bo banka ponudbo objavila v ponedeljek ali v torek, poroča britanski časnik Financial Times (FT). Dokapitalizacija največje nemške banke bi lahko sprožila val drugih dokapitalizacij v Nemčiji. FT piše, da bo zaradi novih pravil o kapitalski ustreznosti Basel III samo 10 največjih nemških bank moralo zbrati svežih 105 milijard evrov sredstev. V švicarskem Baslu bodo v nedeljo zasedali mednarodni nadzorniki, ki bodo odločali o potrditvi standarda Basel III. Ta bo prinesel spremembe v višini temeljnega kapitala in njegovi kakovosti, pa tudi spremembo likvidnostnih zahtev in pravil o finančnem vzvodu. Čeprav bodo v skladu z dogovorom banke imele več let časa, da se prilagodijo na nove zahteve - popolna implementacija standarda naj bi se zgodila v letu 2018 - analitiki pričakujejo, da se bodo velike banke odločile za hitro reakcijo, s katero bodo želele pomiriti trge.
Tokio - Japonska je v drugem letošnjem četrtletju zabeležila precej višjo gospodarsko rast, kot so kazale prve ocene. Japonski bruto domači proizvod (BDP) se je med aprilom in junijem okrepil za 1,5 odstotka, in ne za 0,4 odstotka, kot so oblasti objavile prejšnji mesec. Vlada je danes razkrila tudi nov paket spodbud za gospodarstvo. Japonski BDP je na letni ravni rasel po 1,5-odstotni stopnji. V primerjavi s predhodnim četrtletjem to pomeni 0,4-odstotno rast, medtem ko so prve ocene kazale na rast v višini 0,1 odstotka. Največ so k razliki prispevale višje investicije s strani podjetij. Te so v drugem četrtletju porasle za 1,5 odstotka, in ne za 0,5 odstotka, kot so na Japonskem ocenjevali sprva, poročajo tuje tiskovne agencije. Podatki, ki jih je Japonska objavila prejšnji mesec, so botrovale precejšnji zaskrbljenosti med vlagatelji glede stanja v japonskem gospodarstvu. Sedanji rezultati državo glede stopenj rasti umeščajo ob bok ZDA, a še vedno predstavljajo precejšen padec v primerjavi s petodstotno letno rastjo, zabeleženo v prvem četrtletju.
Washington - Število novih vlog za prejemanje podpore zaradi brezposelnosti je pretekli teden v ZDA po podatkih ministrstva za delo v primerjavi s tednom pred tem padlo za 27.000 na 451.000. Podatek je razveselil vlagatelje na borzi in presenetil analitike, ki so pričakovali padec števila vlog le za okrog 2000. Kljub temu naj bi za znak zdravega gospodarstva število novih vlog na teden moralo pasti pod 400.000. Od sredine avgusta, ko je število novih vlog preseglo pol milijona, pa te sicer postopno padajo. Štiritedensko povprečje novih vlog kaže, da so te padle za 9250 na 477.750. Podporo uradno prejema skupno 4,5 milijona ljudi. Ta statistika pa ne vključuje več kot pet milijonov ljudi, ki podporo prejemajo po posebnem podaljšanem programu kongresa zaradi krize.
Washington - Ameriški primanjkljaj v zunanji trgovini je julija nazadoval za 14 odstotkov v primerjavi z junijem in znašal skupaj le 42,8 milijarde dolarjev, kar je najmanj v zadnjih dveh letih. Ministrstvo za trgovino je sporočilo, da je izvoz julija porasel za 1,8 odstotka, uvoz pa nazadoval za 2,1 odstotka. Skupna vrednost ameriškega izvoza je julija znašala 153,3 milijarde dolarjev. Povečal se je izvoz letal, industrijskih strojev, računalnikov in telekomunikacijske opreme. Uvoz je nazadoval na 196,1 milijarde dolarjev, pri čemer so Američani iz tujine kupili manj avtomobilov, oblek, televizij, igrač in drugih izdelkov. Uvoz nafte se je povečal za 0,1 odstotka na 26,8 milijarde dolarjev. Primanjkljaj s Kitajsko je prav tako nazadoval, in sicer za odstotek na 25,9 milijarde dolarjev. Porasel pa je primanjkljaj z EU, in sicer za 27,8 odstotka na 9,9 milijarde dolarjev. Primanjkljaj s Kanado se je znižal za 44,4 odstotka na 1,4 milijarde dolarjev, primanjkljaj z Mehiko pa za 14 odstotkov na 5,3 milijarde dolarjev.
London - Britanska centralna banka Bank of England se je danes odločila, da ključno obrestno mero še 18. mesec zapored ohrani na rekordno nizki ravni 0,50 odstotka. Odločila je tudi, da zaenkrat ne bo širila 200 milijard funtov vrednega programa za povečevanje količine denarja v obtoku, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Ekonomisti večinoma pričakujejo, da bodo zaradi grožnje vnovične recesije obrestne mere ostale na rekordno nizkih ravneh vsaj še v začetku prihodnjega leta. Prav tako menijo, da bo program za nakup premoženja kmalu dobil nov zagon. Za njegovo širitev se sicer Bank of England zaenkrat najverjetneje ni odločila zaradi precej visoke inflacije. To odločitev je britanska centralna banka sprejela v času, ko Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) centralne banke držav skupine G7 poziva k krepitvi podpornih ukrepov za gospodarstvo. OECD svari tudi, da bo hude varčevalne ukrepe morda treba odložiti, saj se okrevanje svetovnega gospodarstva zaustavlja hitreje od pričakovanj.
(sta)
Bruselj •
Poglabljanje politične krize
Vse več govora o koncu Belgije
Približno sto dni po predčasnih junijskih volitvah je Belgija v še večji politični krizi, kot je bila pred njimi. Flamci sicer že vseskozi govorijo o razpadu države, a v minulem tednu so na to, da se je treba pripraviti na konec Belgije, opozorili tudi Valonci.
Zmagovalec predčasnih volitev 13. junija, vodja flamske nacionalistične stranke N-VA, Novega flamskega zavezništva, Bart De Wever je pred počitnicami previdno izrazil upanje, da bo nova vlada oblikovana oktobra.
Vendar se je približno sto dni po predčasnih volitvah politična kriza v Belgiji, ki brez pol-nokrvne vlade že tretji mesec predseduje Evropski uniji, še poglobila.
Valonski socialist Elio Di Rupo, kateremu je kralj zaupal pogajanja o novi koaliciji s flam-skimi nacionalisti, je namreč po dveh mesecih neuspešnih pogovorov odstopil s tega položaja. Ministrica za socialne zadeve Laurette Onkelinx, sicer članica Di Rupove stranke in ena vplivnejših oseb na belgijski politični sceni, je po tem dogodku menila, da se je treba »pripraviti na konec Belgije«, saj je nemogoče še naprej ignorirati, da je to želja večine Flamcev. »Seveda pa najprej upajmo, da se to ne bo zgodilo, saj bi v primeru odcepitve največjo ceno plačali najranljivejši prebivalci,« je dejala Onkelinxova v pogovoru
za nedeljsko izdajo belgijskega časnika La Derniere Heure.
Tudi ministrski predsednik Valonije Rudy Demotte je nedavno svojo skupnost pozval, naj bo odslej pripravljena na »vse možnosti« in naj se vzame v roke in poskrbi sama zase, ne da bi čakala na Flandrijo.
S tem po mnenju političnih komentatorjev na valonski strani pada tabu razpada Belgije, sploh glede na to, da te izjave prihajajo iz frankofone socialistične stranke, velike zmagovalke junijskih volitev na valonski strani.
Kralj Albert II. je sicer imenoval nova »mediatorja«, ki naj bi ponovno zagnala pogajanja s ciljem oblikovanja vlade. To sta predsednik parlamenta, francosko govoreči Andre Flahaut in predsednik senata, flamski nacionalist Danny Pieters. Njuna glavna naloga bo ponovno vzpostaviti zaupanje med flam-sko in francosko govorečo skupnostjo. Če valonski in flamski politiki ne bodo našli poti iz slepe ulice, so mogoče še ene volitve. To pa bi po mnenju komentatorjev pomenilo tveganje, da bi flamski volivci še bolj množično glasovali za še bolj skrajne možnosti.
Po drugi strani pa je belgijski francosko pišoči časnik Le Soir v torek objavil javnomnenjsko raziskavo, po kateri 59 odstotkov Belgijcev - 72 odstotkov v Valoniji in 43 odstotkov v Flan-driji - meni, da bo Di Rupo verjetno naslednji premier Belgije. (sta)
Berlin • Vroče pred nemškim parlamentom
Protesti proti podaljšanju delovanja jedrskih elektrarn
Protestniki, ki nasprotujejo pred dnevi napovedanemu podaljšanju delovanja jedrskih elektrarn v Nemčiji, so se zbrali pred nem-
Foto: spiegel.de
škim parlamentom v Berlinu. Pred zgradbo so zložili 150 lažnih sodov z jedrskimi odpadki, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Protesti sledijo sporočilu nemške vlade, ki namerava delovanje 17 jedrskih reaktorjev podaljšati v povprečju za 12 let.
»Nadaljnje delovanje jedrskih reaktorjev bo v naslednjih desetletjih ustvarilo na tisoče ton radioaktivnih odpadkov,« je povedal predstavnik protijedrskih organizacij Jochen Stay. Dodal je še, da na svetu ne obstaja niti eno varno odlagališče jedrskih odpadkov.
Zaradi predloga vlade, ki ga še čaka odobritev parlamenta, naj bi po pričakovanjih nastalo dodatnih 4400 ton jedrskih odpadkov, kar bo skupno količino odpadkov povečalo na 21.600 ton.
Opozicija in vsaj dve izmed 16 nemških zveznih dežel naj bi sprožili tožbe proti vladnim predlogom. Nekaj več kot polovica prebivalcev Nemčije namreč nasprotuje jedrski energiji, za katero je kanclerka Angela Merkel dejala, da je »pomembna premostitvena tehnologija, dokler obnovljivi viri energije niso bolje razviti.«
Vprašanje delovanja jedrskih elektrarn se je znova znašlo v središču pozornosti nemške javnosti, potem ko se je Merklova zavzela za podaljšanje njihovega delovanja, čeprav je nekdanji kancler Gerhard Schröder sprejel odločitev o njihovem zaprtju do leta 2022. (sta)
Teheran •
Resolucija
Evropskega
parlamenta
Pomilostite žensko, obsojeno na kamenjanje!
^_^_=_.' ■.
Foto: alvoices.com
Evropski poslanci so z veliko večino sprejeli resolucijo, v kateri od Irana zahtevajo, naj prizanese Iranki Sakineh Mo-hamadi-Aštiani, ki jo je iransko sodišče zaradi prešuštva obsodilo na smrt s kamenjanjem. Evropski parlament oblasti v Teheranu tudi poziva, naj znova preučijo njen primer.
Evropski parlament od Irana zahteva, naj zadrži usmrtitev 18-letnega Iranca Ebrahima Ha-midija, ki je bil obsojen na smrt zaradi sodomije, ter ponovno preučitev primera iranske in nizozemske državljanke Zahre
Bahrami.
Poleg tega evropski poslanci v resoluciji, ki predstavlja kompromis med različnimi političnimi skupinami v Evropskem parlamentu, Teheran pozivajo tudi k takojšnji izpustitvi vseh, ki so zaprti zaradi udeležbe na mirnih protestih. Pri tem se sklicujejo na svobodo misli in vere, ki sodita, kot piše v resoluciji, med »temeljne pravice, ki jih je treba zagotavljati v vseh okoliščinah«.
Evropski parlament v danes sprejeti resoluciji poziva Iran, naj opusti kruto in nečloveško kamenjanje. Ta način usmrtitve sicer izvajajo le v redkih državah po svetu, med njimi v Somaliji, Afganistanu, Savdski Arabiji, Sudanu in Nigeriji. Teheran bi moral po mnenju Evropskega parlamenta tudi dekriminalizi-rati prešuštvo.
Več deset parlamentarcev je v znamenje podpore obsojeni Iranki na današnje glasovanje prišlo oblečenih v bele majice s podobo obsojene Iranke in napisom Save Sakineh (Rešite Sakineh). Evropski parlament poudarja, da smrt s kamenjanjem ni nikoli upravičena ali sprejemljiva, ne glede na okoliščine.
Danes 43-letna Sakineh Mo-hamadi-Aštiani je bila na smrt s kamenjanjem obsojena leta 2006, odločitev sodišča pa je postala tarča obsodb mednarodne skupnosti, ki si prizadeva rešiti Iranko.
Pozivu se je pridružil tudi Svet Evrope. Predsednika iranskega parlamenta Alija Laridža-nija je pozval, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da bi preklicali obsodbo 43-letne Iranke. »Ta nehumana razsodba in slabo ravnanje, ki ga je deležna Saki-neh Mohamadi-Aštiani, meče tragično luč na vašo državo,« je v pozivu zapisal predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Mevlut Cavusoglu, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast pa je na državni televiziji danes ponovil, da je bila namera o izvedbi kamenjanja »ustavljena«, medtem ko pristojni pravosodni organi preučujejo kazen za obsodbo Aštia-nijeve v povezavi z njeno vlogo pri umoru moža leta 2005. Odvetnik Aštianijeve, Houtan Džavid Kian, je za agencijo AP ob tem pojasnil, da ni prišlo do nobenih sprememb v njenem primeru in da je bila obsodba na smrt s kamenjanjem začasno ustavljena, uradno pa je niso preklicali. (sta)
Nigerija • Napad na zapor
Iz zapora pobegnilo 800 islamskih skrajnežev
Foto: abc.net.au
Iz zveznega zapora na severu Nigerije, v katerem svoje kazni prestajajo islamski skrajneži, je v torek zvečer pobegnilo okoli 800 zapornikov. Pobegniti so jim pomagali oboroženi moški,
domnevno člani neke skrajne islamske sekte, ki so ob sončnem zahodu napadli zapor, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Napadalci so vdrli v zapor v zvezni državi Bauchi ter se odpravili od celice do celice, jih na silo odpirali in izpuščali zapornike. Del zapora so nato zažgali, nastalo paniko pa izkoristili za beg. Ubiti so bili štirje ljudje, šest jih je v kritičnem stanju.
Za napadom po mnenju policije stoji skrajna sekta Boko Ha-ram. Iz zapora so namreč uspeli pobegniti njeni privrženci, ki se po besedah vodje policije v Bauchiju Danlamija Yar'Adue sedaj verjetno skrivajo v okoliških gorah. 36 ubežnikov se je sicer danes prostovoljno že vr-
nilo nazaj v zapor, saj prestajajo le nizke zaporne kazni.
Člani sekte Boko Haram so julija lani povzročili množične nemire ter napadli več policijskih postaj in zasebnih domov. Sledil je nasilen odziv policije, pri čemer je življenje izgubilo več kot 700 ljudi. Večina odgovornih za lansko nasilje je v zaporu v Bau-chiju čakala na sojenje.
Sekta Boko Haram se bori za uveljavitev strogega šeriatskega prava na območju. Nigerija s 150 milijoni prebivalcev je sicer razdeljena na večinsko krščanski jug in muslimanski sever države. V več kot desetih zveznih državah na severu se šeriatsko pravo že izvaja, čeprav zaenkrat ostajajo pod nadzorom sekular-nih državnih vlad. (sta)
Foto: parlament.be
Ptuj • Miroslav Luci, kandidat SDS za župana MO
Da bo ponovno zanimivo živeti
Tik pred zdajci je svojega kandidata za župana MO Ptuj predstavila tudi ptujska SDS. Neuradne govorice o vnovični kandidaturi Miroslava Lucija za župana MO Ptuj, ki je bil že župan MO Ptuj med letoma 1994 in 2002, so se s petkovo tiskovno konferenco potrdile.
Za potrebe letošnjih lokalnih volitev si je MO SDS oziroma njegov volilni štab kot center uredil prostore v nekdanji trgovini Naf Naf v Murkovi ulici 1. Lucijevo kandidaturo je na tiskovni konferenci, ki je bila 10. septembra, podprl tudi evropski poslanec iz vrst SDS Milan Zver, ki pravi, da je Luci močno vplival na njegovo politično pot. Prepričan je, da je mogoče Ptuj voditi uspešno in učinkovito.
Za vnovično kandidaturo za župana MO Ptuj se je Miroslav Luci, ki je lani oktobra zaključil veleposlaniški mandat v Srbiji, odločil po temeljitem premisleku. Projekti, ki so se začeli v času njegovega mandata pred osmimi leti, so se popolnoma ustavili, posledice je čutiti na številnih področjih. MO Ptuj ni več zanimiva za mlade družine, za obrtnike in podjetnike, vsako leto se v druge občine izseli 70 občanov, kjer so ugodnejši pogoji za bivanje, za reševanje stanovanjskih vprašanj, zlasti pa ugodnejši pogoji za razvoj obrti in podjetništva oziroma gospodarstva. Vse to so področja, na katerih v preteklih osmih letih v Ptuju ni šlo v pravo smer. V tem času se je veliko naredilo na športni infrastrukturi, v šolstvu, zgradili so se številni novi trgovski centri, na žalost pa to ne prinaša takšne dodane vrednosti, kot bi jo prinašalo gospodarstvo. »V novem mandatu bomo zato
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference (od leve) Rajko Fajt, predsednik MO SDS Ptuj, Miroslav Luci, Milan Zver in Matjaž Murko, predsednik strankine podmladka
poskušali nadaljevati tam, kjer smo leta 2002 nehali, odpirati nova delovna mesta, bolj prisluhniti gospodarstvenikom in podjetnikom, kajti možnosti obstajajo, kljub trditvam, da to ni mogoče oziroma ni odvisno od mestnega sveta in župana,« poudarja Luci. Obstaja možnost nakupa zemljišč s subvencijami, podjetnike in obrtnike je mogoče pritegniti tudi z nižjim komunalnim prispevkom, ki je na Ptuju izredno visok, zato se ga investitorji izogibajo v velikem loku. Veliko pa jih v tem trenutku, ker so nezadovoljni s pogoji za delo, razmišlja o odhodu v dru-
ga okolja. V starem mestnem jedru se od leta 2002, Luci je osupel, ni spremenilo popolnoma nič, nobenega novega parkirnega mesta, morda kakšen redar več, ki pridno pišejo kazni. Tudi programi za oživljanje mestnega jedra, ki so se pojavili sedaj pred volitvami, so tudi v resnici ad hoc programi, ker niso podprti s finančnimi sredstvi. V novem mandatu bo potrebno položiti račune za izredno veliko zadolženost občine. Proračun bo v prihodnjih letih imel težave, povečale jih bodo nekatere investicije, kot na primer rogozniške, ki se bodo pričele še letos in bodo
zapadle v plačilo v prihodnjih letih. V zraku so tudi projekti EPK 2012, ker projekti niso operativni in podobno.
Na tiskovni konferenci so predstavili tudi kandidate SDS za mestni svet, nosilec 29-član-ske liste je Miroslav Luci. Pričakujejo, da bodo v novem mandatu imeli več svetnikov kot v sedanjem, ko jih imajo sedem. Kot pravi Rajko Fajt, predsednik MO SDS Ptuj, so sestavili listo kvalitetnih kandidatov, s katerimi lahko v novem mandatu peljejo Ptuj po zelo dobri poti.
MG
Ptuj • Humana Slovenija, nova slovenska stranka
Za srecnejso in uspesnejso Slovenijo
Desetega septembra je bila registrirana nova slovenska stranka, Humana Slovenija. Njen ustanovitelj in predsednik je ekonomist Miran Šic iz Ptuja, javnosti doslej bolj znan kot človek dobrih dejanj.
Ustanovitev stranke je v bistvu nadgradnja humanitarnega dela Mirana Šica. Ljudem v stiski je začel pomagati januarja 2005, ko je bilo tudi ustanovljeno društvo za pomoč ljudem v stiski. Ko pa je uvidel, kam nas pelje zdajšnja oblast, ki »nas želi žive pokopati«, se je odločil za ustanovitev stranke, ker je mogoče okoliščine spreminjati le preko politike. Spremembe so nujne, najprej
pa mora vsak začeti pri sebi.
Program nove stranke, ki bo nastopila že na jesenskih lokalnih volitvah, njen predsednik bo kandidiral tudi za župana MO Ptuj, kandidaturo bo vložil te dni, temelji predvsem na materialni varnosti za vsakega Slovenca, Slovenko, otroka, odraslega, študenta, upokojenca, delavca, intelektualca. V ta namen si bodo prizadevali za univerzalni temeljni dohodek
Foto: Črtomir Goznik
Miran Šic, predsednik stranke Humana Slovenija
v znesku 500 evrov za vsakega državljana Slovenije, da bodo ljudje lažje živeli, da jih ne bo strah, kako preživeti mesec, da ne bodo več toliko mislili na samomore, Slovenija je prva po samomorilnosti med državami Evrope. Stranka Humana Slovenija si bo na vseh področjih življenja in dela prizadevala za izboljšanje stanja. Slovenija naj bi postala država, ki bo vzor Evropi in svetu, mala Švica, pravi Šic, ki s političnim delovanjem, za katerega se odloča prvič v življenju, želi izboljšati tudi pogoje za delo podjetnikov. Zato je njen cilj uvedba 10-odstotne splošne davčne stopnje. Tudi plačilno disciplino je treba izboljšati, uvesti 30-dnevni plačilni tok. Pripravili so tudi program za gradnjo stanovanj, hiš za mlade družine, posameznike. Upokojencem je treba zagotoviti solidno pokojnino, ki v nobenem primeru ne more biti nižja od 500 evrov, plača delavca, ki dela, pa ne sme biti
nižja od 700 evrov. Zdravstveni sistem je treba organizirati na novo, ukiniti je treba dodatno zdravstveno zavarovanje, še prej pa očistiti zdravstveno blagajno. Večji poudarek je treba dati preventivi. Stranka Humana Slovenija si bo prizadevala, da bi v Sloveniji imeli zaposlitev vsi oziroma vsak, ki želi delati. V njenem programu je posebna pozornost posvečena ekološko pridelani hrani in samooskrbi Slovenije. Razvoj turizma pa vidijo v izgradnji malih družinskih hotelov na celotnem območju Slovenije. Zavedajo se, da programa, ki so si ga zastavili, ne bo lahko uresničiti, da bo potrebno veliko dela in energije, vendar jim volje in podpore ne manjka, poudarja Miran Šic.
V tem trenutku si člani nove stranke želijo predvsem, da jih ljudje čim prej spoznajo. Skladno s tem pa bodo pristopili tudi k ustanavljanju občinskih odborov.
MG
Pa brez zamere
Terry in Terry
En svet, dva svetova
Terence Graham Parry Jones, svetu bolj znan zgolj kot Terry Jones, se je rodil leta 1942 v Walesu (Velika Britanija). Po končani osnovni in srednji šoli je diplomiral iz angleškega jezika na eminentni univerzi Oxford, Že na univerzi se je ukvarjal s komedijo ter nastopal v The Oxford Revue, gledališki skupini oxfordskih študentov. Kasneje je Terry Jones postal eden izmed ključnih članov legendarne skupine britanskih komikov Monty Python, ki so se v srca ljudi širom po svetu zapisali z originalnim (seveda britanskim) stilom humorja, ki se odraža v seriji Leteči cirkus Montyja Pythona ter v več odličnih celovečernih filmih (Brianovo življenje, Monty Python in Sveti gral, Smisel življenja in tako dalje).
Za Terryja je, tako kot za skupino Monty Python na splošno, značilna izjemna intelektualna širina, ki skupaj s prej omenjenim humorjem tvori kompleksno celoto, kije površnemu gledalcu, ki od komedije pričakuje zgolj lahkotno hahljanje ob največkrat povsem bedastih ameriških popularnih »humori-stičnih« nadaljevankah, zelo težko umljiva, saj ves čas zahteva gledalčevo intelektualno angažiranost, da bi lahko v vsej sporočilnosti razumel zmes humorja in intelektualne kritičnosti vsakdanje neumnosti. Terry Jones je umetnik - scenarist, režiser, igralec. A Terry Jones je tudi izjemen intelektualec -nagrajeni avtor knjig za otroke, pesnik, zgodovinar, dramatik, politični komentator. V Jonesovo čast so med drugim poimenovali tudi asteroid. Ta nosi ime »9622 Terryjones«. Jonesov komentar na vprašanje, kako komentira to čast? Vrhunski: »Nisem vedel, da je to čast, če nekdo po tebi imenuje povsem neploden kos skale.«
Devet let kasneje kot naš Terry Jones seje na drugi strani sveta (natančneje, v zvezni državi Missouri v ZDA) rodil še en Terry Jones. Za razliko od našega intelektualca in izjemnega človeka Terryja je ta Terry možak malce druge sorte. Saj ne, da ne bi bil kreativen, če na kreativnost gledamo brez pozitivnega ali negativnega predznaka - tudi ta Terry ima namreč nekaj nenavadnih idej, le da za razliko od našega Terryja precej bolj slaboumnih in nič kaj inteligentnih. Bivši hotelski menedžer, egocentrik s tiranskimi nagnjenji in ustanovitelj ter voditelj neke obskurne nemške krščanske sekte, sedaj pa pastor floridske krščanske cerkve z okoli 50 člani, se je ob obletnici napadov na dvojčka svetovnega trgovinskega centra namenil javno sežgati muslimansko sveto knjigo Koran. Načrtovani dan sežiga je razglasil kar za "mednarodni dan sežiga Korana", očitno z namero, da bi njegovemu dejanju (razen njegovih 50 ovčic) sledil še kdo.
Samooklicani pastor, ki se rad fotografira ob napisih v stilu »Islam je Satan«, je prepričan, da ima kot ameriški kristjan za tako dejanje vso pravico - še več, da je to tako rekoč njegova sveta dolžnost, saj mora islamu kot nečemu, kar ni krščansko, na vsak način preprečiti širitev, oziroma, kot to imenuje sam, »mu poslati jasno sporočilo«. Sicer je Terry v luči najnovejših zgražanj in obsodb, ki nanj letijo z vsega sveta (da, seveda se mu je uspelo prebiti na naslovnice), svoje načrte prestavil, dokler se v New Yorku ne sestane s predstavniki islamske religije - a kot ne pozabi povedati, zgolj prestavil, ne pa odpovedal.
Porečete, da je ta tip umsko bolan. Seveda je. Grozljivo bolan. A veste, kaj je še bolj grozljivo in zastrašujoče? To, da je na svetu veliko več teh drugih Terryjev kot pa tistih prvih. In da skoraj zagotovo več ljudi po svetu občuduje in prikimava pastorju Terryju Jonesu kot pa intelektualcu, razumniku in umetniku Terryju Jonesu.
Gregor Alič
P.s.: Zgolj dodatek v izogib morebitnim napačnim tolmačenjem - prvi Terry Jones (Terence Graham Parry Jones) s katerokoli religijo nikoli ni imel in ni hotel (razen kot z materijo za svoja dela) imeti nič.
	
Rezervirajte si srede za	Qtandfa + sreda =
G.QLANDIA Dežela nakupov www.qlandia.si	
	Poiščite ugodne izdelke z oznako ¡Q cena.
Ormož • Umrl častni občan občine Ormož
Žalna seja ob smrti prof. dr. Stanka Janežiča
V sredo, 8. septembra, je v domu duhovnikov v Mariboru v 91. letu umrl prelat prof. dr. Stanko Janežič. Pokopali so ga 10. septembra na pokopališču pri Miklavžu pri Ormožu.
Foto: Viki Ivanuša
Ob smrti profesorja dr. Stanka Janežiča je v ormoškem gradu potekala žalna seja v spomin častnemu občanu občine Ormož.
Prof. dr. Stanko Janežič je bil imenovan za častnega občana občine Ormož leta 2006 ob svoji 85-letnici življenja in 60-letnici duhovniške službe. Leta 2001 mu je ob krajevnem prazniku naziv častni krajan podelila tudi njegova domača krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu.
Rojen je bil 4. avgusta 1920 v Pavlovskem Vrhu. Osnovno šolo je obiskoval v Ormožu, gimnazijo pa v Ormožu in Mariboru. Teologijo je pričel študirati v Mariboru, nadaljeval je v Ljubljani, potem pa ga je pot zaradi II. svetovne vojne zanesla v Trst, Pariz in Rim, kjer je doktoriral iz vzhodnih teoloških znanosti. Duhovniško službo je pričel opravljati leta 1945 s posvečenjem v Ter-visu v Italiji. Dalj časa je deloval kot duhovnik na tržaškem in dolgo časa se zaradi razmer ni mogel srečati z domačimi. V Italiji je ostal vse do leta 1969.
Od 1970 je predaval na
ljubljanski teološki fakulteti ekumensko teologijo in ekle-ziologijo. Leta 1980 je postal prodekan TEOF Maribor, leta 1984 izredni profesor, kar je ostal do leta 1996, ko se je upokojil. Bil je tudi rektor mariborskega bogoslovja. Bil je ustanovitelj in dolgoletni urednik Slomškove založbe v Mariboru. Ob duhovniški in profesorski službi pa je že od
gimnazijskih let pisal pesmi in prozo. Izdal je štirinajst pesniških zbirk in trinajst proznih knjig. Prvo prozno delo v domovini Na razpotju je izšlo pri Ognjišču, v zamejstvu pa so pred tem izšle že Mlin ob potoku, Tržaški obrazi, Zemljaki in Zemlja in ljudje. Med njegovimi deli so najbolj znane Med domom in svetom, Samoizpovedi, Zublji vojne,
Romar s kitaro, Tihe stopinje, Ravnovesje, Gorice, Sončni šotori, Puntarji, Slovenske žalostinke in hvalnice, Božja obzorja, Morje. Po srcu je bil pesnik in pisal je vse do svoje smrti. Opisoval je predvsem svoj domači rojstni kraj, rad je opisoval Jeruzalem in gorice. V svojih delih je spodbujal rojake, naj bodo ponosni na svoj jezik, zemljo in svoj slovenski narod. Njegove pridige so bile polne optimizma in vere. „Dr-žite skupaj in bodite ponosni na svoje korenine," so bile njegove največkrat izrečene besede rojakom, je na žalni seji povedal župan Alojz Sok, ki je povzel njegovo življenje in delo.
Dr. Janežič je bil večkrat ekumenski romar po Rusiji, deželi, ki ga je s svojo kulturo še posebej prevzela. V letu 1970 je začel s sodelavci izdajati ekumenski zbornik, napisal je veliko člankov na to temo in organiziral simpozije. Zelo si je prizadeval za uveljavitev ekumenskega gibanja.
Njegova bibliografija obsega okrog 400 različnih objavljenih del. Za svoje vsestransko duhovniško in ekumen-sko delovanje je bil leta 1999 odlikovan z imenovanjem za papeškega hišnega prelata.
Žalne seje v ormoškem gradu so se udeležili pokojnikovi sorodniki ter številni predstavniki javnega političnega življenja v Ormožu.
Viki Ivanuša
Juršinci • KUD dr. Antona Slodnjaka Grajena • Ljudski pevci stari 10 let
Veselje do petja S prvim cedejem
Ljudske pevke Kulturno-umetniškega društva dr. Antona Slodnjaka Juršinci praznujejo letos 10-letnico delovanja, ki jo bodo obeležile s sobotnim večerom ljudskih viž v juršinski večnamenski dvorani.
»Vse članice v skupini smo že starejše in rade pojemo. Ko smo pred leti slišale, da se povsod okrog ustanavljajo skupine ljudskih pevcev, smo si rekle, zakaj ne bi poskusile tega tudi pri nas. Tako smo začele prepevati predvsem, ker nas veseli petje starih ljudskih pesmi,« je povedala Frančiška Brumen, vodja juršinskih ljudskih pevk.
Poleg nje v skupini delujejo Francka Masten, Anika Novak, Kristina Slodnjak, Terezija Bec, Genica Furman in Neža Holc. Najstarejša članica je stara čez 70, najmlajša pa 55.
»Najraje prepevamo stare pesmi, ki smo jih slišale, ko smo bile mlade. Takrat se je veliko prepevalo in te pesmi so nam ostale v spominu. Veselje do petja nam je tako verjetno priroje-
V kulturni dvorani doma krajanov Grajena je 10. septembra slavila ljudska pesem. Ljudski pevci DU KD Grajena so praznovali 10-letnico nastopanja.
Foto: Damijan Simenko
Juršinske pevke ljubezen do petja združuje že desetletje.
no,« je pojasnila Brumnova.
Največ nastopajo na domačih proslavah, udeležujejo se tudi srečanj ljudskih pevcev, velikokrat jih povabijo na najrazličnejše dogodke ...
Kar se prihodnosti tiče, pa so po njenih besedah načrti odvisni predvsem od njihovega zdravja: »Če se bo dalo, bomo še naprej delale, mogoče še kdaj kaj posnele .«
Juršinske ljudske pevke se sicer dobivajo enkrat na teden na vajah, na katerih se učijo novih pesmi ali pa ponavljajo stare, v zadnjem času so se seveda pripravljale predvsem na sobotni koncert, ki se bo pričel ob 18. uri, poleg njih pa bodo nastopili tudi številni pevski gostje.
Polona Ambrožič
Prvič so zapeli v pisarni DU Grajena 10. septembra pred desetimi leti. Kot je na slovesnosti povedal predsednik pevcev Albin Kramberger, je bila vedno njegova želja, da bi v DU Grajena delovala skupina ljudskih pevcev. Želja se mu je uresničila, skupaj se je našlo deset pevcev, ki sta jih prijateljstvo in ljubezen do slovenske pesmi družila že od mladih nog. Kmalu so skupino zapustili trije pevci, ostalo jih je sedem, ki še vztrajajo danes. Pred osmimi leti se jim je pridružil frajtonar. Njihova povprečna starost je 69 let. V skupini nastopajo Zin-ka Murko, Marija Kumer, Štefka Kramberger, Anica Kram-
berger, Milan Kumer, Alojz Murko, Albin Kramberger in harmonikar Franc Arnuš. Ob desetem rojstnem dnevu so si pripeli bronaste Gallusove značke, jubilej pa so okronali tudi z izdajo prvega cedeja z 18 pesmimi pod naslovom Dolina grajenska, ki je izšel v nakladi 100 izvodov.
V desetih letih so nastopili že več kot 300-krat. Na pevski reviji pa so prvič zapeli že štiri mesece po ustanovitvi. V tem času so navezali pristne stike s številnimi pevskimi skupinami od Jurovskega Dola do Vidma, skupaj z nekaterimi pa so zapeli ob jubileju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ljudski pevci DU KD Grajena
Na knjižni polici
Nicola Lecca Hotel Borg
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010 (Zbirka Roman)
Nicola Lecca je mlad italijanski pisatelj, ki je bil za svoje romane in kratke zgodbe večkrat nagrajen, bil je tudi v ožjem izboru za najuglednejšo italijansko literarno nagrado Strega. Roman Hotel Borg je prevedla Irena Trenc -Frelih, hkrati je to prvi prevod katerega Lecco-vega dela v slovenščino. Kritika prepoznava v romanu posnemanje Pergolesijeve skrivnostne partiture v zgoščenem in jasnem slogu. Zgodba se vrti okrog magične moči glasbe. Na koncu romana Lecca dodaja, da so vse osebe in dogodki v romanu sad avtorjeve domišljije in nimajo nobene primerjave v stvarnosti. Tudi imena in kraji, kot hotel Borg, so izmišljeni. Ko so v šoli pisali esej Moje misli, vidne skozi okno letala, Nicoli pri štirinajstih letih na Sardiniji učitelji niso verjeli, da še ni zapustil Sardinije. Zato se je odločil, da bo obiskal v naslednjih letih sto mest in je obljubo tudi uresničil. Med najbolj priljubljena mesta je izbral Stockholm, St. Petersburg, Reykjavik, Trst in Pariz. Poleti leta 2000 je zastopal Italijo na literarnem vlaku, ki je gostil 100 pisateljev iz 43 držav. Posebej mu je v spominu ostalo srečanje s Josejem Sarama-gom. Septembra 2000 se je preselil v London, kjer je živel do pred kratkim. Zaposlil se je kot pomivalec v kavarni, bil je natakar, blagajnik, nazadnje izvršni direktor Royal Festival Hall. Že več let potuje po Evropi, zaljubil se je v Islandijo, kjer so ga očarali ljudje, divja narava, tišina in dnevi brez svetlobe. Njegovi najljubši pisatelji so Proust, Musil, Sartre, Bernhard, Dagerman, Ingeborg in Bachmann. Med umetnostmi mu je najljubša glasba od Bacha do jazza, na posebno mesto pa je postavil Pergolesijevo Stabat Mater.
Göteborg je bil počasno mesto, z lahkoto je Oscar našel delo v Londonu. Nepremično mora stati pri vhodu v Promenade hotela Dorchester in pozdravljati goste. Rodil se je v Göteborgu, kjer je v očetovo cvetličarno nekega dne vstopila Greta Garbo in naročila bele vrtnice. Najpomembnejši gost hotela je bil slavni in Oscarjev najljubši dirigent Alexander Norberg. V hotelu je vladalo ozračje, nabito s preteklostjo in nostalgijo. Razum postane v osamljenosti samostojen in se ga ne da več učinkovito obvladati. Začel je preštevati, najprej velike stvari in osebe, potem koščke v mozaikih. Alexander Norberg napove svoj zadnji koncert, na katerem bodo igrali Pergolesijevo Stabat Mater. Pergo-lesiju je bilo 26 let, ko jo je zložil in dokončal na smrtni postelji. Alexander je verjel, da je dal za vsako noto en dan življenja. Rebecca ni bila tako slavna kot Callasova, vendar je imela globok glas s posebno barvo. Bila je antična lepotica brez topline. Marcel Vanut je imel pri enajstih najslavnejši otroški glas, pel bo z Rebecco. Zadnji koncert bo v Reykjaviku, v belo zeleni katedrali zraven hotela Borg. Telefonsko so izžrebali 52 oseb, ki jih bodo spustili na koncert. Zadnji izžrebanec je bil Hakon, najlepši islandski mladenič. Rebecca si je v Budimpešti omislila sina in vadila za nastop. Hotel Borg je bil lep, moder in zlat. Stabat Mater je delo, ki potrebuje ponižnost in skrivnostnost. Oscar je nazadnje odpotoval na Islandijo. Islandska tema prinaša mračne misli. Rebecca si je obljubila, da ne bo končala kot Callasova, ki jo je uročila ljubezen z ladjarjem in zbirateljem žensk. Hakonova prisotnost v kakem lokalu je pomenila novo modo. Kljub nadutosti so ga fantje oboževali, bil je neobčutljiv za mraz. Krožile so govorice, da je spal z brez števila deklet. Gledalci, ki so bili izžrebani za zadnji koncert, so navadni ljudje brez glasbene kulture: ribiči, trgovci, gospodinje. Oscar je dneve presedel na stopnicah pred katedralo s plakatom, da išče vstopnico. Iz Londona je pobegnil, ker je postal ujetnik svojega življenja. Verjame, da usoda še ni napisana in lahko vpliva nanjo. Tudi Alexander ne pozna jasnih vzrokov, zakaj je zavrnil stalno mesto dirigenta Berlinskega filharmoničnega orkestra. Oscar, Alexander, Hakon, Rebecca in Marcel spadajo v kategorijo čudnih ljudi. Filozofi in psihiatri so analizirali anomalije poslovilnega koncerta. Je Alexander ljudomrznež ali ga žene otroška želja po čistosti?
Ljudje so menili, da v Reykjaviku še ni bilo pomembnejšega dogodka od koncerta. Marcel izve, da se mu bo glas kmalu spremenil, in sklene, da ne bo več pel. Oba, Rebecca in Marcel, sta sklenila, da bo to tudi njun zadnji koncert. Luči so ugasnile, ostale so samo prižgane sveče na oltarju. Norberg je razširil roke in glasba se je začela.
Vladimir Kajzovar
Urednk športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Aluminij - Labod Drava 2:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Firer (9), 0:2 Firer (25), 1:2 Pranjič (27), 2:2 Režonja (80)
ALUMINIJ: Bratušek, Pranjič (od 46. Romih), Topolovec, Bingo, Krajcer, Rotman, Kmetec (od 83. S. Krajnc), Režonja, Djokič, Rešek (od 46. Vračko), Medved. Trener: Bojan Flis.
LABOD DRAVA: Vrečko, Perger, Marlon, Toplak, Bakovič, Dugolin (od 87. D. Krajnc), Firer, Emeršič (od 46. Letonja), Gorinšek, Veselič (od 57. Kurež), Kulčar. Trener: Bojan Špe-honja.
RUMENI KARTONI: Marlon (18), Bakovič (24), Bingo (24), Rotman (31), Režonja (41), Perger (70), Du-golin (84)
RDEČI KARTON: Marlon (2. rumeni karton v 92. minuti)
Sobota je bila veliki dan za nogometne navdušence našega območja, saj je bil v Kidričevem odigran derbi med Aluminijem in Labodom Dravo v drugoligaški konkurenci. Pričakovanja med navijači so bila seveda različna, res pa zaradi porazov obeh ekip v zadnjem krogu ni bilo čutiti takšnega zanimanja, kot bi ga sicer lahko pričakovali.
Gostje iz Ptuja so dobro začeli srečanje in so se postavili nekoliko višje, bolj proti sredini, kot na prejšnjih srečanjih. Tako so onemogočili organizacijo napadov domače ekipe, ki tega verjetno ni pričakovala. Nogometaši Laboda Drave so bili zaradi tega nevarnejši tekmec in že v 3. minuti je »dišalo« po njihovem vodstvu, saj se je po lepem predložku iz leve strani v priložnosti znašel Perger, ki pa ni bil natančen. V 9. minuti pa je žoga končala v mreži, vodstva so se veselili nogometaši Laboda Drave. Za to je poskrbel njihov najboljši strelec Firer, ki je izkoristil lep predložek Gorinška in s strelom z glavo iz razdalje 7-8
Rokomet
Zmaga na krilih Mate-ševe in Prapotnikove
Stran 12
Rokomet
Korošci šokirali Ormožane
Strani 12
Atletika
Na Ptuju 11 kolajn za domače
Stran 13 Športno plezanje
Mina med tihimi favoriti na EP v Avstriji
Strani 13
vratniku. Ob tem smo dobili občutek, da je Dakovič malce prehitro zaključil to akcijo; če bi zadel, potem bi bili gostje na pragu zmage ... V nadaljevanju so domačini poskušali na vse pretege izenačiti, kar pa jim je uspelo šele v zaključku tekme. Deset minut pred koncem je prosti strel nekoliko iz leve stani izvajal Krajcer, gostujoči vratar je žogo kratko odbil, a le do Režonje, ki jo je iz bližine mirno poslal v mrežo 2:2. V zadnjih minutah so domačini imeli priložnosti preko Krajn-ca in Rotmana, vendar je ostalo pri pravični delitvi točk.
Danilo Klajnšek
Dejan Zavec
Županov sprejem za IBF svetovnega prvaka
Stran 15
Marko Žiher
Drava mora igrati v 1 ligi
Stran 15

i
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Pravičen remi zadovoljil oboje
2. SNL				
REZULTATI 6.	KROGA:		Alumi-	
nij - Labod Drava 2:2 (1:2), Roltek				
Dob - Krško 1:0 (0:0), Bela krajina -				
Interblock 0:1 (0:0), Šmartno 1928				
- Mura 05 0:1 (0:1), Garmin Šenčur				
- Dravinja Kostroj 0:1 (0:0).				
1. DRAVINJA KOS. 6	4 2	0	9:3	14
2. GAR. ŠENČUR 6	4 0	2 18:10		12
3. ALUMINIJ 6	3 2	1	15:9	11
4. IB INTERBLOCK 6	3 2	1	8:6	11
5. LABOD DRAVA 6	2 2	2	9:7	8
6. BELA KRAJINA 6	2 2	2	5:6	8
7. KRŠKO 6	2 0	4	3:7	6
8. ROLTEK DOB 6	1 2	3	8:12	5
9. MURA 05 6	1 2	3	2:7	5
10. ŠMARTNO '28 6	1 0	5	7:17	3
Klemen Bingo (Aluminij) in Ivan Firer (Labod Drava) v enem od št<
metrov zadel v polno - 0:1. To je bil seveda šok za domače, ki ob tem niso mogli razvijati igre po svojih željah, gostje iz Ptuja pa so delovali zelo zanesljivo. V 25. minuti so se nogometaši Laboda Drave še enkrat veselili. V napadu se je za strel z razdalje več kot 25 metrov odločil Firer, žoga pa je na poti proti vratom Aluminija zadela Krajcerja, nekoliko spremenila smer in ukanila vratarja Bratuška - 0:2. Prednost dveh zadetkov je lahko na takšnih derbijih odločilna, vendar na veselje domačinov ni trajala dolgo: nogometaši Aluminija so namreč dve minuti kasneje le uspeli znižati vodstvo gostov. Po dolgem predložku v njihov kazenski prostor je vratar Vrečko preslabo ocenil let žoge, na drugi vratnici je prišla do Pranjiča, ki jo je brez težav potisnil v mrežo - 1:2. Domači so prevzeli pobudo ter resne-
je ogrožali ptujskega vratarja, ki pa je bil ob strelu Kmetca z glavo v 30. minuti na mestu in je žogo izbil v kot, poizkus Re-žonje pa je iz razdalje dvajsetih metrov zletel preko gola.
Nogometaši Aluminija so se zavedali, da morajo v drugem polčasu že na začetku zaigrati še bolj ofenzivno, če hočejo izničiti vodstvo gostov. To jim je tudi uspelo in so igro hitro prenesli na polovico Ptujčanov. S takšno igro so si takoj ustvarili dve lepi priložnosti, iz katerih pa Kmetec po podaji Medveda v 49. minuti ni bil uspešen, strel Vračka z glavo po lepi podaji Medveda pa tudi ni bil natančen. Gostje so prežali na svoje priložnosti iz hitrih nasprotnih napadov: v 62. minuti je na žogo stekel Dakovič, ki je bil hitrejši od domačega branilca Romiha, vendar je žoga po strelu ptujskega nogometaša zletela tik ob desnem
Foto: Črtomir Goznik
V dresu Laboda Drave se je prvič predstavil Uroš Veselič, nekdanji član Aluminija.
tednik
7 ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
slovenska liga
remi zadovoljil oboje
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (Aluminij) in Ivan Firer (Labod Drava) v enem od številnih dvobojev .
Nogomet
Zmagal je nogomet
Mrzlica pred velikim lokalnim obračunom seje na ptujskem koncu stopnjevala že nekaj dni pred samo tekmo. Po daljšem času so namreč lahko ljubitelji nogometa spremljali prvenstveni obračun dveh naših najboljših ekip, poleg tega pa je v obeh ekipah nastopa veliko število domačih fantov iz lastnih mladinskih šol. Prav to dejstvo je dalo derbiju še dodatno dimenzijo. Potrditev, da občinstvo želi gledati dober nogomet, poleg tega pa še fante, ki so se nogometnih veščin naučili doma, je bil obisk na sobotni tekmi, saj seje v Kidričevem zbralo blizu 700 gledalcev. Mnogi so jih sicer pričakovali še bistveno več, toda glede na situacijo, v kateri je slovenski klubski nogomet (reprezentančni je zgodba zase), je ta številka vsekakor zavidanja vredna. Ogromno privržencev tako rdečih kot modrih, ki so drug drugega zbadali s številnimi duhovitimi parolami (žaljivk praktično ni bilo), je tudi dokaz, daje včasih v nogometu bolje stopiti korak nazaj, da lahko nato narediš dva koraka naprej. Še posebej to dejstvo velja za nogometaše iz Ptuja.
Sama tekma je sicer postregla z zanimivo in dinamično predstavo, saj smo videli kar štiri zadetke. Končni izid se zdi še najbolj pravičen, čeprav so predvsem v domačem taboru žalovali za izgubljenim, saj so predvsem v drugem delu igre goste povsem nadigra-li. Toda glede na to, da je ekipa Laboda Drave vodila že z 0:2, veliko razlogov za nezadovoljstvo v domači vrsti le ne bi smelo biti. Aluminij je kljub zadnjima dvema preizkušnjama, ko so rdeči osvojili le točko, še zmeraj favorit za najvišja mesta. Igralci že nekaj časa igrajo skupaj, ekipa ima sistem igre z repom in glavo, poleg tega pa vse skupaj spremlja tudi stabilna uprava kluba. Pri ptujski ekipi je zgodba nekoliko drugačna: fantje so bili zbrani na novo, nov je tudi trener, vsaka nova stvar pa seveda potrebuje tudi čas, da začne funkcionirati. A sodeč po zadnjih preizkušnjah so modri na pravipoti.
Sobotni derbi je vsekakor upravičil ime, saj se bodo še nekaj časa kresala mnenja in zbadljivke o tem, kdo je bil boljši in kdo bi si na tekmi, ki se je končala z 2:2, bolj zaslužil zmago. In v uteho vsem tistim, ki so željni spektakla: ekipi se bosta letos v prvenstvu srečali še dvakrat. Seveda vsi skupaj upamo, da naslednjič z veliko bero točk na kontih obeh ekip, saj bomo lahko v tem primeru o derbiju govorili kot o derbiju dveh sosedskih ekip, ki zasedata najvišja mesta na tabeli. Do takrat pa bo zadostovalo 2:2 iz sobotnega obračuna in tolažba, da je bilo 700 navijačev na stadionu zadovoljnih ...
Tadej Podvršek
V Zavrču Nafta, v Kidričevem Gorica
V torek se bo s srečanjem med Olimpijo in CM Celjem (20.00) pričel drugi krog nogometnega pokala Hervis. Vse ostale tekme bodo odigrane v sredo, 15. 9. Nogometaši Aluminija bodo ob 16.00 v Kidričevem gostili HIT Gorico, ob istem času pa bo v Zavrču srečanje med Zavčem in Nafto iz Lendave. Preostali pari so: Dravinja Kostroj - Luka Koper, IB Interblock - Primorje, Roltek Dob - Maribor, Triglav Gorenjska -Rudar Velenje.
DK
Bojan Flis, trener Aluminija: »Derbi kot derbi, kjer nikoli ne veš, kako se bo končal. Gostje so nas na začetku presenetili, kljub zaostanku 0:2 pa smo na koncu uspeli izenačiti.«
Bojan Špehonja, trener Laboda Drave: »Kaj hitro smo povedli, bili smo boljši in konkretnejši. Imeli smo še nekaj priložnosti, vendar nam ni uspelo zadeti. Če bi imeli nekoliko boljšo zadnjo podajo, bi lahko bilo tudi drugače.«
Gregor Režonja, igralec Aluminija: »Uspelo nam je izenačiti, čeprav smo zaostajali za dva zadetka. Nato smo bili veliko boljši, dominantnejši nasprotnik.«
Ivan Firer, igralec Laboda Drave: »Tekma je bila kakovostna in napeta. Mi smo bili boljši v prvem delu, gostiteljem pa je pripadel drugi del srečanja. Mislim da je remi pravičen.«
Vabilo
članom KBV Ptuj od ustanovitve in do danes, na praznovanje 35. letnice kluba, v soboto 18. septembra, ob 18. uri v dvorani Šolskega centra Ptuj.
35 let delovanja in izkušenj,
kar druge še čaka!
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Zmaga na krilih Mateševe in Prapotni-kove, Korošci šokirali Ormožane
Mercator Tenzor -Celje Celjske mesnine 42:37 (22:18)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Neubauer, M. Križanec, S. Križanec, Mateša 10, Majcen 4, Korotaj 4, Pra-potnik 15, Ciora 5, Močnik, Strmšek 1, Žunec, Bolcar 1, Sivka 2, Tumpej, Kovačič. Trener: Nikola Bistrovič
Rokometašice Mercatorja Tenzorja so naposled le dočakale prvenstveni start, v katerem so se doma pomerile z ekipo Celja Celjskih mesnin. Prvi zadetek smo videli šele v 4. minuti, ko so domačinke po-vedle z 1:0. Do sredine prvega polčasa nobeni ekipi ni uspelo pobegniti na več kot dva gola razlike; šele ko so domačinke poskušale nekoliko agresivne-je odigrati v obrambi, je razlika narasla v njihov prid. Tako je bilo v 22. minuti 17:12, kar je bila tudi najvišja prednost v prvem polčasu, ki ga je zaznamovala igra brez pravih obramb ter s precejšnjim številom tehničnih napak na obeh straneh.
Drugi del igre so odločneje začele gostje iz Celja, ki so se domačinkam kmalu povsem približale. Z agresivnejšo obrambo so dobro ustavile Ptujčanke, ki so poleg tega zapravile še nekaj »zicerjev«. Na srečo sta se v sredini drugega polčasu povsem razigrali Ma-teševa in Prapotnikova, ki sta začeli dobesedno »rešetati« celjsko mrežo in igra Ptujčank
1. A SRL (ž)
REZULTATI 1. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Celje Celjske mesnine 42:37 (22:18), Zagorje GEN I - Žalec 52:19 (21:13), Piran vrtovi Istre - Veplas Velenje 31:34 (16:20), Casino Izola - Olimpija 20:35 (12:15), Mlinotest Ajdovščina - Krim Mercator 22:46 (9:22). V tem krogu je bila prosta Krka.
1.	ZAGORJE GEN - I 110 0 2
2.	KRIM MERCATOR 110 0 2
3.	OLIMPIJA	110 0 2
4.	M. TENZOR PTUJ 110 0 2
5.	VEPLAS VELENJE 1 1 0 0 2
6.	KRKA	0 0 0 0 0
7.	PIRAN VRTOVI ISTRE 1 0 0 10
8.	CELJE C. MESNINE 1 0 0 1 0
9.	CASINO OZOLA 10 0 10
10.	M. AJDOVŠČINA 10 0 10
11.ŽALEC	10 0 10
Mercator Tenzor vabi k vpisu
Ženski rokometni klub Mercator Tenzor vabi k vpisu deklice, rojene 1998-2003. Vpis bo od 22. 9. naprej potekal v torek, četrtek in petek ob 15.30 v športni dvorani Ljudski vrt.

AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -AL d.o.o, Tovarniška cesta 10, Kidričevo
1. DOMŽALE	8	6	1	1	11:3	19
2. MARIBOR	7	5	2	0	15:3	17
3. NAFTA	8	5	1	2	16:13	16
4. HIT GORICA	8	3	2	3	12:13	11
5. LUKA KOPER	8	3	1	4	10:10	10
6. CM CELJE	8	2	3	3	14:14	9
7. RUDAR VELENJE	8	2	3	3	10:13	9
8. TRIGLAV GORENJSKA	8	2	2	4	8:16	8
9. PRIMORJE	8	1	3	4	13:15	6
10. OLIMPIJA	7	0	2	5	6:15	2
Foto: Črtomir Goznik
Stela Mateša (Mercator Tenzor Ptuj) je odlično organizirala igro domače ekipe, ob tem pa dodala še 10 zadetkov.
Stela Mateša, Mercator Tenzor: »Sama tekma je bila težka, vendar pa je najpomembnejše spoznanje, da smo z zmago pričele novo prvenstvo. Na Celjanke smo se pripravljale ves teden, dobro smo reagirale na njihov napad in tudi naš napad je bil zelo dober. Sedaj nas ponovno doma čaka Izola, ki se je okrepila, vendar pa ob pravem pristopu ne bi smelo biti težav in bi zmaga morala ostati doma.«
je predvsem v napadu ponovno stekla. V 50. minuti je semafor kazal 36:30. Ponoven padec v igri domačink je sledil nekaj trenutkov pred koncem in Celjanke so se v 57. minuti približale na -2. Takrat se je ponovno izkazalo, da je igra Mercatorja Tenzorja povsem drugačna, če igra Stela Mateša; slednja je poskrbela, da je prvi par točk zasluženo ostal na Ptuju.
tp
Slovenj Gradec -Jeruzalem 28:27 (10:13)
JERUZALEM ORMOŽ: G. Čudič (15 obramb), Belec; Korpar 3, Kra-bonja 2, Melnjak 1, Rajšp, Bogadi, Gorenšek 6, B. Čudič 5 (2), Hebar, Kljajič, Ivanuša, R. Žuran 4, Kukec 2, Špegel 4, Sok. Trener: Saša Pra-potnik
SEDEMMETROVKE: Slovenj Gradec 7/7; Jeruzalem 3/2.
1. A SRL (m)
REZULTATI 1. KROGA: Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož 28:27 (10:13), Maribor Branik - Ribnica Riko hiše 37:27 (14:15), Slovan -Šmartno 31:23 (15:11), Merkur - Gorenje 28:32 (16:16), Trimo Trebnje-Celje Pivovarna Laško 31:38 (16:17), Krka - Cimos Koper 23:31 (15:17).
1.	MARIBOR BRANIK	110	0 2
2.	SLOVAN	110	0 2
3.	CIMOS KOPER	110	0 2
4.	CELJE PIVO. LAŠKO	110	0 2
5.	GORENJE	1 1 0	0 2
6.	SLOVENJ GRADEC	110	0 2
7.	JERUZALEM ORMOŽ	1 0 0	12
8.	MERKUR	10 0	12
9.	TRIMO TREBNJE	10 0	12
10.	KRKA	1 0 0 1 0
11.	ŠMARTNO 1 0 0 1 0
12.	RIBNICA RIKO HIŠE 1 0 0 10
IZKLJUČITVE: Slovenj Gradec 8; Jeruzalem 20 minut.
RDEČA KARTONA: Korpar (46), Melnjak (55 - 3 x 2).
IGRALEC TEKME: Sebastjan Sovič (Slovenj Gradec)
Rokometaši Jeruzalema so v Slovenj Gradcu doživeli hladen tuš in zabeležili nepričakovan poraz. Po dobrem začetku in vodstvu 9:4 je le malo kdo v dvorani slutil, da bi Slove-njgradčani lahko šokiral Or-možane. Vendar je borbenim Korošcem v 55. minuti uspeli izenačiti na 23:23. V dramatičnem zaključku, pri vodstvu gostiteljev z 27:26, so Jeruzalemč-ki zaigrali z vratarjem v polju, Čudiča je zamenjal Hebar, in Gorenšku je 11 sekund pred koncem uspelo izid izenačiti na 27:27. Rokometaši Slovenj Gradca so odigrali »hitri center«, Ormožanom ni uspelo dovolj hitro opraviti menjave na golu in Sovič je iz sredine igrišča zadel prazna ormoška vrata za zmago in za največje presenečenje 1. kroga v 1. SRL. Najboljši strelec Slovenj Gradca je bil Sovič z 10 goli, Mehinovic jih je dodal 6, Selimovic 5 in Mujanovic 4. Vzrokov za poraz Jeruzalema je kar nekaj, v prvi vrsti slaba igra v napadu, kjer so zatajili glavni nosilci igre. V 2. polčasu so Prleki slabo zaigrali še v obrambi in v tem
delu prejeli kar 18 zadetkov. Številnim prejetim zadetkom so botrovale tudi izključitve, saj so Vinarji v 2. polčasu na klopi za izključene presedeli kar 16 minut, skupaj 20 minut. Ob tem so v 46. minuti ostali brez pordečelega Korparja (neposreden rdeči karton) in v 55. minuti še brez Melnjaka (3 x 2).
V sredo Vinarje čaka gostovanje v Mariboru v 1/16 finala Pokala Pivovarne Union. V soboto ob 19.00 uri v goste Jeruzalema prihajajo Celjani, ki bodo na Hardeku nastopili brez kaznovanega trenerja Zvonimirja Serdarušica. Ormo-žani bodo v 2. krogu nastopili brez pordečelega Korparja.
Uroš Krstič
1. SNL - rezultati 8. kroga:
Nafta - Rudar 3:3 (3:0); strelci: Benko 8., 25., Bečiri 18.; Korun 57., Tolimir 62., Trifkovič 65.
Olimpija - Domžale 0:1 (0:0); strelec: Dre-venšek 62.
Maribor - Primorje 1:1 (0:1); strelca: Volaš 48.; Lo Duca 16.
HiT Gorica - Triglav Kranj 2:1 (1:1); strelci: Balažic 45., Jogan 55.; Krcič 6.
CM Celje - Luka Koper 2:1 (0:1); strelci: Ča-dikovski 50., Klebčar 76.; Hasič 31./11m
Rokomet • Turnir v Ormožu
Ormožani drugi in četrti
Rokometni klub Jeruzalem tradicionalno pred začetkom sezone pripravi turnir za najmlajše rokometaše, ki se iz mini rokometa selijo na veliki rokomet. Letos so pravico nastopa imeli letniki 1999 in mlajši (mlajši dečki B). Na turnirju v Ormožu se je predstavilo okrog 100 mladih rokometa-šev iz petih klubov: Karlovac, 28. april Kaštelir, Drava Ptuj, Mokerc Ig, Jeruzalem Ormož I (letniki 1999), Jeruzalem Ormož II (letniki 2000). Turnir je bil izredno kvaliteten ter izenačen in šele zadnja tekma je dala odgovor o zmagovalcu. To je postala ekipa Mokerc Iga. Ormoški zasedbi sta turnir končali na 2. in 4. mestu. V naj sedmerico turnirja so bili izbrani: Jaka Glavan (Mokerc Ig), Domen Cimperman (Mokerc Ig), Tom Legen (Mokerc Ig), Emanuel Krupa Juric (Karlovac), Patrik Mrljak (Karlovac), Aljoša Munda (Jeruzalem Ormož II),
Pokal Pivovarne Union: Velika Nedelja - CPL, Drava - Krško, Maribor - Ormož
V sredo bodo odigrane tekme šestnajstine finala slovenskega moškega rokometnega pokala - pokala Pivovarne Union. Rokometaši Jeruzalema Ormož bodo gostovali v Mariboru pri ekipi Klima Petek Maribor, rokometaši iz Velike Nedelje bodo gostili ekipo državnih prvakov Celja Pivovarne Laško, rokometaši ptujske Drave pa bodo igrali doma z ekipo Krškega. Ekipa Moškanjci Gori-šnica je že uvrščena v osmino finala.
Vse tekme se bodo pričele ob 19. uri.
Rokomet • Turnir na Igu
Mlajši dečki tretji na Igu
Mlajši dečki A Jeruzalema (1998 letniki) so v soboto, 4. septembra, gostovali na mednarodnem turnirju na Igu. Sodelovalo je 8 ekip: Mokerc Ig, Zagreb 1, Zagreb 2, Škofljica, Radovljica, Gorenje Velenje, Ribnica Riko hiše, Jeruzalem Ormož. Največ uspeha so poželi domači rokometaši, ki so v velikem finalu z 8:6 premagali Zagreb I. Mladi Ormožani so v predtekmovanju osvojili 2. mesto. Boljši od njih v skupini so bili rokometaši Zagreba 1, ki so slovenske državne prvake ugnali več kot zasluženo z rezultatom 18:12. To je bila ena najslabših predstav te ormoške generacije, ki je tako doživela tudi svoj najvišji poraz v zgodovini. V nadaljevanju turnirja so Ormožani brez večjih težav ugnali svoje nasprotnike in zasedli 3. mesto.
Za Jeruzalem so nastopili: Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman; Rene Plavec, Gašper Horvat, Tilen Kosi, Miha Kavčič, Dominik Ozmec, Martin Hebar, Filip Luci, Timon Grabovac, Nino Ulaga, Matej Niedorfer, Nejc Zi-darič, Boštjan Žižek Cvetko, trenerja Uroš Krstič in Mladen Grabovac. Or-možan Dominik Ozmec je bil izbran v idealno sedmerico turnirja.
Rezultati, skupina B: Jeruzalem - Zagreb I 12:18, Jeruzalem - Ribni-
ca 12:8, Jeruzalem - Škofljica 15:9. Za 3. mesto: Jeruzalem - Gorenje 14:8.
Končni vrstni red: 1. Mokerc Ig, 2. Zagreb I, 3. Jeruzalem, 4. Gorenje, 5. Ribnica, 6. Radovljica, 7. Škofljica, 8. Zagreb II.
SDB (1997) prvi v Ivančni Gorici
Starejši dečki B Jeruzalema (1997 letniki) so se v nedeljo, 5. septembra, udeležili turnirja v Ivančni Gorici, kjer so poleg gostiteljev Sviškotov ter Jeru-
Gašper Hebar (Jeruzalem Ormož II). Nalogo sodnikov so opravili: Neno Potočnjak, Aleš Mesarec, Mladen Grabovac in Nikola Bistrovič.
Rezultati: Jeruzalem II -Drava 11:6, Karlovac - Mokerc Ig 8:6, 28. april - Jeruzalem I 3:9, Jeruzalem II - Karlovac 6:5, Drava - Jeruzalem I 5:10, Mokerc Ig - 28. april 11:7, Karlovac - Drava 11:4, Jeruzalem I - Mokerc Ig 8:10, 28. april
-	Jeruzalem II 11:6, Drava -Mokerc Ig 9:14, Karlovac - 28. april 8:5, Jeruzalem II - Jeruzalem I 9:9 (po 7m: 10:9), 28. april - Drava 12:7, Mokerc Ig
-	Jeruzalem II 13:5, Jeruzalem I - Karlovac 5:3.
Končni vrstni red:
1.	Mokerc Ig 8
2.	Jeruzalem Ormož I 7
3.	Karlovac 6
4.	Jeruzalem Ormož II 5
5.	28. april Kaštelir 4
6.	Drava Ptuj 0
KU
zalema nastopili še mladi ro-kometaši Šmartnega in Krima iz Ljubljane. Turnir je bil zelo dobrodošel za združeno ekipo Jeruzalema in Gorišnice, ki so nastopili brez pomoči letnikov 1998, ki so po turnirju na Igu dobili dan počitka. Jeruzalemč-ki so se morali zelo potruditi, da so ugnali svoje tekmece in osvojili 1. mesto.
Za Jeruzalem so nastopili: Men-daš; Štumberger 11, Šandor 4, Za-goršek, Vesenjak 10, Geč 3, Kolman-čič 27, Tement 3, Lukman 2, Kralj 2, Topolovec 4.
Rezultati: Jeruzalem - Krim 21:20 (9:12), Jeruzalem - Šmartno 23:13 (13:6), Jeruzalem - SVIŠ 22:18 (9:7).
Končni vrstni red: 1. Jeruzalem, 2. SVIŠ, 3. Krim, 4. Šmartno.
ku
Jeruzalemčki in sviškoti po tekmi
Atletika • DP za pionirje
Na Ptuju 11 kolajn za domače
Že dolgo ni bilo takšnega vrveža na Mestnem stadionu Ptuj kot minulo soboto in nedeljo, ko je potekalo državno prvenstvo za vse pionirske kategorije. Udeležilo se ga je okoli 600 atletskih naraščaj-nikov iz več kot petdesetih slovenskih klubov. Kljub temu da je takšno tekmovanje velik organizacijski zalogaj, ga je organizatorjem, Atletskemu klubu Cestno podjetje Ptuj, in ptujskim atletskim sodnikom uspelo brez težav spraviti pod streho. Pohvale za organizacijo so po tekmovanju deževale iz vseh strani, tako od trenerjev kot delegatov Atletske zveze Slovenije, najbolj zaslužna zanje pa sta klubska trenerja Go-razd Rajher in Aleš Bezjak, ob pomoči okoli petdesetih atletskih sodnikov.
Pred domačo publiko se je predstavilo okoli 30 domačih atletov, ki so v kategorijah U12, U14 in U16 skupaj nabrali enajst kolajn. Z dvema naslovoma državne prvakinje v kategoriji U12 je bila ponovno v ospredju Maja Bedrač. Najhitrejša je bila na 200 metrov s časom 29,54 sekunde in v skoku v daljino s preskočenimi 497 centimetri. Kot zanimivost naj povemo, da je bila Maja
v obeh disciplinah boljša od zmagovalca pri fantih. V obeh omenjenih disciplinah pa je Maja v letošnji sezoni postavila državna rekorda. V najmlajši pionirski kategoriji sta na zmagovalni oder stopila še Žan Viher v metu vortexa (46,97 metra) in Jaka Kostanjevec v skoku v daljino (435 centimetrov).
Pri dve leti starejših, kategorija U14, si je uigran kvartet v postavi Miha Kovač, Grega Pa-vlovič, Boštjan Nahberger in Jan Bezjak pritekel dve srebrni kolajni v štafetni preizkušnji 4-krat 100 metrov in 4-krat 200 metrov. Boštjan Nahberger pa je bil še tretji v metu vortexa (54,17 metra). Pri najstarejših, v kategoriji do 16 let, pa si je naslov državne prvakinje v metu diska priborila Veronika Domjan (31,69 metra). Melani Hentak v metu kopja (42,88 metra) in Aljaž Brlek v teku na 100 metrov z ovirami (14,53 sekunde) sta bila druga. Doroteja Domjan pa je bila tretja na 1000 metrov (3 minute in 2,96 sekunde). V tej disciplini velja omeniti še Luka Medica, ki je končal na četrtem mestu s časom 2 minuti in 45,79 sekunde.
Uroš Esih
Foto: Črtomir Goznik
Melani Hentak (AK CP Ptuj)
Športno plezanje • EP
Mina med tihimi favoriti
Avstrijska Tirolska bo od 15. do 18. septembra gostila elito športnega plezanja na evropskem prvenstvu v svoji že osmi izdaji. Na prizoriščih v Innsbrucku in Imstu se bo merilo tudi deset slovenskih tekmovalcev. Prve tri favoritinje - Natalija Gros, Maja Vidmar in Mina Markovič - visokih ciljev ne skrivajo.
Slovenski športni plezalci niso manjkali doslej še na nobenem prvenstvu od prvega EP 1992 v Frankfurtu in so iz leta v leto igrali pomembnejšo vlogo, pečat pa želijo pustiti tudi v ple-zalski Meki. Avstrija bo sicer prvič gostila evropsko prvenstvo v športnem plezanju, na katerem se bodo v težavnosti, balvan-skem in hitrostnem plezanju za evropske naslove borili najboljši športni plezalci Stare celine. Slovenci se bodo preizkusili v vseh treh disciplinah, največ možnosti za uspeh imajo v težavnosti in balvanih, v katerih v zadnjih letih zlasti Slovenke krojijo svetovni vrh. Konkurenca bo, kot se za veliko tekmovanje spodobi, močna, za najboljše uvrstitve
se bo borilo 297 tekmovalcev iz 27 evropskih držav.
V slovenski ekipi je pet žensk in pet moških. Poleg treh najboljših tekmovalk, Grosove, Markovičeve in Vidmarjeve, z največ izkušnjami s tekem v najmočnejši konkurenci, se bosta preizkusili še Asja Gosar in Tina Šušteršič, v moški ekipa pa so poleg najizkušenejše-ga Klemena Bečana še njegov brat Jure, Jernej Kruder, Matej Sova in Jure Raztresen. Groso-va, Markovičeva, brata Bečan in Kruder se bodo preizkusili v vseh treh disciplinah.
Slovenski tekmovalci so doslej z evropskih prvenstev prinesli osem kolajn. Zlasti bogata bera je bila v zadnjih osmih letih, levji delež teh je osvojila sedanja zlata generacija. Rezultatsko najuspešnejše EP za Slovence je bilo v Parizu leta 2008, ko je Grosova osvojila naslov evropske prvakinje v balvanskem plezanju, Mina Markovič je osvojila bronasto kolajno v težavnosti, Klemen Bečan pa kombinacijski bron.
jm, sta
Ptuj • Odprli športni center Campus
Velik dan za ptujski šport
Deseti september je bil praznični dan za ptujski šport. Vrata je tudi formalno odprl športni center Campus z večnamenskim glavnim igriščem v pritličju, primeren za vadbeno in tekmovalno košarko, rokomet, odbojko, badminton, mali nogomet, hokej, ples in druge aktivnosti ter atletsko stezo, ki je posebnost dvorane, ki omogoča vadbo atletskih prvin tudi v zimskem času, in centrom borilnih veščin Dejana Za-vca v zgornjem delu dvorane.
Dvorana sprejme do 200 gledalcev na sediščih in 200 na stojiščih, ob posebnih priložnostih pa omogoča postavitev sedežev za okrog 800 do 1000 ljudi. Glavni investitor v nove ptujske športne površine je bilo ptujsko zasebno družinsko podjetje Dav, d. o. o., ki se mu je pridružil Dejan Zavec, ki ima v lasti etažni del objekta. Vrednost projekta je ocenjena na 1,3 milijona evrov. Gre za projekt, ki je bil izveden na podlagi določil zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki se je izvedel na podlagi podeljene stavbne pravice MO Ptuj v trajanju 40 let, s čimer je zagotovila uporabo dvorane tudi za pouk športne vzgoje za potrebe Osnovne šole Mladika, ki jo je pričela koristiti včeraj. Z odprtjem športnega centra Campus, ki je namenjen vsem generacijam ljubiteljev športa, so se povečale pokrite športne površine na območju MO Ptuj.
Novo pridobitev so na petkovi tiskovni konferenci pred odprtjem predstavili v imenu glavnih investitorjev, kolesar, Team Type 1, Aldo Ino Ilešič, atletinja, olimpijka Nina Kola-rič in boksar, svetovni prvak v IBF-kategoriji, Dejan Zavec, ter ptujski župan Štefan Čelan. Od ideje do dokončanja dvorane je minilo deset mesecev. V novem ptujskem športnem centru je mogoče izvajati vse dvoranske športe, z uporabo predelnih zaves pa tudi vadbo. Nina Kolarič je zelo vesela, da se je na Ptuju zgradilo nekaj tudi za atletiko, v tem primeru s pomočjo družinskega podjetja Dav. V novi dvorani bo imela odlične pogoje za treninge skoka v daljino, upa, da bodo to znali izkoristiti tudi v ptujskem atletskem klubu, da bodo skupaj z njo trenirali tudi ostali, še posebej pa pozimi, ko vsi želijo
Foto: Črtomir Goznik
Športni center Campus je center rekreacije ...
Foto: Črtomir Goznik
... in center borilnih veščin Dejana Zavca
trenirati v zaprtih prostorih. Pod tribunami Mestnega stadiona je bila doslej v zimskem času gneča. V novi dvorani bodo vsi skupaj zagotovo imeli boljše pogoje za vadbo. Nina upa, da jih bodo vsi skupaj znali izkoristiti. Dejan Zavec je presrečen, da je lahko del te zgodbe, da je imel možnost sodelovati pri tako velikem projektu. Zgornji prostori športnega centra Campus bodo služili potrebam boksa, ne bodo pa zanemarjali tudi drugih borilnih veščin. Velik poudarek bodo dali tudi rekreaciji in aktivnostim za prosti čas. Skupna želja investitorjev je, da bi pot v
dvorano našlo čim več mladih in tudi starejših, da bi zaživel kot medgeneracijski center, s tem pa tudi pot do zdravega načina življenja. Zavec verjame, da se bodo v tej dvorani dogajale velike stvari.
Ptujski župan Štefan Čelan je čestital zasebnikom za pogum, da so se odločili izpeljati ta projekt, ki ga je MO Ptuj najprej želela izpeljati z Nastjo Čehom, ki pa je od tega projekta odstopil. Morda se bodo skupaj našli še v kakšnem tovrstnem projektu, saj je potreb na Ptuju veliko. Slovenija je v igri za kandidaturo za organizacijo evropskega prvenstva v košarki v letu
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski športniki so z novim športnim centrom dobili tudi primeren vadbeni prostor v zimskem času.
2013, Ptuj je izbran kot mesto za kandidaturo, v Ljubljani so se v petek že pogovarjali okrog možnosti izgradnje velike dvorane s pet tisoč sedeži na Ptuju. Čelan verjame, da bo Slovenija v kandidaturi uspešnejša od Italije in da bomo v podobni kombinaciji kot pri Campusu prišli do tega večnamenskega objekta. MO Ptuj je pri gradnji športnega centra Campus sodelovala z zemljiščem, investitorja pa na podlagi določil odloka tudi oprostila plačila komunalnega prispevka. Pogodba za stavbno pravico je sklenjena za 40 let, po tem obdobju preide lastništvo centra v last MO Ptuj. MO Ptuj je v izgradnjo novega športnega centra vstopila izključno zato, da bi zagotovila pogoje za kvaliteten pouk športne vzgoje za potrebe učencev OŠ Mladika. Koristila jih bo lahko vsak dan od 8. do 15. ure. Zagotovili so več ur uporabe, kot je ur telesne vzgoje, v teh prostorih bo lahko tudi prva triada izvajala ne samo športne, temveč tudi druge izobraževalne vsebine. Župan je prepričan, da bo OŠ Mladika znala to izkoristiti.
Uradno odprtje novega ptujskega športnega centra Campus so opravili glavni akterji investicije. Tokrat niso rezali vrvice, odprtje so opravili s simbolnim prehodom ovire glavnih investitorjev Alda Ina Ilešiča, Dalide Ilešič Šoštarič in Vlada Ilešiča, Nine Kolarič, Dejana Zavca in ptujskega župana Štefana Čelana.
MG
Nogomet • 3. SNL vzhod, Štajerska liga
Krog remijev, gostitelji brez zmage
3. SNL - vzhod: tretji zaporedni poraz Bistrice
Šesti krog v 3. SNL - vzhod bo ostal zapisan kot krog remijev, saj se je brez zmagovalca končalo kar šest od sedmih srečanj. Domačini so ostali brez zmage, kar je druga zanimivost kroga. Edino zmago v tem krogu so dosegli nogometaši iz Veržeja, ki so bili uspešni v Slovenski Bistrici. Slednji so po visoki zmagi v uvodnem krogu nanizali tri zaporedne poraze. Drugačno pot so ubrali nogometaši iz Veržeja, ki so ravno v Slovenski Bistrici dosegli prvo zmago.
Na vrhu prvenstvene razpredelnice je ostal Kovinar iz Štor, ki je sicer v sosedskem derbiju s Celjani iztržil samo točko. Prvo točko so v 4. krogu vknjižili igralci MU Šentjurj, sicer bivši drugoligaši.
REZULTATI 4. KROGA: Stojnci -Grad 1:1 (1:0), AHA EMMI Bistrica -Tehnostroj Veržej 1:3 (0:1), Kovinar Štore - Simer šampion 1:1 (0:0), Paloma - MU Šentjur 1:1 (1:1), Od-ranci - Koroška Dravograd 1:1 (0:0), Čarda - Zreče 1:1 (1:1), Tromejnik G Kalamar - Malečnik 2:2 (0:0).
1.	KOVINAR ŠTORE 4 3 1 0 10:5 10
2.	PALOMA 4 2 2 0 5:2 8
3.	ODRANCI 4 2 11 11:7 7
4.	MALEČNIK 4 2 11 7:6 7
5.	GRAD 4 1 3 0 7:3 6
6.	ČARDA 4 1 3 0 5:3 6
7.	K. DRAVOGRAD 4 1 2 1 4:4 5
8.	SIMER ŠAMP. 4 12 1 4:4 5
9.	TROMEJNIK 4 12 1 6:7 5
10.	STOJNCI 4	112	7:9	4
11.	A. E. BISTRICA 4	1 0 3	12:11	3
12.	ZREČE 4	0 3 1 1:4	3
13.	T. VERŽEJ 4	1 0 3	4:12	3
14.	MU ŠENTJUR 4	0 1 3	4:10	1
AHA EMMI BISTRICA -TEHNOSTROJ VEŽEJ 1:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Lugonjič (27), 0:2 Gašperšič (58), 1:2 Lemezovič (73), 1:3 Štrakl (93)
AHA EMMI BISTRICA: N. Danilo-vič, A. Danilovič (od 35. Ramot), Mo-drič, Korošec, Beranič (od 67. Tkavc), Hren, Razboršek, Iršič (od 54. Mlinar), Divjak, Stegne, Lemezovič. Trener: Mladen Dabanovič.
Danilo Klajnšek
Pravičen remi: STOJNCI - GRAD 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Meznarič (13.), 1:1 Krpič (62.)
STOJNCI: Zajc, Fridauer, Ratek, Milošič, Meznarič, Krajnc D. (od 65. Topolovec), Mikulec (od 46. Turkuš), Golob, Krajnc S., Nežmah, Klinger (od 56. Roška r). Trener: Robert Te-žački
Nogometaši Stojncev so v 4. krogu na domačem terenu gostili ekipo Grada iz Goričkega in se z njo razšli z izidom 1:1. Pred približno 300 gledalci je sam začetek tekme pripadel domačim nogometašem, ki so pove-dli že v 13. minuti. Takrat se je v gneči v gostujočem kazenskem prostoru najbolje znašel Silvo Meznarič, ki je mojstrsko zadel za 1:0. Tudi v nadaljevanju prvega dela so bili Stojnča-ni konkretnejši, toda vodstva jim ni uspelo povišati. Prekmurci, za katere igra precej igralcev, ki so nekoč nastopali za soboško Muro, so prvič resneje zapretili šele v končnici prvega polčasa, ko so bili nevarni predvsem iz prekinitev. Kljub temu pa bi »kanarčki« lahko še povišali vodstvo, saj je Sergej Krajnc zadel vratnico.
V drugem delu igre smo videli slabši nogomet kot v prvem, prvo priložnost pa so si pripravili gostje, ki so preko Stošica v 54. minuti stresli okvir vrat. Ključni trenutek tekme se je zgodil v 58. minuti, ko je bil pri domačinih po nepotrebnem zaradi pljuvanja izključen Sergej Krajnc. Pobuda je nato razumljivo pripadla
Nogometaši Zavrča so bili uspešni tudi v četrtem nastopu v Štajerski ligi; tokrat so ugnali ekipo Zava Gerečja vas. Na fotografiji strelec drugega zadetka Rok Marinič z žogo), v ozadju Denis Kuserbajn.
gostom, ki so preko kapetana Krpiča po odbiti žogi v 62. minuti tudi izenačili. Kljub temu da so tudi v nadaljevanju tekme imeli gostje več od igre, pa so nekaj obetavnih akcij sestavili tudi Stojnčani, ki bi z malo sreče pri strelih Meznariča in Nežmaha lahko tudi slavili. Končalo se je z izidom 1:1, kar je glede na prikazano na igrišču tudi najbolj pravičen izid. V prihodnjem krogu »rumeni« gostujejo pri ekipi Zreč.
tp
Štajerska liga: dragocena točka Podvincev v gosteh
Napadalci so bili v 4. krogu štajerske lige ponovno razpoloženi, saj so na sedmih srečanjih dosegli kar 28 zadetkov, kar pomeni visoko povprečje štirih zadetkov na tekmo. Slabo so jo odnesli domačini v Poljčanah, kjer je Šoštanj dosegel pol ducata zadetkov. Še uspešnejši pa so bili nogometaši iz Šmarja pri Jelšah, ki so sosedom iz Rogaške Slatine nasuli kar sedem zadetkov.
Nogometaši vodečega Zavrča so po pričakovanjih premagali ekipo iz Gerečje vasi ter so sedaj sami na prvem mestu prvenstvene razpredelnice. Z dvema točkami zaostanka jim sledi Peca, ki so jo deloma ustavili nogometaši Podvincev in na tem vročem gostovanju osvojili pomembno točko. Za novo zmago so se morali kar precej potruditi ormoški nogometaši, ki so po vodstvu gostov iz Limbuša le uspeli preobrniti rezultat in si tako priigrati drugo zmago v tem delu prvenstva.
REZULTATI 4. KROGA: Zavrč -ZAVA Gerečja vas 4:0 (2:0), Peca -Podvinci 2:2 (1:0), Pohorje - Mons Claudius 0:1 (0:0), Boč Poljčane - Šoštanj 0:6(0:2), Tehnotim Pesnica - Koroške Gradnje 2:1 (0:0), Carrera Optyl Ormož - Marles hiše 2:1, Šmarje pri Jelšah - GIC Gradnje Rogaška 7:0 (4:0).
1.	ZAVRČ 4 4 0 0 15:2 12
2.	PECA	4 3 1 0 8:4 10
3.	ŠOŠTANJ 4 3 0 1 19:4 9
4.	T. PESNICA 4 3 0 1 10:6 9
5.	ŠMARJE PRI J. 4 2 11 14:7 7
6.	OPTYL ORMOŽ 4 2 11 7:10 7
7.	POHORJE 4 2 0 2 10:7 6
8.	BOČ POLJČANE 4 1 1 2 6:10 4
9.	ZAVA GER. VAS 4 1 1 2 4:10 4
10.	MONS CLAUD. 4 1 0 3 3:7 3
11.	MARLES HIŠE 4 1 0 3 5:10 3
12.	GIC ROGAŠKA 4 1 0 3 5:17 3
13.	PODVINCI -1 4 0 3 1 4:7 2
14.	KOROŠKE G. 4 0 0 4 2:10 0
ZAVRČ - ZAVA GEREČJA VAS 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Šnajder (14), 2:0
Marinič (16), 3:0 Murat (64), 4:0 Fridl (87)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec (od 72. Murko), Lenart, Darmopil, Rumež (od 78. Fruk), Kuserbanj, Frangež, Marinič (od 80. Vinkovič), Čeh (od 67. An-tolič), Murat, Šnajder (od 60. Fridl). Trener: Miran Emeršič.
ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Sa-gadin, Draškovič, Benko (od 46. Lon-čarič), Lešnik, Šešo (od 85. Ornik), Kukec, Čeh (od 67. Vnuk), Gerečnik, Hertiš, Kokot. Trener: Franc Žitnik.
PECA - PODVINCI 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Lesjak (45), 2:0 Lesjak (46), 2:1 Kupčič (57), 2:2 Ko-kot (79)
PODVINCI: Šeruga, Šebela, Toplak, Ivančič, Hauptman, Kupčič, R. Petrovič, Juršek (od 55. Kokot), D. Petrovič (od 75. Požegar), Brumen (od 55. Kuserbanj), Lah. Trener: Damjan Bezjak.
Danilo Klajnšek
Po hudi borbi zmaga Ormožanov: CARRERA OPTYL ORMOŽ - MARLES HIŠE 2:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Glavar (35), 1:1 Za-dravec (40), 2:1 Druzovič (69)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Kolarič, Druzovič, Piberčnik (od 69. Kardum), Habjanič, Zorman (od 89. Srša), Fijavž, Novak, Košnik (od 63. Krajnc), Zadravec, Štiberc (od 46. Hebar). Trener: Aleš Jurčec.
IGRALEC TEKME: Davorin Šnaj-der (Carrera Optyl)
Po hudi borbi in z nekaj sreče so Ormožani premagali žilavega novinca iz Limbuš Peker. Že v 2. minuti bi gostitelji lahko povedli, vendar je bil Habjanič s petih metrov nenatančen. Deset minut kasneje si je obramba Carrere Optyl privoščila hudo napako in gostje so se sami znašli pred vratarjem Šnajderjem, ki je rešil svojo ekipo pred najhujšim. V 18. minuti so po prvem kotu zapretili Ormožani preko Zormana, vendar je gostujoča obramba s svojo požrtvovalnostjo rešila zadetek. Le nekaj minut zatem so imeli gostje 100 %
priložnost: Mlakar se je v protinapadu sam znašel pred domačim golom, vendar se je gostujoči napadalec odločil za preigravanje, kjer pa ga je z metom v noge zaustavil domači vratar. V 22. minuti so domačini zahtevali enajstmetrovko, ker naj bi gostje v svojem kazenskem prostoru igrali z roko. Po prerekanju je rumeni karton prejel Habjanič. Ta je ogrozil gostujoči gol v 32. minuti po strelu iz 25 metrov, vendar je žoga le za las švignila mimo vrat. Zaključek 1. polčasa je bil zelo zanimiv. Najprej so v 35. minuti domačo mrežo zatresli gostje, po strelu z glavo Glavarja. Posnetek je kasneje pokazal, da je šlo za prepovedan položaj ekipe iz Limbuš Peker. V 40. minuti je Zadravec izid izenačil po prekrasnem zadetku, ki bi lahko v tem vikendu kandidiral za najlepši zadetek ne samo v Sloveniji in Evropi, ampak tudi po celem svetu. Zadravec je sprožil iz prve iz razdalje skoraj 35 metrov in žoga je končala v golu. V 44. minuti je Mauko pobegnil domači obrambi in streljal s 15 metrov, toda tik ob golu Carrere Optyl. V sodnikovem podaljšku so si domačini priigrali lepo priložnost, ampak je sodnik Aleš Fridl slabo spremljal nadaljevanje obetavne akcije in označil prekršek za Or-možane izven kazenskega prostora, čeprav je bil Fijavž sam pred golom Marles hiš.
V 2. polčasu si ekipi nista priigrali tako velikega števila priložnosti. V 53. minuti je bil Mauko nevaren po protinapadu, a je Šnajder žogo odbil v kot. V 70. minuti so Ormožani povedli: z leve strani je lep predložek pred gol Marles hiš poslal Habjanič, gostje so pozabili na Druzoviča, ki je ostal sam in je atraktivno zadel z glavo. V 79. minuti je Mauko zamudil še eno lepo priložnost. Njegov strel z glavo je pred golovo črto z lepo reakcijo odbil najboljši posameznik tekme vratar Carrere Optyl. Pet minut pred koncem je Habjanič zamudil priložnost za povišanje izida. Vratar Mlaker je s skrajnimi močmi ukrotil žogo po strelu domačega napadalca. V 5. krogu nogometaši Carrere Optyl gostujejo v Pesnici.
uk
Cageball • Zmaga na Hrvaško
Terme Ptuj so v povezavi s spletno stranjo www.golgeter.com organizirale turnirsko ligo v cageballu - mini nogometu. Najprej so bili odigrani trije kvalifikacijski turnirji, najboljši s teh pa so se na zaključnem turnirju pomerili za skupnega zmagovalca. Največ znanja so pokazali fantje iz sosednje Hrvaške (Hromec), ki so nastopali pod imenom LOM LES. Na 2. mestu so pristali Ježi (Rogatec), tretje pa je bilo ŠD Žetale.
Vizija organizatorjev je promocija nogometa na malo drugačen način, kjer lahko tudi »slabši« nasprotnik z domiselno igro premaga navidezno »boljšega« tekmeca. Ligo želijo organizirali tudi v prihodnje in bi na ta način igranje mini nogometa postala tradicionalna zabava.
DK
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Hervis
2. krog: torek, 14. 9., ob 20.00: Olimpija - CM Celje, sreda, 15.9., ob 16.00: Aluminij - HIT Gorica, Zavrč - Nafta, Dravinja Kostroj - Luka Koper, IB Interblock - Primorje, Roltek Dob - Maribor, Triglav Gorenjska - Rudar Velenje.
Rokomet • Pokal Pivovarne Union
Pari 1/16 finala, sreda, 15. 9., ob 19.00: Velika Nedelja - Celje Pivovarna Laško, Drava - Krško, Klima Petek Maribor - Jeruzalem Ormož.
Preostali pari: Sevnica - Cimos Koper, Alples Železniki - Ajdovščina, Arcont Radgona - Brežice, Pomurje - Grosuplje, Cerklje - Gorenje Velenje, Radovljica - Škofljica, Slovenj Gradec - Merkur, Šmartno Herz Factor banka - Ribnica Riko hiše, Mokerc-Ig - Trimo Trebnje.
Že uvrščeni v osmino finala: Slovan, Krka, Dobova in Moškanjci -Gorišnica.
Namizni tenis • 15. Urhov memorial
V nedeljo, 19. septembra, bo Namiznoteniški klub Ptuj izvedel tradicionalni, letos že 15. Urhov memorial. Dvoboji bodo v dvorani Center potekali ob 9. uri naprej. Pravica nastopa imajo vsi registrirani igralci in igralke domačih in tujih klubov, organizatorji pa so za najboljše štiri v vsaki kategoriji pripravili pokale, najboljši posameznik pa bo prejel še prehodni pokal.
Na turnirju bo nastopilo tudi 14 igralcev in igralk iz domačega kluba: Danilo Piljak, Urban Ovčar, Bojan Pavič, Darko Drčič, Luka Krušič, Alen Ber, Jan Janžekovič, Žan Napast, Darko Hergan ter Vesna Rojko, Tina Matjašič, Vesna Terbuc, Ivana Zera in Anja Bezjak.
jm
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 3. KROGA: Hajdina - Gorišnica 4:1, Središče ob Dravi -Dornava 2:1, Pragersko - Apače 5:3, Videm - Lovrenc 0:2, Skorba- Bukovci 3:0, Rogoznica - Oplotnica 2:3.
1.	SREDIŠČE	3	3	0	0	10:2	9
2.	SKORBA	3	3	0	0	7:1	9
3.	HAJDINA	3	2	1	0	7:2	7
4.	LOVRENC	3	2	0	1	7:4	6
5.	BUKOVCI	3	2	0	1	6:7	6
6.	OPLOTNICA	3	111	4:4	4
7.	DORNAVA	3	1	0	2	5:5	3
8.	PRAGERSKO	3	1	0	2	8:12	3
9.	ROGOZNICA	3	0	1	2	4:7	1
10.	VIDEM 3 0 1 2 2:5 1
11.	APAČE 3 0 1 2 4:9 1
12.	GORIŠNICA 3 0 1 2 2:8 1 HAJDINA - GORIŠNICA 4:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Ficko (5), 2:0 Gaiser
(11), 3:0 Jazbec (30), 4:0 Flajsinger (80), 4:1 Purgaj (87) PRAGERSKO - APAČE 5:3 (2:2) STRELCI: 0:1 Bauman (21), 0:2 Predikaka (22), 1:2 Žolek (38), 2:2 Žolek (41), 2:3 Kukovec (48), 3:3 Iva-novič (51), 4:3 Žolek (62), 5:3 Arnuš (89)
SREDIŠČE - DORNAVA 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Osterc (22), 1:1 Za-goršek (44), 2:1 Lesjak (67. z 11 m) SKORBA - BUKOVCI 3:0 (2:0) STRELEC: 1:0 Krajnc (1), 2:0 Krajnc (12), 3:0 Krajnc (54) VIDEM - LOVRENC 0:2 (0:2) STRELCA: 0:1 Pepelnik (22), 0:2 Korez (41)
ROGOZNICA - OPLOTNICA 2:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 Jarni (35), 1:1 Štu-lec (45), 1:2 Figek (60), 1:3 Premu-žič (63), 2:3 Rižnar (85)
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 3. KROGA: Slovenja vas - Makole 0:1, Hajdoše - Grajena 2:6, Cirkulane - Podvinci Agrocenter Ptuj 2:1, Spodnja Polskava - Zgornja Polskava 1:2, Podlehnik - Tržec 2:4, Leskovec - Markovci 2:0.
1.	TRŽEC	3	3	0	0	9:4	9
2.	GRAJENA	3	2	1	0	9:3	7
3.	PODVINCI A. P.	3	2	0	1	10:4	6
4.	LESKOVEC	3	2	0	1	6:2	6
5.	MAKOLE	3	2	0	1	5:4	6
6.	CIRKUKLANE	3	2	0	1	5:5	6
7.	PODLEHNIK	3	1	1	1	6:6	4
8.	ZG. POLSKAVA	3	111	4:6	4
9.	MARKOVCI	3	1	0	2	4:4	3
10.	SLOVENJA VAS 3 0 1 2 1:4 1
11.	SP. POLSKAVA 3 0 0 3 2:7 0
12.	HAJDOŠE 3 0 0 3 3:15 0
CIRKULANE - PODVINCI AGROCENTER PTUJ 2:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Svržnjak (18), 1:1 Zebec (25), 2:1 Kelc (68) HAJDOŠE - GRAJENA 2:6 (0:4) STRELCI: 0:1 D. Petek (32), 0:2 Kukovec (35), 0:3 D. Petek (39), 0:4 Belšak (45), 1:4 Petrušič (56), 1:5 D. Petek (64. z 11 m), 1:6 Kramberger (76), 2:6 M. Petek (88)
SLOVENJA VAS - MAKOLE 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Planinšek (77) SPODNJA POLSKAVA - ZGORNJA POLSKAVA 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Klajderič (20), 0:2 Jesenek (48. avtogol), 1:2 Špes (56) LESKOVEC - MARKOVCI 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Vindiš (21), 2:0 Že-leznik (23)
Veteranske lige
35 - ZAHOD
REZULTATI 2. KROGA: Mons Claudius - Polskava 1:2, Pragersko - Hajdina 5:1, Boč - Lovrenc 2:1, Podlehnik - Pohorje Oplotnica 3:3.
1.	POLSKAVA 2 2 0 0	4:1 6
2.	POHORJE-OPL. 2 110	6:4 4
3.	PODLEHNIK 2 110	4:3 4
4.	PRAGERSKO 2 10 1	5:2 3
5.	MONS CLAUD. 2 10 1	5:2 3
6.	BOČ 2 10 1	3:4 3
7.	LOVRENC 2 0 0 2	1:6 0
8.	HAJDINA 2 0 0 2	1:7 0 35 - VZHOD
REZULTATI 2. KROGA: Grajena -Skorba 1:6, Borovci - Dornava 0:3, Bukovci - Videm 0:7, Drava - Pre-polje 3:0.
1.	DRNAVA 2 2 0 0	7:1 6
2.	DRAVA PTUJ 2 2 0 0	6:2 6
3.	VIDEM 2 110	9:2 4
4.	SKORBA 2 10 1	8:4 3
5.	BUKOVCI 2 10 1	3:9 3
6.	GRAJENA 2 0 11	3:8 1
7.	BOROVCI 2 0 0 2	2:6 0
8.	PREPOLJE 2 0 0 2	1:7 0 LIGA - 40
REZULTATAI 2. KROGA: Podvinci - Tržec 1:2, Gorišnica - Markovci 1:2, Apače - Leskovec 2:0, Zgornja Polskava - Ormož 4:2.
1.	MARKOVCI	2	2 0 0	11:2	6
2.	ZG. POLSKAVA	2	2 0 0	7:3	6
3.	ORMOŽ	2	10 1	7:6 3
4.	GORIŠNICA	2	10 1	4:4	3
5.	APAČE	2	1 0 1	4:5	3
6.	TRŽEC	2	1 0 1	3:10 3
7.	PODVINCI	2	0 0 2	2:5	0
8.	LESKOVEC	2	0 0 2	2:5	0
Danilo Klajnšek
Foto: MA
Planinski kotiček
Uršlja gora, 1696 m
SOBOTA, 25. 9.
Mladinski odsek PD Ptuj tokrat vabi na Koroško. Cilj je 1696 m visoka Uršlja gora. Na njo se bomo povzpeli iz Naravskih ledin (planinski dom). Do vrha bomo potrebovalile dobro uro hoda. V planinskem domu na Uršlji gori nam bodo postregli s čajem. Po daljšem počitku in razgledu, ki je res čudovit, se bomo spustili do Poštarskega doma pod Plešivcem. Tudi tukaj bo daljši postanek. Do doma je dobri dve uri hoda. Naš izlet bomo zaključili v Selih, kjer nas bo že čakal avtobus in nas odpeljal domov.
Skupaj bomo hodili štiri ure, na razpolago bomo imeli cel dan. Pot ni zahtevna, tako da jo zmore vsak. Če se želite sprehoditi po lepih smrekovih gozdovih, imeti krasne razglede z vrha ter uživati v naravi, se nam morate v soboto, 25. 9., vsekakor pridružiti.
ODHOD: Železniška postaja Ptuj ob 7. uri (šolske skupine bomo prišli iskat pred šole, točen čas bomo sporočili, ko se bodo šolske skupine prijavile) VRNITEV: Železniška postaja Ptuj ob 19. uri OPREMA: planinska za sredogorje (planinski čevlji, palice) in glede na vreme
PREHRANA: iz nahrbtnika, možna tudi v planinskem domu CENA: 15 evrov (prevoz, čaj, vodenje ...) PRIJAVE: v pisarni Planinskega društva Ptuj ali pri vodji izleta najkasneje do torka, 21. septembra
Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. Dodatne informacije: 040 699 252 (Vlado Fridl - vodja izleta).
Kikboks • KBV Ptuj
Priprave v polnem teku; v soboto na Ptuju finale DP
V	kikboks centru na Ptuju člani in članice Kluba borilnih veščin Ptuj različnih starostnih skupin že pridno trenirajo. Bazične priprave so se pričele v sredini avgustu, ko so si člani prve tekmovalne ekipe pridobivali splošno telesno moč in kondicijo, nato pa so se preselili v dvorano, kjer trenirajo in se pripravljajo na tekmovanja. Program priprav je zelo skrbno načrtovan in po treningih, ki potekajo vsak dan, trenerski štab v KBV Ptuj pričakuje dobre rezultate in pripravljenost tekmovalcev, da se spoprimejo z naslednjimi tekmovanji.
V	klubu veliko pričakujejo od drugega dela sezone; v Ptuju je 18. septembra finale državnega prvenstva v semikon-taktu in lovkiku. Člani ptujskega kluba pričakujejo kar nekaj državnih naslovov.
Selektor reprezentanc Slo-
venije v kikboksu Bojan Korošec in predsednik Kikboks zveze Slovenije Vladimir Sitar sta že objavila seznam kandidatov za nastop na kadetskem in mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo od 19. do 26. septembra v Beogradu. Na njem je pet članov KBV Ptuj: Timi Sitar, Luka Vindiš, Filip Janžekovič, Anej Štrafela in Tilen Abraham. V klubu upajo na eno kolajno, kar bi odlično zaključilo letošnje že tako uspešno tekmovalno leto.
Selektor reprezentance skupaj s svojim trenerskim timom, v katerem je tudi Tomaž Barada, načrtuje zaključne priprave vseh kandidatov na Rogli od 3. do 6. septembra, po njih pa se bodo člani reprezentance pred potjo v Beograd pripravljali še po klubih.
Franc Slodnjak
Rokomet • Marko Žiher, predsednik RK Drava
Drava mora igrati v 1. ligi
Rokometni klub Drava iz Ptuja bo novo sezono pričel jutri, ko se bo v pokalnem obračunu doma pomeril z ekipo Krškega. Ekipa je še mlajša kot v preteklosti, letos pa za člansko ekipo igrajo le doma vzgojeni igralci. Za tak korak so se zavestno odločili v vodstvu kluba, ki mu drugo leto predseduje Marko Žiher. Mladi predsednik, sicer zaposlen v družinskem podjetju Žiher, je tudi drugače velik ljubitelj športa, z Dravo pa ima v bodoče velike načrte.
Z ekonomskega in gospodarskega vidika živimo v časih, ki niso rožnati. Denarja ni nikjer dovolj, še posebej se težka situacija odraža v športu. Kako pa je s finančno konstrukcijo v vašem klubu?
M. Žiher: »Mi smo prejšnje leto dodobra zmanjšali proračun, pa vendar smo tudi ta sredstva zelo težko zagotovili. Vseeno pa lahko povem, da je klub trenutno na 'pozitivni ničli' in da ne sedimo križem rok, saj že imamo zagotovljena sredstva za prihajajočo sezono, ki bo torej iz finančnega vidika podobna pretekli, kar se tiče zanimivosti, pa prav gotovo boljša in uspešnejša. V klubu tudi sicer pripravljamo določene aktivnosti v smeri pridobitve čim večjega števila sponzorjev, ti pa bodo v klub prišli le, če bodo videli, da se dobro in pošteno dela in tem trenutku je tako. Prav zaradi tega se nam, na srečo, v zadnjem času priključuje vedno več sponzorjev s celotnega ptujskega področja.«
Tudi na marketinškem področju boste zavihali rokave, saj v klubu pripravljate nekaj prav posebnega in nekaj, kar ni ravno praksa v slovenskih športnih klubih.
M. Žiher: »Glede na splošno ekonomsko stanje, ki precej tare šport (finančni prilivi so manjši kot v preteklosti), smo se bili v klubu primorani drugače organizirati. Za simpati-
zerje kluba in tudi ostale smo pripravili člansko izkaznico. Ta ne bo v standardni obliki, ampak bo to izkaznica določenih ugodnosti. Kartica se imenuje kartica ugodnosti oz. zlati klub ugodnosti in z njo bodo imetniki, kot že ime pove, imeli določene ugodnosti v samem klubu (nakup vstopnic, navijaških rekvizitov) kot tudi pri naših sponzorjih, kar se mi zdi do-bitna kombinacija. Gre za nek nov način financiranja, predvsem pa komuniciranja z našimi navijači in simpatizerji, saj bomo imetnike kartic o vseh zgoraj naštetih ugodnostih obveščali tudi preko spleta. Prav tako pripravljamo celostno podobo navijaških rekvizitov kot tudi kompletne opreme in dresov - le-ti bodo nekaj posebnega za naše igralce v vseh selekcijah.«
Drava v slovenskem rokometu velja za klub, ki nekaj pomeni. Za zlata leta od osamosvojitve naprej veljajo devetdeseta, ko je bil klub stalnica v 1. ligi. Kaj ekipi Drave vedno znova zmanjka, da bi se ti časi vrnili?
M. Žiher: »Zame je morda to vprašanje neprimerno, pa vendar; gre za tradicijo rokometa na Ptuju, ki je zelo dolga. Tudi sam se spominjam teh časov, ampak jih morda ne po-
Ptuj • Županov sprejem za Dejana Zavca
Dejan med mladimi kot riba v vodi
V petek ob 12. uri je župan mestne občine Ptuj Štefan Če-lan pred Mestno hiši pripravil sprejem za Dejana Zavca, ki je pred tednom drugič ubranil titulo svetovnega prvaka vel-terske kategorije po verziji IBF - v ljubljanski dvorani Stožice je pred več kot 12 tisoč gledalci premagal Poljaka Rafala Jacki-
ewicza. Sredi delovnega dne se je zbralo predvsem veliko število otrok iz ptujskih vrtcev, ki so Dejana prisrčno pozdravili.
Župan je tudi tokrat poudaril izjemen pomen Dejanovih uspehov in njegov športni način življenja: »S svojim športnim udejstvovanjem si svetel vzgled vsem mladim, ki šele
Foto: Črtomir Goznik
Župan se je Dejanu Zavcu in njegovemu kondicijskemu trenerju Tomiju Jagarincu zahvalil za ves trud, ki sta ga vložila v priprave za zadnjo borbo proti Rafalu Jackiewiczu.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan med mladimi, ki jim je svetovni prvak velik vzornik.
stopajo na športno pot. Posebna zahvala velja tudi tvojemu trenerju, ki ti pomaga pri pripravah in ti nasploh stoji ob strani.«
Dejan se je zahvalil za izrečene besede in podarjena darila, nato pa se je odpravil med najmlajše, ki so bili nad tem de-
janjem seveda navdušeni. »Jaz sem te videl na televiziji, dobro si ga premagal,« ali »Kakšne močne mišice imaš ...,« sta bila le dva od njihovih značilnih stavkov. Vsi pa bi seveda radi imeli njegov avtogram ali pa mu vsaj dali »petko« .
JM
Dravi turnir v Radgoni
Ptujčani so v soboto igrali na turnirju v Gornji Radgoni, kjer sta nastopali še ekipi Ar-cont Radgona in Pomurje. Ptuj-čani, ki so igrali brez Mateja Bračiča, so obe tekmi dobili: Pomurje so ugnali z 21:14, medtem ko so domačine premagali z 21:19. Vse tekme so se igrale dvakrat 25 minut. Jutri sledi start v novo sezono, saj se bodo dravaši v pokalu ob 19. uri v dvorani Center na Ptuju pomerili z ekipo Krškega.
Marko Žiher: »V sredo igramo s Krškim zadnjo tekmo v Centru, nato se selimo v novo dvorano ob OŠ Ljudski vrt.«
doživljam tako kot morda sami Ptujčani, predvsem nekoliko starejši. Ptuj je bil vedno rokometno mesto in tudi v bodoče bo tako.«
Znani ste kot uspešen poslovnež, zaposleni ste v družinskem podjetju. Glede na to, da ste zelo obremenjeni, me zanima, kako usklajujete številne obveznosti, tako poslovne kot tudi športne?
M. Žiher: »Včasih je zares zelo težko, ampak treba si je vzeti čas. Na srečo si lahko svoj čas, glede na to, da sem v podjetju vodja prodaje, organiziram sam in tako potem tudi lažje usklajujem obveznosti, ki jih imam v RK Drava. Lahko povem, da si za klub dnevno vzamem prav gotovo vsaj dve do tri ure. Sicer pa je posel ves čas prepleten s športom, toda to me veseli in v tem uživam.«
V ptujskem rokometnem klubu se dobro dela tudi v mlajših selekcijah. Članske ekipa bo letos povsem domača Kdaj se bo vse to odrazilo v obliki kakšnega odmevnejšega rezultata in nastopa vsaj v ligi višje?
M. Žiher: »Vsekakor je naš cilj dolgoročno postati še kaj več kot le prvoligaš. Toda vsaj v tem trenutku je realnost nekoliko drugačna: naši mladi igralci, stari cca. 17, 18 let, so po stažu šele mladinci in so naš prvi produkt rokometne šole, zato je prav gotovo potrebno še nekaj let, da bo ta ekipa dozorela. Fantje bodo nastopali tako v mladinski kot članski konkurenci, za njih bo to kar hud ritem. Če nekoliko karikiram: vrgli smo jih v vodo, sedaj pa morajo plavati. Omeniti pa moram, da imamo v klubu nekaj vzornikov, oz. tistih, od katerih se naši mladeniči lahko učijo. Pridružil se nam je namreč Robert Bezjak, ki ga sam zelo cenim, nenazadnje je bil v preteklosti prvi strelec 1. lige, njegova naloga pa je, da je tem mladim fantom vzor na igrišču. Prav tako bi omenil Mateja Bra-
čiča, ki z nami sicer še nima sklenjenega dogovora, vendar trenira z nami. Gre za Ptujčana, ki ima veliko izkušenj in nam lahko veliko pomaga, ne samo na igrišču, temveč tudi v slačil-nici.«
Ekipa Drave pa se bo kmalu tudi poslovila od Športne dvorane Center. Poslej bo vaš klub domoval v Ljudskem vrtu, novem objektu, ki se na Ptuju odpira čez nekaj dni. Nov dom za nov začetek?
M. Žiher: »Jutri igramo s Krškim zadnjo tekmo v Centru, nato pa se selimo v novo dvorano. Dvorana je res prekrasna. Ima vse predispozicije za rokomet, kar je za nas ključno. Tam bo naša članska ekipa tudi trenirala, deloma tudi mladinska vrsta, premierno tekmo pa bomo v Ljudskem vrtu odigrali 2. oktobra, ko v 1. krogu lige gostimo Pomurko. Že sedaj bi povabil vse ljubitelje rokometa da se nam pridružijo.«
V letošnji sezoni bo v ligi nastopalo 8 ekip, tudi nekatera znana imena, kot sta Radeče in Dobova; posebej zanimivi pa bodo lokalni obračuni z Moškanjci Go-rišnico. Vaša pričakovanja?
M. Žiher: »Prav gotovo nas čaka zanimiva sezona, posebej bi izpostavil derbije s sosedi. Prav je, da ljudje pridejo na ta srečanja, kjer bo prav gotovo odlično vzdušje. Od Drave pričakujem, da se bo enakovredno kosala z vsemi ekipami v ligi, vsekakor pa sem optimist. Optimist sem predvsem zaradi pristopa fantov in tudi zaradi odličnega dela novega trenerskega dvojca Baklan - Sabo.
Jutri vas čaka premiera v novi sezoni, in sicer pokalna tekma proti ekipi Krškega. Krško je izpadlo iz 1. lige in se vanjo želi ekspre-sno vrniti. Kaj pričakujete od te tekme?
M. Žiher: »To bo za nas predvsem test, kako dobro smo pripravljeni za nastop v 2. ligi. Pomembno vlogo na tej tekmi lahko odigra tudi dejstvo, da imamo domač kader. To pomeni, da bomo imeli močno podporo s tribun. Ob tej priložnosti bi vse povabil na zadnjo tekmo v dvorano Center, da jutri ob 19. uri pomagajo tej mladi ekipi.«
Tadej Podvršek
Motokros • Bele peti v Stični
V Dolini pod Kalom je AMD Stična prejšnji teden organiziral peto dirko za pokalno prvenstvo v motokrosu. To je bil po dvomesečnem premoru nekakšen uvod v drugi del sezone v Sloveniji.
Na tej tekmi je nastopil tudi pokalni prvak iz minule sezone Borut Bele iz Žetal (AMD Tajfun šport), v kategoriji E-1 do 125 ccm, ki je na treningu postavil šesti čas. Z vožnjo ni bil zadovoljen, saj se na progi ni počutil najbolje. V prvi vožnji je po slabem startu nadaljeval vožnjo s svojim tempom in se že približal prvim trem, ko je doživel grd padec na hrbet. Z bolečinami v kolenu je nadaljeval vožnjo v zadnjih dveh krogih ter ciljno črto prečkal kot šesti. V drugi vožnji je bila situacija drugačna, start mu je uspel bolje in je vozil na tretjem mestu, nakar je naredil dve manjši napaki in na koncu je pristal na petem mestu. Tudi v seštevku obeh dirk je končal na petem mestu.
Danilo Klajnšek
Ptuj • 140 let prostovoljnega gasilstva
Bogatejši za štiri najsodobnejša vozila
Člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so prvi del 140-letnice svojega humanega delovanja obeležili s prejemom pri županu ter svečano predstavitvijo štirih sodobno opremljenih gasilsko-tehničnih vozil pred Mestno hišo.
Foto: M. Ozmec
V imenu gasilske zveze Slovenije je ob 140-letnici humanosti in prostovoljstva ptujskim gasilcem čestital Matjaž Klarič, poveljnik GZS.
Foto: M. Ozmec
Za ogled novih, najsodobnejših gasilsko-tehničnih vozil (v ospredju je najdragocenejše vozilo TRV2D, ki je prvo tovrstno v tem delu Evrope) je vladalo veliko zanimanje.
Minula sobota, 11. septembra, bo v zgodovini ptujskega gasilstva zagotovo posebej zapisana, saj se v njegovi 140-le-tni zgodovini še ni pripetilo, da bi v enem dnevu predali namenu štiri sodobna, v celoti opremljena gasilsko-tehnična vozila. Za slovesnost trenutka na Mestnem trgu so poskrbeli člani godbe na pihala občine Markovci pod vodstvom Petra Gojkoška.
Ob visokem jubileju je župan mestne občine Štefan Čelan v slavnostni dvorani na magistratu pripravil svečan sprejem za predstavnike vodstva PGD Ptuj, Območne gasilske zveze Ptuj, Gasilske zveze Slovenije, Uprave za zaščito in reševanje, predstavnike PGD iz hrvaškega Varaždina ter ptujskega Rdečega križa, policije in vojske. Za 140 let pro-stovoljstva in požrtvovalnosti se je ptujskim gasilcem zahvalil in jim čestital za številne dosežke, pri čemer je posebej izpostavil njihovo pomoč pri odpravi posledic ob neurjih pred nekaj leti. Ob tej priložnosti jim je čestital ob pomembni pridobitvi, štirim novim gasilskim avtomobilom, s čimer je ptujska gasilska enota opremljena za naslednjih 15 do 20 let.
Zahvali in čestitkam ob 140-letnici se je pridružil tudi Janez Merc, ki je ob tem opozoril na pomen gasilstva v novih časih, ki prinašajo nove oblike nesreč in naravnih ujm, čemur se sproti prilagajajo tudi v gasilskih vrstah. V imenu vseh se je za sprejem in za pomembno podporo mestne občine z županom in mestnimi svetniki zahvalil predse-
dnik PGD Ptuj Robert Cvetko, ki je poudaril, da ne gre le za zagotavljanje boljših pogojev za opravljanje zahtevne gasilsko-tehnične dejavnosti, ampak za varnejšo prihodnost vseh občanov, saj nesreča nikoli ne počiva, zadnja leta pa se bistveno pogosteje kot s požari srečujejo z najrazličnejšimi prometnimi in drugimi nesrečami.
Slovesnost se je nadaljevala na Mestnem trgu. V pozdravnem nagovoru je župan še enkrat poudaril neprecenljivo vlogo gasilstva v sodobnem času ter se v imenu vseh zahvalil za njihovo humano in plemenito poslanstvo. Ker se v MO Ptuj zavedajo svoje naloge, so ptujskim gasilcem materialno pomagali pri nakupu sodobne gasilske tehnike in vozil, ki so v sodobnem času nujno potrebni. Zahvalil se je vsem, ki so ali pa še pomagajo pri prenovi in dograditvi gasilskega doma z željo, da bi v bodoče služil izobraževanju mladih gasilcev.
Ob novi pridobitvi in visokem jubileju je ptujskim gasilcem čestital Jože Korban, vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, v imenu Gasilske zveze Slovenije pa se je čestitkam pridružil poveljnik Matjaž Klarič in poudaril, da se v ptujski enoti poleg sodobne tehnike lahko pohvalijo tudi s sposobnimi, marljivimi in požrtvovalnimi gasilci. Gasilstvo pa je pomembno tudi po vsej državi, saj imamo letno v Sloveniji prek 5000 različnih požarov in intervencij, skoraj vsako leto pa je pomoč gasilcev potrebna tudi pri odpravi posledic naravnih ujm in nesreč.
V zahvalo za prispevek k napredku in razvoju gasilstva so se ptujski gasilci oddolžili s podelitvijo jubilejnih plaket MO Ptuj in nekaterim okoliškim ter sodelujočim gasilskim društvom. Nato pa so zbranim na mestnem trgu predstavili štiri nova gasilska vozila znamke Mercedes benz.
Prvo vozilo GVM 1, vozilo
za prevoz gasilskega moštva, kombi Vitto 115 DCL, je na Mestni trg pripeljal voznik Silvo Vogrin. Drugo vozilo, gasilsko avtocisterno AC 30/70 z velikim rezervoarjem za 7000 l požarne vode in z okoli 1000 m cevmi z osnovnim orodjem za gašenje in vgrajeno črpalko z zmogljivostjo 4000 l na minuto, je na trg pripeljal voznik Drago Šalamun. Tretje gasilsko orodno vozilo OVVO za reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi je na trg pripeljal voznik Mitja Mahorič. Gre za vozilo, ki je med prvimi v Sloveniji opremljeno z dvižno ploščadjo, kar je bila ideja in zasluga Martina Vrbančiča. Poleg tega pa je vozilo opremljeno z različnimi črpalkami, tesnilnimi čepi, orodjem in opremo za preprečevanje ne-
varnosti ter sanacijo terena s skupaj prek 300 kosi raznega orodja in 20-kW električnim agregatom.
Četrto, največje novo gasilsko vozilo, ki pomeni izjemno pridobitev za PGD Ptuj in širšo okolico, pa je vozilo TRV2D ali tehnično reševalno vozilo z dvigalom, prav tako znamke Mercedez Benz, Atego 16 29. Vozilo je opremljeno za reševanje ob različnih nesrečah iz globin in višin, ima tudi 20-kW agregat in različne sklope orodij, hidravlično, električno, pnevmatično, dvižne in povezovalne elemente, kar 570 kosov orodja in je prvo tovrstno vozilo v tem delu Evrope, na trg pa ga je pripeljal poveljnik PGD Ptuj Martin Vrbančič.
Po predstavitvi vsakega vozila je ključe vseh štirih vozil žu-
pan svečano predal strojnemu referentu društva Darku Šalamun,. Slovesnost so z vmesnim kulturnim sporedom poleg godbe na pihala popestrili tudi učenci OŠ Ljudski vrt, ob koncu pa so vsi udeleženci jubileju in štirim novim avtomobilom nazdravili s posebnimi kozarci, ki so bili za to slovesnost posebej gravirani in ga je lahko vsak udeleženec v spomin na ta dogodek odnesel domov. Slavje so nadaljevali in sklenili pod šotorom pred gasilskim domom v Ptuju, kjer so vse goste in gasilce tudi pogostili. Sicer pa bodo slovesnost ob 140-letnici PGD Ptuj nadaljevali to soboto, 18. septembra, ko bo na ptujskem gradu slavnostna seja in osrednja slovesnost ob visokem jubileju.
M. Ozmec
Križevci pri Ljutomeru • 12. občinski praznik
Uresničili večino zastavljenih programov
Na slavnostni proslavi ob 12. občinskem prazniku občine Križevci pri Ljutomeru je župan mag. Branko Belec nanizal vrsto dogodkov, ki so povezani z zastavljenimi programi in projekti ter z zadovoljstvom ugotovil, da jih je večina uresničenih.
Med pomembnejše gre šteti prenovo občinske zgradbe z ureditvijo okolice, kot najzahtevnejši in nič manj pomemben pa je možen dostop do sodobnih storitev elektronskih komunikacij. Občani lahko koristijo storitve na področju interneta, digitalne televizije in telefonije. Župan je izpostavil vprašanje gospodarjenja s prostorom: »Gre za izvajanje izredno pomembnih nalog naše lokalne skupnosti. Pravilno rabo prostora vidimo v funkciji usmerjanja celotnega družbenega razvoja, ob hkratni skrbi za celostno varstvo narave in okolja. Občinski prostorski načrt je v pripravi, pridobili pa smo si tudi že smernice ministrstev za kmetijstvo in oko-
lje. Predvidevam, da bodo pogajanja zaradi naših prevelikih želja in prekategorizacije kmetijskih zemljišč v stavbna zelo trda.« Uspešno se izvajajo tudi naložbe v cestni infrastrukturi. V teh dneh so zaključena dela na dveh lokalnih cestah v dolžini 2232 metrov, ena pa je še v gradnji. Za največji projekt, rekonstrukcijo regionalne ceste Berkovci-Lukavci, je izbran izvajalec projektne dokumentacije, pričetek del, kjer je zajeta tudi izgradnja pločnika in kolesarske steze, pa je v letu 2011. Kmalu je pričakovati še gradnjo krožišča v Ključarovcih in obnovo ceste s kolesarsko stezo proti Veržeju, asfaltne preplastitve pa je potrebnih več manjših in krajših
Dobitniki letošnjih priznanj Občine Križevci, kijih je podelil župan Branko Belec (skrajno desno).
javnih poti. Kot je že običaj na tovrstnih prireditvah, so bila podeljena priznanja najzaslužnejšim skupinam in posameznikom za uspešno delovanje v minulem obdobju. Občinsko priznanje s plaketo in listino je prejelo kulturno društvo Ka-jer iz Bučečovcev, pisno priznanje pa so dobili: podjetje Cornus iz Logarovcev, Branko Ostrc iz Vučje vasi in Anton Petovar iz Kokoričev. Županovo priznanje je pripadlo Društvu kmetic Križevci-Veržej. V kulturnem programu so sodelovali pevci komornega zbora Orfej iz Ljutomera in solistka Matilda Slavič z venčkom narodnih pesmi.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela • Afriška potovanja: Namibija
Po obalni solni cesti
Foto: Uroš Zajdela
Prijetno obmorsko letovišče Swakopmund odseva kolonialno nemško preteklost
Danes je najpomembnejša dejavnost v mestu bencinska črpalka, saj se mora vsako prevozno sredstvo na dolgi prometni žili ustaviti. Bencinske črpalke so namreč zelo redke. Tega se domačini še kako dobro zavedajo in kot panterji prežijo na prihajajoče avtomobile v upanju, da bodo prodali kakšen dragocen kamen, ki so ga izkopali v bližnjem rudniku. Saj gre za pol dragocen kamen in zelo ugodna cena te skoraj premami, vendar kaj kmalu pomisliš na številne slabo urejene zapore, kjer boš najverjetneje pristal, če iz Namibije nezakonito tihotapiš dragocene kamne. Hitro smo napolnili avtomobil z gorivom in že smo drveli po zadnjem delu poti do morja, ki zaradi svoje specifičnosti zagotavlja videnje fatamorgane. Gre za dobrih 200 kilometrov povsem ravne ceste čez nizko puščavo. Le v ne-kajkilometrski razdalji se kot majhni otoki dvigajo sipine, ki zaradi izjemno visoke zunanje temperature ustvarjajo navidezno lebdenje ogromnih gmot peska. Kar nekajkrat smo že zazrli morje, pa je bila le še ena suha dolina in akacija, ki je od daleč spominjala na čolniček.
Utrujenost me je kmalu premagala in že sem zašel v stanje dremanja. Voznika smo seveda prosili, da naj ne ubere naše taktike počivanja in da bi bilo lepo, če bi imel ves čas odprte oči.
Po dobrih 6 urah nas je pot vendarle pripeljala so obalne "solne" ceste, ki povezuje severno namibijsko obalo, imenovano tudi Skeleton obala, z puščavo Namib. zaradi izredne koncentracije soli, le-to na-
mreč zaznaš že v zraku, so celotno asfaltirano cesto prekrili z tanko plastjo solne kamnine, saj so tako želeli zagotoviti daljšo obstojnost in redkejše zdrse tistih 10 avtomobilov, ki dnevno uporabljajo cesto. Moram
pa pohvaliti lokalno cestno podjetje, ki vsak dan "zaliva" to cesto, sicer bi prišlo lahko do hudih erozijskih procesov. Skratka, solna priobalna nami-bijska cesta predstavlja ogromno neznank, hkrati pa zaradi
rahle razgibanosti terena zagotavlja nepozabno, skorajda adrenalinsko vožnjo.
Prvi naš postanek je bil v turistični vasici "Cape Cross", na mestu, kjer je v 15. stoletju portugalska trgovska ekspe-dicija na poti v Indijski ocean prvič stopila na namibijska tla. Portugalci so te brezmejne puščavske, rahlo hribovite ravnice nemudoma zljubili in v spomin na prihod postavili lesen križ. To je bil prvi znak stika Namibije z evropsko religijsko tradicijo. V času imperializma so prvoten križ leta 1900 ukradli Nemci in danes si ga je moč ogledati v Berlinskem nacionalnem muzeju. V zameno so postavili kamniti križ, ki seveda nima niti približno prvotne vrednosti. Vendar pa je "Cape Cross" tudi domovanje ogromne kolonije tjulnov, ki se v svoji brezbrižnosti nastavljajo sončnim žarkom. Preden jih dejansko uzreš, te zanimiv smrad poskuša odvrniti od približevanja.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Dobršen del obale v vasici Cape Cross so zasedle kolonije tjulnov. Zanimiv smrad in fantastično opazovanje njihovega naravnega okolja.
Bančni kotič€k
Premostitveni kredit
Kot smo že velikokrat v naši rubriki dejali, je vezava sredstev (t.i. depozit) najpogostejša oblika varčevanja. Ker pa je življenje nepredvidljivo in se zgodijo situacije, kadar moramo zelo hitro priti do denarja, naša vezana vloga pa se sprosti šele čez kakšen mesec, dva ali več, imamo možnost najetja premostitvenega kredita. Kakšne so osnovne lastnosti, koliko nas stane, kaj pomeni za samo vezavo sredstev in drugo, bomo razložili v današnjem bančnem kotičku.
Večina bank pri nas nudi premostitveni kredit, ki po svojih značilnostih spada med nenamenske gotovinske kredite. Banke ga odobrijo komitentom oz. strankam banke, ki se znajdejo v položaju, ko nepričakovano in takoj potrebujejo denarna sredstva in imajo nenamensko vezane vloge.
Glede na odplačilno dobo je premostitveni kredit lahko kratkoročen, do 12 mesecev, ali dolgoročen, nad 12 mesecev. Ker je kredit zavarovan z zastavo vezanih vlog v evrih ali tuji valuti, doba odplačevanja ne sme presegati končnega roka vezave sredstev. Pomeni, da če se vezana vloga sprosti zadnjega decembra, je tudi premostitveni kredit treba vrniti na enak datum. Te vrste
krediti so izplačljivi v domači denarni enoti, evrih.
Višina odobrenega premostitvenega kredita je odvisna od višine in vrste depozita ali varčevanja. V večini bank je najvišji odobren znesek kredita običajno v razmerju do 90 % vrednosti vezanih zastavljenih sredstev v evrih in do 75 % evr-ske protivrednosti zastavljenih sredstev v tuji valuti. Tako da do sredstev 100 % zneska depozita izredno težko pridemo. Izplačilo kredita v višini 90 % depozita banka izvede zaradi tveganja kreditnih obresti in drugih potencialnih stroškov s kreditom.
Prednosti premostitvenega kredita so: kredit lahko poplačamo z enkratnim odplačilom; torej kredita ne odplačujemo z
mesečnimi obveznostmi, temveč ga poplačamo iz vezanih sredstev ob poteku vezave ali varčevanja; pridobitev kredita je hitra in enostavna, možno je takojšnje koriščenje sredstev; stroški odobritve kredita so minimalni, v nekaterih v bankah jih ne zaračunavajo; banke ne ugotavljajo kreditne sposobnosti kreditojemalca; obrestna mera za te vrste kredita je ugodna, v nekaterih bankah je odvisna od obrestne mere zastavljenih sredstev.
V večini bank za odobritev premostitvenega kredita potrebujemo veljaven osebni dokument, davčno številko, izpolnjeno vlogo za kredit, pogodbo o vezavi ali dokazilo o varčevanju.
Nekatere banke ponujajo
tudi t. i. premostitveni stanovanjski kredit. Kredit je namenjen tistim, ki varčujejo v Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, a želijo sredstva koristiti še pred sprostitvijo varčevalne sheme. Naj še dodamo, da pogoji niso enaki tistim, ki bi veljali ob zaključku varčevanja, vendar so še vedno ugodni.
Pogosto se zamenjujeta izraza premostitveni in lombar-dni kredit: medtem ko gre pri prvem običajno za pridobitev kredita na osnovi vezane vloge, gre pri slednjem za zastavo vrednostnih papirjev (običajno delnic, obveznic ali točk vzajemnega sklada). Predvsem v trenutnih časih, ko so cene vrednostnih papirjev nizke (oz. so v preteklosti precej izgubile na vrednosti), se banke zelo nerade odločajo za tovrstno obliko zavarovanja (saj je izredno težko predvideti, kaj se bo z vrednostnimi papirji dogajalo).
V današnjem bančnem kotičku smo definirali premostitveni kredit in kaj potrebujemo za najetje le-tega. Kadar se znajdemo v situaciji, ko sredstva nujno potrebujemo, je tudi najetje takšnega kredita dobra odločitev.
Mitja Farič
Torek, 14. september
Danes goduje Rasto.
1638 je umrl novoangleški kolonist John Harvard, ki je s svojo zapuščino omogočil obstoj in uveljavitev Harvardske univerze. Rodil se je 26. novembra 1607.
1769 se je rodil nemški naravoslovec in geograf baron Alexander von Humboldt.
1812 je vkorakala v Moskvo francoska vojska. Rusi so mesto zažgali, kar je povzročilo katastrofo izčrpane Napoleonove vojske. 1849 se je rodil Nobelov nagrajenec ruski fiziolog Ivan Petrovič Pavlov. 1852 se je rodil v Šibeniku srbski pisatelj Simo Matavulj. 1901 je po atentatu na predsednika McKinleya postal podpredsednik Theodore Roosevelet predsednik ZDA. Bil je prvi Američan, ki je dobil Nobelovo nagrado, in sicer za leta 1906 uspešno posredovanje v rusko-japonski vojni.
Sreda, 15. september
Danes goduje Nikodem.
Danes praznuje Žalostna Marija božja.
1830 se je z odprtjem proge Liverpool-Manchester začelo v Veliki Britaniji obdobje železnice.
1890	se je rodila angleška pisateljica kriminalnih romanov Agatha Christie. 916 so v prvi svetovni vojni Britanci poslali v boj prve tanke.
1928 je Alexander Fleming objavil odkritje penicilina.
1935 je nemški Državni svet sprejel Zakon o državljanih rajha in Zakon za
zaščito nemške krvi in časti. Njuna določila uzakonijo javno diskriminacijo
Judov.
1908 se je rodil v Veliki Poljani pisatelj in politik Miško Kranjec. Četrtek, 16. september
Danes goduje Ljudomila.
Danes je mednarodni dan varstva ozonske plasti.
1745 se je rodil ruski vojskovodja, zmagovalec nad Napoleonom, smolenski
knez in ruski feldmaršal Mihail Ilarijonovič Kutuzov.
1859 je angleški raziskovalec David Livingstone odkril jezero Njasa v Afriki.
1891	se je rodil nemški veliki admiral Karl Donitz, ki je organiziral nemško podmorniško floto in postal njen poveljnik.
1532 se je pred Mariborom utaborila turška vojska, ki je štela je 140.000 mož.
1859 je škof Anton Martin Slomšek dosegel premestitev škofije v Maribor. 1941 se je OF razglasila za edino zastopnico odpora slovenskega naroda in vsem, ki bi se proti okupatorju borili mimo nje, zagrozi z likvidacijo. Petek, 17. september Danes goduje Frančiška.
1787 so sprejeli prvo ustavo ZDA, ki je iz majave konfederacije ustvarila trdno federativno državo. Ustavo so začeli uporabljati leta 1789. 1854 se je rodil ameriški inženir in industrialec škotskega rodu David Dunbar Buick, ustanovitelj Buick Motor Car Company.
1877	je kemik William Henrv Fox Talbol iznašel negativ fotografij in kopiranje z njega v pozitiv (talbotipija), kar je prvič omogočilo razmnoževanje in povečevanje negativa.
1997 je prišlo v bližini Fojnice, približno 90 km od Sarajeva, do helikoptrske nesreče, v kateri je umrlo 12 diplomatov, ki so v okviru ZN delali v BiH. Nesrečo so preživeli štirje člani helikopterske posadke. Zanimivo je, da je skoraj na istem kraju prišlo do letalske nesreče pred 10 leti. V njej je umrl takratni predsednik SFRJ Džemal Bijedic.
890 se je rodil v Zakojci pri Baški grapi slovenski literat France Bevk. Sobota, 18. september Danes goduje Irena.
53 se je rodil rimski cesar Trajan. Po njim je dosegel rimski imperij največji obseg.
1709 se je rodil angleški pisatelj, leksikograf in izdajatelj dr. Samouel Johnson.
1739 so klenili beograjski mir. Avstrija je morala vrniti Turčiji Srbijo z Beogradom in Šabcem. Meja med Turčijo in Avstrijo se je ustalila na Donavi in Savi.
1814 se je začel Dunajski kongres, ki je uredil razmere v Evropi po Napoleonovem padcu.
1851 je prvič izšel ameriški časopis New York Times.
1905 se je rodila švedska filmska igralka Greta Garbo - božanska Greta, s
pravim imenom Greta Lovisa Gustavson. Umrla je leta 1990.
1923 so se Američani umaknili iz Dominikanske republike, ki je tako dobila
samostojnost.
Nedelja, 19. september
Danes goduje Suzana.
Danes je mednarodni dan miru.
1657 se je s pogodbo v Welawi poljski kralj Jan Kazimir odrekel suverenosti poljske krone nad Prusijo.
1783 sta brata Montgolfier, Jacques-Etienne in Joseph-Michel varno spustila v zrak balon na vroč zrak s prvimi potniki. Glede potnikov sta bila sicer še previdna. To so bili petelin, raca in ovca.
1802 se je rodil madžarski politik in bojevnik za neodvisnost države Lajos Kossuth.
1812 je umrl v Frankfurtu na Majni Mayer Amschel Rothschild, začetnik slovite evropske dinastije bankirjev.
1900 so v Parizu pomilostili Alfreda Dreyfusa, ki so ga na protižidovskem
procesu pred tem po nedolžnem obsodili veleizdaje.
1922 se je rodil se je češki atlet Emil Zatopek, veliki tekač petdesetih let.
1928 je bil prvič predvajan film Walta Disneya Parnik Wilie, v katerem je
imela glavno vlogo Miki Miška.
Ponedeljek, 20. september
Danes goduje Svetlana.
1819 je zvezna skupščina nemške zveze v Frankfurtu ob Majni potrdila kar-lovarske sklepe o zatiranju opozicijskega gibanja na univerzah. 1863je umrl nemški pisatelj Jakob Grimm, znan predvsem po knjigi Otroške in domače pravljice, ki jo je izdal skupaj z bratom Wilhelmom.
1878	se je rodil ameriški pisatelj Upton Sinclair, za katerega so po njegovi smrti leta 1968 zapisali, da je preživel svoj čas.
1934 se je rodila italijanska filmska igralka Sophia Loren.
1974 je bilo v ciklonu Fifi v Hondurasu 10.000 mrtvih.
2009 je v potresu na indonezijskem otoku Sumatra umrlo več kot 1100
ljudi.
1776 se je rodil v Vačah tržaški škof in nabožni pisec Matevž Ravnikar.
AvtoD£OM
Sodobnejši motorji, kopica novih tehnologij in kinetični dizajn
Po modelih C-max, novi generaciji focusa ter prenovljenih galaxyju in S-maxu je na vrsto prišel mondeo, ki ga na cestah nespremenjenega srečujemo tri leta. Prenova sicer ni prinesla revolucionarnih oblikovnih sprememb, a je avto zrelejši in bolj sofisticiran. Ponaša se z zmogljivejšimi in varčnejšimi motorji ter skupno 1300 novimi komponentami.
Pri Fordu svoji filozofiji oblikovanja pravijo kinetični dizajn, ki združuje eleganco in sodobnost. Velikih sprememb tokratna predelava ni prinesla, je pa mogoče opaziti danes nepogrešljiva LED-svetila, drugače oblikovan pokrov motorja ter prednji odbijač z zračnimi režami hladilnika. Naj omenim, da je maska hladilnika zdaj aktivna, ker prepušča svež zrak po potrebi in s tem izboljšuje aerodinamiko avtomobila ter pospešuje ogrevanje motorja. To resda ni neka avtomobilska novost, a pri Fordu so nanjo ponosni. Celoten rob stekel na vratih je odet v krom, s čimer so združili športnost in eleganco.
Dimenzije osveženega mondea so ostale nespremenjene, kar pomeni 4,85 dolžinskega metra pri limuzini, 4,78 pri petvratni različici in 4,84 pri karavanu, odstopanja med velikostjo prtljažnika pa so zanemarljiva.
Fordovi inženirji so med merilnika hitrosti in motornih vrtljajev postavili majhen zaslon, ki streže s številnimi podatki o vozilu, vključno s preprosto navigacijo. Voznikovo delovno okolje je dobilo na otip prijetnejše materiale z bogatejšo opremo; med drugim sta nova navigacijski in avdiosistem. Tudi kakovost sedežev je boljša, možno je dobiti usnje v barvi konjaka brez kemične obdelave in dodajati aluminij, karbon, les ali svetlejše barve.
Prenova Fordovega predstavnika v srednjem razredu je prinesla kar nekaj tehnike, ki je danes na voljo v svetu avtomobilizma. Naj omenim samodejno upravljanje dolgih luči, informiranje o vozilu v mrtvem kotu, električno upravljanje ključavnic zadnjih vrat, kamero za nadzor dogajanja za vozilom ali opozorilo pri zapuščanju voznega pasu, ki ob vsakem menjavanju voznega pasu voznika prek volanskega obroča opozori z vibriranjem.
Proti doplačilu je na voljo še poseben opozorilnik, ki ugotavlja voznikovo budnost s statistično analizo smeri vozila, ki jo spremlja kamera. Po potrebi voznika opozori in mu predlaga počitek, a se največje novosti mondea vendarle skrivajo v paleti pogonskih strojev. 2,0-litrski bencinski eco boost z 203 KM je dobil še močnejšo različico, ki premore 240 KM. Nov je tudi 2,2-litrski turbodizel TDCI z okroglimi 200 konji, ki je za dosego okoljskih standardov evro5 dobil piezo injektorje z osmimi manjšimi luknjicami, tlak goriva pa lahko dosega tudi 1800 barov. Ljubiteljem dizlov bo na razpolago tudi 2,0-litrski TDCi v različicah s 115, 140 in 163 KM. Slednja bosta na voljo tudi v kombinaciji z menjalnikom power shift z dvojno sklopko, ki pri bencinskih eco boost motorjih
prihaja kot del standardne opreme.
Kot že omenjeno prinaša okolju prijazna tehnologija econetic (za zmanjšanje porabe goriva) sprednje reže za vstop zraka, ki so v osnovi 85-odstotno zaprte, kar za 6 odstotkov izboljša aerodinamiko, pa tudi regenerativno polnjenje akumulatorja, ki poteka pri zaviranju, kar manjša porabo goriva in omogoča silovitejše pospeševanje.
Renault bo salonu v Parizu prvič pokazal pomlajeno laguno
Francozi so nekoliko pomladili laguno, kar bodo 30. septembra lahko občudovali tudi obiskovalci pariškega salona vozil. Bistvenih sprememb se pri tako malenkostnih prenovah ni nadejati, bodo pa novembra na trg sočasno poslali obe ključni karoserij-ski različici: petvratno kombilimuzi-no berline in karavansko grandtour.
Od leta 1994, ko so laguno začeli prodajati, se je ta na večini evropskih trgov dobro uveljavila. Na dodatno zanimanje so pri Renaultu računali leta 2007, ko so javnosti pokazali povsem novi model in ga v letu dni nadgradili še s karavanom in kupejem. Takrat so tako drastično dvignili kakovost oziroma zanesljivost svojega izdelka, zdaj pa je očitno čas za nekoliko spremenjeno sprednjo masko in luči.
Po novem bo širšemu krogu kupcev na voljo ekskluziven sistem krmiljenja vseh štirih koles 4Control, saj ga bo moč naročiti tudi v kombinaciji z motorjema dCi 130 in dCi 150.
Pri Renaultu izpostavljajo ugodno porabo goriva in znižane emisije ogljikovega dioksida, kot tudi znova izboljšano kakovost izdelave s triletnim jamstvom.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nove učinkovine za krepitev imunskega sistema (3. del)
Antioksidanti
Prosti radikali so zelo nestabilne molekule, ki nastanejo kot stranski produkt pri proizvodnji celične energije. Svoj manjkajoči člen - elektron - agresivno iščejo pri drugih molekulah. Ta proces imenujemo oksidacija. V majhnih količinah imajo prosti radikali pozitivne učinke. Sodelujejo pri pomembnih metaboličnih funkcijah (procesih presnove), branijo nas pred virusi in bakterijami. V večjih količinah lahko poškodujejo sestavne dele celic, kar vodi v številne bolezni in prezgodnjo staranje. Antioksidanti so spojine, ki reagirajo s prostimi radikali,
še preden ti poškodujejo sestavne dele celic. Na ta način ustavijo delovanje tako prostih radikalov, ki nastanejo pri metaboličnih procesih, kot tudi tistih, ki nastanejo kot posledica dejavnikov iz zunanjega okolja. To so lahko pesticidi, cigaretni dim, izpušni plini. Za antioksidante radi rečemo, da so »lovilci« prostih radikalov in da na ta način varujejo telo pred škodljivimi produkti iz samega telesa in okolja.
V naravi obstaja izjemno veliko antioksidantov. Nekateri nastajajo v telesu, druge dobimo s hrano ali dodatnim vnosom v obliki prehranskih dopolnil. Intenzivno obarvano sadje in zelenjava, kot so
Foto: arhiv
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
borovnice, paradižnik, špi-nača, korenje ter pijače, kot sta zeleni čaj in rdeče vino so izjemno bogat vir antioksi-dantov. Po kemični strukturi so to lahko vitamini, minerali, karotenoidi, polifenoli. Pomembne najdemo v hrani: vitamin A, C in E, betakaro-ten, mineral selen, lutein in likopen. Nekateri antioksi-danti delujejo sinergistično, to pomeni, da drug drugemu
ojačajo učinke.
Antioksidativna zaščita pred prostimi radikali ima številne koristne učinke za zdravje našega telesa. Reakcije, pri katerih sodelujejo, stimulirajo imunski odziv.
Rezultati raziskav nakazujejo, da lahko antioksidanti:
-	izboljšajo delovanje starajočega se imunskega sistema,
-	zmanjšajo tveganje za razvoj določenih dednih bolezni,
-	zmanjšajo izgubo spomina in mentalne težave, povezane s starostjo,
-	izboljšajo simptome pri motnjah koncentracije,
-	zmanjšajo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in možganske kapi,
-	zmanjšajo vidne spremembe staranja kože,
-	ščitijo pred škodljivi vplivi UV-žarkov.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.,
Lekarna Ptuj
Moje cvetje
Mrzel začetek jeseni
Jesen se je pričela tako, kot se je končala pomlad, z dežjem in nizkimi temperaturami. Letošnje vreme rastlinam res ni bilo naklonjeno, saj jim najbolj od vsega škodi ravno nenehno spreminjanje pogojev, v katerih rastejo in živijo. Kljub temu sem prepričana, da morate vsi na vrtu veliko vsega pospraviti.
Shranjevanje fižola
Nekateri ste imeli letos s fižolom smolo, drugim pa obilno rodi. Posebej slabo se je obnesel tisti, ki je bil sejan zgodaj v hladno zemljo. Zato si za drugo leto zapomnite, visok fižol sejemo šele, ko se zemlja ogreje na 15 oC, pa naj bo to začetek ali konec maja. Pred prvim majem pa visokega fižola sploh ne sejemo. Ker pa si vsi želite zgoden pridelek, posejte raje nizke sorte, novejše stročje sorte, kot sta presenta ali antea, imajo ravno tako mehke, nežne in okusne stroke. Za vroči del poletja pa posejte še nekaj rastlin dolge vigne, ki je samo podobna fižolu, njeni stroki so neskončno dolgi, uživamo jih kot vsak stročji fižol. Za razliko od fižola pa dolga vigna obožuje vročino in sonce in bo najbolj obilno rodila ravno v vročem delu poletja, ki ga fižol ne mara.
Foto: Miša Pušenjak
Z velike vročine nad 30 °C se je na hitro ohladilo na 20 oC in manj. Zdaj pa še velike količine padavin motijo in povzročajo pegavosti, tako bakterijske kakor glivične, predvsem na strokih fižola. Pomagamo mu lahko z bakrenimi listnimi gnojili, ki jih dobimo v vseh bolje založenih trgovinah. Listna gnojila nimajo določene čakalne, karenč-ne dobe, kljub temu pa svetujem, da z obiranjem strokov po škropljenju počakate dva do tri dni. Bakrenih listnih gojil ne mešamo z drugimi gnojili ali pripravki. Uporabimo pa jih vsaj trikrat v pet- do sedemdnevnih presledkih. Ista gnojila uporabimo tudi, če je paprika še zelo lepa, a postaja pegasta.
Tisti, ki iz leta v leto sejete lastno seme, se morate letos prav posebej potruditi. Pegavosti, ki se pojavljajo na fižolu, se lahko s semenom prenesejo v naslednje leto. Zato svetujem, da že zdaj odberete primerne, popolnoma zdrave stroke. V naslednjem letu pa naj velja, da za seme pustite prve, najlepše, dolge stroke. Tisti so običajno najbolj zdravi. Zdaj bo ponekod že težko najti povsem zdrave stroke brez peg in lis.
Poleg tega, da suho seme damo v zamrzovalno skrinjo vsaj za en teden, ga spomladi pred sajenjem čez noč namočimo še v žajbljevem čaju. Vendar ta ne bo pomagal, če bo seme posejano v premrzlo zemljo.
Nekateri pa se veselite obilnega pridelka. Stročje lahko odlično zamrznemo in ohrani vso svojo kvaliteto, vendar moramo za to nekaj narediti. Najprej ga oberemo suhega, saj vlažno stročje bolj poškodujemo. Z obiranjem vlažnega stročja se odstrani tudi poprh, ki varuje stroke pred večjo izgubo hranilnih snovi. Potem čim prej, najbolje takoj, stroke očistimo in pripravimo za zamrzovanje. Vsaka ura pomeni tudi izgubljanje hranilnih snovi, ki nam jih nudi stročje tudi pozimi. Stročje obvezno blanširamo. Blanšira-nje je pomembno, ker z njim ustavimo procese dihanja in razpadanja hranilnih snovi in jih ohranimo v strokih. Blan-širanje pomeni, da stroke damo v vrelo vodo, jih pustimo še enkrat zavreti, nato pa odcedimo in takoj za minuto ali dve namočimo še v ledeno vodo, oziroma vodo z ledenimi kockami. Nato stroke ohladimo, spakiramo v ustrezne vrečke in jih po možnosti neprodušno zapremo ter damo zamrznit.
Do sedaj smo naredili vse, kar je potrebno, da nam bodo stroki tudi pozimi nudili obilo vitaminov, predvsem pa mineralov, saj smo jih s tem postopkom »zaklenili« v stroke.
Za konec je pomembno še nekaj. Nikoli ne zamrzujemo velikih količin živil naenkrat. Daljši čas zamrzovanja je, večji kristali se v živilu, predvsem zelenjavi in sadju tvorijo. Ti kristali potem poškodujejo celične stene in pri odmr-zovanju se vsebina celic skupaj z najbolj koristnimi hranili izlije. Tako potem mi uživamo samo še vlaknine, ki sicer napolnijo želodec, ne prispevajo pa k našemu zdravju popolnoma nič. Vsak dan shranimo samo kilogram do dva strokov, da bo fižol tudi pozimi pomenil zdrav in hranilen obrok za vse v družini.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Na glasbeno sceno se vrača še ena članica nekoč zelo popularne družinske zasedbe The Corrs. Pet let za tem, ko so se člani te popularne irske pop folk skupine umaknili z glasbene scene, se z novim in hkrati prvim samostojnim albumom vrača njihova violinistka in pevka Sharon Corr. Album nosi naslov Dream of You in naj bi po napovedih v Veliki Britaniji izšel v teh dneh. Album pevka že uspešno najavlja s prvim singlom pod naslovom Everybody's Got to Learn Sometime, priredbo skladbe zasedbe The
Korgis iz leta 1980. Ostale skladbe na albumu so po večini njeno avtorsko delo in podobno kot pri zasedbi Corrs so tudi te obarvane v melodični pop rock s primesmi irske folk glasbe. Kot vse kaže, je zelo verjetno, da se bo originalna zasedba Corrs ponovno zbrala prihodnje leto. Sharon je druga iz družine Corr, ki se je podala na samostojno pot, pred njo je to storila Andrea Corr, ki je leta 2007 izdala solo album Ten Feet High.
Letošnjo nagrado Mercury
The xx
TESTER v^/
Reflex tester lahko opišemo le z besedo MEGA! Je inovacija na področju testiranja refleksov, saj se odziva že na najmanjši premik. Si lahko tako hiter? Dokaži se!
Cfllor f|(lw !M<	umtun	RESULT
■		Do /ou know ttiat dwi íh» ntm4 • rt»»
		
l.'fA'i'l	ffWBI	1TOÜ
Pošlji: TD REFLEX na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Foto: wordpress.com
Robert Plant
Foto: wordpress.com
oziroma uradno Barclaycard Mercury Prize je prejel londonski trio The xx za svoj de-bttantski album xx. Pri nas dokaj anonimna zasedba je premagala številne znane izvajalce, kot so Paul Weller, Foals, Dizzee Rascal in številni drugi, ki so bili nominirani za omenjeno nagrado. Mercury Music Prize ob strokovni nagradi vsebuje tudi denarno nagrado v vrednosti 20.000 funtov, ki jih je skupini The Xx na veliki svečanosti v Londonu izročil Jools Holland. Prestižna nagrada Mercury Music Prize se podeljuje že 18 let, med dosedanjimi dobitniki so tudi skupine Elbow, Arctic Monkeys in zasedba Pulp. Seznam letošnjih nominirancev:
Biffy Clyro - Only Revolutions Corinne Bailey Rae - The Sea Dizzee Rascal - Tongue n' Cheek
Foals - Total Life Forever I Am Kloot - Sky at Night Kit Downes Trio - Golden Laura Marling -1 Speak Because I Can Mumford & Sons - Sigh No More
Paul Weller - Wake Up the Nation
Villagers - Becoming a Jackal Wild Beasts - Two Dancers
Britanska pop glasbenica Natasha Bedingfield, ki je zaslovela s skladbo These Words, bo 9. novembra izdala novi studijski album. To bo že njen četrti studijski izdelek, ki bo nosil naslov Strip Me in bo vseboval 13 novih skladb. Omenjenih 13 skladb je pevka izbrala kar med 200 novimi skladbami, ki jih je napisala v času svoje zadnje turneje. Prvi singel je skladba z na-
slovom Touch, za katero je že posnet in izdan tudi novi videospot.
®®®
Ameriška rock skupina Kings of Leon je potrdila, da bo skladba z naslovom Radioactive prvi udarni singel z njihovega novega prihajajočega albuma Come Around Sundown, ki bo izšel v tem tednu. Album Come Around Sundown so posneli v New Yorku, glavna producenta sta bila Angelo Petraglia in Ja-cquire King.
Novi album je nadaljevanje njihovega zadnjega zelo uspešnega albuma Only By The Night, ki se je odlično prodajal (6 milijonov), osvojil pa
je celo štiri grammy nagrade.
®@®
Novi, že peti studijski album pop zvezdnice Rihanne bo nosil zelo glasno ime Loud in naj bi po napovedih izšel v novembru. Loud bo naslednik albuma Rated R, ki ga je izdala lani. Kompletni novi material je že v celoti posnet, na svetovnih radijskih postajah pa premierno že vrtijo prvi singel, ki nosi naslov
Only Girl (In The World).
®®®
Mark David Chapman oziroma mož, kije ustrelil Johna Lennona, ponovno ni bil pogojno izpuščen iz zapora. Komisija seje še enkrat odločila, da sedaj že 55-letni Chapman ne izpolnjuje pogojev za pogojni izpust. Minilo je skoraj že 30 let (8. december 1980), odkar je na ulicah New Yor-ka streljal na tega glasbenega velikana in ga ubil pred očmi njegove žene Yoko Ono. To je bil že šesti Chapmanov neuspešen poizkus in bo še vsaj dve leti prebil v zaporu Attica.
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TEENAGE DREAM - KATY PERRY
2.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
3.	DYNAMITE - TAIO CRUZ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	PLEASE DON'T LET ME GO - OLLY MURS
2.	TEENAGE DREAM - KATY PERRY
3.	DYNAMITE - TAIO CRUZ
NEMČIJA
1.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
2.	WONDERFUL LIFE - HURTS
3.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
Otroštvo
Red je vedno pas pripet, ponovi otroči-ček v vrtcu naučen slogan, ko se usedejo v avto in ko nespameten oče že hoče speljati. Potem preko sebe vsi potegnejo varnostne pasove in se zadovoljni odpeljejo kdo ve kam. Zvečer se malček ponovno oglasi, in sicer ko je že skoraj nepreudarno legel v posteljo, ne da bi si umil svoje še mlečne zobke. Vsako jutro, vsak večer in po jedi venomer, zobke umivam si ..., si ponovi in odhiti v kopalnico, medtem ko njegovi starši uživajo ob filmu.
Tako se dandanes gode vse preveč otrokom. Pusti se jim vse manj nedolžnega, brezskrbnega otroštva in vse več odgovornosti se prelaga nanje, čeprav je le ta naloga staršev. Ne, otroci niso pomanjšani ljudje, ampak so otroci in ne bi smeli razmišljati o posledicah in o svetu okoli njih. To bi morali storiti njihovi starši, med tem ko bi oni morali povsem neobremenjeno skakljati naokoli. Vendar prelaganje odgovornosti nanje še ni dovolj, potrebno jih je še omejevati, uokvirjati, jih strašiti in jim vtepati v glavo nešteto neumnih in nepotrebnih pravil.
Dandanes se otroci več ne lovijo po travnikih ali se ob poletni vročini zabavajo ob rekah. Še s sosedi se lahko igrajo zmerjaj manj. Ampak zakaj? Seveda, v reki je nešteto strupov in groznih bakterij, ki jih bodo pojedle, travniki so polni ostre steklovine, mesojedih bakterij in za boga, narkomanskih igel! Da o sosedih sploh ne govorimo! Kako neki bi lahko poslali otroka se igrati s sosedovim otrokom, ko pa je kdo od staršev lahko nič hudega sluteč pedofil, ali pa je sosedov otok vzgojen celo neobremenjen s kakšno vero in je, bog pomagaj, ateist!
Tako je mnogo bolje, da jih strpamo za varne štiri stene in jih učimo jedrske fizike, pa čeprav so komaj dopolnili osem let. Da bi enciklopedijo ali celo Biblijo zamenjali s kakšno pravljico, na pamet pade le še redkim posameznikom, kar pa je tako ali tako za razumeti, ko pa so pravljice tako sila neresnične. Otroke je pač ves čas treba imeti na očeh in pod nadzorom, saj se jim v tem krutem svetu lahko kaj hitro pripeti kaj neprijetnega.
Pred kratkim sem bil ponovno v Bosni in videl sem nekaj, česar se mi dandanes tako otepamo. Otroci tam so veliko srečnejši kakor naši. Ves dan se s sosedi igrajo na prostem, in če ga naenkrat ni na očesu, nihče ne zažene vika in krika in pokliče policije. Vsi vedo, da je pač tam nekje okoli. Bo že prišel. To so otroci, ki vedo, kako je hoditi bos po travi in kamenju in katerih glavna igrača in središče njihovega vesolja ni računalnik. Ti otroci niso tako zakompleksani kot naši in tudi manj utehe iščejo v drogah. Pa saj tega se ne vidi samo v Bosni. Tako je tudi v Albaniji in Egiptu in Turčiji in v vseh ostalih deželah, za katere pravimo, da niso »civilizirane« (karkoli žlahtnega že to pomeni) in na katere gledamo s osladnim sentimenta-lizmom. Kakorkoli že, to so običajno otroci, ki so ljubljeni in ki kljub kakšni batini vedo, da jih imajo starši radi.
Matic Hriberšek
Oktobra letos bodo po celem svetu proslavili 70. obletnico rojstva pokojnega Johna Len-nona.
Glasbenik Robert Plant, ki je zaslovel skupaj z legendarno zasedbo Led Zeppelin, predstavlja novi studijski album z naslovom Band of Joy. Njegov zadnji album Raising
Sand iz leta 2007, ki ga je posnel skupaj z Allison Krauss, je bil zelo uspešen in je bil nagrajen tudi z grammyjem. Prvi singel novega albuma je skladba z naslovom Angel Dance, ki je priredba skladbe skupine Los Lobos iz leta 1990. Band of Joy bo že deveti samostojni album Roberta Planta.
Janko Bezjak
Lestvj ca
COOL
NA
NO SPEAK AMERICANO - YOLAND
EMINEM FEA'
2.	I LOVE THE WAY YOU LIE ■ RIHANNA
3.	ALL THE LOVERS - KYLE MINOGUE
4.	ALEJANDRO - LADY GAGA
5.	I LIKE IT - ENRIQUE IGLESIAS FEAT PITBULL
6.	STEREO LOVE - EDWARD MAYA & VII JIGULINA
7.	MISERY - MAROON 5
8.	WONDERFUL LIFE - HURTS
9.	THIS AFTERNOON - NICKELBACK
10.	TE AMO - RIHANNA
11.	WHATAYA WANT FROM ME - ADAM LAMBERT
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
dušeno sladko zelje, kranjska klobasa SREDA
gratinirane testenine z zelenjavo, prelite s kislo smetano in jajcem ČETRTEK
enolončnica s stročjim fižolom, kremne
rezine*
PETEK
ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA
mleta govedina s poletno zelenjavo**,
njoki
NEDELJA
goveja juha, pečen piščanec, mlinci, solata
PONEDELJEK
špinača, pire krompir, govedina (iz nedeljske juhe)
*Kremne rezine
Sestavine: 9 jajc (velikost L), 9 žlic ostre moke, 18 žlic sladkorja v prahu, 4 žlice gustina, 1,5 l mleka, 2 vaniljeva sladkorja, 7,5 dl sladke smetane, listnato testo.
Spečemo dve plasti listnatega testa. Iz beljakov stepemo trd sneg in mu počasi, po žlicah, dodajamo 9 žlic sladkorja v prahu. Mešamo na najmanjši hitrosti mešalca. Shranimo v hladilniku. Rumenjake, 2 vaniljeva sladkorja in 9 žlic sladkorja v prahu penasto zmešamo, dodamo v 1,5 dl mleka (odvzetega od skupne količine)
raztopljene 4 žlice gustina, še malo mešamo, nazadnje počasi, po žlicah, vmešamo 9 žlic ostre moke. Vse to mešamo vsaj 7 minut, da je veliko zračnih mehurčkov. Dobljeno maso počasi vlivamo v vrelo mleko. Ves čas mešamo, da se ne prime dna. Na majhnem ognju naj vre 12 minut. Ves čas je potrebno mešati, da je veliko zračnih mehurčkov in se ne naredijo grudice. V to vrelo maso nazadnje narahlo vmešamo sneg in polijemo po spodnji plasti listnatega testa. Na ohlajeno maso namažemo sladko smetano. Prekrijemo z drugo plastjo listnatega testa. (Namig: Ker se pri rezanju rezin zgornja plast testa rada lomi, naredimo trik: pečeno testo že prej z rokami drobno nalomimo in s koščki potresimo kremne rezine. Pri rezanju tako ne bo nobenih težav.) Po vrhu potresimo s sladkorjem v prahu.
**Mleta govedina z zelenjavo
Sestavine: 1 manjša čebula, 150 g mlete govedine, 150 g korenčka, 100 g stročjega fižola, 150 g graha, paradižnikova mezga, sol, poper, žlica moke, žlica olja.
Čebulo olupimo in na drobno sesekljamo. Korenje ostrgamo in narežemo na manjše kocke. Fižolu porežemo konce, če je predolg, ga narežemo. Segrejemo žlico olja in na njem na hitro prepražimo čebulo. Dodamo meso in zelenjavo, dobro premešamo, solimo ter počasi dušimo na zmernem ognju. Ko je že skoraj mehko (pazimo, da se ne razkuha), dodamo paradižnikovo mezgo po okusu, potresemo z moko, dobro premešamo in zalijemo z vodo. Po želji začinimo s poprom in kuhamo do mehkega. Postrežemo s testeninami ali krompirjevim pirejem.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kaj pravijo o sosedih?
Angleži: "Dobro gre tistemu, ki ga imajo sosedje radi."
Nemci: "Sosedu glej v obraz, ne v skledo." -k-k-k
Kaj pravijo o taščah?
Turkmenci: "Tudi najboljša tašča kraka kakor vrana."
Španci: "Snaha ima slabo taščo, tašča pa slabo snaho."
•k-k-k
Kaj pravijo o solzah?
Rusi: "Pri ženskah in pijancih so solze poceni."
Nemci: "Ko srce joče, so solze poceni."
-k-k-k
Kaj pravijo o sodišču?
Rusi: "Ne boj se sodišča, ampak sodnikov."
Italijani: "Pekel in sodišča so vedno odprti." -k-k-k
Kaj pravijo o snagi?
Nemci: "Stopnice je treba začeti pometati na vrhu."
Danci: "Čisto je hitro oprano."
-k-k-k
Kaj pravijo o smehu?
Armenci: "Tako se smej, da se bom lahko smejal s teboj."
Italijani: "Srce ne ve vedno, zakaj se usta smejejo."
Profesor se je razjezil nad učencem: "Če misliš, da me boš tako zafrkaval med poukom, si poišči bolj neumnega profesorja, kot sem jaz - toda bojim se, da ga ne boš našel!"

CENEJŠA ENERGIJA
ODKRUŠE-NOST
AMERIŠKA ALPSKA SMUČARKA (LINDSEY)
IZABELA, IZIDA
ETAŽA
UČENEC OSNOVNE ŠOLE
IZOLACIJSKI MATERIAL
BODICA, OST, ŠPICA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
INDIJSKO OBLAČILO
SORTA KORENJA
MAMIN BRAT
SLANOST, SLANOČA
TONE ANDERLIČ
ŽUPAN OBČINE TURNIŠČE
(JOŽEF)
VAS V OBČINI KOZJE
JOK, PLAČ
TERENSKI DELAVEC
ŠENT-JANŽEVKA
SILVO TERŠAK
SAMOZADO-VOLJEVALEC
DEL VOZA
'v
OPISNA OPOMBA
RIMSKI DRŽAVNIK, NERONOV UČITELJ
KROŠNJAR, TRŽAR
TELESNI KONTAKT
SILVO KARO
SAHIST
(BORIS)
BRITANSKA SKUPINA
MEDMORJE
RIMSKI CESAR (MARK AVRELIJ)
obrne k mladeniču in ga vpraša:
"Je dekle vedno tako nervozno?"
"Ne vem," je odgovoril mladenič. "V čakalnici sem jo videl prvič v življenju."
Direktor je tajnico povabil na večerjo. Jedla sta polže.
Naslednji dan se je tajnica pogovarjala s kolegico in ji povedala: "Naš direktor je nemogoč! Za večerjo sva jedla polže in jedel jih je kar s hišicami vred!"
Direktor pa se je pogovarjal s svojim pomočnikom: "Včeraj sem bil s tajnico na večerji. Cel večer me je brcala pod mizo in mi šepetala: "Ven ga daj! Ven ga daj!"
Jež je potožil prijatelju: "Odločil sem se, da se bom ločil. Dovolj imam večnega zbadanja moje žene!"
Služkinja je dala odpoved in pri tem dejala: "Preseda mi vsak dan neštetokrat ponavljati: 'Ja, gospa, ne gospod!'"
Slovenke, in sicer Štajerka, Gorenjka in Dolenjka, so si izmenjale modrosti zakonskega življenja.
"Jaz sem svojemu možu prvi dan rekla, da si bo srajce likal sam. Prvi dan nič, drugi dan so bile tudi še zmečkane, tretji dan jih je pa sam zlikal," je rekla Štajerka.
"Jaz pa sem mojemu rekla, naj si sam pere perilo. Prvi dan nič, drugi dan tudi nič, tretji dan pa si je sam opral perilo," je rekla Gorenjka.
"Jaz sem pa svojemu rekla, naj si sam kuha. Prvi dan nisem nič videla, drugi dan tudi ne, tretji dan pa sem že lahko odprla desno oko!" je povedala Dolenjka.
Počasi se čakalnica pri doktorju prazni. V kotu sedi le mlad par.
"Naslednji prosim!" je rekel doktor in mlado dekle je vstalo. "Kar pridite zraven!" je doktor povabil tudi mladeniča naj vstopi. Ta uboga in vstopi z dekletom v ordinacijo.
"In sedaj se slecite!" je rekel doktor dekletu.
Dekle se boječe sleče in doktor začne s pregledom. Nato se
Pride Korošica Micka na izpit na pravni fakulteti. Profesor postavi kratko vprašanje: »Ustava, uprava, država!«
Micka ga začudeno gleda in reče: »Ja, dons zutra sn ustava, pa sn si jo uprava, kirmo sn jo pa snoč država, vas pa čist neč ne briga!« In se obrne in gre.
"In razmislite o tem, da bi prenehali piti in kaditi. Ni še prepozno!" je rekel doktor pacientu.
"No, potem imam pa še čas!"
"Kaj dela Mujo v Sloveniji pri osemnajstih letih?" - "Išče zaposlitev!"
"Kaj pa Slovenec dela v Bosni pri osemnajstih letih?" - "Išče očeta!"
Ugankarski slovarček: AGAMA = tropski kuščar, GNEC = debelušen otrok, IONA = britanska celtic-pop-rock skupina, ustanovljena 1980, ISTEM = med-morje, KOCET = župan občine Turnišče v Pomurju (Jožef, 1942-), NUN = gora v Himalaji, visoka 7135 m, ORTNICE = naselje v občini Kozje, SPINAKER = trebušasto jadro, VEGAN = neuživalec živil živalskega izvora.
■Jernej 'iaoo» 'eojuo^ 'e>jeu -as 'efe|e lue^a '>mop 'epueis 'jeps ';s|ueuo 'eidoj}speu 'uo| 'aojuiJO 'ues 'ezz| 'as 'e||A 'sa}ue|\| 'uuoa 'e>|Aezuei '}souasnj>|o 'oaug 'efiv '>|0} |uoou 'ja>| -eujds 'vjefej 'eoiege 'jeqey 'oueAg :0NAVH0Q0A s>1UBZ!J>| 9( A9HS9H
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
SELEN
NABIT DELEC
Govori se ...
... da si mnogi srčno želijo, da bi bile volitve pogosteje kot vsaka 4 leta, saj toliko raznih otvoritev in prireditev, kot si jih izmišljajo v dneh pred volitvami, že dolgo ni bilo.
... da so na holermouškem koncu v predvolilne aktivnosti vključili celo vedno marljive kmečke gospodinje, ki so minuli vikend pekle z dvojno hitrostjo.
. da je na vodovarstvenem območju prepovedano razlivati gnojnico ali jo onesnažiti z živalskimi in človeškimi iztrebki, ni pa prepovedano skladiščiti nevarnih odpadkov.
. da se v neki hajdinski le-vosredinski politični stranki dogajajo čistke. A ne od zgoraj navzdol, ampak obratno, saj baje člani odstopajo zaradi samovšečnosti predsednika.
. da naj bi na poetovion-skem mestnem pokopališču končno zgradili streho tudi
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Verena Cehtl
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratni posnetek nam je poslala Verena Cehtl iz Črešnjevca, ki je v objektiv ujela sladkosnedo muho. Očitno je grozdje že zrelo, prve trgatve se že napovedujejo.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Za ostre oči • Najeli razlike
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 20. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrado prejme: Marija Majcen, Mestni Vrh 61 b, 2250 PTUJ.
naš prenovljen spletni portal
www. tednik, si
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
			2	1	7			
2	1		4		9		7	3
	8						1	
7	2		3		4		6	5
4								7
5	3		1		6		2	4
	9						3	
3	5		9		8		4	1
			5	4	3			
nad žalujočimi ostalimi, ne samo nad pokojniki, A žal se samo še govori.
... daje v neki haloški občini v teh dneh umiranje prepovedano, saj so staro mrliško vežico zaradi gradnje nove podrli in bi lahko nastale resne težave.
... da so mrliške vežice očitno dobro predvolilno blago. K njenemu preurejanju se je spravila tudi videmska občina. Ali kandidati računajo na
glasovi bodočih uporabnikov ali žalujočih ostalih?
... da so si 'šumari' in 'uličar-ji' športni plen razdelili po načelu »volk sit in koza cela«.
Vidi se...
. da se nekateri rekreirajo na kolesu, neutrudni ptujski kolesar pa se je odločil, da bo za rekreacijo sedel za volan velikanskega gasilskega lepotca.
Foto: Tajno društvo PGC
Anekdote slavnih
Ko se je bližal konec poletnega semestra, je nemški filozof Immanuel Kant končal predavanje z napovedjo: »Prihodnji teden bom še na kratko predaval o elementih teorije o plinskih prameglicah.«
Neki študent je hotel vedeti, koliko časa bo porabil za to. Kant: »V ponedeljek bom začel s stvarjenjem sveta in upam, da ga bom v petek dokončal.«
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€€	000
Bit	vvv	©©	€	000
Dvojčka	v	©©©	€€	00
Rak.	¥»¥	©	€€	0
Lev	v	©©	€€€	00
Devica	vv	©©©	€	000
Tehtnica	v	©©	€€€	0
Škorpijon	vvv	©©©	€€	0
Strelec	v	©©	€€€	00
Kozorog	vvv	©	€€	000
Vodnar	vv	©©©	€€	0
Ribi	vvv	©	€€	000
Ko je srbski skladatelj Stevan Mokranjac nekoč vodil vajo svojega zbora, je moral zbora zaradi pevke, ki se je stalno motila, vedno znova in nova prekinjati. Ob neki prekinitvi se je obrnil k njej in rekel: »Oprostite, vendar danes kar naprej napačno pojete.« - Pevka je bila užaljena: »Jaz? Jaz se ne motim. Imam bolj tenkočutno uho kot mnogi dirigenti.« - Mokranjac se je ob tem priklonil z besedami: »Če je tako, vam svetujem, da v bodoče pojete z ušesom.«
***
Nekega pomladnega jutra leta 1794je šla ruska carica Katarina II., v spremstvu poznejše grofice Potocke in nekaj dam, na sprehod po vrtu dvorca v Sankt Peterburgu. Damam je bila posebno všeč neka zgodnja cvetica in carica je ukazala, da morajo tja postaviti stražo, saj bi jo sicer še lahko kdo pohodil.
Leta 1859je car Aleksander II. zagledal stražarja na tistem mestu, kjer je bila zdaj trata. Nihče ni prav vedel, zakaj stoji tam. Šele čez čas seje posvetilo nekemu prastaremu vrtnarju. Stražarsko mesto so takoj odpravili. ***
Domišljav neizobražen mladenič je vzvišeno pojasnjeval svoje vtise ob pogovoru s nemškim filozofom Im-manuelom Kantom: »Vsi trdijo, da je genij, z menoj pa je govoril samo o navadnih preprostih rečeh.« - Eden od navzočih mu je odgovoril: »Ravno v tem je njegova veličina. Vedno se spusti na raven sogovornika.«
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 14. septembra do 20. septembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Ptuj • Devetdeset let Franca Krajnca
Trdo delo ga je naredilo klenega
Včeraj je 90. rojstni dan praznoval Franc Krajnc iz Ptuja, ki jesen življenja že peto leto preživlja v ptujskem Domu upokojencev.
Rodil se je v Gruškovju pri Podlehniku, v družini z dvanajstimi otroki. Družino si je ustvaril že zelo zgodaj. Rodile so se mu štiri hčerke, danes ga razveseljuje deset vnukov in enajst pravnukov. V pokoju uživa že 30 let, upokojil se je pri šestdesetih, po 40 letih dela, 38 let je delal na žagi, dve leti pa v gozdnem gospodarstvu. Trdo življenje ga je naredilo klenega, tako da je pri devetdesetih še vedno čil in zdrav ter eden izmed redkih, ki v tej starosti ne uživa nobenega zdravila. Še vedno ima tudi dober spomin, ničesar ne pozabi, vse ga zanima. S sobotnim kosilom v znani ptujski gostilni Rozika so ga razveselili najbližji, v imenu sorodnikov ga je organizirala hčerka Erika, posebej pa se je razveselil čestitke vnuka Dušana, na katerega je zelo navezan, čeprav ljubezen deli med vse svoje bližnje. Bolj ga niso mogli presenetiti, je ganjen povedal. V ptujskem Domu upokojencev se zelo dobro počuti, veseli pa ga, da za prijatelje, s kate-
rimi biva skupaj, postori kaj malega, opravi kakšen nakup ali kaj podobnega. Tudi hčerka Erika je že deset let prostovoljka v ptujskem Domu upokojencev. Ob jubileju, ob katerem so
mu zapeli tudi ljudski pevci DU Turnišče, v katerem poje tudi Erika, si je zaželel, da bi bil čil in zdrav še dolgo. Potem ko je s pristnim haloškim vinom, na katerega prisega že od nekdaj,
nazdravil skupaj z najbližjimi, so mu včeraj vse najboljše zaželeli tudi v domu upokojencev. Ob tej priložnosti je tudi razre-zal jubilejno torto.
MG
Francu Trbucu v slovo
V četrtek, 19. avgusta, smo so se na ptujskem pokopališču v velikem številu poslovili od predsednika Ribiške družine Ptuj, ribiškega tovariša, predvsem pa dobrega prijatelja Franca Trbuca -Buca, ki je svojo življenjsko pot pričel 4. novembra 1948. Težko je bilo vsem, ki smo se zbrali, posebej vsem domačim, pa tudi ribičem, ki smo se z Bucem srečevali vsak dan.
Težko je najti prave besede in ob slovesu povedati vse, kar je v svojem življenju naredil naš prijatelj, ljubitelj narave in ribištva - ne samo kot ribič, temveč kot človek, ki je ob velikem številu hobijev svoje delo posvečal predvsem ribištvu. Zato ni čudno, da je član ribiške družine od leta 1971 in bo za vedno zapisan pod člansko številko 1863.
Ob vestnem opravljanju dela na delovnem mestu in posvečanju družini je Buc svoje življenje posvečal različnim hobijem in opravilom. Veliko dela je posvetil delu v sindikatu, bil aktivni član strelskega in drugih društev. V življenju Franca Trbuca je bilo veliko prelomnih trenutkov, a omeniti velja tudi njegovo aktivno sodelovanje v osamosvojitveni vojni leta 1991. Na osnovi njegovega prispevka se je včlanil v območno združenju Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, kjer je aktivno sodeloval v ribiški sekciji.
Ribe je lovil, še preden je pričel hoditi v šolo. Zato ni
slučaj, da je bil večino življenja ob vodi. Ob vodi je tudi stanoval, tako na muzejskem trgu ob reki Dravi, ob potoku Grajena in ne nazadnje ob ribniku Rogoznica, ki mu je bil zadnje čase kot njegov drugi dom.
V svojem življenju se je na vseh področjih veliko dokazoval, zato je že mlad začel tekmovati, kar mu je bil velik izziv, ki ga je pripeljal do številnih tekmovanj in dosežkov na tem področju. Krona njegovih uspehov so bili osvojeni pokali in medalje, saj je bil uspešen udeleženec svetovnih in evropskih prvenstev ter drugih domačih in mednarodnih tekmovanj.
Prelomen trenutek dela v ribištvu je bil zagotovo leto 1980, ko je po Prešernovi prišel do sedeža Ribiške družine. Stekel je pogovor in kmalu je postal pomemben člen Ribiške družine, njen gospodar. To funkcijo je vestno opravljal do leta 2001, ko je postal predsednik Ribiške družine Ptuj in to delo je opravljal vse do zadnjega
dne svojega življenja. Ob prevzemu vodenja RD se mogoče ni niti zavedal, da ga čaka veliko dela, tako da je sčasoma postajal vse bolj funkcionar, zato je imel vse manj časa za tekmovanja in za športni ribolov. Vodenje RD je vzel zelo resno, tako da je vse preveč odgovornosti prevzemal nase, zato mu je zmanjkovalo časa za udeležbo na tekmovanjih. Še najbolj je bil v stiku s tekmovalci ob organizaciji in vodenju ribiških tekmovanj.
Za vodenje RD in opravljanje nalog na področju ribištva je opravil vrsto izpitov in si tako pridobil znanje za delo na področju ribištva in športnega ribolova. Uspešno je sodeloval na številnih tekmovanjih v lovu rib s plov-cem v domovini in tujini. Bil je udeleženec svetovnih in evropskih tekmovanj v lovu rib s plovcem. Za uspešno opravljeno delo na področju ribištva je prejel številna priznanja in odlikovanja v okviru RD, ZRD in RZS. Prejel je red Ribiške zveze Slove-
nije III.,II. In I. stopnje. Kot najvišje priznanje pa je leta 1999 prejel plaketo RZS z listino. A vsa ta priznanja in odlikovanja ne morejo biti plačilo za njegovo obsežno delo na področju ribištva. Bil je član odborov za pripravo in izvedo različnih ribiških tekmovanj, ki jih je uspešno organizirala RD Ptuj in RZS. Od pokala Jugoslavije leta 1981, več mednarodnih tekmovanj, ki jih je organizirala RD, bilje sodnik na svetovnih prvenstvih, ki so bila organizirana v Sloveniji.
Težko je govoriti v slovo, saj smo veliko delali skupaj. V njem smo spoznali poštenega sogovornika in ribiškega sotovariša. Težko je v nekaj besed povedati vse, kar je storil skozi delo na področju ribištva. Naj se spomnimo še na nekaj zadnjih dni, ki smo jih preživeli skupaj. Zadnje čase je veliko delal in malo tekmoval, vendar je prvo soboto v avgustu prispeval pomemben delež k rezultatu ribiškega tekmovanja veteranov vojne za slovenijo, saj je naša ekipa dosegla odlično drugo mesto. Njegovo zadnje tekmovanje pa je bilo v četrtek za Društvo upokojencev Budina-Brstje. Do zadnjega diha je hotel izpeljati še tekmovanje Zveze ribiških družin, vendar je kruta usoda hotela, da naloge, ki se je je lotil, žal ni mogel dokončal. Z žalostjo v srcu smo ga pospremili na njegovo zadnjo pot, k domu njegovega večnega počitka, kjer je našel svoj mir!
Dragi Buc, hvala ti za vse, še zadnjič se poslavljamo od tebe z ribiškim pozdravom -dober prijem!
Tvoji ribiški prijatelji
Od tod in tam
Ptuj • Sejem prostega časa
Foto: PA
11. septembra je na Novem trgu znova potekal Sejem prostega časa, ki ga je že sedmo leto zapored priredil Center interesnih dejavnosti (CID) Ptuj. Na do sedaj največjem sejmu je 30 organizacij predstavljalo možnosti za ustvarjalno in aktivno preživljanje prostega časa za otroke in mlade. Na dogodku so se ponovno predstavile številne športne, kulturne, izobraževalne in prostovoljske organizacije, sodelovalo jih je celo osem več kot lani. Mimoidoči so tako lahko pridobili informacije na stojnicah Arsane, ptujskega gledališča, muzeja, arhiva in Ljudske univerze Ptuj, društev Kuku, Tara, Eleja, Društva prijateljev mladine Ptuj, Plezalnega kluba 6b Ptuj, Revivisa, ZRS Bistra, Konjeniškega kluba Ptuj-Spuhlja in drugih. Prav tako so lahko spoznali nekatere borilne veščine in dejavnosti CID.
Polona Ambrožič
Ptuj • Župan sprejel turistične novinarje
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je župan Štefan Čelan 9. septembra sprejel dvajset novinarjev in urednikov nacionalnih in lokalnih oziroma specializiranih medijev, ki poročajo o turizmu. Ob
tej priložnosti so lahko pobliže spoznali nekatere nove načrte Ptuja na področju turizma v prihodnjih letih, ko bo MO Ptuj aktiven dejavnik v projektu Evropske prestolnice kulture 2012, predvsem pa je bodočnost Ptuja na področju bogate naravne in kulturne dediščine. Na povezavi z mestom gradijo svoj razvoj tudi v Termah Ptuj kot osrednje ptujsko turistično podjetje. V prihodnjih letih bo glavni poudarek na razvoju vodnega programa, na pokritju celotnega zunanjega kompleksa termalnega kopališča, da bi sezono podaljšali na celo leto. Kljub dokaj kislemu avgustu jim je prvič v zgodovini uspelo v enem mesecu doseči 20 tisoč nočitev. Slovenski turistični novinarji so med tridnevnim obiskom Ptuja spoznali številne kulturne in zgodovinske zanimivosti Ptuja ter marsikateri še neobrušen biser v povezavi z rimsko zgodbo mesta in Term.
MG
Ljutomer • Vzgoja mladih plesalcev in tekmovalcev
Foto: NS
Plesna šola Urška v Ljutomeru že vrsto let vzgaja mlade plesalce in tekmovalce. Vodenje šole je letos prevzela Nina Fras, učiteljica plesa in sodnica show plesov, kije v Pomurju po tovrstni dejavnosti in doseženih uspehih plesalcev poznana že vrsto let. Frasovi so se pridružili mlada diplomantka fakultete za ples v Salzburgu Mira Marič, Antonija Podnar, ki poučuje najmlajše, in Naser Gutic - Naki, državni evropski in večkratni svetovni prvak v break danceu. Njihovo poučevanje bo temeljilo na otroških plesnih programih, street, hip hop, show in dance, novost pa predstavljata balet in break dance. V šoli bo poskrbljeno tudi za odrasle plesalce, s ponujenim tečajem družabnih plesov, individualne vaje plesa pa bodo lahko izbrali bodoči poročni pari. Ljutomerčanom bo omogočena udeležba tečajev aerobike in joge.
Prireditvenik
Torek, 14. september
Ptuj, Mestno gledališče, vpis abonmajev v sezoni 2010/2011 Ptuj, Termalni park Term, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sreda, 15. september
15.30 Gorišnica, prostori Občine, predavanje na temo »Priprava na trgatev v vinogradu in kleti«, predavala bo g. Simona Hauptman, univ. dipl. ing. kmet.
16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična urica, prisluhnili boste zgodbici Škratja šola
18.00 Ptuj, Salon umetnosti, Prešernova 1, razstava najnovejšega ciklusa intarzij Ptujčana Voja Veličkoviča, posvečena mestu Ptuju in dediščini kmečkih hiš
19.30 Ptuj, galerija Tenzor, odprtje razstave Petra Beusa
Četrtek, 16. september
19.30 Maribor, SNG, balet, 1. koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor Viva Italija, VelDvo, za abonma Simfonični cikel in izven
Petek, 17. september
20.00 Svetinje, župnija, večer duhovne glasbe
Mali oglasi
KMETIJSTVO
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late, opaže in brune več dimenzij. Možna je tudi dostava. Telefon 051 325 033 ali 041 642 055.
PRODAM železni koruznjak, 6 m x 2 m x 70 cm. Telefon 031 869 446, Moškanjci 87.
ODKUPUJEMO mokre bučnice. Oljarna Veselič, Moškanjci, 74 08 22 2.
PRODAMO male kitajske pujse ali menjamo za karkoli po dogovoru. Telefon 031 424 952.
PRODAM mešano grozdje laški rizling in šipon ter molzni stroj. Telefon 740 41 08.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu. Cena po dogovoru. Jože Cafuta, Drstelja 18, Destrnik, telefon 753 33 91.
PRODAM siloskombajn, Vihar 40, ter belo mešano vino. Telefon 031 244 084.
PRODAM 15 odojkov od 25 do 30 kg. Telefon 031 789 629.
PRODAM odojke od 20 do 40 kg, svinjo 220 kg in prašiča 150 kg. Telefon 755 31 21.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRIKOLICO DP 1100, 10,3 t nosilnosti, Tehnostroj, škropilnico 600 l / 12 m Agromehanika, prodam. Tel. 051 655 056.
PRODAM več metrov kalanih suhih mešanih drv, možen razrez in dostava na dom. Tel. 041 994 575.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, (02) 582 14 01.
PRODAM krompir za ozimnico. Tel. 041 363 947.
PRODAM dve kravi s teletom. Tel. 031 874 986.
PRODAM odojke. Telefon 051 219 567.
LES za ostrešje, suhe deske, 25 m, late 4 x 5 cm, 5 x 8 cm, ladijski pod, opaž 12 mm, 16 mm, 20 mm, obloga bruna, 21 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
GROZDJE, belo, mešano, iz Ormoških goric, prodam, tako da je trgatev vaša. Tel. 031 611 559.
PRODAM bikca simentalca, starega 14 dni, za nadaljnjo rejo. Tel. 031 658 661.
PRODAM 130-kg bikca simentalca in kobilo, ujahano, staro 2,5 leti, ter kupim bikca ali teličko simental-ko, staro 10 dni. Tel. 041387 979.
PRODAM črno-bele race (pobiralke rdečih polžev). Tel. 031 539 076.
PRODAM odojke in dve svinji, težki okrog 250 kg. Tel. 041 822 008.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo v Orešju na Ptuju, 1200 m od nekdanje vojašnice. Tel. 041 328 461.
GRAJENŠČAK - gradbena parcela, 1000 m2, s staro hišo, 28.500 evrov, elektrika, voda, s čudovitim razgledom, prodamo, zelo ugodno. Telefon 041 245 054.
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na štev. 041 212 136.
K POSKOČNIH
1.	Ans. ŠESTICA - Uživajmo zdaj
2.	POLKA PUNCE - S teboj ali brez tebe
3.	Ans. KOLOVRAT ■ V daljavo v neznano vleče me
4.	ZREŠKA POMLAD - Žalostnega žigola pesem
5.	Ans. AKORDI-Rad bi jo videl
6.	Ans. VERITAS - Rekla bi ne
7.	Ans. GALOP-Jesen
1.ALfNVOGRINEC-Berač
2.	STANE VIDMAR - Ni življenje čaša vina
3.	SPEV-Mirno sanjaj
4.	DJ SVIZEC FT DEE KAY - Rdeči cvet
5.	IVO MOJZER - Ko vrnem se domov
6.	ANDREJA-Brez besed
7.	L£A SIRK-Vse je le A
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime In priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poäljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
PRODAMO dvosobno stanovanje, 52 m2, II. nadstropje, v vzhodnem delu Ptuja, v neposredni bližine bolnišnice in zdravstvenega doma ter železniške in avtobusne postaje. Stanovanje je prenovljeno 2008, je prosto bremen in vpisano v ZK, vseljivo takoj. Cena 62.500,00 EUR. Lastna nepremičnina, ni provizije. Informacije na telefon 031 602 396.
UGODNO PRODAM hišo na Ugl-janu (Kali), 70 m od morja. Pogled na morje in Zadar, cena 75.000 evrov. Telefon 041 245 054.
NA PTUJU na lepi legi prodamo stanovanjsko hišo s 180 m2, staro 22 let, z 8 ari zemlje. Telefon 031 424 952.
IŠČEMO pet varilcev za CO2-posto-pek varjenja, za delo na Švedskem za dva mesca. Plača je 14 € na uro + stanovanje + hrana. Piramida, d. o. o., V. Nazora 18 a, 40311 Lopatinec, Hrvaška, tel. 00385 40 856 060.
IŠČEM DELO, pomoč starejšim osebam na domu. Tel. 030 667 169.
Podjetje BIOPLIN ŠIJANEC v Ormožu odkupuje koruzno silažo. Informacije: 051 686 486.
lnniiiiirii-jiMip
EZ£Srh 02/22 80 110
VSAK. ČETRTEK OB 20,00 URI
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
{PoiluZajh nai
na ivitovnim ijilitu!
RADIOPTUJ
tut, ¿fulettt
www.radio-ptuj.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj do.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Zakaj?
SPOMIN
Minilo je leto dni žalosti, ko nas je zapustil naš dragi
Pavel Ljubec -Palč
NA JASI 24, PTUJ
11. 3. 1946-12. 9. 2009
Hvala vem, ki se spomnite nanj, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi njegovi
RAZNO
KUPIM entlarico za domačo rabo, ne industrijske. Telefon 02 751 45 51 ali 031 804 845.
V življenju le skrbi in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal večni bo spomin.
SPOMIN
13. septembra so minila tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
Franc Kocmut
IZ TRNOVSKE VASI 31
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklonite lepo misel in prižgete svečko.
Žalujoči: žena, sinova in hčerka z družinami
Kje si ljuba mama?
Kje je mili tvoj obraz?
Kje so roke tvoje, ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice
Jožefe Sitar
(31. 10. 1919-4. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev Sela in patroma za opravljene molitve in pogrebni obred, govorniku g. Frenku Muzeku, cerkvenemu pevskemu zboru iz Vidma za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir. Zahvala gre tudi zdravnici dr. Metki Petek - Uhan, ki je pokojno zadnje mesece obiskovala na domu.
Žalujoči: vsi njeni
www.radio-tednik.si
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SIP
SPORED ODDAJ
TOREK 14.9.
8.00 Oddaja iz Občine Destrnik 9.30 Polka in majolka 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Ljudski pevci Grajena 21.10 Glasbena oddaja 23.00 Vldeo strani
SREDA 15.9.
8.00 Oddaja iz Občine Hajdina 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Oddaja iz Občine Hajdina 21.30 Dogodki Hajdina 23.00 Video strani
ČETRTEK 16.9.
8.00 Kronika Občine Dornava 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Oddaja iz občine Dornava 21.30 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 17.9.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.55 Utrip iz Ormoža 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Godalni kvartet Feguš 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč - ponovitev 00.30 Vldeo strani
Kidričevo • Uboj zaradi dolga?
Pretepeni mladenič umrl zaradi hudih poškodb
V soboto, 12. septembra, okoli 4. ure zjutraj je prišlo do prepira in pretepa v blokovskem stanovanju v Kidričevem, kjer je 28-letni moški A. T. iz okolice Gorišnice pretepel 21-letnega mladeniča iz Kidričevega tako hudo, da je zaradi poškodb umrl.
V policijskem sporočilu, ki smo ga prejeli v nedeljo dopoldne, je bilo zapisano tudi to, da so policisti zaradi suma storitve kaznivega dejanja uboja že pridržali 28-letnega moškega, opravili pa so tudi temeljit ogled kraja kaznivega dejanja, medtem ko so obvestila o dogodku še vedno zbirali.
Ko smo se v nedeljo zgodaj popoldne odpravili v Kidričevo, smo v pogovoru s pretresenimi domačini neuradno izvedeli, da naj bi do tragičnega dogodka prišlo v stanovanju Pintaričevih, v prvem nadstropju bloka četvorčka v Kajuhovi 14, nasproti OŠ Kidričevo.
Kot so znali povedati sosedje, naj bi se v tem stanovanju zadnje čase, odkar je že pred leti umrla mati, oče pa je zaradi kapi v domu, dogajale čudne reči. Policisti naj bi za to vedeli, saj so jih sosedje že večkrat videli, ko naj bi v tem stanovanju posredovali zaradi različnih kršitev javnega reda
Foto: M. Ozmec
Nad vhodom v blok, v katerem je stanoval 21-letni Samir De-maj, je naslednji dan zaplapo-lala črna zastava.
in miru. Tudi po Kidričevem se je že lep čas govorilo, da naj bi se v omenjenem stanovanju, kjer je bila odklopljena elektrika, pri sinu zbirali mladi fantje, tudi brezdomci, ki naj bi pogosto popivali in celo uživali prepovedane droge.
Foto: M. Ozmec
Do tragičnega pretepa, ki je povzročil smrt 21-letnega Kidričana, naj bi prišlo v prvem nadstropju bloka v Kajuhovi 14 v Kidričevem - na posnetku na desni zgoraj.
Popivali naj bi tudi minulo soboto zvečer in v noči na nedeljo. V zgodnjih jutranjih urah, okoli štirih zjutraj, pa naj bi se med skupino petih mla-deničev, ki niso stanovali v tem
stanovanju, vnel prepir, domnevno zaradi dolga oziroma zaradi neplačane droge. Kot se je izvedelo med stanovalci, naj bi bil storilec 28-letni Aleksander T., doma iz okolice Gori-
šnice, saj naj bi med prepirom pretepel 21-letnega Samirja Demaja iz sosednje Kraigherjeve ulice v Kidričevem; ta je zaradi poškodb žal umrl. Po nam dosegljivih podatkih naj bi po tragičnem dogodku storilec celo sam poklical na policijo, pozneje pa naj bi na policijski postaji uboj že tudi priznal.
Samirjeva mati, ki je pred dnevi zapustila bolnišnico, ker pogosto boleha, je bila nad sinovo smrtjo pretresena in zgrožena, saj je čez noč ostala brez enega od dveh sinov, ki je šele prejšnji mesec dobil službo v kidričevskem Boxmarku. Pretreseni in zgroženi so tudi Samirjevi sosedje in prijatelji, ki so vedeli povedati, da je bil miren in dober fant. Če bo sodišče storilca priznalo za krivega, naj bi ga po nam dosegljivih podatkih za tovrstno kaznivo dejanje oziroma za uboj čakalo od enega do deset let zaporne kazni.
-OM
Osebna kronika
Rojstva: Nataša Trobenta r Majcen, Zidanškova ul. 8, Ptuj - deklica Mija; Gabrijela Savič, Ritmerk 5, Podgorci -deček Adam; Marija Krepek, Vurberk 122, Spodnji Duplek
-	deček Jan; Tanja Žunec Prosnik, Hardek 34 e, Ormož
-	deček Jaša; Greta Polajžar, Sveti Jurij 4, Rogatec - deček Nejc; Rebeka Kaiser, Zemlji-čeva ulica 24 a, Maribor -deček Alex; Darja Pajtler, Miklavž pri Ormožu 36 - deklica Ela; Milanka Furek, Ulica 25. maja 7, Ptuj - deček David; Marinka Vnuk, Obrtniška ul.
5,	Ptuj - deček Jure; Dijana Feguš, Turški Vrh 76, Zavrč
-	deklica Eva; Lidija Vorih, Kicar 105, Ptuj - deček Bine; Ivana Pečovnik, Ritoznoj 22, Slovenska Bistrica - deklica Ana.
Umrli so: Stanislav Voglar, Pristava 39, rojen 1929 -umrl 3. septembra 2010; Jožefa Sitar, rojena Novšak, Barislovci 16 a, rojena 1919
-	umrla 4. septembra 2010; Ivana Podgoršek, rojena Šegula, Špindlerjeva ul. 13, Ptuj, rojena 1937 - umrla
6.septembra	2010; Anton Krajnc, Črtkova ul. 13, Ptuj, rojen 1928 - umrl 8. septembra 2010.
Poroke - Ptuj: Rudi Kokol, Osluševci 22, in Metka Šija-nec, Krambergerjeva pot 4, Ptuj. Dejan Vidovič in Nataša Čuček, Podvinci 44, Ptuj. Stanko Brumen in Nataša Pi-hler, Pacinje 3 a, Ptuj. Robert Tetičkovič in Saša Mramor, Zagrebška c. 77, Ptuj. Danilo Pučko, Novinci 12, in Tamara Radolič, Proletarska ul. 5, Njiverce.
Poroka - Ormož: Tomi Goj-košek, Draženci 66, Hajdina, in Mateja Krajnc, Veličane 68, Ivanjkovci.
Središče ob Dravi • Dogajanje, vpeto v bučni cvet
Pričela se je sezona buč
Minulo soboto so v Središču ob Dravi pripravili že osmo prireditev Praznik buč, kjer obiskovalcem na najrazličnejše načine poskušajo priljubiti buče. Organizatorja prireditve sta Oljarna Središče ob Dravi in Turistično društvo Središče ob Dravi.
Središka oljarna je znana po dišečem in zelo kvalitetnem bučnem olju, zato tudi v kriznih časih beleži zadovoljive poslovne rezultate. Uporabniki pri kvaliteti očitno ne želijo varčevati, z neposredno promocijo pa se nenehno širi tudi
krog ljubiteljev aromatičnega olja. K temu gotovo pripomore tudi praznik buč in številni nastopi na najrazličnejših prireditvah. Gonilna sila promocije je gotovo gostobesedna Dragica Florjanič, ki je tokrat v prireditveni šotor uspela pritegniti
kar preko 30 razstavljavcev, ki so se predstavili s svojimi izdelki, med njimi mojstrovine različnih rokodelcev. Najti je bilo slastne stvari za pod zob, okrasne izdelke, izdelke iz buč in veliko drugega. Na prireditvi nasploh dobro poskrbijo
za želodce svojih obiskovalcev. Najprej jim malo vzbudijo domišljijo s kulinarično razstavo, v kateri imajo glavno besedo buče in izdelki iz njih - semena, olje. Poleg dobrot, ki so jih predstavili že v preteklih letih, je vedno tudi kakšna noviteta. Letos so uspeli navdušiti slaščičarno Rupert, da so se preizkusili v prodaji bučnih rulad, ki so jih obiskovalci lahko kupili za domov. Kulinarični užitek je letos zaokrožilo še kuhanje bučnega golaža. V tekmova-
nju je sodelovalo sedem ekip, golaži pa so bili izvrstni vsi po vrsti.
Z bučami so se letos tudi malo poigrali, saj so se ekipe pomerile v zabavnih igrah na temo buč. Gledalci so se zabavali, ko so tekmovalci poskušali zgraditi piramido iz buč, ko so opazovali balinanje z bučami in vožnjo samokolnice z zavezanimi očmi. Ker v Središču buče cenijo kot hrano, jih v igrah niso uničevali in so z bučami spoštljivo ravnali. Na prizorišču, ki se je raztezalo po celotnem območju mešalnice in oljarne, je bilo razstavljenih in lepo aranžiranih na stotine zapeljivih okroglih buč. Največji sta tehtali okrog 30 kilogramov, kar je za letos veliko, saj letina ni bila preveč dobra. Poletje je bilo bolj kilavo, zato so buče manjše, jih je pa mnogo in so bogate s semeni, je pove-
dala Dragica Florjanič. Veliko pa je odvisno tudi od zemlje, kjer je buča rasla. Zlasti tam, ker je vlaga zastajala, se bučam ni dobro godilo, v Prlekiji pa je letina zadovoljiva. Podjetje ima 250 hektarjev lastnih površin, bučna semena pa tudi odkupujejo od pridelovalcev. Minuli teden se je tudi uradno pričel letošnji odkup.
Dogajanje in pester kultur-no-zabavni program, v katerem so tudi letos nastopila kulturna društva, ansambli in posamezniki iz okolice in iz vse Slovenije, je povezoval Stanko Ivanuša. Tudi gostje so bili iz vseh vetrov. Pripotovali so individualno, precej pa jih je prišlo tudi z avtobusi in po ogledu prireditve so zavili še na bližnje vinorodne hribčke.
Z obiskom so bili organizatorji zelo zadovoljni.
Viki Ivanuša
Napoved vremena za Slovenijo
Akoje Matevž (21.) vedren, 21/11
Foto. Viki Ivanuša
Program so popestrili z zabavnimi igrami z bučami.
VE
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, ob morju okoli 13, najvišje dnevne od 17 do 22, na Primorskem okoli 24 stopinj C.
V sredo bo večinoma sončno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma kot plohe. Čez dan bo pihal jugozahodni veter.