^oitnftia pta&MHi v gotovini.
Štev. 21.
V Ljubljani dne 1. novembra 1939,
Osna posamezni številki Din 3'—
Leto XXI.
"NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, In petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40’—, za pol leta din 20’—, za četrt leta din 10’—. — Za inozem-ftvo je dodati poštnino. *= Oglasi po ceniku. =
na
iicealnfa
gimnazije
Uredništvo t Ljubljana,
Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma • 'te spre'emajo. — Fabijana, 6.
v.	ee
Ljubljani štev. li.»o7
upokojence
Protekcija in intervencije
Za večino državnih uslužbencev je danes ni bolj magičnih besedi, kakor sta »protekcija« in »intervencija«. Sicer so poznali ti dve besedi že od nekdaj, toda tako razširjeni in splošno znani pa le nista bili nikoli. Od vstopa v službo do upokojitve bdita nad usodo vseh državnih uslužbencev kot goreče zaželeni ideal ali kot hudo strašilo. Dobrih dvajset let strankarskega prerivanja in političnih bojev je rodilo to stanje. Ves ta čas je bilo državno uslužbenstvo kakor igrača brez moči v rokah strankarskih mogotcev, tista brezimna množica, ki ie plačevala račune partijskega obračunavanja. In, če sicer danes nimamo več sistema dveh uradniških garnitur, kakor ga je poznala pred vojno Srbija, so se vendar premnoge slabe lastnosti in pogubne navade iz predvojnih časov rešile prav do naših dni. Nasledki tega nezdravega stanja iso se kazali ves čas v pretiranem vplivu političnih strank neposredno na državno upravo in v neutemeljenem, samovoljnem poseganju v personalno politiko te uprave.
Odkar civilizirane evropske države poznajo poklicno urađništvO', so na razne načine skušale doseči, da bi bilo njihovo uslužbenstvo kar najzanesljivejše. Samo sposobno, vestno in zanesljivo uslužbenstvo lahko resnično koristi državi in ljudstvu. Zato že zgodaj v zgodovini srečujemo poskuse, Pragmatično urediti položaj državnega ■Jaineščenstva. Z raznimi poroštvi so države točno odrejale pravice svojim nastavljencem, prav tako so pa tudi natančno ugotavljale njihove dolžnosti. Sodobne države so v minulem stoletju s posebnimi strogimi zakoni urejale to vprašanje, ki je obsegalo na eni strani gmotno, pravno in socialno varnost osebja, na drugi strani pa je državi jamčilo za pošteno in, zanesljivo upravo.
Predvsem so, razne službene pragmatike skušale zavarovati uradništvo pred vsakim vplivom iz izvenuradnega območja. Zato je bilo že zgodaj predpisano, da se morajo vse zadeve, ki se nanašajo ,na osebne razmere uslužben-stva, obravnavati samo in izključno po predpisani službeni instančni poti. Že Pri sprejemanju v službo se je s strogimi predpisi skušalo omejiti tuje vplive in poseganje nepoklicanih v izbor kandidatov. Strogo prepovedano je bilo kakršno koli vmešavanje v odločanje o osebnih razmerah nameščen-stva. Proti samovolji predpostavljenih so pa te pragmatike osebju dajale možnost prošenj in pritožb na višja službena mesta.
Tudi naš uradniški zakon je v načelu, pa tudi v podrobnostih precej točno orisal dolžnosti in pravice državnih nameščencev. Natančno je urejen način, kako se sprejemajo novi kandidati v državno službo, predpisani so pogoji za napredovanje, na žalost pa ni nobenih sankciji za pravilno in pravično izvajanje teh predpisov. Z drugimi besedami: napredovanje po položajnih skupinah je dano popolnoma na prosto voljo oblastvom. Prav tako je tudi vprašanje premestitev, da celo vprašanje upokojitev prepuščeno svobodni presoji pristojnega oblastva. Nekaj! bolje je v pogledu letnega ocenja-nja in glede sojenja v disciplinskih stvareh, kjer je prizadetemu uslužbencu zavarovana možnost pritožbe ozir. Pravilne obrambe.
Prav zaradi tega, ker nii rras še uzakonjenega avtomat P redovan j a in ker tudi naš i -»i zakon ne pozna si uzbi, je razumljivo, da so , osamezni uslužbenci obrača mterve,ncije na posamc nkcionarje v stroki sami s
vplivne osebnosti izven državne službe. Zlasti se je to dogajalo, kadar je šlo za pridobitev pravic ali ugodnosti, do katerih prosilec ni imel nobene pravice, ali pa vsaj manj kakor drugi. Ker je n. pr. napredovanje dejansko prepuščeno svobodnemu preudarku odločujočih, so se prvi nasledki protekcije pokazali prav tod. Tudi glede premeščanja na boljša službena mesta je vplivna protekcija mogla odstraniti marsikatero moralno oviro. Kako, je že leta in leta pri sprejemanju v službo, pa itak vsi vemo. Najhujše je pa, kadar intervencije pritiskajo na posameznega uslužbenca, naj svoje zakonite dolžnosti ne izvršuje tako kakor je to predpisano in kakor jo je prisegel izvrševati. Če je intervencija dovolj podkrepljena in mogočna, uslužbenec pa gospodarsko šibek in zaradi skrbi za obstanek družine omahljiv in vplivom dostopen^ tudi take intervencije uspevajo.
Znano je, da so prav vsa ministrstva že ponovno izdala najstrožje prepovedi in prepovedala vsemu osebju, posluževati se intervencij. Kdor bi se upiral, temu so zagrozila z najhujšimi kaznimi. Dejansko vse take prepovedi prav nič ne pomagajo', kajti vsakdo le predobro ve, da vplivne intervencije navzlic vsem prepovedim vendarle zaležejo, ne da bi se varovanec moral bati kaznovanja. Dokler se sleherni poskus intervencije ne bo že v kali zatrl in se ne bo enkrat za vselej onemogočilo interveniranje ne glede na osebo, ki to dela, bodo vse slične prepovedi, ki se bodo v bodoče še izdale, ostale brez koristi.
Posledica protekcije in intervencij so izredno hude in sicer za ugled in dostojanstvo državne uprave, kakor tudi za zanesljivost in poštenost službe. Če se vgnezdi med osebje prepričanje, da odloča preko vseh zakonov in nravnih načel osebni vpliv, čeprav ni utemeljen v pravu, ne v morali, izgube državni uslužbenci sleherno trdno oporo,, na katero bi ,se mogli zanašati v uri izkušnjave. Ker so tudi državni nameščenci ljudje, in jih je med njimi mnogo, ki imajo slabotno hrbtenico, je tem laže mogoče, da taki posredovalci v večini primerov uspejo. Kakšne so pa posledice, če morajo dobiti uslužbenci sami, pa tudi drugi državljani prepričanje, da je zunanji, nezakoniti in nedovoljeni vpliv močnejši od zakona, si pa ni moči niti predstaviti v vseh izrastkih.
Prvotno so se posredovanj posluževali samo slabi, nezmožni uradniki, ki bi sicer zgolj, s svojimi sposobnostmi ne mogli doseči niti možnih ciljev, ozir. ugodnosti. Zdaj se poslužujejo priporočil in posredovanj tudi sicer sposobni, a neučakavni uslužbenci, ki ne morejo dočakati, da dobe, kar jim po zakonu gre. Končno morajo celo najboljši in odlično ocenjeni uradniki poskrbeti za priprošnjike in posredovalce, če nočejo trpeti škode.
Kako naj bi se odpravilo to zlo. ki grozi do kraja izpodkopati temelje vseh pravnih in nravstvenih načel, na katerih sloni opravljanje javne službe? Nujno potrebne so najstrožje sankcije proti slehernemu, ki se poslužuje posredovanja, a še bolj proti tistim, ki tako posredovanje opravljajo. Seveda bo potrebna pri tem temeljita reformacija spodaj in zgoraj. Prepovedati je sleherno vplivanje na službena mesta, kadar gre za osebne stvari name-ščenstva. Zlasti političnim faktorjem bi bilo najstrože prepovedati vsako nedopustno neposredno in odločilno poseganje v izvrševanje državne službe. Še bolj od te prepovedi, ki izlepa ne bo dosegla uspeha, je pa treba dati
drž. uslužbencu močna in zanesljiva poroštva, ki ga bodo varovala pred maščevalnostjo, ki bi mu grozila zaradi pravilnega, objektivnega in nepristranskega opravljanja službe. Pred vsem drugim je treba zato drž. uslužbencu zavarovati z zakonom stalnost v službi, tako da ga bo mogoče upokojiti ali odpustiti samo ob točno našte-
tih določenih pogojih, ki pa morajo biti nedvoumno dokazani. Določiti je nadalje načelno nepremestljivost in zlasti avtomatsko napredovanje, s katerim bo odvzeta vsem neupravičenim posegom v državno upravo glavna možnost pritiska. Samo na ta način bo mogoče odpraviti to hudo rano, ki žre našo javno upiravo.	/	-
Dr. Fran Ogrin:
Obramba pred letalskimi napadi
I.	Splošno.
V moderni vojni grozi državljanom od letalskih napadov velika nevarnost za življenje in premoženje. Obramba proti njim se deli v aktivno (vojaško) in v pasivno (civilno) obrambo. Smoter pasivne obrambe je preprečiti oz. zmanjšati škodljive posledice zračnih napadov. Ta obramba je obširna. Treba je gasiti požare, ki so jih zanetile vžigalne bombe, odstranjevati po rušilnih bombah nastale ruševine ter reševati ljudi iz njih. Ako uporablja sovražnik strupene pline, moramo razkužiti okuženi zrak. Ranjencem, poškodovanim med napadi moramo nuditi prvo pomoč. Oddelki (ekipe), ki opravljajo naštete službe, morajo biti opremljeni z maskami, nositi posebne zaščitne obleke ter imeti potrebne aparate (za določevanje bojnih strupov i. dr.).
Civilna zaščita proti napadom iz zraka zahteva tudi zakrivanje (maskiranje) važnih objektov ter kopanje rove v in posebnih zaklonišč, v katerih more najti prebivalstvo zavetje med zračnimi napadi.
Da je zračna zaščita potrebna, tega se zaveda danes že vsakdo, ni mu pa morda znano, kake dolžnosti nalagajo v tem pogledu zakoniti predpisi. Te smo dobili z uredbo o zaščiti pred zračnimi napadi z dne 13. aprila 1939., Službeni list št. 195/36, ki ima zakonsko^ moč, in s pravilniki o zaščiti pred zračnimi napadi. L—IV. del, od katerih je bil priobčen v Službenem listu I. del.
Po določbah teh odredb je treba v vseh večjih poslopjih, ki imajo kleti ali podpritličja, te preurediti v zaščitne svrhe. Kar se pa tiče novih večjih stavb, se izza veljavnosti teh določb ne smejo niti zidati, niti se ne sme izdati stavbno dovoljenje, če ni v načrtih določena tudi zidava zavetišča proti napadom iz zraka.
Dalje predpisuje uredba, da morajo zasebna in javna podjetja, naprave in uradi ukreniti že v miru vse, kar je potrebno za njih zaščito, in določiti tudi potrebna gmotna sredstva za to. Za te obrate je torej predpisana postavitev posebnega odbora in, odelka za službo v zdravstvenem pogledu, zaradi zavarovanja pred bojnimi strupi in pred požarom. Enako je obvezna zidava zaklonišč. Obenem je naloženo občinam, da poskrbe tudi za splošno skupno zaščito prebivalstva. V tem pogledu je ustanovljenih v dravski bano-vini okrog 160 krajevnih odborov za zaščito pred zračnimi napadi. Potrebna je še naprava občinskih skupnih zaklonišč.
Državna uprava se bavi z vsemi vprašanji, ki so v zvezi s civilno zaščito pred letalskimi napadi. Doslej se je v dravski banovini storilo tole:
1.	Izdane so bile odredbe, da se zadosti predpisom o zračni zaščiti, zlasti z napravo zaklonišč v zasebnih in javnih poslopjih, ter da se urede tudi občinska skupna zaklonišča, kjer so potrebna.
2.	Natisnjena bo poljudna brošura, ki bo obravnavala vse probleme civilne zaščite.
3.	Sestavlja se tiskano navodilo,-, kako se je prebivalstvu ravnati ob letalskih napadih. Navodilo bo moralo
biti nabito po hišah v vseh večjih krajih, za kar bodo odgovorni hišni lastniki oz. oskrbniki.
Izšle pa so že razne privatne brošure: Dr. Mavricij Rus; dr. Matej Justin; inž. Stanko Dimnik: »Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi« (založil Komite tehničnega dela); inž. Đorđe Mandri-no »O zaščiti civilnega prebivalstva v bodočih vojnah«.
Posebe je omeniti, da bodo izšli vsi zakoniti predpisi, ki jih priobčuje »Službeni list«, kot ponatis v brošurah. Doslej je izdala in založila tiskarna Merkur v Ljubljani dva zvezka. — Vse te edicije so poceni.
II. Organizacija protiletalske zaščite.
Za izvajanje pasivne zaščite pred letalskimi napadi je poleg zakonitih predpisov potrebna .zlasti organizacija in denar. Zakonite predpise smo že omenili. Že citirana uredba obsega tudi predpise o organih, ki so poklicani za izvajanje zračne zaščite. To vprašanje bo obdelano v kratkem orisu.
Za izvršitev zakonov in uredb so redoma določena oblastva in uradni organi. Le izjemoma so k temu poklicani posebni odbori ali društva zasebnega oz. poluradnega značaja. K takim predpisom (primerjaj odbore po zakonu o pospeševanju živinoreje, dalje po zakonu o pospeševanju polje-deljstva, lovska društva po zakonu o lovu) prištevamo tudi uredbo o zaščiti pred letalskimi napadi, ki ima zakonsko moč.
Vrsta in sestava odborov.
A. Banovinski odbor za zaščito pred zračnimi napadi.
Poleg osrednjega odbora pri dr-žavno-obrambnem inspektoratu je določen za območje vsake banovine poseben banovinski odbor. Po čl. 10. uredbe se sestavlja banov, odbor tako, da so zastopani razni uradi in podjetja, ki imajo pomen za drž. obrambo, pa tudi važnejše gospodarsko-kulturne ustanove iz območja banovine. Predsednik banov, odbora je ban, podpredsednik pa pomočnik bana.
Banovinski odbor se pa deli zaradi načela delitve dela po strokovnih vidikih na pododbore: 1. izvršilni; 2. tehnični; 3. pododbor za zdravstveno in kemijsko službo; 4. za izseljevanje prebivalstva; 5. za propagando. Čl. 12. uredbe, ki predvideva te pododbore, določuje tudi njih sestavo in njim poverjene posle.
Izvršilnemu banovinskemu pododboru je ban predsednik, pomočnik bana pa podpredsednik, razen tega pa so v njem še vojaški zastopnik in drugo potrebno osebje. Predsedniki ostalih pododborov so načelniki ustreznih oddelkov kr. banske uprave, torej predsednik tehničnega pododbora je načelnik tehničnega oddelka itd.
Posli posameznih pododborov so deloma razvidni že iz njih naslova, v ostalem pa jih čl. 12. uredbe točneje našteva. Pri tem je izvršilnemu pododboru poverjeno vodstvo vseh poslov banov, odbora in krajevnih odborov. Ta pododbor pregleduje tudi načrte posameznih krajevnih odborov glede zračno-zaščitnih naprav in sestavlja
letni proračun banovine za zaščito pred zračnimi napadi. Izvršilni pododbor posluje skupno z odsekom za zračno zaščito v okviru upravnega oddelka, ostali pododbori pa v okrilju po stroki pristojnega oddelka banske uprave. Pododbor za izseljevanje posluje pri občnem, pododbor za propagando pa pri prosvetnem oddelku banske uprave. Imenovano razdelitev dela je treba upoštevati pri naslavljanju vlog na posamezne oddelke.
Posli banov, odbora kot celote so našteti v čl. 11. uredbe (načelni študij in proučevanje vseh sodobnih vprašanj, ki se tičejo zaščite države in prebivalstva pred zračnimi napadi; proučevanje splošnih in krajevnih razmer za organizacijo zračne zaščite na ozemlju banovine itd.).
Po čl. 13. uredbe se morejo ustanoviti še nadaljnji pododbori banov, odbora, posamezni pododbori pa se radi hitrejšega opravljanja dela morejo deliti na komisije (sekcije).
B. Krajevni odbori.
Po smislu besedila čl. 17., točka 3., uredbe, je določena ustanovitev krajevnih odborov v vsakem večjem, strnjeno naseljenem kraju. Krajevni odbori so torej- mišljeni po krajih in ne po občinah.
Da se v velikih krajih delo laže zmaguje, se more krajevni odbor deliti na pododbore, katerih število in posli SO' podobno urejeni kakor pri pododborih banov, odbora (čl. 17./4. uredbe).
Sestavo krajevnih odborov odobri po sklepu teh odborov in na podlagi mnenja sreskega načelnika ali predsednika mestne občine ban kot predsednik banov, odbora (čl. 17., točka 5., uredbe). V ostalem je ta sestava odvisna od krajevnih in gospodarskih razmer v dotičnem okolišu.
Vsak krajevni odbor mora s svojimi člani in še z drugimi osebami organizirati posebne oddelke, ki so po-
klicani, da opravljajo med letalskimi napadi opazovalno, stavbno-tehnično, gasilsko ter zdravstveno službo in službo za odkrivanje in uničevanje bojnih strupov. To zadnjo bo v manjših krajih zaradi pomanjkanja v kemični stroki izvežbanih oseb težko izvajati.
III. Civilno prebivalstvo in proti-plinske maske.
Protiplinske maske so potrebne, kadar uporablja sovražnik bojne strupe, ker omogočajo vdihavanje čistega zraka (kisika). Kar je treba sicer vedeti o sestavi in funkcioniranju maske, podajajo strokovne knjižice.
Obveznost nabaviti si in nositi civilne maske, zadeva po dosedanjih predpisih moštvo, ki nastopa v oddelkih protiletalske obrambe. Pripravlja pa se uredba, ki bo razširila krog oseb, ki bodo obvezane nabaviti si in nositi civilne maske.
Pri tem bo rešiti zanimivo vprašanje glede javnega uradništva. To je namreč v nevarnosti radi letalskih napadov, kadar je v službi, pa tudi, kadar je izven nje. Po stilizaciji člena 18., točka 1. in 4./b, uredbe o zaščiti pred letalskimi napadi morajo državna, banovinska in občinska podjetja, naprave in uradi že v miru ukreniti vse, kar je treba za osebno in skupno zaščito vsega njihovega osebja in določiti tudi gmotna sredstva za to. To sledi tudi iz istega člena, točka 7.
Če dosledno razlagamo te določbe, morajo uradi sami in na svoj račun nabaviti in dati uslužbencem na razpolago protiplinske maske za uporabo v času službe. Praviloma se morejo tedaj javni uslužbenci prisiliti, da si nabavijo na svoje stroške protiplinsko masko le, kolikor je ta maska namenjena za uporabo izven službe. Do zdaj taka obveznost zakonitim potem'še ni bila izrečena. Da bi pa uradnik prenašal masko iz urada domov in obratno, pa gotovo ni umestno.
Doklade upokojencem v mariborski
okolici
K vesti v zadnji številki našega lista, da so se drž. upokojencem v osmih krajih v neposredni okolici Maribora priznale osebne doklade po II. draginj-skem razredu, kakor jih prejemajo v Mariboru stanujoči upokojenci, dodajamo še naslednja podrobnejša pojasnila, iz katerih bo točno videti, kako in na čigavo pobudo je prišlo do tega priznanja.
Zaradi ponovljenih prošenj in vlog različnih posameznih drž. upokojencev, stanujočih v širšem regulacijskem območju mesta Maribora, naj se jim priznajo osebne doklade po II. draginj-skem razredu, je finančna direkcija v Ljubljani prosila fin. ministrstvo za avtentično razlago zadevne uredbe o dokladah in za natančno pojasnilo. Mi-
nistrstvo je to pojasnilo izdalo pod št. 28.448/1 dne 27. septembr 1939., in se glasi:
»Na podlagi I. odstavka t. 5. pooblastila fin. ministra št. 2300/1-1936. v zvezi s št. 13.430/1 od 2. maja 1939., se obvešča direkcija, da je s predpisom L in II. odst. čl. 2. uredbe o osebni in rodbinski dokladi drž. uslužbencev št. 37.500/1-1935. jasno določeno, da dra-ginjski razred nekega kraja obsega stavbni okoliš tega kraja, in to v krajih, ki imajo mestni ožji in zunaj mestni — širši okoliš obsega draginjski razred zunajmestni širši stavbni okoliš.
Po navedenem imajo kraji, ki so našteti v spisu te direkcije, isti (torej II.) krajevni draginjski razred, kakor Maribor, toda samo pod pogojem, da
spadajo ali v mestni ožji ali zunajmestni širši stavbni okoliš Maribora, to pa naravno pod pogojem, da je stavbni okoliš odobrilo pristojno stavbno oblastvo.
V krajih, kjer ni odobrenih stavbnih okolišev, se uporablja odločba splošne seje državnega sveta o razumevanju čl. 2. uredbe št. 10.990/1 od 12. marca 1932. (ta odločba ise nanaša tudi na uredbo št. 37.500/1-1935. in št. 37.600/1-1935.), po kateri velja pri mestih, ki nimajo odobrenega stavbnega okoliša, da spadajo v stavbni okoliš samo tisti deli mestne občine, katere označi sama mestna občina kot prvostopno stavbno oblaistvo.«
Skladno s tem pojasnilom bo finančna direkcija priznala in izplačevala upokojencem, stanujočim v sledečih krajih v mariborski okolici, osebno doklado po II. draginjskem razredu. Ti kraji so: Kamnica, Košaki, Krčevina, Pekre, Pobrežje, Radvanje, Studenci in Tezno. Ti kraji so bili po pravilniku o stavbnih predpisih za sela, ki so v neposredni bližini mest in trgov K. V. št. 3870/1 (objavljenega v Služb, listu od 19. avgusta 1933,, 67. kosu) na podlagi
stavbnega zakona od 7. junija 1931., št. 21.743, in skladno z odlokom banske uprave v Ljubljani od 22. maja 1932., V. št. 2332/8, priključeni stavbnemu okolišu mesta Maribora, in sicer že z 22. majem 1932.
Finančna direkcija bo prizadetim (enako kakor banska uprava aktivnim drž. uslužbencem, službujočim v navedenih krajih) priznala in izplačala razlike v osebni dokladi za ves čas od 1. oktobra 1935. dalje, t. j. odkar velja uredba o osebni in rodbinski dokladi drž. uslužbencev od 19. sept. 1935., št. 37.500/1.
Razlike za čas od 1. aprila 1939. dalje se bodo izplačale že v teku novembra, za minula proračunska leta se bodo pa izplačale, ko bo dokončan predpisani postopek za likvidacijo državnih obveznosti iz prejšnjih proračunskih let.
S tem je torej vprašanje draginj-skega razreda za državne upokojence (seveda enako tudi za aktivne uslužbence) v mariborski okolici dokončno rešeno, in sicer tako kakor to zahtevajo zakonski predpisi in socialna pravičnost.
Kaj zahtevajo učitelji
(Konec.)
III.	Ureditev gmotnega in pravnega položaja učiteljstva je treba izvesti z neodložljivo revizijo uradniškega zakona in uredbe o dokladah.
—~o—
IV.	Gospodarsko socialna preskrba učiteljstva je eden od prvih pogojev za uspešno vršitev službe in za izpolnjevanje državljanske dolžnosti glede družine. Učiteljske plače ne ustrezajo današnjim življenjskim razmeram in potrebam, zato je nujno potrebna ureditev prejemkov. Še v prav posebno težkem položaju se nahajajo učitelji začetniki, katerih potreb pri vstopu v prvo službo in v samostojno življenje zakon ni upošteval.
Zahtevamo:
1.	da se vrne draginjska doklada in stanarina poročenim učiteljicam po
načelu »enake dolžnosti — enake pravice«;
2.	da ponovno stopi v veljavo čl. 87. zakona, ki daje učiteljicam - materam s 3 otroki pravico, da smejo biti na prošnjo brez drugih pogojev upokojene po 20 službenih letih;
3.	da se odpravi tretji draginjski razred, a učiteljstvu na jugu in v težjih krajih vrne posebna doklada za težja službena mesta;
4.	ostavka na učiteljsko službeno mesto zaradi odslužitve vojaške obveznosti naj se odpravi, a čas, prebit v vojaški službi, naj se smatra kot brezplačen dopust, da bi se učitelj po odslužitvi roka lahko takoj vrnil v službo;
5.	da se učiteljem, ki so odpuščeni zaradi nepoloženega praktičnega izpita, prizna za osebno pokojnino čas,
prebit v službi do dne odpusta, in to že zaradi tega, ker so v tem času vplačevali v pokojninski sklad.
—o—
V.	Stanje osebne prosvetne politike se ne bo ustanovilo in popravilo, dokler se ne sprejmejo nove zakonske odredbe o komisijskem postavljanju, premeščanju in odpuščanju učiteljstva, ki bodo na prvem mestu vsebovale stalnost na službenem kraju.
Zahtevamo:
1.	da se izpraznjena mesta oddajajo z razpisom, tako da v komisijo pride tudi zastopnik JUU;
2.	da se premestitve vrše samo v velikih počitnicah, in da se učiteljstvo, premeščeno po službeni potrebi, ne razrešuje dolžnosti, dokler ne dobi predujma na potne stroške.
—O—
VI.	Disciplinske predpise za učiteljstvo ljudskih šol je treba preurediti tako, da bodo v skladu z učnimi in vzgojnimi dolžnostmi učiteljskega poklica.
Zahtevamo, da se učiteljevo delo v šoli ocenjuje samo kot uspešno ali neuspešno.	_0___
VIL Edini izhod za pravilno rešitev napredovanj je sprememba zakonskega predpisa in vrnitev avtomatskega napredovanja, ki ga je učiteljstvo prej imelo. Z zakonom je treba zagotoviti tudi popravo dosedanjega nepravičnega zapostavljanja.
Zahtevamo:
1. da se vsi učitelji, uradniški pripravniki, ki so položili praktični izpit.
J. Bernitt:
Stepa gori
»To je bilo pred leti, globoko doli na jugu Rusije,« je začel pripovedovati stari major. »Takrat še ni bilo železnic, na brički ali telegi je popotnik meril neskončne daljave.
Poznate stepo? Ne, nobeden med vami, kdor sam ni videl tega raja pomladi, ko ga polni opojni duh morja cvetov, ki se razgrinja, kamor sega oko, ena sama sveža zelena bohotna preproga iz trave in cvetic. Rahli vetriči se poigravajo s travami in popotnikovo oko se ne more načuditi ti lepoti. Tisoči ptičev polnijo ozračje s petjem. Toda poleti je stepa žareč pekel, da vam zavre kri v žilah. Preko noči je uničeno vse razkošje cvetja in vonja. Pozimi je pa leden, neusmiljen grob.
Bil sem na poti iz Perekopa v Katov-sko. Komaj nekaj tisoč vrst pota, naravnost skozi stepo. Z menoj je bil Mr. Burns, pravi čudak. Svetski popotnik, ki je nosil neprestano s seboj ogromen daljnogled, neogibne križaste dokolenke na suhih nogah, za pasom pa velik, čeprav nenevaren samokres. Bil je pa možak, ki ni poznal strahu, pravi vzor vzdržljivosti in miru. Skratka, najboljši tovariš na ti poti, ki v tistih časih ni bila brez nevarnosti.
Ko smo se opremili s primernim orožjem in z živili, z dvojico dobrih konj pred telego, na kozlu Osip, moj vrli slu-
ga, in Pjotr, stari poznavalec stepe, ki je imel obraz, kakor da je iz ustrojenega usnja, smo se lepega poletnega jutra odpravili.
Pjotr je poznal nevarnosti in zahrbtnosti stepe kakor svoj žep. Tak vodnik je mnogokrat edina rešitev popotniku, ki bi bil sicer brez pomoči izročen tisočerim nevarnostim. Zato brez vodnika ni bilo priporočljivo potovati, ker so vodile skozi stepo samo redke poti, ki jih je pa le malokdo poznal. Čisto osamljeno so bile raztresene vojaške posadke, časih kako gostišče ali pošta, sem ter tje koče samotnih tabunčikov, stepnih konjskih pastirjev.
Sonce je žareče pripekalo z jasnega. Pred nami je ležala neskončna siva ravnina, ki se je zdela, da se vleče v brezmejnost. Tu in tam je bila videti globoka razpoka v tleh, ki jo je povzročila silna pripeka ali pa spomladi sneg, ki se je tajal. Moreča sopara naju je skoro omamila, da sva malce zadremala, ko nas je predramil oster sunek telege, ki jo je Pjotr nenadoma ustavil. Vodnika sta razburjeno nekaj šepetala.
Na vprašanje, zakaj smo se tako nenadoma ustavili, je Osip v zadregi zmignil z rameni, Pjotr se je pa zamišljeno praskal po glavi in z bičem pokazal v daljavo, kjer se je na nebu polagoma širila siva stena oblakov, ki-se nam je precej naglo bližala. Mr. Burns je prav stoično mirno opazoval z daljnogledom zagonetni pojav, ki si ga ni mogel pojasniti.
,Se bliža nevihta, Pjotr?1 sem končno vprašal starca. Ta je še vedno migal z rameni in končno dejal: ,Ne vem, dje-duška.1
Nenadoma se je oblak razdelil, izoblikovala sta se dva klina, ki sta se v skoro ravni črti pomikala proti nam. Tedaj je Pjotr zažvižgal skozi zobe, jadrno skočil z voza, Osip pa enako naglo za njim. Z neverjetno spretnostjo sta pričela spravljati živila in opremo pod sedeže, ki so se dali zapreti.
Majaje z glavo sva ogledovala to nerazumljivo početje. Pjotr je s svojimi drobnimi očesci pomignil v smeri oblaka in ne da bi se dal motiti, izustil eno samo besedo: .Kobilice!1
No, zdaj sva izvedela! Samo kdor je to sam kdaj doživel, si more predstavljati, v kakšnih ogromnih množinah se pojavlja ta stepna nadloga, ki zatemni sonce in pušča za seboj uničenje in puščavo. Milijarde kobilic se poleti dvigajo iz silnih močvirij in napadajo stepe. Z naglico brzovlaka so se nam bližale, beg bi bil popolnoma nesmiseln. Zato sva storila kakor vodnika in se zavila preko glave, kar se je dalo tesno.
Komaj smo to storili, nas je že jata dosegla. Kakor da nas je zajel oblak, več pedi na visoko so pokrile tla in vse predmete. Lezle so v vsako luknjico, celo na naša oblačila so se spravile. Burns je otepal okrog sebe, da bi se obranil kobilic, toda končno se je moral vdati in čakati, da so živalce same odletele. To se je zgodilo hitreje, kakor smo se mogli
nadejati. Kar naenkrat se je iz nam neznanega razloga jata dvignila in tako naglo izginila na obzorju, kakor je priletela.
Oddahnili smo se, veseli, da bomo mogli nadaljevati pot. Zlovešče moreča sopara je ležala nad skoro nemo prirodo. Pjotrovo obnašanje se nama je zdelo čudno. Pozorno je gledal v smer, od koder so prišle kobilce. Niti poskušal ni nadaljevati potovanje, temveč z železno pestjo krotil konja, ki sta boječe hrzala in s široko odprtimi nozdrvmi strmela v isto smer kakor stari vodnik. Slišati je bilo, kako nekaj vohata. Komaj ju je Pjotr mogel krotiti. Postalo nama je neprijetno in nagonsko sva čutila, da nam grozi nekaj strašnega, zelo nevarnega. Preden sva mogla vprašati Pjotra, se je ta ves bled obrnil k nama in dejal: ,Ba-tjuška ... Pomagajte vsi svetniki... stepa gori!1
Brez besed sva strmela v smer, ki nama jo je označil Pjotr, kjer se je zdaj, tudi našim nevajenim očem viden, širil preko vsega- obzorja, belkasto siv oblak, ki se je od trenutka do trenutka širil in višal. Narahlo je bilo že občutiti vonj po požaru, vročina je postajala silnejša, da nam je pot kar lil po životu.
Zdaj smo razumeli, zakaj so kobilice tako naglo odrinile. Živali prej začutijo nevarnost kakor ljudje. Nisva si znala pomagati, obrnila sva se k starcu, našemu edinemu rešniku. Vsak trenutek nas je bolj približal poginu.
takoj prevedejo v IX. skupino ne glede na napredovanja v ostalih skupinah;
2. da se odpravi omejitev za napredovanje v V. skupino, in da prvenstveno napreduje ono učiteljstvo, ki gre v pokoj; vsa napredovanja naj se Vršijo po rangni listi.
—o—
VIII.
Zahtevamo, da se ukinejo sprejemni izpiti za gimnazije.
IX. Povezanost učiteljstva s prosvetnimi delavci ostalih kategorij, v prvi vrsti s profesorskim združenjem, kakor tudi z ostalimi uradniškimi organizacijami, smatramo za potrebno in obči stvari koristno.
Zahtevamo, da se ukine točka H-člena 76. uradniškega zakona, ki onemogoča kolaboracijo raznih strokovnih organizacij.
Zadružnikom
V današnjih izrednih razmerah, ki jih je povzročila vojna in ki imajo za posledico razburjenje in živčnost najširših množic tudi pri nas, je opažati med nekaterimi, hvala bogu prav redkimi zadrugarji neko neutemeljeno bojazen, nezaupljivost in dostopnost različnim motnim vplivom. Navzlic nenormalnemu gospodarskemu in medna-rodno-političnem položaju je vendar treba, da vsi zadrugarji ohranijo preudarnost in hladno kri.
Ni nam menda treba ponavljati, da je zanesljivost članstva podlaga in prvi pogoj sleherni zadružni ustanovi. Samo tista zadruga, ki se more opirati na zveste, razumne in zanesljive člane, more uspešno kljubovati tudi najhujšim gospodarskim pretresljajem. Predvsem pa je treba nasproti svoji zadrugi ohraniti zaupanje, vsaj pa objektivnost. Zadružniki, ki vedoma ali nezavedno širijo zlohotno, največkrat neupravičeno kritiko o poslovanju svoje zadruge, so škodljivci, ki škodujejo predvsem sebi samim. Take »kritike« I izvirajo navadno iz nepoučenosti in nepoznanja razmer, o katerih bi se pa vsakdo lahko brez težave poučil. Vs.ak dober zadrugar mora biti prepričan vsaj o tem, da ima odbor, ki ga je izvolila ■večina članov, morebiti celo on sam, Najboljšo voljo ukreniti vse, da bodo koristi zadruge zavarovane. Odbor, če Se zaveda svojih dolžnosti, bo vselej Nabavljal in prodajal samo dobro, če le mogoče najboljše blago, in to po najnižjih, še možnih cenah. Pod lastno ceno seveda ne more prodajati. Tudi pretiranega kupovanja na kredit nobena naša nabavljalna zadruga ne more v tako negotovih časih dovoljevati, ker mora sama plačevati blago vnaprej. Zato bo vsak zaveden zadružnik, če mu je to le mogoče, prešel k naku-
v premislek
povanju za gotovino, da s tem podpre svojo zadrugo.
Očitki, ki se slišijo posebno pogo-stoma, da zasebna trgovina prodaja boljše in cenejše blago, so prav gotovo za ogromno večino primerov neutemeljeni in navadno tudi nedokazani. Upoštevati je namreč treba, da je na videz isto blago lahko zelo različne kakovosti, da je mogoča razlika tudi v meri in teži, in da noben soliden trgovec stalno ne more prodajati pod običajno tržno ceno. Vsak zadrugar pa mora poleg tega tudi še upoštevati, da kupi v zadrugi blago za 4 do 5 % ceneje kakor kjer koli, ker dobi pač toliko povračila (ristorna) ob letu. Mimo tega mu zadruga vpiše v dobro za posmrtno zavarovanje še po 1 do 2 % od nakupa, tako da se zniža torej vsako blago, tudi če njegova nakupna cena ni nižja od tržne, v ceni najmanj za 6 do 7 %.
Vsak zadrugar naj pa tudi pomisli, da zadruga ni samo nabavni vir za točno določen krog članov, temveč da je tudi izredno važen in pogostoma odločilen činitelj za celotno prebivalstvo dotičnega kraja, ker je izredno važen regulator tržnih cen. Če bi naših in drugih nabavljalnih zadrug ne bilo, bi bilo mogoče po mili volji določati cene.
Kdor premisli vse to, mu ne bo teško spoznati, da so zadruge zlasti v takih časih, kakor so sedaj, izrednega pomena in kar nenadomestljive zanj in za ves stan državnega uslužbenstva. Zato bo izvrševal nasproti svoji zadrugi vse obveznosti, kakor mu to predpisujejo pravila zadruge in pa za-drugarska zavest, zlasti se bo pa ogibal širiti netočne in ugledu zadruge škodljive vesti v javnosti, ki že tako ni posebno naklonjeno našemu zadružnemu gibanju.
Vestnik
Kriza. Ni je menda besede, ki bi se v današnjih časih izgovorila tolikokrat kot ta, zlasti — po nemarnem. Na krizo se izgovarjajo predvsem tisti, katerim je tega najmanj treba. S krizo skušajo opravičiti sleherno dejanje, sleherno opustitev. Kriza je dobrodošel povod za neizpolnjevanje samo po sebi umevnih dolžnosti. Skratka: »kriza« je univerzalno sredstvo zoper — krizo. To velja med nami zlasti za tiste naročnike, ki so nam z naročnino na dolgu. Ker naš list nima nobenih stalnih do-
hodkov razen od naročnine, je njegova usoda in redno izhajanje v rokah naročnikov samih. Mislimo, da je med nami le še toliko stanovske zavednosti, da ne bomo pustili, da nam — zaradi »krize« — propade edini skupni stanovski list. Zato: naročniki, zlasti zamudniki, storite svojo dolžnost!
Spet nov grob. V Radečah ob Savi je nedavno umrl v visoki starosti ondotni upokojeni sodni služitelj Jernej tetrič. Pokojnik je bil vzgled stanovske zavednosti,
sodeloval je pri vseh strokovnih organizacijah, bil dolga leta naročnik našega lista in njegov velik prijatelj. Z nenavadno vnemo je deloval kot agitator za razširitev našega lista in je ta njegova požrtvovalna delavnost rodila tudi lepe uspehe. Naj bo zavednemu tovarišu in značajnemu možu ohranjen blag spomin.
Časopisna vest. Svoj čas smo poročali, da bo v Beogradu začel izhajati vsak teden list »Zabavnik železničara i brodara«, ki bo namenjen železniškim uslužbencem in bo objavljal razno leposlovno in zabavno gradivo. Zdaj poročajo iz Beograda, da navedeni list ne bo začel izhajati, temveč je odločeno, da se začetek izhajanja preloži na kasnejši čas.
Pravilnik o človekoljubnih ustanovah. K pojasnilu, ki smo ga v ti stvari objavili 1. septembra, dodajamo še, da je akcijski odbor naših ustanov človekoljubnega značaja, ki ga za Slovenijo vodi Učiteljska samopomoč v Ljubljani, sporočil, da osnutek novega pravilnika v trgovinskem ministrstvu še ni izdelan. Tudi rok 6. decembra 1939., do katerega se morajo vse take človekoljubne ustanove prilagoditi novim predpisom, bo najbrž podaljšan. Vprašanje je namreč, ali bo do takrat mogoče izdelati osnutek pravilnika in ga že objaviti. Na vsak način pa po sporočilu akcijskega odbora novi pravilnik o človekoljubnih ustanovah ne bo prej izdan, preden se prizadete ustanove ne bodo mogle izjaviti o osnutku.
Uredba o finančni kontroli. Sredi oktobra je finančni minister dr. Šutej spreje: odposlanstva Združenja zvaničnikov finančne kontrole, ki mu je predložilo želje društva glede na težavni položaj, v katerem životarijo zvaničniki fin. kontrole zaradi prenizkih prejemkov in preobremenjenosti v službi. Finančni minister je odposlanstvu obljubil, da bo že pripravljena uredba o uslužbencih fin. kontrole izšla v najkrajšem času. Dodal je, da mu je osebno znano, da so zvaničniki fin. kontrole slabo plačani.
Osebna doklada dodeljenih uslužbencev prosvetnega resora. Na razna vprašanja, kje je bilo objavljeno pojasnilo o gornji zadevi, ki smo ga prinesli v 19. številki lista od 1. oktobra, sporočamo, da je bilo to pojasnilo natisnjeno v 33. številki »Fi-nansijskega zbornika«, službenega organa finančnega ministrstva, ki je izšla 17. avgusta 1939. Pojasnilo je objavljeno na strani 509.
Trgovska šola s pravico javnosti. Trgovsko ministrstvo je dovolilo Združbi trgovcev v Murski Soboti, da ustanovi »Privatno dvorazredno trgovsko šolo v Murski Soboti« s pravico javnosti. S tem so dobili tudi starši gojencev te šole pravico do rod-
binskih doklad za iste, do ugodnostih polovične voznine po železnicah in ugodnost četrtinske voznine na izletih.
Razmetavanje narodnega premoženja. Iz zagrebške »Ekonomske politike« posnemamo, da je novi finančni minister dr. Šutej, ko je nastopil svojo službo, odredil, naj se sestavi seznam vseh luksuznih avtomobilov, ki so na razpolago raznim višjim uradnikom različnih ministrstev. Finančni minister je tudi odredil, da se število teh avtomobilov omeji na najpotrebnejšo mero. Ugotovilo se je namreč, da je bilo po raznih ministrstvih nad 300 takih luksuznih avtomobilov. Bila je namreč svoj čas navada, da vsak novi minister dobi tudi nov avtomobil, že rabljene so pa dobili v uporabo višji uradniki. Ob objavi teh številk so razni listi ugotovili tudi, da ima naša država 48 salonskih vagonov, medtem ko jih ima Angleška 5, v Nemčiji jih je pa •samo troje. — Tudi v Zagrebu so bile v marsičem čudne razmere. Tako je neki mestni senator, ki je imel v nekem bližnjem mestu (Samoboru) vilo, pošiljal vsako jutro mestni luksuzni avto v Samobor, da je za njegovega psička pripeljal pol litra mleka.
Novi kovanci po en dinar. Od 20. oktobra dalje daje Narodna banka v promet nove kovance po en dinar. Izdelani so iz aluminijeva brona, enako kakor doslej že izdani kovanci po 2 dinarja in po 50 par. V premeru imajo enodinarski novci samo 21 mm, t. j. za 2 mm manj, kakor dosedanji. Tudi tehtajo samo 3,5 g, medtem ko so dosedanji tehtali 5 g. Stari dinarski kovanci ostanejo še 6 mesecev v prometu, po 20. aprilu 1940. bodo prenehali biti zakonito plačilno sredstvo in jih bo v nadaljnjih 6 mesecih mogoče zamenjati samo še pri Narodni banki in drž. finančnih blagajnah.
Nova hiša iz uradniških sredstev. Za banovinske pragmatične uslužbence je bil ustanovljen poseben pokojninski sklad, iz katerega se jim plačujejo pokojnine, za pomožne banovinske uslužbence pa poseben podporni sklad. Da se vsaj nekaj denarja, katerega sta oba sklada nabrala v teku let, plodonosno naloži, je banovina določila, da se iz teh sredstev sezida velika stanovanjska hiša. V ta namen je bila kupljeno ne daleč od banske uprave in Blei-weisove ceste v Ljubljani, na Vrtači veliko stavbišče za 553.000 din. Kvadratni meter je veljala po 270 din, kar je razmeroma zelo ugodna cena. Stavba bo veljala, ko bo popolnoma dozidana in znotraj urejena, približno 2,700.000 din. Imela bo nova hiša 7 trisobnih in 8 dvosobnih stanovanj. Sobe bodo zelo prostorne, stavba bo pa opremljena z vso moderno udobnostjo. V hišo, ki so jo že začeli zidati, se bodo stranke mogle vseliti prihodnjo jesen.
Upokojenec
Obrazci prijav za doklade. Že zadnjič smo poročali, da je finančna direkcija založila nove prijavne obrazce za doklade in jih začetkom oktobra razposlala vsem upokojencem, katerim izplačuje pokojnine. Po uradnih obvestilih je pa zdaj tudi železniška direkcija izdala nov prijavni obrazec in ga razposlala svojim upokojencem, t- j. vsem osebnim upokojencem državnih prometnih naprav in nekaterim starim rodbinskim upokojencem. Ta njen obrazec ima pa še eno razpredelnico več, namreč »Seznam otrok«, kamor se vpisujejo podatki o številu otrok in o ustrezni višini pri-
spevka za narodno obrambni sklad. Pri iz-računitvi te davščine je namreč železniška direkcija, ki ni mogla upoštevati tistih otrok, o katerih nima podatkov (ker so n. pr. že umrli ali so polnoletni, ali imajo lastno premoženje, tako da jim ne gre pravica do rodbinske doklade), večkrat predpisala upokojencem ta prispevek v previsokem znesku, ker pač ni mogla poznati in upoštevati vseh navedenih okoliščin. Zato je treba ta razpredelek prijave točno in pravilno izpolniti.
Za pospešitev odmerjanja pokojnin.
Dne 19. oktobra je finančni minister spre-
Že so bežali mimo nas posamezni tropi stepnih psov in volkov, ne da bi se zmenili za človeka, svojega najhujšega sovražnika. Ozračje je odmevalo od kričanja ptičev, ki so se v divjem begu skušali rešiti. Sredi te divje zmede smo stali mi človečki, tako majceni v primeri s prirodnimi silami.
Pjotr, ki je nekaj časa mračno in naporno premišljeval, je z vso naglico pojasnil svoj načrt:
.Nazaj moramo, gospod. Nekaj vr od tod poznam globoko razpoko v tlel kamor se odtekajo pomladne vode in 1 je dovolj globoka, da nas vse skrije.*
Kar z roko sva pritrdila. Pjotr j skočil na kozla in izpustil vajeti, da sl naša konja planila v dir, kakor da jim gori že za kopiti. Bila je to prava vožnj na življenje in smrt. Telega nas je pn nietavaia kakor vreče, toda čutil nisei Nobene bolečine. Samo ena misel nas j ^vdajala: Le naglo naprej! Rešimo s Pred žarečo smrtjo, ki nas preganja ognjeno morje se je že bližalo. Videti j J*lo že posamezne migljajoče rdeče pit jrienčke, ki so sikali iz ognjenih valoi rveii smo kakor huda ura, naša pr P'etna konja sta slutila, da je njuna i nsa rešitev odvisna samo od naglice. O °nj se je kar kadilo, žvižgaje sta hropi ' toda vzdržala sta. Pjotr je na pol sta n kozlu in z najrazličnejšimi priimk .spodbujal konja k še večji brzini. Ostr meril stepo in iskal zemeljsko raz
poko, ki naj nas reši, če bo mogel podivjana konja pravočasno ustaviti.
Pred nami režeča se smrt, za nami prav tako. V takih trenutkih vse življenje preživiš še enkrat. Nemogoče je, da bi kaj mislil. Tedajci... strahovit sunek, ki naju je oba vrgel z voza ... telega se je ustavila.
Nekaj metrov pred nami je zijala globoka rjava vdrtina ... rešitev.
Naša vrla konja sta vsa zasopla in oblita z znojem komaj še stala na omahujočih nogah. Vsak trenutek je bil dragocen. Treba je bilo živila in vse drugo spraviti na varno. Medtem ko je Pjotr preiskoval usedlino, da najde pot navzdol, smo mi trije mrzlično hiteli. Osip je izpregel konja, midva sva pa zmetala vse, kar je bilo količkaj vrednega, v globino. Samo nekaj minut je trajalo to in vendar se nam je zdelo, da je prava večnost.
Mračno šumenje je polnilo ozračje. Kakor pošastna povodenj se je valil požar proti nam. Vročina je postajala neznosna, pekoči dim nas je dušil, pod nami so prasketala in pokala tla, konja sta se, brezumna od strahu, vzpenjala in se hotela odtrgati . .. Tedajci, zadnji trenutek se je pojavil na robu zaseke Pjotr. S krepko roko je prijel na pol podivjana konja in ju previdno po ozki ilovnati stezi peljal v globačo. Za nas, ki smo morali čakati, dokler nista konja izginila v razpoki, so biii trenutki polni groze. Konj nismo mogli in hoteli zapustiti, saj
nas je njihova hitrost že enkrat rešila, zdaj nas bosta pa mogla spet samo onadva privesti med ljudi.
Končno smo se začeli spuščati v globel. Sestop je bil smrtno nevaren, ker se je suha ilovica lomila, padec v prepad bi bil gotova smrt. Vendar smo nazadnje ‘e srečno dosegli dno. Voda je ilovico na široko razjedla, tako da se je zaseka navzgor zoževala in smo bili torej v precejšnjem zavetju. Spodaj je vladal pri-jeten hlad, vsaj v primeri z žgočo vročino tam zgoraj.
Privezali smo konja in se kolikor se je dalo stisnili ob steno usedline in čakali. Nad nami je bilo slišati žvižganje in sikanje, prasketaje se je bližal požar. Vroč, zadušljiv dim je prodiral do nas. Kakor pošasti so posamezne bežeče živali še preskakovale globačo, dokler je ni Pokril ogromni žareči plamen.
Posamezni ognjeni zublji so se požrešno pasli po redkih rušah ob pobočju, prasketajoči žar nam je smodil lase. Dim nas je pričel dušiti, pred očmi so nam plesali rdeči kolobarji, brez zavesti smo počepali na tla... brezbrižno čakaje konca ... Toda že je bilo vse pri kraju, tako hitro kakor je prišlo. Pokanje in prasketanje je postalo tišje in tišje, končno je ostal samo še gost sivkast dim nad požgano planjavo.
Šele drugo jutro, ko so se tla ohladila in se je zrak nekoliko osvežil, smo se upali iz zavetja. Strahotna slika uni-
čenja nas je čakala. Kamor so segle oči, ena sama narahlo še kadeča se siva, mrtva ravnina, tu in tam pokrita z živalmi, žrtvami silnega požara. Življenje je kakor ugasnilo .. . Smrtna tišina. Nad vsem pa strašna, zadušljiva soparica.
Ob tem žalostnem pogledu se nas je hotel polotiti obup, toda morali smo naprej, saj nam je grozil enako hud sovražnik:	lakota in žeja. S težavo smo se
vlekli, noge so se nam do gležnjev vdirale v vroči pepel, ki je pokrival zemljo, da smo izmenoma jahali na konjih. Moči so nam pohajale, samo volja nas je vzdržala še pokonci. Ali smo zato ušli ognju, da zdaj poginemo od pomanjkanja? Četrti dan smo končno dospeli do koče nekega tabunčika. Mrzlične blodnje so se nam preganjale po možganih, od žeje so nam popokale ustnice, bolj podobni mrličem kot živim ljudem smo od izčrpanosti zapadli v spanje, ki je trajalo več dni.
Kako je nastal stepni požar, bi me radi vprašali?
Morebiti se je od vročine trava sama vnela, morebiti je zažgal kak pastir, ki je hotel rešiti svoje pašnike pred kobilicami, s tem da jih je pregnal z ognjem. Kdo ve?
Stepa krije mnogo skrivnosti, marsikatera žaloigra se je tam že odigrala, da ni o nji nikdar prišla nobena vest med ljudi. Stepa si izbira mnogo žrtev in vselej ni najti rešitve v zadnjem trenutku.«
za damske kostume in plašče — priporoča
A. & E. Skaberne
Ljubljana
jel zastopstvo upokojencev, ki so ga pro--sili, naj ukrene potrebno, da se bodo pokojnine odmerjale hitreje kakor doslej. Minister je obljubil, da bo naročil podrejenim uradom, da morajo pokojnine odmeriti in nakazati brez slehernega nepotrebnega zavlačevanja, da se ne bo dogajalo, kot je to zdaj v navadi, da morajo novi upokojenci po več mesecev čakati na priznanje in izplačilo pokojnine. Tudi je obljubil, da bo ukazal, naj se poenostavi postopek za priznanje in izplačilo predujmov na pokojnine, tako da bo vsak upokojen uslužbenec dobil že prihodnji mesec po upokojitvi predujem, da mu ne bo treba
po več mesecev životariti brez vsakega dohodka.
Zveza organizacij drž. upokojencev.
Na zadnji seji odposlancev banovinskih upokojenskih društev, ki je bila 18. septembra v Zagrebu, so navzoči zastopniki na predlog predsednika sarajevske organizacije vnovič soglasno izvolili Društvo državnih i samoupravnih umirovljenika banovine Hrvatske v Zagrebu za vodeči odbor vseh upokojenških društev v državi za leto 1939./40.
Neredno izplačevanje pokojnin. Upo-kojenška organizacija v Banja Luki je sestavila večjo vlogo na fin. ministrstvo, v kateri prosi za takojšno odpomoč pri izplačevanju pokojnin. V vrbaski banovini namreč drž. upokojenci že od začetka tega proračunskega leta niso prejeli o pravem času svojih pokojnin. Dobili jih niso niti za Veliko noč, dasi je bila letos 9. aprila, v septembru pa šele po dvajsetem. Zato prosi navedeno društvo, naj finančno ministrstvo dovoli, da direkcije zadrže od drugih dohodkov toliko, da bo mogoče izplačati pokojnine. V ta namen naj se spremene zadevne določbe fin. zakona. Tudi naj se materialni izdatki v prid zasebnikom ne izplačujejo, preden niso odpravljeni vsi upokojenci. V vsi državi naj se pokojnine izplačujejo obenem. Če ni mogoče drugače, naj se pri državnih denarnih zavodih vzame predujem, iz katerega naj se pokojnine vsaj do 3. dne v mesecu v celoti izplačajo.
tati, da ne bi bilo pri svojem delu vztrajno in pošteno. Bile so tudi izjeme, vendar pa tako neznatne, da se ni mogoče nanje sklicevati, kadar govorimo o učiteljstvu. Učitelji so naši najboljši in najaktualnejši prosvetni in narodni delavci. Oni nam vzgajajo bodoča pokolenja in dajejo pečat vsem našim živečim generacijam Zaradi
Ureditev banovine Hrvatske. Izšla je uredba o službenem razmerju banovinskih uslužbencev na Hrvatskem. Ohranila je vse načelne določbe sedanjega uradniškega zakona ter predpisov banovinskih določb za uslužbence bivše savske in primorske banovine, kolikor ne nasprotujejo novi upravni ureditvi. Po novi uredbi ima ban pravico postavljati za banovinske uslužbence tudi osebe iz svobodnih poklicev, lahko pa tudi — ne oziraje se na § 49. u. z. — odreja napredovanje v višjo skupino. Uvedeni so spet nekdanji službeni nazivi izpred 1. 1919., odpravljeni pa dosedanji.
Reparacije v državni službi. Zagrebški »Hrvatski dnevnik« je 13. oktobra objavil pod tem naslovom člančič, iz katerega posnemamo: »V uradniškem zakonu in zakonskih uredbah so določila, ki hudo zadevajo tiste uradnike, ki so bili upokojeni pred časom, ali pa so bili odpuščeni pod prejšnjimi zakoni. Da so v tem Hrvatje imeli prvenstvo, ni treba posebe dokazovati. Na primer, za organe fin. kontrole se zahtevajo zdaj štirje razredi srednje šole, medtem ko so bili prej štirje razredi ljudske šole dovolj. Zato nastajajo danes težave pri reaktiviranju upokojenih ali reduciranih sposobnih nameščencev (nad 1000 jih je bilo zadnje leto deloma upokojenih, deloma reduciranih). Enako je z nameščenci, ki so zaostali v činu. Zato ta zmešana zadeva ne napreduje tako naglo kakor bi se bilo moglo misliti. — Pri zadnjih imenovanjih in premestitvah v fin. ministrstvu so minister dr. Šutej in njegovi sodelavci upoštevali samo to, da se popravijo minule krivice in da se ugodi upravičenim prošnjam.
šhlove
Deset let mladinskega lista. Letos je dopolnil svoj deseti letnik slovenski mladinski mesečnik »Naš rod«. List, ki ga ureja Josip Ribičič in ga izdaja Mladinska matica v Ljubljani, je v desetih letih, odkar izhaja, dosegel prvo mesto med slovenskimi izdanji in si je pridobil velikih zaslug za širjenje lepega branja med mladino. List izhaja približno v 24.000 izvodih. Mladinska matica poklanja naročnikom lista tudi redne knjižne izdaje, in sicer po tri ali štiri vsako leto. Naročnina na »Naš rod« in knjige znaša komaj din 2,50 na mesec. Pri »Našem rodu« sodelujejo ne le vsi znani slovenski mladinski pesniki in pisatelji, temveč tudi še mnogi drugi slovstveniki in dolga vrsta najboljših ilustratorjev, tako da srečaš v seznamu sodelavcev res izbrana imena. »Naš rod« je tudi prav lepo opremljen, objavlja mnogoštevilne izvirne ilustracije naših priznanih risarjev in ilustratorjev, zraven so pa večinoma vsi prispevki opremljeni s ponazorujočimi podobami.
tega je povsem jasno, da se ne more izvajati pri nas prosvetna politika mimo ali celo proti učiteljem in njihovi stanovski organizaciji. Potrebno je korakati z njimi v isti vrsti ter z njimi vselej resno računati, ker je brez njih vsaka še tako lepo zamišljena prosvetna politika vnaprej obsojena na neuspeh.«
Vsega ni bilo mogoče naenkrat popraviti, pa naj bi se bila uporabila kakršna koli metoda. — Denarja za nove postavitve ni, ker se mora varčevati. Tik pred padcem vlade so naglo izpopolnili prosta mesta, da se v zadnjem trenutku pobere, kar je še ostalo.«
Uradništvo na Hrvatskem. Pod tem naslovom piše ljubljanski »Kmetski list« potem ko je navedel podatke o raznih premestitvah in odpustih državnega uslužben-stva v sedanji banovini Hrvatski: »Kakšne posledice bo to čiščenje rodilo, bomo videli, ko bo ustanovljena še tudi banovina Srbija. Ako so ravno politični vzroki za tako dalekosežno spremembo pri državnih in samoupravnih uslužbencih na Hrvatskem, potem bi bila edina in pravilna mera popolna in najstrožja depolitizacija celokupne državne in banovinske uprave in uvedba stalnosti uslužbencev.
Lepe plače. Novi komisar mestne občine v Zagrebu je znižal dosedanje lepe plače nekaterih mestnih uradnikov oziroma funkcionarjev. Tako bo dobival odslej ravnatelj mestne elektrarne »samo« po 10.000 dinarjev na mesec, namesto 21.000 din, kakor doslej. Ravnatelj plinarne, ki je prejemal 19.700 din, jih bo dobival odslej le še
10.000	din, ravnatelj vodovoda pa namesto
17.000	din »komaj« 9000 din na mesec. Medtem ko je doslej mestni župan v Zagrebu dobival na mesec 30.000 din, si je komisar znižal plačo na 12.000 din, za reprezentančne stroške pa si je določil 2000 din, skupaj torej na mesec 14.000 din. — Tudi še zdaj po redukciji so vsaj nekatere plače prav čedne, tako, da bi si marsikateri državni uslužbenec od srca želel menjati.
knjige
Mladinski matici, ki je del ljubljanske sekcije Jugoslov. učiteljskega udruženja, je treba k velikemu kulturnemu uspehu, ki
si ga je z »Našim rodom« pridobila za slovensko mladinsko književnost, toplo čestitati.
»Mali gospodar.« Glasilo osrednjega društva rejcev malih živali v Ljubljani. Izhaja prvega v mesecu, ureja ga Leopold Paljk, učitelj v Ljubljani, Cesta na Rožnik 47. Za člane rejskih organizacij velja din 25,— na leto, za nečlane pa din 32,—. Naroča se v upravi, Ljubljana, Knafljeva ul. 9 — Prejeli smo na vpogled in v oceno propagandno številko »Malega gospodarja«, ki ga je pričelo izdajati ljubljansko osrednje društvo rejcev malih živali. List je strokovno glasilo za vse rejce malih živali in bo svetovalec v vseh vprašanjih, ki se tičejo perutninarjev in rejcev golobov, kuncev, koz itd. Objavljal bo tudi članke o sadjarstvu in vrtnarstvu in sploh o vsem, kar zanima male posestnike.
Sz organizacij
Učitelji pri prosvetnem ministru. Sredi oktobra je prosvetni minister Boža Maksimovič sprejel predsednika JUU, g. Ivana Dimnika, in predsednika ljubljanske sekcije istega društva g. Metoda Kumlja. Ta je ministru pojasnil položaj učiteljstva in šolstva v Sloveniji. Opozoril ga je na potrebo, da se spremeni personalna politika zlasti glede razpisov prostih mest, postavljanja šolskih upraviteljev, napredovanja in reparacij. Poudaril je, da je treba namestiti vse še nezaposlene učiteljske absolvente. Zaradi slabega gmotnega položaja naj se čim-prej ugodno rešijo vse prošnje za napredovanje, pri tem naj se v prvi vrsti upoštevajo pripravniki. Pogodbene učitelje in dnevničarje je treba kar najprej sprejeti v pragmatično službo. Uredi naj se tudi službeni položaj učiteljic ženskih ročnih del. O vsem tem je predložil prosvetnemu ministru posebno pisano spomenico, katero je minister sprejel in obljubil posvetiti svojo pozornost učiteljskim in šolskim vprašanjem v Sloveniji.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH.
Iz organizacije finančne kontrole. Na zadnjem občnem zboru Združenja zvanič-nikov fin. kontrole sta bila pri volitvah odbora predložena dva kandidatna seznama. Z 29 glasovi proti 6 glasovom je bila izvoljena lista s predsednikom Josipom Suličem, podpredsednikom Ignacom Vukalovi-čem, tajnikom Pavletom Gajičem in blagajnikom Mirkom Feruhom. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Miha Šulek, za podpredsednika pa Ante Bela.
Listo je predložil zastopnik beograjske sekcije Združenja. Novi predsednik Sulič je ob koncu zborovanja stavil predlog, da se v znak priznanja dotedanji predsednik gospod Marjan Klobučar izvoli za dosmrtnega predsednika Združenja. Prav tako so sklenili soglasno, da se bo njegovo ime vodilo poleg urednikovega na glavi lista strokovnega dodatka k »Finansijski kontroli«, ki ga je ustanovil g. Klobučar.
Iz železničarskih strokovnih društev. Letošnje poletje je imelo svoje občne zbore tudi več društev železničarjev, med njimi tudi Združenje maneverskega voznega osebja. Organizacija ima 8396 članov in in je) v resoluciji, ki je bila predložena prometnemu ministrstvu, zahtevala, naj se izda nov pravilnik o postranskih prejemkih, naj se zviša stalež osebja, služba naj se pa omili, da bo v skladu s predpisi. Tudi službene obleke naj se izboljšajo. — Na zborovanjih Združenja strojevodij so sprejeli enako zahtevo glede postranskih prejemkov, nadalje naj se strojevodjem, ki nimajo od države naturalnih stanovanj, prizna stanarina, določi naj se petindvajsetletno službovanje, nakar naj se strojevodje uradoma in obvezno upokoje. Organizacija naj bo zastopana v železniških odborih pri direkcijah. Združenje je pozdravilo ustanovitev Zveze strokovnih organizacij železničarjev, ki se pripravlja. Članov ima organizacija zdaj 2539.
Potrebna ugotovitev. Beograjsko glasilo Jugoslov. radikalne Zajednice »Samouprava«, je objavilo članek o naši prosvetni politiki. Iz njega objavljamo te-le res zanimive in pravilne stavke: »Učitelji so tisti, ki praktično izvajajo prosvetno politiko. Našemu učiteljstvu ni mogoče oči-
Uradništvo na Hrvatskem
am
Manufakturna trgovina
^^1ABIANI & JUR J0VEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in pregrog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima, vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Državnim nameščencem proti takojšnemu plačilu 10 % popusta.
UČITELJSKA TISKARNA
□ UBLIANA 9 Frančiškanska ulica
TELEFON štev. 2312
Raču pošt. hranilnice 10.767
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejših do najmodernejših
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šol. zvezkov.
iodeuga dtoavnik ushMemev aa mirna tisteeišm e.a.na.a.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 ♦ Telefon štev. 4421
Širite zadružno misel med svojimi tovariši l
Državni uslužbenci ! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna
prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd.

■N
Izdaja za konzorcij „Naš glas" odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.