Poslanska zbornica je od-glasovala, da začne armada takoj plačevati podporo Washington. ~ Poslanska zbornica je sprejela predlog ter ga poslala senatu v nadalj-no akcijo, ki dovoljuje armadi in mornarici, da začne takoj plačevati podporo vojakovim odvisnim osebam. Kot je postava zdaj, bodo začeli dajati denarno pomoč odvisnim osebam šele s 1. novembrom, čeprav bodo dobili podporo od 1. junija naprej. Po postavi dobi vojakova žena $50 nk mesec. Vlada da $28, od vojakove plače pa odtrgajo $22. Za prvega otroka dobi žena $12, za vsakega nadaljnega po $10. Amerikanci so razbili japonsko dobavno zvezo do Solomonskega otočja. Osišče je občutilo močno roko Amerikancev v zahodni Evropi, Grčiji, na Kitajskem in v Pacifiku. Pet laških divizij vrši ofenzivo proti slovenskim gerilcem Moskva. (ICN) — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala 7. avgusta sledeče poročilo : Laška ofenziva, v kateri so udeležene močne edinice II. laške armade se nadaljuje. Osvojeval-ci so po divjih bojih uspeli zadnje dni, da vzamejo nekaj naših postojank in tudi nekatere vasi na osvobojenem ozemlju. Italijani so začeli operacije v prepričanju, da bodo v par dneh razpršili naše oddelke in zavzeli vse osvobojeno ozemlje. Toda motili so se, kajti nase Čete se jim junaško upirajo in prizadevajo fašistom težke izgube. Pi -av posebno junaško so se borili belokranjski gerilski oddelki, ki so po deset dnevnem 39ju v svojem sektorju preprečili vsako napredovanje fašistov in obdržali v svojih rokah vse osvobojeno ozemlje do zadnjega centimetra. Hudi upor naših čet je primoral laško armadno poveljstvo, da pošlje na pomoč še eno divizijo, katera zdaj prodira od Sušaka proti Kočevju, tako, da je zdaj že pet laških divizij zaposlenih v bojih proti slovenskim četnikom. V spopadih zadnjih dni je imel sovražnik težke izgube posebno v bojih pri Turjaku, Borovnici, Jelenovem žlebu in Ravni gori. Belokranjski gerilski oddelki še vedno bijejo junaške boje, v katerih so odbili vse napade in v gotovih krajih celo začeli s pro-ti-napadi. Zasedli so strategično važno laško utrjeno postojanko Drast z vsemi utrdbami. Dne 27. julija so belokranjski gerilci uspešno napadli Črnomelj. Zadnje dni so bili tudi spopadli v bližini Metlike, v katerih so Lahi imeli 100 ubitih ali ranjenih vojakov in častnikov. Neprestani boji divjajo vsepovsod v Sloveniji. Diesov preiskovalni odbor bo izročil Rooseveltu 17,000 imen oseb, ki so za nacije Washington. — Iz zanesljivih virov se poroča, da bo Diesov preiskovalni odbor izročil predsedniku Rooseveltu seznam 17,-000 imqn takih oseb, ki simpa-tizirajo z naciji. Obenem bo odbor izročil predsedniku prepis pisma, ki je bilo poslano zaupnim osebam iz Nemčije, v katerem Nemčija naznanja, da je bil imenovan za načelnika petokoloncev v Ameriki neki Walter Kappe. Tajna policija zdaj išče tega človeka, ki je bil baje v zvezi z onimi šestimi nemškimi vohuni, ki so pred nekaj dnevi umrli na električnem stolu. Pismo je podpisal sam Kappe s pozdravom "Heil Hitler." Pismo je bilo pisano v nemščini in datirano januarja, 1941 v Stuttgartu, Nemčija. Na žegnanje Vse Newburčanke so prošene, da se zbero v nedeljo v narodnih nošah pred SND na 80. cesti, odkoder skupno odkorakajo v cerkev ter tako pomnože slav-nost cerkvenega žegnanja v fa-ri sv. Lovrenca. Zbirališče bo točno ob 9:30 dopoldne. V armado odide Frank Kosten Jr. sin družine Mr. in Mrs. .Frank Kosten iz 20667 Miller Ave. odhaja danes v ameriško armado. Tem potom se želi zahvaliti vsem, ki so mu zadnjo vsoboto priredili tako lepo odhodnico. Vso srečo, Fran-kie! I AMERIŠKA!® DOMOVINA h!^--s AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN v^CftUC) SLOVENIAN MORNING »will« w language ONLY AMERICAN HOME —...... ——* '"ifi£ ______ l9°- CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, AUGUST 14, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. tai za nedeljsko slavnost v Gordon Parku ^ v kulturnem vrtu I daa Jugoslovanskega kul- c i] se naznanja za ne- \ ^ " Program: Zjutraj i bo na delu sprejemni t goste in povabljence, i se vabilu odzvali: Iz i anskega poslaništva v •J00« dospe dr. Vladimir ( fa z .New Yorka prideta I g jugoslovanske vlade, r ion? ^ava Kosanovič. Prof d°Spe dr- Ciril šir" j esor bogoslovja v le- bfi t Sernenišču. Iz Detroi- I 0r °*eph Gregorich. določil nedeljo popol- r b 'kovanje kulturnih vr- t v lr'h Popoldne bodo po- I 8po asem kulturnem vrtu J . ^aenik°m sledeči častni g "'ko Va ^osan°vič pred jjJJ1 vladike Petra Pe- s a g°sa, spomeniku ško- J ^ minister Snoj, sporne- l ybar ankaria dr. Vladi-fe ' sP°meniku Simona ^ A Ciril šircelj. d »atJt SU imenovani k K) 2br6 govore na narod, !oSe v kulturnem vrtu. !>naj0pozarja naše narod- » ltnernSe zbero ob tem času irj p0,Vrtu> ker bodo vsi * v premikajoče ■Sa, t0 VZel° Približno en0 ko'vJe do petih. Bližnji F kk0 ej0 d°mov, oddalje- s % .budijo pri svojih S vrnein kancih. Potem se <0vnGordon park- h stor. v Gordon parku 1 VJer se bo vršil ečer-i l^,Jena vzhodnem delu < S p ' tam- kjer se pri- 1 tofcli atei»ahl. Tisti> ki 1 h. ul !Vtom- Parki-eJn° pridete do te- ^ ko Pridete z uli- I »kult]0' '»topite v bližini * ? Cv'? Vrta- pojdite 1 ^ ! 'pod mostom 1 °i pH(1Ce' Zavijte na desno c ete na mesto prire- f : ! 5 bodo Pričeli ob S^rZ T\l° b° m> da se da zu-»X * m prilika, da ne-sPravr°du' Prednobodo ' °f mHtVm Pr°£ramom. %reir?! Vse °ne mate-svoje J.ele vstopnice in ki te^nove v armadi, se W lProst°ru vsaj do in d°bile pla- °dkazali vam bodo lfl unif0f tudi vse narodne \\ /mirane krožke, da 'V^ŽaH,namestu- Tre-">C T1" red- Ako bo >ov 'b? toHko naroda, Hrbei- 2ati red> čeprav dovolj mest- »zvršeno do H ^VsV b°do nastopili hoNaVb°ri P°d vod" Sip^Adrijansko" in Sn °mlad-" Dirigent fcOj* o^oritev ve--n govori za- NaNih °blasti' loka1' treh delih. Pr- »*sW ui® junaškega a borca Dražo Mihajloviča, katerega danes občuduje ves svet. Druga predstava bo podala živo sliko iz življenja škofa Friderika Barage in tretja predstava bo podala doprinos jugoslovanskih narodov pri razvoju Amerike. Programe bosta vodila Anton Grdina, predsednik JKV in John L. Mihelich, predsednik narodnega odbora za prireditve. Sledeči so v odboru za to sijajno prireditev: ' častnik predsednik je župan Frank J. Lausche, glavni predsednik Anton Grdina, predsednik festivala John L. Mihelich, tajnica je Mrs. Johana Mervar. Dalje so: Joe Grdina, tajnik JKV, Mrs. Marion Kuhar, bla-gajničarka JKV. Odbor za sprejem častnih gostov: Frank M. Jakšič, dr. James W. Mally, Marian Miha-ljevič in Mile Marinkovič. Odbor za zgodovino: Rt. Rev. kanonik Oman, Rev. E. Glocar, dr. James W. Mally, M. S. Dja-kovich. Pevovodja Ivan Zorman. Odbor za počast materam . Miss Frances Bogovich. Vodstvo vežbalnih krožkov: Rose Jerman. Vodstvo ženskih narodnih noš Mrs. Frances Ponikvar. Zastopnik hrvatskih skupin je profesor M. M. Braidech, slovenskih John Gornik Sr., srbskih Stanko Simich. Publicitetni odbor: James De-bevec, Anton Šabec, Ivan Zupan, Louis Rozman, Anton Terbovec. Reditelji v parku: Inženir Geo. V o j n o v i c h, koncilmani Emil Crown, Edward Kovačič in Anton Vehovec. Glavni odborniki so: senator ffm. M. Boyd, Joseph Ponikvar, Michael Cerrezin, Mrs. Mary Stanonik, Mrs. Agnes Žagar, Daniel Stakich, Andrej Slak, Mrs. Frances Rupert, Mrs. Frances Kosten, Frank Kosten, Frank Stefančič, Jakob Resnik, Anton Meljač. Nadzornik za red je Jože Po-grajc, Za red pri sedežih bodo skrbeli uniformirani krožki. Ti bodo dopustili na sedeže le one, ki bodo imeli vstopnice. Važno! Vsaka točka programa bo natančno ob času, kot gori omenjeno. Zato naj vsak gleda, da bo pravočasno na mestu, da se bo lahko vzdržalo lep red. Oni, ki nimate vstopnice za sedež, si jo preskrbite pravočasno. Tako boste boljše videli in slišali predstavo, pa obenem udobno sedeli. Vstopnice so sam> po 50 centov. i -o- ; V soboto večer ste vaHjeni na češki vrt Clevelandski koncil zaameiji-( ško edinost bo priredil vsoboto . večer 15. avgusta zlet ni češki 1 sokolski vrt, 4314 Clark Are. Na . razpolago bodo vsakojaka3krep-čila. Teodor Andrica odCleve-land Press-a bo pa kazal >remi-kajoče slike iz ičiehoslovake in Jugoslavije. Vsakdo je jrijaz-no vabljen. , Umetnik Sodja na radju i- V nedeljo bo nastopil n. slovenskem radio programu, psta-ja WGAR, slovenski umetnk na a banjo, Joe Sodja. Igral bc dva o slovenska komada. Naciji zbirajo čete za ofenzivo na Stalingrad Moskva, 13. avg.—Na fronti pred Stalingradom se oblikuje nova nemška ofenziva proti temu mestu na Volgi. Vojaški krogi poročajo, da zbirajo Nemci ogromne rezerve.v moštvu in bojnem materialu v ovinku reke Don. Obe armadi sta vrgli v boj v tem sektorju silno število bojne sile, kar vse kaže, da se bo tukaj razvil boj, kot ga zgodovina še ne pomni. Dozdaj so Rusi tukaj vsak nemški napad odbili, bolj resen je pa položaj v Kavkazu, kjer skuša Hitler doseči ruska oljna polja. Nemški strmoglavniki napadajo tukaj v skupinah po 40 in 60, ki dežujejo bombe na ruska mesta. Na severni fronti pri Voro-nežu Rusi še vedno potiskajo Nemce nazaj. Včeraj je 120 nemških letal napadlo Leningrad. Rusi so napad odbili in izstrelili 30 nemških letal. --o- Italijanske izgube v Jugoslaviji London. (ONA) — Laške izgube v Jugoslaviji tvorijo še vedno približno tretjino vseh laških izgub na vseh frontah. Jugoslovanski londonski krogi poročajo o streljanju 19 talcev v teku zadnjih desetih dni v onih predelih Slovenije, ki jo upravlja vrhovno laško poveljstvo v Ljubljani. Posebno stroge ukrepe so vpeljali tudi v zaščito kvizlingov, ki sodelujejo z laškimi osvojevalci. Italijani nazivajo svobodoborce "člane partizanske osvobodilne fronte" in se pritožujejo, da iz-podkopujejo avtoriteto laške vlade v tej deželi. -o—- Seznam naših mater Tu je nadaljni seznam naših mater, ki imajo sinove v ameriški armadi: Anna Zupančič, Mary Zakraj-šek, Johanna Klopčič, Mary Ivane, Mrs. A. Frank, Ursula Lushin, Josephine Paik, Theresa Bavec, Mary Kremzar, Mary Kapla, Margaret Jamnik, Elizabeth Ludvik, Mary Mehle, Angela Maček, Rose Lonchar, Mary Fink, Rose Kosmač, Theresa Papes, Johana Trsinar, Mary Kalister, Mary Ladiha, Ursula Kucler, Mary Leskovec, Ana Doles, Jennie Menart, Theresa Hro-vat, Frances Krall, Mary Mra-mor, Ana Arko. Rozi Koscak, Mary Lach, Jennie Lenarčič, Mary Zupančič, Mrs. J. Bradač, Eva Ozbolt, Mrs. Louis Stavanja, Theresa Bavec, Frances Kodrich, Mary Rezek, Mary Mauer, Mary Hočevar, Mrs. C. Glavich, Caroline Jarc, Mary Kopač, Mary Glavan, Amalija Sinkovich, Fannie Pin-tar, Mary Bradač, Fannie Ger-jevič, Jennie Pirc, Rose Verbič, Rose Poje, Mary Yanchar, Mary Frank, Jennie Stefanič, Mary Koprivec, Margaret Ahlin, Mary Brpdnick, Mary Paynich, Gertrude Zimmerman, Mary Makse, Jennie Barbish, Molly Siska, Mary C ek a d a, Mary Skvarca, Frances Cimperman, Mary Agnich, Jennie Mezgec, Mary Milavec, Angela Fink, Frances Kotnik, Ursula Stermo-le. Na obisk k sinu Mrs. Mary Zaman iz 486 E. 149. St. odided nocoj v Chicago, kjer bo ostalo za par dni pri svojem sinu, Johnu, ki služi v ameriški mornarici. Ameriška letala in ladje napadajo osišče na vseh svetovnih frontah Ameriške čete, letala in bojne ladje so udarile na osišče na raznih svetovnih frontah ter pokazale svojo močno ofenzivno silo. Naslednje so glavne točke na svetovnem pozorišču, kjer so vzeli Amerikanci iniciativo v roke: mih dneh na treh Solomonskih otokih dobili premoč nad Japonci. Poročila zatrjujejo, da so naši marini zlomili japonski oprijem v važnem okolišu Tu-lagi, ki je bilo središče bojne cone. KITAJSKA—Ameriški bombniki so razbijali mesto Jočov v provinci Hunan, katerega imajo okupiranega Japonci. Napravili so mnoge škode brez vsakih svojih izgub. * Na treh Solomonskih otokih so se ameriški marini dobro učvrstili. Neko nepotrjeno poročilo zatrjuje, da so pri tem igrali važno vlogo ameriški pa-rašutarji. Po šestih dneh boja s trdovratnimi Japonci so dobili ameriški marini premoč v tem važnern okolišu.. ZAHODNA EVROPA — V zadnjih 48 urah je ameriška zračna sila prvič v velikem obsegu udarila na nemške postojanke. Ameriški avijatičarji so poleteli z oporišč "nekje v Angliji" na francosko obal, 20 krat so bili poslani na morje v posebni misiji in osemkrat so se udeležili boja z nemškimi napadalnimi letali na angleškem obrežju. Ameriški glavni stan v Evropi ne poroča nobenih izgub za svoja letala. SREDOZEMLJE — Ogromni ameriški bombniki, katere so vodili ameriški piloti, so napravili mnogo škode trem osi-škim križarkam, ko so napadli neko pristanišče v zahodni Grčiji. JUŽNI PACIFIC—Ameriški marini, katere je podpirala ameriška bojna mornarica in zavezniško brodovje, s?o v sed- Hrvaški četniki razprše italijansko kolono Moskva. (ICN) — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala dne 6. avgusta sledeče poročilo vrhovnega poveljstva četniške in prostovoljske vojske. J Tekom meseca julija so se gerilski bataljoni srdito bojevali v Gorskem Kotorju in v Primorju v Sloveniji proti osvojevalcu in ' njihovim pomagačem. O priliki ' teh spopadov so gerilci osvobo- ', dili več desetin vasi in sel in pobili precejšnje število laških in ( ustaših vojakov in oficirjev. Po- j sebno ljute bitke so se vršile v ^ bližini mest Senj in Otočac, v po- , teku katerih so četniki osvobo- j dili Kr ivi Put, med tem ko sta L Veljal in Podbil ostala v sovra- x žnikovih rokah. f Med boji v okrožju Senja in Otočaca so naši oddelki uplenili i 250 pušk, 5 strojnih pušk in \ mnogo municije. 20 Pavelieev- i cev se je vdalo četnikom, ki so g jih razorožili in poslali domov. i 15. juljia je izvojevala hrva- č ška gerilska brigada velik uspeh v boju z italijansko kolono, ka- r teri je prizadela težke izgube in i jo pognala v? beg. Ta dan je uje- 2 la ta brigada 44 laških vojakov in zajela precej vojne opreme. Vrhu tega so oddelki iste brigade razdrli tudi 20 kilometrov železnice med Ogulinom in Gospi-čem v bližini Plaskov. Neka druga napadalska geril- 1 ška brigada je razpršila italijan- ' sko kolono pri Senju, ujela 100 J laških vojakov in uplenila 4 ^ poljske topove in eno strojno ( puško, številčno močnejše laške čete so poskušale napasti naše , n i postojanke v smeri iz Gospiča, j toda morale so se vrniti v svoje izhodišče. Liški gerilci so uplenili med boji pri Lapacu med drugim 250 pušk. Boji v Gorskem Kotorju in Primorju so se še nadaljevali v prvih dneh meseca avgusta. ! -o- i Za štiriletni županov termin nabirajo podpise V Clevelandu se je začelo gibanje, da bodo spremenili mestni čarter v toliko, da bo županov termin štiri leta mesto dveh. V ta namen pobirajo podpise, ako jih bodo nabrali dovolj, bo predložena zadeva volivcem pri novembrskih volitvah. Peticije lahko podpišete tudi v našem uradu. Toda čas je samo do pondeljka zvečer, ker v torek morajo biti peticije vložene pri vo. liviiem odboru. Torej kdor se strinja s tem, da bo naš župan Lausche v uradu štiri le^a, naj pride podpisat to peticijo v naš urad. Zlet mlad. zbora Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Road ima v soboto zlet na Strumbljeve prostore na 222. cesti in St. Clair Ave. Prijazno so vabljeni pevci in pevke, tarši in njih prijatelji. Zabave bo za vse dovolj. V bolnišnici Joe Sila iz 8414 Rosewood Ave. se nahaja hudo bolan v St. ■ Lukes bolnišnici.. Prijatelji ga • lahko obiščejo v sobi'št. 108, prvo nadstropje. Doneski za kulturni vrt Za nedeljsko prireditev so nadalje prispevali sledeči: Po $5: Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Tom Widovich. Po $3: sodnik Alva R. Corlett, Mr. in Mrs. Frank G. Gornik, Mr. in Mrs. Nick Hernik, Mr. in Mrs. Anton Petkovšek, Mr. in Mrs. Leo Zupančič, Mr. in Mrs. Benno B. Leustig, Mr. in Mrs. F. Bogovich, Mr. in Mrs. Frank Mervar, Mr. in Mrs. Joseph Pozelnik, The F. H. Hill Co., Mr. in Mrs. Paul Gusdanovic, Mr. in Mrs. Martin Antončič, John J. Prince, Mr. in Mrs. L. Cimperman. Mrs. Margaret Jamnik je darovala $1. Med podporniki je tudi Jugoslav University Club. Najlepša hvala vsem skupaj. V armado Zadnji teden je odšel služit Strica Sama Harry Miklaučič, sin spoštovane Miklaučičeve družine iz 1032 E. 71. St. Tem potom se želi zahvaliti prijateljem in sorodnikom za lepo odhodnico. Njegov naslov je: Pvt. 1-Iarry Miklaucic, Co. "G," 1st Rgt. 2 M. R. T. C., Ft. Francis E. Warren, Barracks 232, Wyoming. Vso srečo, Harry! Zadušnica V soboto ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Margaret Yartz. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Italijani požigajo jugoslovanske vasi Londonski/'E v e n i n g Standard" od 15. julija prinaša sledečo vest: "Po poročilih jugoslovanskih krogov v Londonu so pričeli Italijani požigati vasi in zapirati moško prebivalstvo, žene in otroke pa odganjajo in odvažajo z namenom, da "očistijo Istro in reški okraj vsega slovanskega prebivalstva. Izvrševanje italijanizacije v \ oblasti Reke se je začelo z zapiranjem in internacijo znanih meščanov. V treh vaseh so Italijani glasom Reuterjevih vesti polovili 37 moških, od katerih so dva ustrelili na licu mesta in njihove hiše porušili. V neki drugi vasi so postrelili 12 moških in upelili 12 hiš. V znak maščevanja za umor treh laških častnikov v Bistrici, so Italijani postrelili 80 moških, popolnoma razrušili 6 vasi Jn odvedli v deportacijo vse ostalo prebivalstvo. -o- Armada zahteva od tukaj 564 izkušenih bolničark V pondeljek bodo začeli v Clevelandu nabirati bolničarke. Kvota za Cleveland je 564. Bolničarke bodo postavljene v ■ rezervo in klicane v armado po potrebi. r r C117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published dally except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per yeas U. S. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months _________Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. ■*>83 No. 190 Fri., Aug. 14, 1942 Seštevanje in odštevanje volivnih rezultatov Tisti, ki se kaj zanimate za politiko, pazno prečitajte sledeče naše mnenje, ki ga podajemo po končanih primarnih volitvah. To naše izvajanje je popolnoma nepristransko, ne glede na to, kar se nam zdi, da se bo lahko zgodilo pri novembrskih volitvah. Ker je bila najhujša volivna borba v 20. kongresnem okraju, stopimo najprej tje in poglejmo položaj tukaj. Poražen je bil kongresnik Martin L. Sweeney in zmagal je demokrat Michael A. Feighan. Ta bo šel v volivno borbo novembra z republikancem Harry Marshallom. Oni, ki morda trdijo, da je bil kongresnik Sweeney poražen zato, ker je v kongresu glasoval proti vojni, so v zrno ti. Po deželi so bili izvoljeni večinoma vsi oni kongresniki in senatorji, ki so bili še veliko večji nasprotniki vojne in Rooseveltovi inozemski politiki. Da je to res, kaže slučaj republikanskega kongresnika Hamilton Fisch-a, ki je z lahkoto premagal svoja dva nasprotnika. In vendar moramo pribiti, da je Fisch kandidiral v okraju, y katerem glasuje sam predsednik Roosevelt. O kongresniku Fischu je znano, da je bil pred par leti v Nemčiji, kjer se je vozil okrog z letalom, ki mu ga je'dal na razpolago feldmaršal Goering. Njegov tajnik je bil spoznan krivim od velike porote, da je bil v zvezi z nemškim agentom Viereckom. Torej je vse vpilo, da Fisch drži z naciji, ko je dosledno glasoval proti Rooseveltu. Pa vendar so ga ljudje s tako večino izvolili, čeprav so vedeli, da Roosevelt tega ne želi in da je deloval proti njegovi izvolitvi tudi Wendell Willkie. V 43, newyorskem okraju je bil izvoljen Daniel A Reed, republikanec, ki je tudi dosledno glasoval proti Roose veltu. V Idaho je dobil nominacijo senator John Thomas, ki je pred napadom na pristanišče Pearl vedno glasoval proti oboroževanju in proti Rooseveltovi inozemski politiki. Če se ne motimo, so bili v državi Ohio ponovno nomini-rani vsi kongresniki, razen Sweeneya, čeprav so bili znani da so vedno glasovali proti oboroževanju. Vse to torej kaže, da narod v splošnem ni kaznoval kon-gresnike za glasovanje v kongresu, kakor so ga izvajali pred 7. decembrom, to je pred napadom na pristanišče Pearl, najsi se jim to ni zdelo važno, ker pred 7. decembrom ni nihče mislil, da bomo v vojni, ali pa so hoteli s tem pokazati, da potrebujemo zdaj slogo in edinost v deželi in da kar je bilo, naj bo pozabljeno. Vse drugače je bilo pa v 20. okraju v Clevelandu. Tudi tukaj lahko trdimo, da kongresnika Sweeneya ni porazil njegov rekord v kongresu pred 7. decembrom 1941, ampak ga je porazilo vse kaj drugega, v glavnem pa njegove stike z Rev. Coughlinom, njegovi napadi na komuniste in Žide. To dokazuje ogromna udeležba volivcev v 25. vardi, to je v okolici 105. ceste, kjer so šli Židje kompaktno proti Sweeneyu* Dalje tudi vemo, da so bili vsi komunisti proti Sweeneyu, kar je zelo čudno, ker vemo, da so bili ravno komunisti tisti, ki so pred 22. junijem 1941 najbolj nasprotovali vsaki udeležbi Amerike v vojni, proti vsaki pomoči Angliji in proti vsakemu oboroževanju. Torej tu zopet ni bilo drugega kot maščevanje, ker poznamo Sweeneyevo mnenje o komunistih. Poleg tega so se ameriški časopisi maščevali nad Sweeneyem, ker jih je dosledno napadal. Kaj bo pa jeseni? Well, prav lahko se zgodi, da bo izvolil 20. okraj republikanskega . kongresnika Marshalla. Mnogo glasov, ki so šli zdaj proti Sweeneyu, bo šlo novembra za Marshalla. To bodo zlasti židovski glasovi, ki so po večini republikanci. , Vprašanje je, kaj bo napravil Sweeney. Ali se bo maščeval nad blatenjem, ki ni bilo vse upravičeno in bo pomagal poraziti demokrata Feighana? Kampanja je bila tako umazana, da se ne bi nič čudili, če bi pri novembrskih volitvah os ve ta igrala veliko vlogo. Poleg tega je bilo oddanih mnogo glasov za Feighana, ne zato, ker je Feighan, ampak zato, da se porazi Sweeneya. Kam bodo šli jeseni ti glasovi? Nominacija John McSweeneya za guvernerja je strašanska klofuta kratkovidnemu načelniku Ray T. Millerju. Vsak politični otrok je lahko videl, da bo McSweeney nomi-niran, samo Ray T. Miller ni tega videl in je podprl kandidata, ki je prišel v'dirki na cilj komaj četrti. Morda se bodo, pravimo MORDA, demokratje zedinili In vsi delovali za McSweeneya in potem bo imel lepo priliko poraziti sedanjega. guvernerja Brickerja. Republikanci v Ohio so se najbolj bali, če bo nominiran McSweeney, ker so vedeli, da bo on najmočnejši protikandidat. In zdaj ga imajo na vratu. Tako v 21. kot v 22. okraju se tudi prav lahko zgodi, da bosta jeseni izvoljena oba republikanca, /Bill Rogers in Frances Bolton, zlasti Mrs. Bolton je zelo močna v 22. okraju, ki je po večini republikanski. Prav lahko se zgodi, da bodo izvoljeni v vseh treh okrajih republikanski kongresniki, če bodo kake mahinacije in kupčije pri novembrskih volitvah. / Govor dr. Ivan čoka na slovenskem Taboru v Euclidu Dragi bratje, drage sestre: Odkar sem prišel v Ameriko je današnji zbor prva prilika da morem javno govoriti svojim ameriškim bratom. Na dosedanjih sličnih zborovanjih kar jih je bilo v tej državi, so od onega malega števila kar se nas je rešilo iz Jugoslavije, nastopali uvaženi zastopniki jugoslovanske vlade, danes v meni pa čujete glas neodvisnega človeka in nepomir-ljivega revolucionarja ki ga je narod Julijske Krajine sam poslal med vas. Predno sem šel iz Jugoslavije, sem bil radi svojega nacionalnega delovanja zaprt in konfiniran in to od strani tedanje germano in ita-lofilske jugoslovanske vlade, v kateri so se nahajali Srbi, Hrvati in Slovenci. Narod pa me je kot predsednika "Jugoslovanskega Odbora iz Italije" izbral, da se podam v inozemstvo. Tako sem sedaj tukaj med vami. Moj prvi pozdrav gre veličastni ameriški demokraciji in njenemu velikemu predsedniku Rooseveltu. Vam pa dragi bratje in sestre, prinašam pozdrave 700,-000 Slovencev, Hrvatov in Srbov iz Istre, Trsta in Gorice, ki so me poslali sem k vam, kot svojega glasnika, kot svojega predstavnika in zastopnika njihovih pravic, zahtev in aspira-cij. Prinašam vam pozdrave onih 700,000 naših bratov, ki že 24 let trpijo pod bičem rimske kulture in civilizacije, kakor je trpel Jezus Kristus Nazarenj-ski, bičan in zaničevan in s tr-njevo krono kronan od prevzetnih rimskih oblastnikov in njihovih pobesnelih množic. Prinašam vam pozdrave onih 700,000 junakov in herojev, ki se te in take rimske kulture in civilizacije niso nikdar ustrašili, nikdar pred njo riiso upogni-li glave, ampak ki so vedno branili svoje človeško dostojan--stvo, svojo nacionalno čafet, in ponos da smo Slovenci, da smo Hrvati, da smo Jugoslovani. Prinašam vam pozdrave onih 700,000 tigrov, ki so nenasitni fašistovski kači zmeraj pokazo-vali svoje ostro nabrušene zobe, in jo ugriznili kadarkoli in kjerkoli se nam je nudila prilika, kot sedaj delajo naši bratje po celi Jugoslaviji pod vodstvom neustrašnega in nepremagljivega junaka Draže Mi-hajloviča. Pozdravljam vas v imenu onih, ki so se skozi 20 let borili proti fašizmu na terenu, ne samo s pisano in govorjeno besedo, ampak tudi s puško in revolverjem, z bombo in ekrazi-tom. Pomislite bratje! V imenu večnega Rima in s sladko besedo latinske kulture in civilizacije na jeziku, se je ta takozva-na velesila od 45,000,000 do zob oboroženih Italijanov vrgla na peščico od-700,000 golih, neo-boroženih in vseh pravic oropa-nih slovenskih in hrvatskih kmetov. Požgali so nam nešte-vilo naših narodnih domov in drugih zgradb, požgali so nam že 1920 leta celo vas Krnico do zadnje hiše, zaprli 550 naših osnovnih in 8 srednjih šol, uničili naše knjige, naše liste; naše časopise, zabranili uporabo našega maternega jezika v cerkvi in uradu, ekonomsko uničili vse naše zadruge in mnoge druge gospodarske ustanove in poedince, policijsko zasledovali najbolj zavedne in odločne, na tisoče nas so preganjali in obsojali kot najhujše zločince na tisoče in tisoče | let zapora, na tisoče konfini-rali, mnoge streljali in ubijali. Ni prostor ne čas da bi de-taljno navajal brezštevilo zlo-j činov katere so Italijani v te- j ku 24 let zagrešili nad našim , narodom. Naš neutrudljivi in velezaslužni narodni delavec j prof. dr. Lavo Čermelj iz Tr- j sta, je v posebni knjigi z ofi-cielnimi podatki navedel dolgo vrsto teh zločinov. In iz tega mesta izrekam v imenu naroda katerega zastopam, najtoplejšo zahvalo bratu Jakobu Debev-cu ki je v Ameriški Domovini posnel vse te podatke. Slovenski ameriški javnosti so torej grehi Italije in fašistov v glavnem poznani. Toda mi Primorci, Tržačani, Goričani, Kraševci, Vipavci, z Brd in Tolminskih Hribov, No-tranjci in vsi Istrani, odločni in korajžni, trmasti in uporni kot nas je Bog ustvaril, se nismo udali. Znali smo da se laških junakov, ki so slavni samo po svojih porazih na vseh bojnih poljanah, ni treba bati. In smo se borili! Oni z vsem ogromnim aparatom s katerim razpolaga velesila in s svojo brezvrstno tajno špijonažo in policijo, naša mladina pa gola in bosa, in opremljena samo z onim orožjem ki jim ga je ukradla. Da, imeli so zraven tega še vsak enega zaveznika: oni glavno lastnost in odliko vsakega Italijana, to je strah i trepet, naši pa ravno tako glavno lastnost in odliko vsakega Slovana, to je hrabrost in junaško srce. Vračali so jim milo za drago držeč se svetopisemskega pregovora: "Zob za zob." Niso redki fašisti in ka-rabinjerji in druga laška golazen, ki je teptala našo zemljo, ki so pustili svoje kosti na kraških pečinah, v temnem trnovskem gozdu, v notranjosti Istre ! Tudi drugače jim je naša mladina pokazala zobe, tako da so Lahi dobili primeren re-špekt pred nami. Najočigled-nejši odraz te naše borbe je bil poleg velikega števila drugih procesov, znani veliki proces začetkom septembra 1930 leta proti 87 obtožencem v Trstu. Ker so se bali vstaje Slovencev in HravtdV tadi tega procesa,— strah je lepa reč, pravi naš narod — so poslali v naše kraje eno celo divizijo svojih vojakov ki so zasedli deželo, pripeljali v Trst in druga mesta cvet svo jih žbirov in policajev, in v tržaško luko pripeljali nič manj kot 6 bojnih ladij. Da, strah je res lepa reč. Pa včasih tudi draga. Posebno pri Italijanih Razven onih obtožencev ki smo imeli to srečo da nismo padli v pest fašistovskih razbojnikov, so bili vsi obsojeni na strašne kazni in 4 obtoženci: Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so bili 6. septembra, 1930 leta ustreljeni v Bazovici pri Trstu. Junaško so umrli s sladkim vzdihom na ustnicah: "Živela Jugoslavija!" skupaj z Vladimirom Gortanom, ki je ravno tako padel junaške smrti od fašistovskih strelov, so ti mladi heroji od tedaj predstavlja li nevgasljivi plamen celega naroda po krvni osveti, in ne-zadušljivi klic po svobodi. Imena teh 5 junakov ostanejo za večne čase zapisana v zgodovini človečanstva kot uzor rodo-lublja, junaštva, in požrtvovalnosti za najvišje ideale. Slava jim! Ta borba, ki je jo naš narod vodil preko 20 let, se je poseb-jno poglobila in povečala od sep-'tembra 1939 leta dalje, ko je Hitler zažgal svetovni požar. Dobro smo znali da je napočil čas ko se bo reševalo tudi naše vprašanje, vprašanje naše svobode. A bili smo svesti, da svoboda nobenemu narodu ni še padla kakor mana z nebes. Ako jo hočeš imeti, si jo moraš priboriti. In zato so naši vkljub neutralnosti jugoslovanske vlade začeli svojo odločno borbo na trenu proti združenim fašistom in nacistom. To je bila skromna ali solidna in efikasna pomoč tedanjim Zaveznikom Angležem in Francozom. Ne morem naštevati poedinosti te borbe. Lahko rečem samo to, da so naši v tej borbi imeli velike žrtve, pa tudi uspehe. To borbo so izdatno občutili naši sovražniki. Zavezniki pa, so bili našim za to pomoč hvaležni. Javnost je bila obveščena o tej borbi preteklega decembra meseca, ko je fašistično sodišče v Trstu prignalo na obtožno klop 71 obtožencev. Poslušajte samo česa so jih obtoževali! Da so ustvarili na široko razpredeno revolucionarno organizacijo v Trstu in po sosednih provincah, ter da so vršili teroristične akte z namenom da povzročijo, s pomočjo drugih držav, vstajo; da so zažgali 8-8-40. muni-cijsko skladišče v Piacenzi, in 25-8-40. municijsko skladišče v Bologni, da so 25-2-40. vrgli v zrak glavno zalogo orožja in streliva v Klani, na jugoslovanski meji v Istri, pri čemer je bila uničena velika množina topov, možnarjev, mitraljez in več milijonov komadov streliva, kar je vse bilo pripravljeno za slučaj vojne z Jugoslavijo; dalje da so delili orožje med prebivalstvo v Bovcu, Gezsoči, Plužni za atentate v tamkajšnjem okrožju; da so razstrelili železniški most pri Trbižu; da je eden obtoženec poskušal izvršiti atentat na Mussolinija; da so vrgli v zrak most pri Ar-vežu med Italijo in Koroško; da so dajali vojaške podatke jugoslovanskim in drugim vojaškim krogom; da so širili an-tifašistično, anti-italijansko in defetistično propagando med italijanskim civilnim prebivalstvom in vojaštvom! Italijanske oblasti so zaplenile veliko kdjičino eksploziva, dinamita, ročnih bomb, zažigalnih svinčnikov, mitraljeze, revolverje, puške in streljivo. Moram poudariti, da so vsi obtoženci tržaškega procesa popolnoma nedolžni, ker v teku razprave niso mogli nobenemu ničesar dokazati. Vkljub temu so 9 obtožencev obsodili na smrt in 5 zares ustrelili, vse ostale pa obsodili na teške kazni. Kdor pozna fašistovske metode, in ve da je fašistovski špecialni Tribunal navaden švindel, ki hoče samo metati javnosti pesek v oči za že v naprej storjene odločitve fašizma, ta se temu ne bo čudil. Tržaški proces nam je torej prinesel nove in teške žrtve. Ampak naša borba ni prenehala. Ona se nadaljuje in stop-Jijuje vsaki dan. Ako ste v zadnjem času čitali v časopisih telegrame da so četniki prodrli na italijansko ozemlje, ter se borili blizu Reke, blizu Gorice, in pred vratmi samega Trsta, potem znajte da je to samo nadaljevanje stare borbe, ki jo vodi ista organizacija, ki se je sedaj radi enotnosti sil, ki se borijo proti sovražniku, stavila pod poveljstvo slavnega generala Draža Mihajloviča. In jaz, vam lahko rečem dragi bratje, da ta borba ne samo da ni končala, temveč ne še niti stopila v zaključno fazo! Glavni zadetek to organizacijo še čaka, in jaz prorokujem da bo ona sVoj glavni zadatek častno in uspešno dokončala. In naj se stari pajac Muso še toliko re-penči, kakor se je pred par dnevi v Gorici; vse to mu ne bo nič pomagalo. Bil je zares velik blefer, tak, da so mu celo državniki in voditelji velesil verjeli in šli na limance. Mi mali in skromni Slovenci in Hrvati se njegovih groženj ne bojimo, ker vemo da prihajajo samo iz strahu pred tisto usodo, ki bo definitivno in konečno poman-drala v prah Mussolinija, njegov fašizem, in vso njegovo zločinsko bando. Tedaj pride čas obračuna. Ta obračun bo temeljit in defenitiven. In ni več daleč ura, ko bomo na tržaškem gradu zmagoslavno razobesili našo zastavo. Ne bomo dali miru dokler ne izgine zadnji fašist in zadnji Italijan, ki skru-ni našo zemljo. Borili smo se skozi 24 let brez ozira na žrtve, in brez ozira na žrtve bomo, ka-\or naši bratje Rusi, borbo nadaljevali. Nas in Rusov je več - vemo le to, da se >' vojska navdušeno boi1 a ni Hitlerja proti Za1 - da italijanske ladje i" i nice uničujejo Zavez' e te v Sredozemskem 1 oceanih, da italijanski i bombardira Zaveznišk1 - objekte. Iz lastnega 3 vem da je celo med - mi ujetniki, ki se 'lS i angleških taboriščih, - ska zavest in zvestoba e nijevi Italiji, osnovna i ro vseh vojakov. Re'a' e lo število Slovencev i" " v vrstah italijanskih1 - je dalo Zavezniški i ski Vojski nekaj čet ^ i cev. Med stotisoči lta - do danes ni prijavil1 - ki bi se boril v vrstah' e cije proti fašizmu. ^ - nosti noben slučaj 111 Predno končam kratka razlaganja h1" t niti še dve važni stvar': tom dni sem ob tern^ predsednik "Jug°slc ] Odbora iz Italije'' • a Egiptu vsa taborišča ^ so bili italijanski vj^' e bral med njimi lep0 5 vencev in Hrvatov Krajine, ki so se z prijavili za jugoslo^ voljce. Ti naši vrli t - prostovoljci so danes' 0 na vojska, s katero J" ska vlada v izgnan^ ga. Večjega dokaza da si priborimo sl° , a mogli doprinesti k°|_ j borimo in lijemo krl bodo tam na teren"'' stom, Gorico in R^t vrstah naših zavez" našimi prostovoljk r Mi zahtevamo slot)J 1 mo za to ker imam0 I vico, ampak tudi za - jo s svojo borbo i® ., žrtvami zasužili. e t , . . be^ In sedaj se pa1 ^ slov jugoslovanske V. f sanje razširjenja ^ vije na zapadu in se . t važnejše državno \| ' katerim se ima da11^ J ša vlada. Kajti do" ve Jugoslavije P1'1 j ško zmago, vpraša^ ureditve pa bo rf? i narod sam. Akciji ' meje moramo Pa.> Zahtevamo od j I vlade c a s posebni J 3 naše žrtve in ker s prostovoljce in jugoslovansko voJ^ I stvu temu vpras8 ; 1 • ... n 2lV] svojo največjo P^ 1 me v pogledu j jasno in odločno di svojo zunanjo (Dalje na 3 5 , ' & """V ^^^^^^^^ I Kmetič je ležal "J j stelji. Poleg iU'egic) njegova zvesta stregla, pripravljal ni vsako željo fj S postelje v delo naravnost v ^ je viselo nad pleče. Kmetiču, k> ^ji bil svinjino, so se ko je- agledal P'%(|, ognjiščem. Karz^i požiral. Končno " •) svoje moči in Popr(i(/' "Ljuba moja moje ure so štete, . p meni. Daj, izp0"1 željo." "Kar povej, kaj bi rad. SaJ ] y; stvari in želje, ^ izpolnila." ., i* "Micona, pojdi ' jf košček od tistega'1 f ga vrži čez poneV' da bi ga rad." fcl' "Janez, J a n e \ i že. Saj sam dob1 rada bi ti us£re#j,r ne zahtevaj, da b!s če. Kaj bom cem, ko te bomo P kot 200 milijonov! Zmaga mora biti in bo naša! Glavna posledica sramotnega in krivičnega, ter v nebo vpijočega pdstopanja Italijanov z nami je madež, od katerega se italijanski narod ne bo mogel nikdar oprati. Na naši strani pa ponos in zavest, da smo sami ohranili svojo čast in svojo svojo svobodo. S svojim postopanjem je fašizem pljunil na zgodovino italijanskega Risor-gimenta, ki spada med najlepše strani zgodovine italijanskega naroda. Pljunil je na vse one mučenike "i gloriosi martiri," ki so s svojimi žrtvami in s svojo krvjo priborili Italijanom svobodo in jedistvo. S svojimi zverskimi, ciničnimi in nekulturnimi metodami je Mussolini daleč prekosil postopanje one Avstrije, katero je v prejšnjem stoletju vsaki Italijan skozi desetletja iz dna svoje duše sovražil in preklinjal. Italija je našemu narodu v teku zadnjega četrt stoletja napravila toliko krivic in sramote, kakor še nikdar nobeden narod v zgodovini. S tem je zasadila globoko v dušo in našega narodu mržnjo proti vsemu kar je italijanskega. Edino in izključno, odgovornost za vse te posledice, kakor tudi za one posledice, ki bodo še sledile, nosijo Italijani. So gotovi Italijani, ki živijo v Zavezniških državah, in ki hočejo prikazati stvari tako, kakor da je za stanje v Italiji odgovoren samo Mussolini in dva tugata ljudi okrog njega; vsi drugi da so antifašistično razpoloženi in da jih ne zadeva nobena odgovornost. Iz lastne izkušnje moramo na žalost potrditi da temu ni tako, in da kdor tako trdi vara svet. V vsej 24 letni borbi našega naroda pod Italijo proti italijanskemu nasilju, ni bilo niti enega slučaja, da bi se bili poedinci ali grupe v Italiji solidariziral z našo borbo n obsodile fašistične mej-tode. Nasprotno, postopanje fašistov z našim narodom je zmeraj našlo vse Italijane vsaj v julijski krajni kompaktne. Edina zjema je bila, in to ob priliki zadnjega procesa lanskega decembra, ko je tržaški župan smatral da mu vest nalaga, da se priglasi kot priča, in izpove v korist oborožencem. Toda ta njegov moški čin je imel za posledico to, da ga je pred sodnijsko palačo ogromna sodrga napadla, opljuvala in maltretirala, tako da si je komaj rešil življenje. Še isti dan je moral dati ostavko na svoj položaj. Tako izgleda razpoloženje italijanskih mas v Italiji danes, ko neki njujorški Italijani trdijo da je italijansko prebivalstvo po najmanj 90% antifašistično. Na nekih banketih v Njujor-ku so italijanski govorniki zahtevali naj vlade Zavezniških držav spremenijo svoj postopek proti Italiji, kar bi po njihovih trditvah omogočilo fašističnim elementom začeti z akcijo. To je čudna zahteva. Ce bi res 90% italijanskega prebivalstva bilo antifašistično, to pomeii nad 40 milijonov ljudi, potem je enostavno nemogoče razumeti, kako taka ogromna večina nekega naroda ni v stanu preiti v akcijo. Prav lahko bi si vzeli z vzgled Slovence in Hrvat« v Julijski Krajini, katerih p 60-krat manj, kateri pa niso čikali nobene pomoči od noben* zavezniške vlade, temveč kiepko zagrabili za orožje in se borili proti Mussolini ju in preti celi Italiji. Kako da to kar ji v stanu napraviti mala peščiJa Slovanov, ni v stanu naprjviti nad 40 milijonska večina italijanskega naroda? M: vemo odgovor. Trditev njuj»rških Italijanov o antifa- i šistiinem gibanju in njegovih dimenzijah v Italiji, na žalost : ni r&nična. Mi pravimo na ža- ] lost, ker bi iz zavezniškega sta- j lišč< želeli, da bi bilo res kar | e omenjeni gospodje trdijo. Mi'c EXXXTXIXXIXIIIXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXIX:! (May. zaklad v srebrnem jezeru ter. "Na sedla stopijo in se po-vzpnejo črez vrata in črez zid! V hipu jih bo toliko na dvorišču, da nas bodo zmečkali." "Sprejeli jih bomo primerno!" "Mnogo jih bo padlo, pa še več jih bo ostalo! Ne smejo priti do vrat! Pripravite se! Ne streljajte, počakajte, da zapovem, takrat pa namerite v najgostejšo gnečo!" Vsi so radi ubogali, saj so ga priznavali za svojega generala, vedeli so, da je izkušen. Zapustili so vzhodno stran obzidja in zasedli severno, pri linah so stali in na zidnih klopeh, varno kriti so pričakovali bojno vihro. V skok so merili trampi naravnost na vrata. In ko so bili oddaljeni le še samo kakih osemdeset metrov, je dal Old Firehand znamenje. Puške so počile. Ko da jih je ustavila nevidna roka, so obstali trampi. Krogle posadke so strahovito pobirale med njimi, konji so se plašili, mrtvi in ranjeni so padali trampi, eni so silili dalje, drugi so bežali, v zmedeno gnečo pa so brez prestanka letele dobro pomerjene krogle. Takega ognja niso pričakovali, nevzdržno so se razkropili na vse strani, bežali in pustili mrtve in ranjene na bojišču. Konji padlih so zdirjali k farmi, kjer so navohali hleve, hlapci so jim odprli in jih spravili na varno za zid. Spet so se ogledniki umaknili tako daleč, da jih krogle niso mogle več doseči, in dolgo je trajalo, da so si upali priti po ranjene tovariše. Posadka jih je pustila pri mriu, odnesli so jih daleč v stran k reki, da jiH obvežejo in jim hladijo rane. Poldne je'Te "bilo," hlapci so razdelili med junaške branite-Ije, kar je le zmogla farma. Trampi pa so odjezdii na za-pad. "Odhajajo —!" je menil Humply Bill. "Edino pametno je, kar morejo storiti —■'! Krepek nauk smo jim dali, mislim, da imajo dovolj!" "Jim na misel ne hodi, da bi odšli!" je ugovarjal Droll. "Ce bi nameravali oditi, bi bili vzeli ranjene tovariše s seboj. Pa vidite, da so jih pustili tamle med drevjem! Ne! Sodim, da grejo iskat črede. Poglejte tjale gori! Tamle na strehi stoji Old Firehand z daljnogledom v roki in jih opazuje! Mislim, da bomo odrinili za njimi, pastirjem in Indijancem na pomoč —." In tako je tudi bilo. 0'ld Firehand je zaklical ljudem: "Brž na konje! Na jug so se obrnili, po črede so šli —. Lačni so —. Na pomoč moramo pohiteti Dobremu solncu in Indijancem!" V petih minutah so bili konji osedlani in vsi so zajahali, le nekaj hlapcev je ostalo doma za brambo in da so zaprli vrata za odhajajočimi. Old Firehand pa je odjezdil s svojo četo okoli zidu in proti jugu, čez polja in na travnike, posajene s šopi grmovja. (Dalje prihodnjič.) Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh._ VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Aug. 14, 17, 20, 24) Govor dr. Ivan čoka na slovenskem Taboru v Euclidu SPECIALS Friday — Saturday M Butter, lb.......44c Fresh Eggs, doz......41c Spry, 3 lb. Can.......69c Salad Dressing, qt. ...32c LifeBooy Soap, 3 for . .20c Catsup, 14. oz. Bottle, 11c Fresh Roman Beans, 2 lbs..........25c Gelatine Weideman Deserts, 3 for......16c Potatoes, 10 lbs......25c SPECH FOOD STORE (Nadaljevanje z 2 strani) nejše. To je zahteva domovine katero so nam sem sporočili. Hočem zaključiti. Kot predsednik "Jugoslovanskega Odbora iz Italije," in kot predsednik Narodnega Sveta Slovencev in Hrvatov iz Julijske Krajine, izjavljam v imenu vseh 700,000 Jugoslovanov pod Italijo, da kakor smo ostali zvesti svojemu jeziku in narodu ter Jugoslaviji do današnjega dneva, l^ko hočemo ostati zvesti za vnaprej za veke vekov. Ni je sile, ki bi mogla našo zvestobo omajati. Ravno tako hočemo ostati dosledii v svoji borbi do končne in popolne zmage. Verujemo v svojo pravico, verujemo, pa tudi v svojo moč in svojo požtrvovalnast. Verujemo tudi v svoje zaveznike, v veliko Ameriko, močno Britanijo in nepremagljivo Rusijo. Današnja borba v Evropi je predvsem borba Germanstva proti Slovanstvu. Ali niti za trenutek ne dvomimo da bodo neprimerno junaštvo, brezmejna požrtvovalnost, briljantno vodstvo ter neprekosljiva državniška modrost ruskega naroda in njegovih voditeljev, s pomočjo ostalih Zaveznikov odnesla iz te borbe konečno in slavno zmago. V tej zavesti se bomo borili dalje, dokler dosežemo svoj ideal in sveti cilj: osvoboditev vseh Slovencev tja preko Soče in preko Gospe Svete, kakor tudi osvoboditev vseh ostalih Hrvatov in Srbov, ki niso uživali sreče v lastni svobodni državi, in združitev vseh v veliki in močni, svobodni in demo-kratčni Jugoslaviji. --o- Društvo Najsv. Imena Collinwood. — Vroči dnevi so se že malo umaknili nastopilo je že hladnejše vreme, naše počitnice so že proti koncu in nihče ne bo imel sedaj izgovora, da je prevroče priti na sejo in tam sedeti par ur, da se ukrene kaj koristnega. Vsakega člana tega društva je dolžnost, da se redno udeležuje sej in vsaj štirikrat na leto prejme skupno sv. obhajilo. Ako član tega ne vrši, se sam izključi iz društva in ga ne bo nihče črtal, ne tajnik ne predsednik direktno. Torej izključi ■e vsak sam, če ne upošteva pravil, ki so bila sprejeta na glavni seji leta 1941 v Newburghu. Naš glavni duhovni vodja je pojasnil na stavljeno vprašanje, da če se član trikrat zaporedoma ne udeleži skupnega sv. obhajila, preneha biti član in se sam črta iz društva. Bratje, zavedajte se, da se posledice tega pokažejo na zadnjo uro, kajti dobrostoječ član je deležen ene sv. maše zadušhice, kar je več vredno kot nevem koliko kočij rož, ki vam jih natrosijo na to umrljivo telo, ki po smrti nima ljobenega pomena več. Ne pozabite, da bomo imeli sejo v nedeljo 16. avgusta, to je, tretjo nedeljo v mesecu. Na tej seji se moranlo še veliko pogovoriti glede naše prireditve, ki se bo vršila v nedeljo 23. avgusta, kar je bilo že v tem listu poro-čano. Torej, udeležite se te seje v kar največjem številu. Matevž Leskovec. MALI OGLASI Stanovanje išče Mlad zakonski par z malo 1100 E. 63rd St. HE-0674 Delo dobi Ženska, ki bi pomivala posodo v restavrantu, dobi takoj delo. Plača je $18 na teden. Zglasite se pri Marble Bar, 18800 St. Clair Ave., vogal Nottingham Rd. in St. Clair. (191) želi dobiti stanovanje Mlad zakonski par želi dobiti stanovanje, obstoječe iz 3 ali ( 4 sob. Kdor ima kaj priprav-; nega, naj pokliče Joe Alich, i tel. HEnderson 1793. (191) Delo dobi Išče se slovensko dekle, vdova, ali mlada poročena žena, da bi pomagala v restavrantu. Lahko ostane čez noč, ali hodi domov. Zglasite se na 1178 i Babbitt Rd. ali pokličite IVan-|£ hoe 9612. (190) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 3 sob za i pečlarje ali dvema starejšima Bungalow naprodaj r - Proda se (defense) hiše-bun-j osebama-možu in žem- Rent J® poceni in sam zase. Pokličite IVanhoe 1648. (190) galow, v slovenski naselbini, za delavce v obrambni industriji. Blizu transportacije, šole in cerkve. 945 in 953 E. 220. St. blizu Miller Ave. John Robich stavbenik 18650 Meredith Ave. KE-5152 (191) Ugoden nakup V nedeljo od 2 do 6 popoldne bo odprta za ogled hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 zgorej, na 469 E. 149. St. med West-ropp Ave. in Lake Shore Blvd. Oglejte si to hišo. Se proda ali se odda odgovorni družini v najem. Pokličite John Rožanc 15216 Lucknow Ave. KEnmore 3662. (I9i) Najboljša investacija Zidano poslopje, 2 prodajalni in 3 stanovanja 5 sob vsako, plošče v kopalnici, 4 zidane garaže, lot 40x153, vedno oddano, letni dohodki $1,680. V Collinwoodti. Cena $11,500. Hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, moderno, blizu dve uličnih železnic in avtobusne proge, oba stanovanja oddana za $80 na mesec. Cena samo $9,000. S. Rogulich 18000 Lake Shore Blvd. IV-6430 ____(191) Peter Rostan Painter & Decorator Barva hiše, sobe in dvorane. V zalogi imamo vsake barve in stenski papir. Cene jako zmerne. Se priporočam. 449 E. 158. St. KEnmore 0620 (Aug. 14, 21, 28, Sept. 4.) Gostilniška oprema Oprema za gostilno, električno hlajenje, mize, bara, stoli in vse pohištvo v najboljšem stanju, se proda po nizki ceni. Vprašajte na 513 E. 152. St. tel. MU-9503. (192) Kupim avto Kupil bi rad avto in plačam zanj v gotovini. Oglasite se na 1054 E. 72. St., ali pokličite HEnderson 5840. (191) V Collinwodu! Naprodaj je hiša za 1 družino, 3 sobe, cena $3,300. Za eno družino, 5 sob, cena $3,800. Za 2 družini na Huntmere, cena $9,500. Dve hiši za 2 družini blizu Neff Rd. in Lake Shore Blvd. Imamo še dosti drugih hiš na razpolago po jako zmerni ceni. Zglasite se pri Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV 7546;"žveeer KE 0288. (Aug. 12, 14) Naprodaj1 imam sledeče hiše 2 hiši na enem .lotu, 15 sob, cena $6,800. 2 hiši. vsaka na svojem lotu, cena $6,500. Hiša 7 sob, ves hrastov les. Cena $5,500. Hiša 6 seb, moderna. Cena $5,200. Hiša na E. 71. St., 7 sob, zelo velik lot, cena $4,200. Hiša za 2 družini, moderna, cena $6,500. Hiša za 2 družini, ves hrastov les, cena $5,800. Te hiše morajo biti prodane pod ceno radi smrti lastnika. Več izveste na 7113 Myron Ave. Pokličite HEnderson 6054. (190) Delo išče Ženska išče delo v restavrantu, za pomoč v kuhinji, pomivati itd. Zglasite se pri Antoniji Rupnik, 6513 Juniata Ave. (191) OBRAMBNO DELO BENCH HANDS DELAVCI Te vrste delavce za nočno delo se išče. Plača na uro. Morajo biti ameriški državljani. Ako so zdaj zaposleni pri ob- hcerko zeli dobiti 4 ali 5 sob v slovenski naselbini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN-7655. (192) Dobra služba Sprejme se pošteno žensko, da bi odpirala zjutraj gostilno. Mora imeti nekaj izkušnje v tem poslu. Jako dobra plača in prijet- na služba. Naslov izveste v uradu tega lista. (191) rambnih delih, naj se ne priglasijo. Reliance Electric & Engineering Co. 1091 Ivanhoe Rd. Employment Office. (190) Koso bi rada Rada bi kupila starokrajsko koso. Kdor jo ima, naj piše na naslov: Mrs. Jennie Novak, Ford Rd., Madison, O. (190) Naprodaj Moderni trgovski blok na St. Clair Ave. Parna gorkota, 2. prodajalni, 4 stanovanja. Se mora hitro prodati. Dohodki $2,-760. Cena $18,500. Moderna hiša za 2 družini, 10 sob, 2 garaži, na Eddy Rd. Dohodki $960. Cena $7,500. Hiša za 1 družino, parna gorkota. velik lot, 2 garaži, na Sa-ranac Rd. Cena $4,000. Moderna hiša za 1 družino, 6 sob, na E. 74. cesti. Cena $5,-000. Za podrobnosti se zglasite pri Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (Aug. 8, 11, 13.) Oblak Furniture Co. % o o <> TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora bit) tak. da lahko razločite številke na me> tru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optomotristlčne potrebščine 7102 St. Clair Ave. Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) Zgornja slika kaže Kusar's Trio, pevke Oražem-Gregory, in Jančar-Gerl, kateri so igrali in peli za nove slovenske poišče, katere smo ravnokar dobili v zalogo. 10-Inch — 79 centov 4C0—"Moja baba je pijana," polka: ........Kusar's Trio and Vocal Duet "Kc pridem skozi lofr," valček: ......Kusar's Trio and Vocal Duel 401—"Neva domovina," valček: ................................Kusar's Trio, za ples "Na zdravjt'," polka: ........................................Kusar's Trio, za ples/ Tukaj sta tudi drugi dve novi plošči 10-Inch — 79 centov 402—"Veseli fantje," polka: ..........................................................Kusar's Trio "V zelenem gozdu," valček: ............................................Kusar's Trio 403—"Pa na križ pri en' hiš'": .............. Kusar's Trio and1 Vocal Due t "Roza valček": ....................................Kusar's Trio and Vocal Duet V zalogi imamo tudi vse druge plošče Mi smo zastopniki in imamo veliko zalogo plošč Columbia, Okeh, Decca, Continental in Zonart. Se priporočamo. MANDEL HARDWARE CO. 15704 Waterloo Road CLEVELAND, OHIO Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue BLISS COAL CO. . PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 A. MALNAR CEMENT WORK ENdicott 4371 1001 East 74th Street GAY INN 6933 St. Clair Ave. Družinske mize na razpolago. Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled turnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE zakrajsek funeral HOME, In«, 6016 St. Clair Ave. __Telefon; ENdlcotl 311» ■xxzxxxrxix nrriitT^ TTfmi TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo | tudi po poŠti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. f lXXXXXXYXXlllXlX2X*Tr Droll, lord in " vrsti, kakor stojijo in ' 7° Pohajali trampi na h* svojega moža, dane y u potrebe trošili stre" ' a ne bodeta dva meri-In brž ko kateri Tuf »rov nabijte Puške> da 15 Srstanka , J lil : Je povedal Hura-' 111 Pomeril. "Že imam i * na muhi!" $ Pensik-lovec je pri- 1,1 j^rga le kar pride -t , n k0- t* "kateri prilezel na su- II tia ,Je dvignila dobro po- H * 12 S6dla- Sa' 80 3em sami izvrstni 1 »iihov in l0Vci' ki no" u ^uti?r°gla ne zgreši- t ko minili in krog " Po nj Je že praznih be- l0v ravnini in trideset lb* 'akega ežal° na tleh. ii' alj o prejema niso pri-t»»je fgledniki so jim pra-i: ar c'1'?Tla zapuščena, da Pokal W J0 branil, — krogi St.rel Za strelom in ■i; Vdelal Njiho- J Pi'esti. v se Je spreme-!,Noč?Šeno kričanje, za-4 fe'tudl? Se je čul> obrni-' J in tl3tJ, ki so bili že v Ibiij, Umaknili. ,! Hrm?Jih!" se je vese" ':i »do ui Radoveden sem, i «osSniIi prehod- kjer %ia ' naše krogle!" ^ >m °/„d Firehaud-f % / 0. Ce .; Ne da se reči, ;if ' natv,S? nas Premišljeno i." bo vsekakor trda fl( Ho k- j; 01 se nas lotili pre-!2šiti , >» pritjl; se morajo in peš lP j Manj'.' od vseh strani K 11 k obzidju ter se * His Prisilili bi obzidm°rali Porazdeliti Sa ' Ju> in če se naglo >žit 11 točki, se jim ute-% Xbi' preplezajo zid J S'., Smo> da bi jih vrli P So?' ea Preplezali? Vh lestvic<" t" ^ugem,, , k mu splezajo na n' t Nbi Aže mogoče — % S padlo -I" Vb?-bo Priti dožive-; 5?ej0 trdo pod zi-r^ljHU >,naV2do1 ne mo- vbfena'dV0rišču -ld0ko^°ta 2 možem — I Na nož —i" fl 1 sv0l- Je mogočno vH'ivo orjaško P°stav0 IjNr ^,Zainahnil z roko. o^ jihj' Trampi Ne D UU fl CVili >> Vldimo- kaj "i y še ^eni,.medtem posveti' a »o I °b reki proti v lHreJf.l8li iz Območja ^> ^to in se Str" lu ' kl je bilo nje- % Nu. 0 v »meri h glav- hI Vsi na an°- |\i ^iu Neverno stran! ne °do naskočili!" ^ sot'.^reio zavzeti! je menil Blen- ravnajo z njimi taKo1"! se je nasmehnil. — O, zdaj so tudi in te nenaklonjenosti. šajo naselnike pomešaj mače prebivalstvo, karj še zelo neugodno. Sic® več kriči kakor drug0' nevarnost pa nam n® te strani, — je z zan$ smeškom nadaljeval K" Ravnanje ruskih obla5 nimi priseljenci jasno da se vlada zveda veli"1 ne razlike med nami1,1 večje vrednosti neifl^j ta. To morem potrdit' ne izkušnje. L. 1893.» val v Baku in sem v| naseljence, ki so se Prl letom dni. Res je, da ki družini po dvajs^ Ijev in jim dali les |z gozdov, toda ne morej0 ker nimajo živine in ^ dostajajo prevozna sr ne poginejo od glada, nekega lepega d11® lala za rusko vojaško upravo. Kakor je pozneje Berenklau zvedel od svojega prijatelja, je bil ta človek precej znan v petro-grajskem "svetu," bil je znan v visokih krogih zaradi svoje gostoljubnosti, da bi se pa še bolj zbližal z rusko nerazsodno gospodo, se je pečal celo s konjskim športom. Pri vsem tem ga je tudi vlada odlikovala z raznimi častmi in odlikovanji za njegovo "splošno koristno" delovanje. Drugi je bil neki Edvard Klajnpeter, mlad človek, ki se je predstavil za domobranskega častnika, v Rusiji pa je bil lesni veletržec. — Sem na uslugo grofu, — je veselo rekel, ko so ga pritegnili k pogovoru. — Dasi nisem tako poučen o tej stvari kakor moja polbrata, tifliška Klajnpe-tra, vendar hranim dnevnik naše prababice Gertrude, — žene prvega izseljenca, — ta dnevnik vsebuje polno zanimivih podrobnosti. Samo se bojim, da ne bi s tem dolgočasil našega gosta. — Prosim, nikar tako, dragi tovariš! Jaz se zelo zanimam za nemške naselbine v Rusiji, in priznavam, da so ogromne važnosti ; toda izkušnje prošlosti so ravno toliko vredne kakor poznavanje sedanjega položaja,— je živo odgovoril Berenklau, primaknil sobesedniku stolico in sam sedel. — Dobro torej, izvolite poslušati. Leta 1817. je prispel v Rusijo brat Gertrude Klajnpeter, o kateri sem prej govoril, z nekaterimi drugimi naseljenci, ki so ustanovili blizu Tiflisa Mari-enfeldsko naselbino. Ker jim je šlo dobro, so pisali v Nemčijo sorodnikom in znancem, naj jim slede. Po Napoleonskem vpadu in vojni za neodvisnost je bilo pri nas mnogo obubožanega ljudstva, zato se je njihovemu pozivu odzvalo mnogo pogumnih ljudi, ki so tvegaii zapustiti domovino; med njimi je bila tudi te- natelj nekaterih bank v Petro-gradu in je torej predstavljal važno finančno osebnost. — Kaj ne, da je ta slika imenitna, zlasti če uvažujemo, da smo to dosegli v kakih sto letih, —je samozadovoljno odgovoril. — Tako? Jaz sem pa mislil, da so naše tukajšnje naselbine starejše, — se je začudil Berenklau. — V splošnem da, če govorimo 0 starodavnih nemških zemljah, kakor so vzhodnomorski kraji; toda pravo naseljevanje se je začelo za Petra ali točneje za Katarine II. Toda imamo veliko mlajše naselbine kakor na primer na Kavkazu, kjer so se naši priseljenci naselili 1. 1817. Berenklau je postal pozoren in z veseljem je začel pregledovati zemljevid, po katerem je bila razpredena mreža postojank njegovih soplemenjakov kakor ogromna pajčevina. — No, če bomo tako napredovali, — je rekel z zadovoljnim nasmeškom, — bo kmalu vsa dežela v naših rokah. — žalibog se zdaj mnogo počasneje gibljemo, — je všdihnil Lozer. — Utopisti in rodoljubi, nam silno škodijo, dasi so maloštevilni; toda treba je priznati, da so se Rusi precej pozno na nas spomnili, — je rekel v smehu. — Stari dobri časi pa niso več. Le pogovorite se o tem s Klajnpetrom. Tu so njegovi sorodniki, potomci prvih naseljencev, ki so se naselili v Tiflisa, on vam pove mnogo zanimivega o ustanovitvi prvih pionirjev. Tedaj se boste uverili, da je velika razlika med današnjim in prejšnjim časom. Lozar je pomignil z roko in od sosedne skupine sta pristopila k njim dva gospoda, katera je predstavil grofu. Eden izmed njiju, debel človek petdesetih let, po imenu | Rahter, je bil zastopnik mnogih 1 industrijskih podjetij, ki so de- ta Truda z možem Arnoldom Klajnpetrom. Njen dnevnik nam popisuje, s kakšnimi občutki so odšli v tujino, kako so se nato vse njihove bojazni razpršile, ker so tu zanje prav po očetovskb skrbeli. Kakor hitro so stopili na rusko zemljo, so jih hranili, oblekli in vozili na državne stroške. V Odesi so se odpočili, od tam pa so jih v skupinah po petdeset družin pošiljali v Gruzijo in jih naslili blizu Tiflisa. V novem kraju so se naglo uredili in v dnevniku je pisano od dneva do dneva, kako lahko jim je bilo delati pri takšnih ugodnih razmerah, in kako se je zadovoljstvo stopnjevalo v družinah. Takoj spočetka so njim in drugim naseljencem odkazali po trideset desetin izvrstne, rodovitne zemlje; istočasno pa so stavili ceste, kopali jarke in zidali hiše, vse na račun države, ki je dala vojake na razpolago. Ar- nold je postal mlinar, njegov starejši brat se je lotil poljedelstva, a na njihovo prošnjo je država dala denarno posojilo pod zelo ugodnimi pogoji, da si oskrbe poljsko orodje, opremijo mlin, ki so pa zidali tudi vojaki kakor skednje in žitnice. Razen tega so prejeli še velik znesek denarja za nakup živine, semen in celo za zdravila. Po računu £ete Trude je ruska vlada velikodušno potrosila po 4000 mark ali okrog 2000 rubljev za vsako družino, vštevši pri tem tudi potne stroške. In treba je reči, da ta pomoč ni bila brezuspešna: družina Klajnpeter je obogatela, zdaj imajo parni mlin in vinograde in hišo, ki je pravi dvorec v Tiflisu; pa tudi ostale naselbine so prejele takoj spočetka izdatne podpore in so ravno tako cvetoče. — Saj so lahko, — je odgovoril Berenklau, ki je pazljivo poslušal. — Danes pa gotovo ne bskbbumbmimh BHHHHH^HI^^H 1881 jSHfc 1942 NAZNANILO IN ZAHVALA V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pr«al no vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela preljubljehega in nikdar P0' Ijenega soproga in očeta Mathew Konchan ki je spreviden s svetimi zakramenti po mučni bolezni izdihnil svojo blago dušno, zatisnil svoje ^ ne oči in za vedno zaspal dne 14. julija, 1942, v starosti 60 let.. Doma je bil iz vasi Butanjev* f St. Jošt nad Vrhniko, po domače Starkežev. Po spremstvu iz A. Grdina in Sinovi pogrebne kapele in po opravljenih cerkvenih pogrebnih! redih v ccrkvi sv. Barbare, smo ga položili k večhem počitku dne 17. julija, 1942 na Calvary f" pališče. Tem potom se želimo prisrčno lepo zahvaliti Rev. Joseph Jarosz za podeljene svete zakrit in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so ga obiskovali )v bolezni, posebno pa Mrs. Mary Wt za njeno pomoč v bolezni, kakor tudi vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na eii način a" v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Posebno se želimo prisrčno zahvaliti Mr. in Mrs. John Skwarcha in Mrs. Frank Skwarcha. prišli sem iz Moon Run, Pa., se poslovili od pokojnega ob krsti in ga spremili do groba. tudi iskrena hvala vsem drugimi, ki so ga prišli polkropit, vsem. ki so čuli in molili ob krsti teX udelcžli svete maše in pogreba. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem onim, ki so v blag spomin pokoj1^1"! zadnji pozdrav okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Frank Konchan, MVl 60tl» ' Mr. in Mrs. Joseph Konchan in družina, Evangeline Ave.; Mr. in Mrs. Edward Tout Mr. 'n Theodore Peters, Mr. in Mrs. Matt Pelger, Mi-, in Mrs. T. J. Vamos, Mr. in Mrs. Frank K one*", družina. Bonna Ave.; Mrs. Agnes Kaucic, Mr. in Mrs. Carl Siamanich. Mr. In Mrs. Frank1 Dcl11-Sr. in družina, Mr. in Mrs. Frank Demshar Jr., in družina. Mr. in Mrs. Frank Skwarcha in ,Mcou Run, Pa,; Mr. in: Mrs. John Skwarcha in. družina. Moon Run, Pa.; Mr. in Mrs. Anton E. GOtli St.; Mr. in Mrs. C. McLean in Mr. in Mrs. R. Grummling, Mr. In Mrs." Anton Grdina 1" S žina, Mr. in Mrs. Frank Zeleznik In družina, Mr. in Mrs. John Slabe in družina, Mr. in Mrs- , Obiak Sr. in družina, Mr. in Mrs. Rudolph Čermeli Sr. in družina. Mr. in Mrs. John Cermet, Mary Zeitz in družina, Mrs. Mary Stanonik in dru žina. Mi-, in Mrs. Nick in Johanna Trcek, Mrs. Anthony J. Fortuna in družina, Mr. in Mrs. Anthony J. Osredkar, Mr. Frank Sodnikar Sr", in Mrs. Frank Pule Sr., Pucel družina. Mrs. Mary Boltz, Miss Sarah Spence', Mr. in Mrs. B. Mr. James Spence family, Albert in Julius Roth, Virginia in Bill Gold, Miss Helen KoinvatM; , štv? Brooklyn, št. 135 SNFJ, Employees of the Ha rvard Lumber Co., Employees of Colonial Mills Burling Dept., Employees of East Ohio Gas Co.. Main Office Local. 10th Ward De«1®^ Club. Boys of E. 49th St. Imena na dveh vencih n am ni bilo mogoče razločiti in prosimo. b' osebe, ki njih imena niso priobčena med darovalci, nam to sporočile. Našo iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki so darovali za Svete maše za mirni pokol bla«e J! nemreč: Mr. in Mrs. Frank Konchan, W. 60th St.; Mr. in Mrs. Joseph Konchan Sr., Eva11*, Ave.; Mr. in Mrs. Edward Tout. Mr. in Mrs. Theodore Peters, Mr. In Mrs. Matt Pelger Mr. inI T. J. Vamos. Mr. in Mrs. Joseph Konchan Jr., Mr. in) Mrs. George Futo, Mr. in Mrs. Frank in družina, Bonna Ave.; Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Mr. John Potokar Mrs. 11 Kcrcnchan, Mr. in Mrs. Frank Zeleznik in druži na. Mr. in Mrs. Anthony Zeleznik, Mr. in ®JJ* McLean. Mr. in Mrs. M. Bronislawski, Mr. in Mrs. Van Diest, Mr. in, Mrs. Cyril Zuronvski, *** Mrs. Andrew Stanonik, Mr. in Mrs. Valentin Sebenik. Mr. in Mrs. Edward Stanonik Mr. Anthony J. Osredkar in Mr. Frank Sodnikar Sr., Mr. Anthony Fortuna Jr.. Miss Dorothy F°r', Hoccvar in Cultrona družine. Mr. in Mrs. Joseph Hren in hči Anna, Mr. in Mre Frank ^ .t Mrs. M. Sustarsič, Mr. in Mrs. Jos. Stefanik, Mr. in Mrs. Martin Uranker, Mr. in Mrs Ted Mr. in Mrs. John Kolenz, Mr. in Mrs. Joseph Zorn, Mr. in Mrs. Joe Stibil1, Mr. in Mrs. Leo B0^ Mrs. Anton Korenclian, Mrs. Frank Oblak, Mrs. Frances Birtic, Mr. in Mrs John FortO** 47th St.; Mr. in Mrs. R. Koesel, Mr. in Mrs. Martin Oblak, Mr. in Mrs. John in Anna Hoch^ Joseph in Ann Hochevar, Mr. in Mrs. Gabriel Popovic, Mrs. Peter Sterk, Mr August Kris^ Mr. in Mrs. Jack Jesenko, Mr. in Mrs. John Fabris. Mr. in Mrs. George Hunter Mr in M**1 ' thony Zala. Mr. in Mrs. Emil Cermelj, Mr. in Mrs. Paul Oblak Sr.. IMr. in Mrs 'ignace W*! i Frank Stibil Sr.. Mrs. Mary Bolko, Mr. in Mrs. Joseph Hunter, Mr. in Mrsi Stanislaus MarecP' George Pavlik in Miss Katherine Sinkiewiez, Mrs. Josephine Sczotko. Nadalje naj velja naša iskrena zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na ^ lago ob priliki pogreba, in sicer: Mr. Carl Šamanich. Mr. Frank Zeleznik, Mr. Anton Železni'';.,. A. J. Fortuna, Mr. Anthony Osredkar, Mr. T. J. Vamos, Mrs. Gail Tout, Mr. John Pucel M""' ' Roth, Mr. Paul Oblak, Mr. Anton Grdina, Mrs. Albina Krischon, Mr. John Slabe. Iskrena zahvala tudi vsem, ki so izrazili sožalj e s poslanimi sožalnimi kartami ali pismi- Naša prisrčna zahvala naj velja tudi članom društva Brooklyn, št. 135 SNPJ za udeleži pogrebu, posebno pa sledečim članom: Mr. Carl Samanich, Mr. Frank Zeleznik, Mr. Paul Ob'9*^ Mr. Frank Demshar, Mr. John Luzar, Mr. Anton Menart, ki so nosili krsto ter ga spremili in t žili k večnemu počitku. Enako tudi prisrčna hvala z.tstavonošu Mr. Anthony Zeleznik kak°r Mr. Carl Samanich za ganljive poslovilne besede ob grobu. Prav prisrčno se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso vsesti^1 prijazno naklonjenost in postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. , y. Slučajno, če se ie katero ime pomotoma izpustilo, prosimo. Ida nam oprostite, ker se ie vsem najprisrčneje zahvaliti. Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, žalostna so naša srca, ker Tebe ni več j? nami. Bog Ti je že uro odločil in moral si se ločiti od svojih dragih. Tolaži nas le misel, da f dokončalo Tvoje mučno trpljenje in utrujen si legel k zasluženem večnem počitku. Ohra" % bomo zai vedno v sladkem spominu in v globoki žalosti pošiljamo prošnje k Bobu rta nai T' podeli večni mir in večna lulč naj Ti sveti. K ' J Žalujoči ostali: ^VICTORY u buy Wa UNITED M »TATK« Pf WAR yWBONDS Wa AKD STAMPS Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke. 3 ure prosto parkanje v naši garaži, ki se za odjemalce nahaja na Lakeside in Ontario Avenues. Razkošni kožuhi okrašajo te krasne Zimske suknje Preglejte to vrsto izvrst- Jk ^ nih kožuhov za okrase HI I U * Kit Fox ■■■■Vil * London Dyed Squirrel K I * American Grey Fox m I * Fox Paw iT | * Large Wolf Collar f BU« * Norwegian Dyed Fox m ^^B * Skunk Dyed Opossum ■ * Guanaco I . ■ * Silver Fox Rump ■■■ 4 priročni načini za kupovanje: Odjemalci, ki kupujete na račun . • . vašo izbero obdržimo v shrambi brezplačno do 1. oktobra, in zaračunana je, ko Je suknja dostavljena. Uredi se lahko odplačila na obroke. Posvetujte se z našim kreditnim oddelkom. Majhna vsota obdrži vašo suknjo v "Will Call," dokler ne izplačate preostale svote. Poslužite se kreditnih kuponov, ki jih dobite v naprej. V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA SINA IN CHJVPA ANTHONY RUSS Težko je verjeti, da bi morali biti tako krasne suknje . . . tako spretni detajli kožuhov . . . tako ugajajoči vzorci— vaše za tako majhno svoto! Sleherna suknja je klasično ukrojena ter okrašena z kožuhom izbrane kakovosti! črne, modre, temne rdeče in beige suknje iz blaga v merah 10 do 20, 38 do 44 in 35 do 45 za ženske in dekleta ter takozvane "stylish stouts." Primerjajte te posebnosti kjerkoli—potem si prihodnji četrtek kupite novo zimsko suknjo tukaj! ki je v najlepši mladeniški dobi preminil dne 14. avgusta, 1836. Dragi, ljubljeni sin in dobri bratec. Tužna so nam srca, bridka in grenka nam je solza, ki neusahljivo drči preko lica na Tvoj prezgodnji grob. Dva sinova, dva brata in na božji njivi dva grobova v cvetu mladeniških let, je materi, očetu, bratu in sestri globoka in nikoli zaceljena rana. Cujta, ljubljena sinova in bratca našo prošnjo k Boku: Bodi Vama lahka rodna zemlja! Žalujoči: STARŠI. BRAT in SESTRA. Cleveland, O., 14. avgusta, 1942. MARIJANA KONCHAN. soproga. RUDOLPH in JOSEPH KONCHAN, sinova MARIAN, poročena Sodnikar, hči. MILDRED in EILEEN, sinahe; FRANK, zet. NANCY, vnukinja; KENNETH, vnuk- Zapušča tukaj tudi žalujoča brata Frank Konchan in Joseph Konchan in več drugih sorodni"0* Cleveland. O., 14. avgusta, 1942. The May Co. Cool Basement Kupujte vojne bonde in znamke 555555555555555555555555X5555 v. J. KRIŽANOVSKA: PAJČEVINA I IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK — Zelo hvaležen ti bom. fc>u-. šal sem že o tem društvu, toda nič ne vem o njegovem ustroj-stvu. — Nekaj ti že jaz povem, ostalo pa izpolnijo drugi člani društva. Društvo je že staro, ker leta 1892. je praznovalo svojo dvajsetletnico, ustanovitelj pa je bil princ Friderik Karel. Za Časa svojega prihoda v Pet-rograd 1. 1871. se je zelo zanimal za veliko število rezervnih in domobranskih častnikov, ki so tu živeli; zanimal se je za njihov družabni in gmotni položaj, in če so ohranili vojaški duh. Tedaj je princ izrazil misel, da bi bilo potrebno ustanoviti društvo za častnike in druge sorodne poklice. Prinčeva misel se je uresničila prej, kakor je bilo pričakovati. L. 1872., na dan obeltnice kapitulacije Pariza, je bilo društvo ustanovljeno, a njegovih prvih osem členov se je udeležilo priprav za obed v čast cesarja Viljema. Končno organizacijo in poslovnik pa je društvo dobilo šele 1875. leta; tedaj je bil izvoljen predsednik ali poveljnik, tajnik ali pribočnik; tedaj je bilo sklenjeno, da morajo člani pri vseh slavnostnih prilikah nositi vojaške uniforme . . . Berenklau se je zasmejal. — Kaj? V tuji deželi? To je res originalno! — Kaj ne? Pod zaščito generala Verdera so prejeli vsi društveni člani odlok, da morajo biti v uniformi v vseh dnevih narodnih praznikov. Enkrat v mesecu imajo obče zborovanje. —Ali imajo svojo hišo? — je vprašal groff. — Ne. Ponajveč se zbirajo v nemških gostilnah ali v zasebnih stanovanjih, toda mi vselej vemo, kdaj in kje se zberejo. —Zagotavljam ti, dragi Vili, da mi napraviš veliko veselje, če me pelješ k njihovemu zborovanju. Toda ali ne bova pozna? Oni je pogledal na uro. •— Da, pozno je nekoliko, -toda to nič ne de. Danes zborujejo pri gospodu Šulceju, bogatem peku, in to dokazuje, da se razpravljajo važne stvari. V zasebnih stanovanjih, daleč od nepoklicanih ušes, je mogoče veliko svobodneje razpravljati kakor v gostilnah. Torej poj diva. X. Gospod šulce je imel zase celo nadstropje lepe gosposke hiše na nabrežju Vasiljevskega otoka. Lakaj, ki je bil seveda Nemec, je pokazal Berenklavu in prijatelju dvorano, kjer se je že zbralo kakih trideset moških, ki so po skupinah živahno razpravljali; nekaj oseb je stalo okrog mize, na kateri je bil razgrnjen zemljevid. Prišleca sta bila dobro sprejeta, zlasti grof kot predstavnik nemške vojske, h kateri so se ponovno prištevali tudi navzoč-ni. Govorili so o Nemčiji in raznih vojaških vprašanjih, nato je grof stopil k mizi; zanimala sta ga razgrnjeni zemljevid in pozornost, s katero so jo okrog sedeči promatrali. Bil je to zemljevid Rusije. Nekatera mesta so bila zaznamenovana z močnejšimi barvami, druga rdeče obrobljena, tretja zaznamovana s krogi, točkami itd. Ti znaki so šli zlasti vzdolž meje in se deloma raztekali po vsem zemljevidu. — To so bržkone naše naselbine? To me zanima! Le če jih vidimo v celoti, je mogoče presoditi, kakšno veliko silo predstavljajo, — je pripomnil Berenklau, primaknil stolico in pri-sedel k mizi. Nasproti mu je sedel neki gospod razumnega in izrazitega obličja, ki je dvignil glavo. Predstavil se je za Hansa Lozerja, upokojenega majorja nemškega generalnega štaba. Bil je rav-