Posamezna številka Din 1.	Poštnina	v	gotovini.
Št. 64.	V	LjuMjarat,	v	segiot©	IS.	marea	1924*	Leto	I«
NARODNI DHEVNk
K&m
m
mf
mm.
□
£
; Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. I Mesečna naročnina:
Neodvisen političen lisi
Raditevcem se ne mudi.
Radičevci ne pridejo še v Beograd. — Vtis v parlamentarnih krogih.
Beograd, 14. marca. (ML) Danes je imel opozicijonalni blok dve seji. Na prvi seji dopoldne so načelniki opozicije sklenili, da bodo nastopili enotno na seji načelnikov skupin, ki se je vršila pozneje in na kateri se je govorilo o proračunu. Nato se je govorilo največ o prihodu Radičevih poslancev v Beograd, ker ni bilo jasno, da-li pridejo jutri poslanci HRSS v Beograd ali ne. Vsled tega se je sklenilo, da vpraša g. dr. Korošec brzojavno Zagreb, kaj je s prihodom. Nato je bila seja zaključena, nakar sta gg. dr. Korošec in dr. Spaho takoj poslala brzojavko v Zagreb.
Popoldne se je vršila druga seja opozicijonalnega bloka, na kateri se je že prečital brzojavni odgovor gg. dr. Mačka in dr. Krnjeviča, v katerem pravita, da je vodstvo HRSS opustilo namero, da pošlje jutri v Beograd svoje poslance, ker smatra, da je vseeno, ako pridejo dva dni prej ali pozneje, da pa je vodstvo HRSS opozicijonainernu bloku na razpolago in da bo poslalo svoje poslance v Beograd. Potemtakem bi
imeli priti radičevci v Beograd šele v torek, vendar pa tudi to še ni popolnoma gotovo. Opozicijonalni blok bo jutri o tem konferiral in zahteval pojasnila iz Zagreba.
Beograd, 14. marca. (ML) Poročilo iz Zagreba, da radičevci ne pridejo jutri v Beograd, je izzvalo neverjetno senzacijo v vseh političnih krogih. Radikali triumfirajo, češ, da se iz tega naj-balje vidi, kako soliden je opozicijo-nalen blok, ter so s tem zelo zadovoljni. Nadalje se trdi v radikalskih krogih, da ni res, da bi bil Nj. Vel. kralj na strani opozicijonalnega bloka, dalje da je sedaj najneprikladnejši čas za prihod ra-dičevcev v Beograd, ker ne bi dobili ničesar, izgubili pa bi vse, ker bi s prihodom kapitulirali s svojo politiko: priznali bi Beograd, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ustavo, kralja, monarhijo, državo in bi zaprisegli, pridobiti pa za vse to ne bi mogli ničesar. Vsled tega se radikali čutijo trdne. Sicer pa pride pojasnilo iz Zagreba šele jutri.
Nadaljevanje prorašunske razprave.
Sprejem proračuna ministrstva ver.
t V Ljubljani in po posti Din 16, inozemstvo Din 25 j Uredništvo: Uolfova B!lca št 1/1. - Telefon 813. rg..............’..............................................................        £C]	UpravnEŠtvo: Marijin trg S. - TeSeiois 44.
Brez odmeva.
Več ko enkrat so zastrmeli češki izletniki, ko so izstopili v italijanskem Trstu na prostranem trgu pred kolodvorom in jih je navdušeno pozdravljala večtisočglava slovanska množica, da ni bilo italijanstva Trsta niti videti. Zlasti Pa so se začudili, ko niso svojega Prihoda niti javili in ko vsled tega na tak navdušen sprejem niso mogli niti misliti. 2e celo silna pa je bilo njihovo začudenje, ko so zvedeli, da je bilo dovolj, da je objavila tržaška »Edinost« samo pet drobnih vrstic, da pridejo bratje Cehi in da jih naj Slovenci pozdravijo in da je teh pet skromnih vrstic zadostovalo, da je bil ves prostrani trg pred kolodvorom nabito poln. Tako velik ugled, tako veliko veljavo je imelo slovensko časopisje pred vojno in zato je njegova beseda veljala in zato Je napredoval ves narod.
Pa kakor v Trstu, tako je imelo tudi ljubljansko časopisje svojo polno veljavo. Ko je bil na Roseggerjevo iniciativo ustanovljen Siidmarkin fond, je gostovalo, da je predlagal v kratkem ^anku pokojni Vatroslav Holz ustano-obrambnega sklada in njegov Poziv je našel poln odmev, in obrambni sslad je bil gotov.	/
In da se spomnimo onega tako mno-Soobetajočega boja za izvedbo gesla fVoji k svojim. Popolnoma zadostovalo Je> da je dejal slovenski časopis, da je ta in ta trgovec Nemec, in rodoljub ni več prestopil njegovega praga, pa čeprav je dobil pri njem najcenejše in najboljše blago. Ce pa danes oznanja slovenski list bojkot nemškemu trgovcu, če danes slovenski list predlaga najnujnejšo stvar, potem ostanejo njegove besede brez odmeva, ker tako zelo je padel ugled slovenskega časopisja, tako zelo je padla veljava slovenskega časopisja.
In še nismo na koncu padanja ugleda slovenskega časopisja in vedno bolj se množe oni, ki pravijo s ponosom: Pa kaj bi verjel listom, ko pa vsi lažejo.
To nezaupanje bralcev do časopisja pa rodi za ves naš narod najbolj žalostne posledice in je vzrok, da je. danes skoraj vsaka večja stvar neizvedljiva in da nismo v stanu izvesti svoje narodne obrambe. Da damo le par primerov.
Ko so vsi slovenski časopisi pozvali slovensko javnost, da priskoči na pomoč, vestfalskim rudarjem, je bil odziv javnosti tako slab, da lahko zaznamujemo podporno akcijo v korist Vestfal-cev za ponesrečeno.
Ko je naš list predlagal, da se ustanovi v počastitev Wilsonovega spomina vVilsonov fond, je ostal naš poziv popolnoma brez odmeva, pa čeprav je vsakdo znal, da je tak fond edina dostojna in pozitivna počastitev Wilsona.
Da, tako zelo brez odmeva so danes Pozivi slovenskih listov, da se ne zganejo niti obrambna društva, če se jih \xxzivlja h koncentraciji dela.
Naše časopisje, nekoč prvi voditelj
v	boju, je danes brez odmeva. Kaj pa Pride, kadar so besede voditelja brez vpliva, si more izračunati vsak.
V	interesu nacionalnega napredka si mora naše časopisje pridobiti nekdanjo veljavo in nekdanji ugled. Samo od časopisja pa je odvisno, če se mu bo to Posrečilo, kakor je edinole časopisje samo krivo, če je zaigralo svoje odlično mesto.
Predpogoj vsemu pa je, da služi časopisje v prvi vrsti narodu in šele na zadnjem mestu stranki in da daje resnici in pravici stokrat prednost pred strankarskim interesom.
In še eno! Stokrat važnejše je, da raste morala naroda, kakor pa da napreduje stranka. Zato zagreši neoprostljiv zločin časopis, ki z demagogijo licitira navzdol, ki s hujskarijo vari narod. Samo sursum corda!, sa-mo kvišku srca! je rešilen klic za na-ia i špekulacija na želje mas pa !rn	^er kvari narod. Ravno v
. ®ziru Pa so naši listi največ grešili
zato so tudi zaigrali svoj ugled.
sta jen je našega naroda je nerno-n aiJ x n.e.b° Pričelo z vstajenjem nai«ii	ki je v današnjih časih
KS f ag,ltator za vsako misel, delnil?	dobrih	ljudi	je,	da	so-
uiejo pri ozdravljenju našega časo-
|	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	|
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	=
E.......................................................   □
SSadltod ne zaugtaio demokratom.
Zagreb, 14. marca. (Z) V tukajšnjih blokaških vrstah vlada veliko ne-razpoloženje proti demokratom, zlasti zaradi planja demokratskega tiska v prvi vrsti »Pravde« in zagrebških »Novosti«. Blokaši ne verujejo v iskrenost demokratov, katerim ni na tem, da zrušijo radikale, ampak jim je, tako naglašajo blokaši, samo namen, da dovedejo radičevce v skupščini in da radičevci prisežejo. Temu nezadovoljstvu daje duška tudi današnji »Hrvat«, ki pod naslovom »Sporazum ili ciganija« vprašuje, kaj je z akcijo opozicijonalnega bloka. Ali se zruši Pašič ali ne? Opozicijonalni blok se mora o tem jasno in določno izjaviti. Del bloka, namreč muslimani in Slovenci, ne misli tako, kakor piše demokratski tisk. De-
mokrati morajo dokazati, da oni ne mislijo tako, kakor muslimani in Slovenci, in sicer dokazati z dejanji, ne pa z besedami. Ako se situacija ne razjasni, potem je že sedaj nedvomno, da demokrati takrat, ko so ustvarjali blok, niso mislili na to, da zrušijo PaŠiča in da pripravljajo iskreno in pošteno po-mirjenje s Hrvati, ampak samo na to, da hrvatske zastopnike privedejo in uvedejo v skupščino, da morejo potem pisati in poročati, kako so Hrvati opustili svojo politiko in da je hrvatsko vprašanje že rešeno. S tako ciganijo bi bilo že sedaj utemeljeno ono, kar smo mi prej trdili, da sporazum ni mogoč in da bi prihod hrvatskili zastopnikov v narodno skupščino ne imel nobenega zmisla.
Proračun in opoziciionalci.
Beograd, 14. marca. (Z) Današnja seja narodne skupščine je pričela ob 10. Med predloženim gradivom se nahaja poročilo odbora o zunanjih konvencijah. Potem ko je minister socijal-ne politike dr. Dušan Peleš odgovoril na interpelacijo o invalidskem vprašanju, minister za agrarno reformo pa na vprašanje 'o predložitvi agrarnega zakona, se je prešlo na dnevni red: razprava o proračunu ministrstva ver v po-edinostih. Prvi je govoril radikal Rado-nič, za njim zemljoradnik Stanko Miletič in nato Nemec Schuhmacher. Po teh govorih je predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič obvestil skupščino o dopoldanskem sklepu načelnikov skupin o pospešenem delu glede proračuna. Nato je Ljuba Jovanovič ob 1.15 odredil odmor in določil, da se seja z istim dnevnim redom nadaljuje ob 4. popoldne.
Popoldne je govoril prvi g. Karl Škulj (kler.), ki je v daljšem govoru orisal težko stanje duhovščine v Sloveniji in očital ministrstvu ver, da tekom 5 let svojega obstanka ni v tem oziru ničesar storilo. Od strani muslimanskega kluba je govoril g. Mulabdič, ki konstatuje nepopolnost proračuna ministrstva ver, ker so se posamezni krediti deloma izpustili, deloma pa popravili. Nato je govoril pop Aleksander Popovič (dem,), ki pravi, da je delo ministrstva ver enako ničli.
Nato je govoril minister ver g. Janjič in se opravičeval, češ, da se ni moglo mnogo storiti, ker so se ministri Prenaglo menjali, kajti on je bil 13. minister ver. Govori o cerkvah in njih odnošajih napram državi. Ker so vse priznane vere svobodne, se bo vprašanje njihovih cerkev uredilo z zakonom. Pravoslavna kot največja cerkev v naši državi že ima svojo ustavo, ki pride pred skupščino. Isto bo glede katoliške cerkve, vendar se mora prej sk'^niti konkordat, kar tudi nameravamo in na
katerem delajo najbolj poklicane in najstrokovnejše osebnosti. Kar se tiče muslimanov bodo tudi njih verski od-nošaji urejeni z zakonom v smislu predpisov muslimanske vere. Protestantski Nemci in protestantski Slovaki so dobili cerkveno avtonomijo. Dobili pa jo bodo tudi Madžari. Sekti adventistov in nazarencev je prepovedal vsled njunega defetizma, ker sta proti vojski. Medkonfčsijonalen zakon je potreben in je načrt takega zakona že izdelan. Vse cerkve bodo imele svojim veram primerno svoje pravice napram državi. Hrvatske narodne katoliške cerkve minister ni dovolil, ker ni v ustavi priznana. Ker pa so njeni pristaši prestopili v staro katoliško cerkev, se jim ni delalo nikakih težkoč, ker je ta cerkev priznana. Nato je govoril o kreditih za grobove srbske vojske, o gregorijanskem koledarju in o skorajšnjem izenačenju koledarja, kakor tudi o civilnem zakonu (braku) ter obetal, da se bodo ta vprašanja rešila na velikem vaselenskem zboru pravoslavne cerkve, ki se ima vršiti 1925 leta v Nišu v spomin carja Konstantina. Nato je govoril o bogoslovnih fakultetah in obljubljal, da jih bodo dobile vse vere. Očita muslimanom strankarsko izkoriščanje vere, kar povzroči velik trušč.
Muslimani so neprenehoma prekinjali njegov govor, vsled česar jih je nazval posl. g. Pantelič cigane. Vsled tega je nastal tak prepir, da je predsednik moral prekiniti sejo. Ko se je seja nadaljevala, je pozval predsednik poslance, da se vedejo vljudno.
Nato je zagovarjal poročevalec g. Eioža Maksimovič proračun, nakar je bil isti pri glasovanju po partijah z vladino večino sprejet. Seja se je zaključila ob 8. uri, prihodnja pa določila za jutri ob 9. uri dopoldne z dnevnim redom: proračun ministrstva notranjih del.
Beograd, 14. marca. (ML) Danes se je vršila oficijelna seja načelnikov skupin, na kateri se je sklenilo, da imajo predstavniki opozicije proračunsko debato, v kolikor je to od njih odvisno skrajšati, da bi proračun bil sprejet v pravem času. Po tem sporazumu bi bil načrt sledeči: danes se konča proračun ministrstva ver, jutri dne 15. t. m. proračun ministrstva notranjih del, v nedeljo 16. t. m. je odmor, v pondeljek 17. t. m. bi se končal proračun ministrstva narodnega zdravja in ministrstva zunanjih del, v torek 18. t. m. proračun ministrstva financ, v sredo 19. t. m. proračun vojnega ministrstva, v četrtek 20. t. m. bi se odgovarjalo na interpelacije, v petek 21. t. m. bi se pretresal proračun ministrstva javnih del in prometnega ministrstva, v soboto 22. t. m.
MALA ANTANTA N SANACIJA MADŽARSKE.
Z e n e v a, 14. marca. (Švicarska brzojavna agentura) Zastopniki Male antante dr. Beneš, Titulescu in Jovano-
vi	so danes v palači Društva narodov
M1 ,z?pis.nike ° finančnem saniranju Madžarske. Ti zapisniki so bili nekaj časa v Londonu signirani od zastopnikov velesil.
Pisja in da so proti listom, ki sodijo vse le po strankarskem kopitu tako neizprosni, kakor je te liste neizprosno obsodila pravica, še vedno zmagujoča pravica.
Blagor našega naroda zahteva, da imamo samo tako časopisje, ki ’ ima vsled svoje moralne sile odmev v narodu. ki more biti vzgojitelj in voditelj naroda.
Samo tako časopisje ima obstojno pravico, in dolžnost javnosti je, da tudi samo ta v o obstane!
RAZPUST KOMUNISTIČNE ORGANIZACIJE‘NA BOLGARSKEM.
Sofija, 14. marca. (Z) Ker je minister za notranja dela pred nekoliko dnevi predložil kasacijskemu sodišču zahtevo, da se komunistična stranka proglasi za razpuščeno, se pričakuje, da bi se to moglo zgoditi jutri. Komunistična stranka, ki je že bila slutila, kaj se namerava, je nedavno spremenila svoje ime in sedaj pod novim imenom združuje svoje pristaše in ustvarja nove načrte. Kakor se doznava, pa bo vlada razpustila tudi organizacije pod novim imenom.
K ATENTATU V ATENAH.
Atene, 14. marca. (Z) Policijski ravnatelj je odpuščen zaradi atentata na angleškega poslanika. Nova vlada je ustvarila tudi novo ministrstvo za javno varnost. Novi kabinet se bo predstavil narodni skupščini 20. t m.
bi se sprejel proračun ministrstva pošt in telegrafa ter ministrstva poljeprivre-de in vod, v nedeljo 23. t. m. bi bil odmor, v pondeljek dne 24. t. m. bi se končal proračun ministrstva za šume in rude ter ministrstva za trgovino in industrijo, dne 25. t. m. proračun ministrstva za socijalno politiko in za ministrstvo za konstituanto, v sredo dne 26. t. m. proračun ministrstva za agrarno reformo, dne 27. t. m. bi bili na dnevnem redu rezervni proračunski krediti in dne 28. t. m. finančni zakon. Potemtakem bi imel biti proračun gotov dne 28. t. m. o polnoči. Ravnotako je sklenjen sporazum, da bodo govorili govorniki, ako gre za proračun enega samega ministrstva, en četrt ure, ako pa se tiče dveh ministrstev, pa pol ure.
iretacila makedonstvuiuifih le samo
komedija.
Beograd, 14. marca. (ML) Danes popoldne je imel naš sofijski poslanik g. Rakič daljšo konferenco z ministrom zunanjih del g. dr. Ninčičem, na katčri mu je obširno poročal o stanju v Bolgariji. Vsa poročila, kakor tudi ta referat popolnoma potrjujejo vesti, da igra Cankov z »aretacijo« makedonstvuju-ščih le komedijo za evropsko javnost. Našega vojnega atašeja je sprejel bolgarski vojni minister Kalfov in mu izjavil, da je vesel, da Jugoslavija ni koncentrirala vojske na bolgarski meji, kakor so oni bili informirani. Zagotavljal ga je, da je bolgarska vlada ukrenila vse, da ohrani dobre prijateljske vezi z našo državo. Medtem pa narašča v Bolgariji komunistična in zemljoradniška agitacija, intenzivno podpirana iz Moskve. Kakor smatrajo bolgarski krogi, je danes komunistična stranka v Bolga-
riji najmočnejša, tako da ima vlada Cankova izbirati med ostavko, kar bi pomenilo njeno uničenje, v katerem slučaju bi prišel na krmilo Todor Aleksandrov, ali pa da nadaljuje sedanjo politiko, ki jo vodi prav za prav Todor Aleksan* drov s svojim komitetom.
Angleški parlament o naših odnošailh * Bolgarsko.
Beograd, 14. marca. (ML) V Beogradu je izzvala veliko zanimanje vest, da se je v londonskem parlamentu razpravljalo vprašanje odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Poročilo o tem je dobila danes naša vlada od našega poslanika v Londonu. Po izjavi ministrstva zunanjih del v londonskem parlamentu, je smatrati sedanje mere Cankova za pobijanje komitske akcije, kot pospeševanje miru na celem Balkanu.
POGAJANJA Z ITALIJO.
Beograd, 14. marca. (ML) Pogajanja med našo in italijansko delegacijo glede trgovinske pogodbe in konzularnih konvencij so se nocoj zopet začela ter dobro napredujejo. Največ pa se sedaj dela na jadranski tarifi, o kateri bodo dali svoje mnenje tudi prizadeti gospodarski pomorski krogi. Nato se bo izdelala tarifa za promet na kopnem. O toku in o rezultatih teh pogajanj je nocoj naš prvi delegat g. dr. Rybar obvestil g dr. Ninčiča, ta pa vlado.
NAMEN POTOVANJA RUMUNSKE KRALJICE V ITALIJO.
B e o g r a d i 14. marca. (Z) Iz Bukarešte javljajo, da je bivanje romunske kralice Marije v Italiji v zvezi s skorajšnjo sklenitvijo pogodbe z Italijo in Romunsko. Razen tega j>a je romunska kraljica Marija konzultirala dvor o morebitni poroki med mlajšo hčerko italijanskega kralja princeso Mafaido in romunskim princem Nikolajem. Romunska kraljica je, kakor se zdi, našla na italijanskem dvoru ugodna tfa.
UMOR MEZOPOTAMSKEGA MINI-STRA.
London, 14. marca. (Reuter) Listi objavljajo brzojavno vest iz Angore, da je pravosodni minister v mezopotamskem kabinetu laufig paša umorjen.
Borzna poročila.
Beograd. 14. marca. Devize. Dunaj 0.1148—0.1152, Budimpešta 0.095—0.0105, Bukarešta 43—44, Ženeva 1406—1408, London 350.25—0, Milan 349—350. New York
81.25—81.50, Pariz 368—370, Praga 236.45— 236.60.
Zagreb. 14. marca. Devize. Dunaj 0.1145—0.1165 Budimpešta 0.095—0.0125, Bukarešta 41.25, Itaiiia, izplačilo 547—350, Italija, ček 346.90—349.90. London, izplačilo
349.25—352.25. London, ček 348—351, New York, ček 80.90—81.90. Pariz 362.75,— 36775, Praga 235.50—238.50. Švica 1408— 108—1418. Valute. Dolarji 79.875—80.875, avstrijske krone 0.1140—0.1160, madžarsko krone 0.—0.10. romunski leji 40—0, italijanske lire 344—347.
Curih. 14. marca. New York 577.25, London 24.79, Pariz 26.30. Milan 24.85, Praga 16.775, Budimpešta 0.0084, Bukarešta
0	00815Be°grad 7-175’ S°fiia 4,1°’ °Unai
o	t?rMo^14- ,narca- Duna! 4-93. Berlin 8, Kim 152.50, avstrijske krone 4.92, itali-
i«S« IIlreJ152-25- Budimpešta 5.375, Park if.1-7,®', V^don 150.55, New York 35.10, Cu-rih 611.50, Beograd 43.625.
o™ aJ ■ marca. Devize. Beograd 870—874 Berlin 15.70-16.30, Budimpešta
0.90—1, Bukarešta 373—375, London 305.000 306.000, Milan 3054—3066, New York 70.935—71.185, Pariz 3272—3288, Praga 2049 —2059, Sofija 500—504, Curih 12.305—12.355, Valute. Dolarji 70.860—71.260, bolgarski levi 478—486, nemške marke 15—15.60, angleški funti 303.200—304.800, francoski franki 3235—3265, italijanske lire 305C&-3070, jugoslovanski dinar 867—873, romunski leii 366—370. švicarski franki 12.210—12.290, češkoslovaške krone 2034—2050. madžarske krone 0.87—0i>7.
Dunajsko pismo.
Velesejem in novi načrti — Koncert »Prosvjete* 10. t. ra. — Slovenski ples.
Na Dunaju, 13. III. 1924.
Losaraska ssoscelfea in katoliške šole
na TurSkem.
Dunaj je od nedelje prepoln novega življenja in vrvenja, ki so ga prinesli zastopniki vseh možnih narodov sveta. Uspehi dosedanjih petih velesejmov, ki gredo od posetnikov od ust do ust daleč po svetu, dalje spretna reklama, za katero je ustanovljen v »Messepalastu« poseben poročevalski urad, vsa avstrijska diplomatska in konzularna zastopstva itd. so privabili na sedanji šesti velesejem še večje število gostov in — kupcev tudi iz najbolj oddaljenih kotov sveta. Vsi možni jeziki se razlagajo po vseh javnih lokalih, gledališča, kino, zabavišča, bari so prepolni teh tujih go-stov. Menjalnice in banke imajo izrednega posla z valutami vseh držav. Tolmači so zaposleni kakor še nikdar doslej. — To je splošna slika sedanjega velesejmskega tedna. V kupčijskem oziru, pravijo in pišejo, kažejo že dosedanji uspehi lep .napredek. Prednjači Češka, a Jugoslavija ne zaostaja. Vlaki v nedeljo iri ponedeljek iz Jugoslavije so bili prenapolnjeni. Na velesejmu pa sem naletel vsak hip na kupce iz Tir-vatske, Srbije, Bosne, stare Srbije, Macedonije itd., ki so pridno izbirali in barantali za cene; prav zabavni prizori, posebno v slučajih, ko so izvedli vso kupčijo po — tolmačih.
Velesejm je pokazal v resnici velik napredek proti jesenskemu. Messe-palast so izkoristili do zadnjega prostorčka, Kdor je kdaj videl ta ogromni kompleks stavb med Burg- in Maria-iiiiferstrasse, si more predočiti, kaj vse more biti razstavljeno le tukaj. Ali na dvoriščih so postavili še štiri velike paviljone. — »Knjižni sejem« (Biicher-ntesse) je letos praktičneje razvrščen v pritličju ob Burggasse. To je prava paša za prijatelje lepe knjige in grafične umetnosti, imponujoče ie vse to bogastvo nemške in prevodne literature. — Vsaka stroka obrti in industrije je zasedla svoje posebne oddelke, bogate po številu razstavljalcev in še bolj po raznovrstnosti: igrače, šport, usnjata konfekcija, luksuzno blago, juveli itd., umetniška obrt, toaleta, porcelan in steklo, gumijevi izdelki itd., kar si človek more le misliti v najbogatejši izberi . . . Novi dvor (Hofburg) so letos izkoristili popolnoma v pritličju, mezaninu in prvem nadstropju, tudi stopnišča in galerije itd. Ogromni prostori, v katerih je nakupičeno neizmerno bogastva, znanja, izkustva, človeške pridnosti . . .
V	Rotundi, tei ogromni stavbi še izza prve svetovne razstave, iznetiadi posebno dvoje sprememb:	takoj	od
glavnega vhoda na levo in v enem postranskem traktu so razstavljeni luksuzni avtomobili, vozovi, motorna ko-iesa itd. z vsega sveta; — a eden postranski trakt je ves prepuščen luksuznemu in običajnemu pohištvu. Koliko ie tu ukusa, iznajdljivosti človeškega duha in težnje po vedno novih Izdelkih!
Iznenadi dalje letošnje zastopstvo težke industrije, ki si je postavila zunaj Rotunde nešteto posebnih paviljonov. Ko človek vse to le površno pogleda, dobi nekaj pojma o tem, kaj vse je iznašel človek tekom zadnjih nekoliko dsetletij. V Rotundi in zunaj nje je sistematiški razpostavljena industrija vsega sveta, zanimiva in poučna za vsakogar, posebno pa za dežele, ki so sposobne^ da sl polagoma ustanove lastno industrijo za vso domačo potrebo in tudi za Izvoz v soseščino. Med takimi deželami je v prvi vrsti Jugosla-
vija. Pregled dunajskega velesejma nas pouči, kako ogromna je še naloga podjetnih naših krogov in koliko dela nas še čaka. Prav v to svrho sem že tolikokrat opozarjal na dunajske velesejme, kajti le-ti so nam najbližji in nudijo nam vsega, česar si le more želeti tudi najpodjetnejši napreden duh. Warum in di Ferne schweiten, das Gute liegt doch nah’! — Poglejmo Cehe. Njihova industrija v marsikakem pogledu prekaša avstrijsko, vendar so Cehi po Številu posetnikov in kupcev v prvi vrsti zastopani na dunajskih sejmih. Kdorkoli ima kako industrijo na Češkem, gre vselej tudi pogledat sejme v Leipzig. Dunaj, Frankfurt, da se prepriča, v čem bi mogel svoje podjetje zboljšati, razširiti. Pa tudi največ kupčij sklepajo ravno Čehi! Statistika vseh sejmov nam to priča. — Iz tega dejstva sledi pouk za nas: Ne zamudi, kdor le moreš, da si ogledaš te velesejme, ki so ti najlaže pristopni, ali pridi z zdravimi očmi, g!e» daj in uči se in premišljuj: Kaj vse bi mogel izkoristiti v domovini! Silno veliko bo tega, kar bi radi presadili na domača tla. Naglica pa ni priporočljiva: treba najprej dobro znati — potem pride podjetnost sama!
Z ozirom na čedalje večji razmah teh velesejmov ima družba (VViener-messe A. G.) že novih načrtov za bodočnost. S pomočjo pre;;idenia Union-banke, miljarderja B o s e 1 a (ki izdaja tudi dnevnik »Der Tag«), dobi v bodoče velik del ogromne Stiftskaserne (ki je prav nasproti mojemu stanovanju). V enem delu te vojašnice je umeščen centralni arhiv. Bosel je stavil vladi to ponudbo: On sezida po načrtih vlade posebno palačo za arhiv zraven palače zunanjega ministrstva, a izpraznjeni del Stiftskaserne dobi družba velesejma, ki plača državi tri in pol mi-ljarue — ako vlada prepusti stavbišče poleg starega dvora in nasproti palači zunanjega ministrstva, za katero plača tudi enako svoto. Tam hoče sezidati palačo za — svojo banko. Vlada je ponudbo sprejela. (Bosel je sprejel tudi skrb za vseučilišče; dodajal bo baje do 40 milijard na leto. Mož je poljski žid, šele nekaj čez 30 let star, pred petimi leti ni imel še nič, a je danes nai-bogaiejši človek na Dunaiu poleg tržaškega Žida Castiglionija. Rotšild je že davno v ozadju.)
Iznajdljivi in podjetni Dunaičanje se pripravljajo na nov način reklame v obliki — plovnega sejma na Donavi In Črnem morju. V ta namen si zgradijo posebno ladijo, ki bo torej stalna raz^ stava na vodi, plavala bo do vseh krajev Črnega morja. Obetajo si velik uspeh.
•
Naše društvo »Prosvjeta« priredi prihodnjo nedeljo koncert v svoji dvorani »zur Glocke«, Neubaugasse 5. Tam-buraškiVzbor bo sviral štiri komade, pevski zbor >Triglava« bo pel dvoje* pesmi, a goslist Nešič bo sviral Dvo-fdkovo »Soneiino« in Drdlovo »Serenado«, spremljala ga bo na klavirju gospa Bruckmayer. Po koncertu običajni ples. — Zabave »Prosvjete« so čedalje bolj živahne. Vstopnina 10.000 kron.
Še nekaj! Neka posebna obrt . . . je po veliki večini v rokah Slovencev iz ljubljanske okolice in z Dolenjskega. Letos v pustu so ti Slovenci priredili sami za-se — svoj slovenski ples. Ali ni to zanimivo?	A. G.
Bodoinost Zveze narodov.
Zveza narodov inia svoj« zagovornike, pr Hi Cno toliko nasprotnikov, največ pa le takih, ki ne polagajo na to važno ustanovo posebnih nad. Največji zagovornik Zveze narodov je Anglija in osobito sedanja angleška delavska vlada, kar je iasno povedal njen zastopnik pri sedanjem sesedanju sveta Zveze narodov. Lord Parmoor. Večina latinskega sveta pa vidi v Zvezi narodov angleško ustanovo, s pomočjo katere bi 8) Angleži radi ohranili svoj vpliv na razvoj evropskega političnega življenja. Tako se ie že Mussolini pritožil, da nimajo Italijani •v Zvezi narodov onega vpliva, ki Jim pripada po njihovem števHu in njihovih žrtvah za dosego zmage zavezniškega orožja. Francozi pa se boje, da bi preveč vplivna Zveza Škodovala njihovim interesom. Že iz teh dejstev sklepajo pesimisti, da je Zveza mrtvorojeno dete, ki ne bo nikdar rodilo za-željenlh sadov. To pa n« strall pristašev Zveze, da ne bi nadaljevali z neumorno propagando za te vzvišene Ideje. Tako je nedavno predaval v Pragi »O bodočnosti Zveze narodov« priznan učitelj mednarodnega prava dr. Schficking.
Na polju mednarodnega pravnega razvoja je po njegovem mnenju opažati danes velik skepticizem. Se bolj kot leta 1914 in celo večji kot med svetovno vojno. Pričakovana in obljubljena nova doba ni nastopila. Ozreti se je samo treba na zračno oboroževanje. Kakor je we»tfalski mir dovedel do zmage idejo tolerantnosti, tako bi moral verzajski mir okrepiti idejo solidarnosti. To se ni zgodilo, toda nikakor ne obstoja nravstvena pravica za skepticizem glede razvoja. Treba le nadaljevati z delom na ustvaritvi mednarodne organizacije. Za-Cetek Ie in ostane ženevska organizacija. Seveda sloni ta na pravi podlagi, toda demokratičen duh časa lahko napravi iz Zve-(0 prednosti pred haaškim rezultatom, ker biti tudi mednarodna delovna organi-
zacija za gospodarske in kulturne svrhe. Ideja nadomestitve Zveze narodov s kontinentalnimi družbami ni mišljena realno ptv lltlčno. Ameriški kontinent ni n. pr. notranja enota in svetovna sila kot Anglija je zainteresirana na vseh kontinentih. Gre samo za to, da se prepusti Izvršitev sklepov posameznim krajevnim skupinam. Ne smemo n. pr. pričakovati, da bi Romunska intervenirala v imenu Zveze narodov v sporu med Argentlnljo in Chile.
Najboljše sredstvo za očiščenje Zvez od vsake politične navlake jc demokratizacija. Enakopravnost držav sc mora izvesti tudi pri sestavi Zveznega sveta. Zastopstvo držav mora nadomestiti svetovni parlament. Demokracija pa se mora pokazati tudi v izpopolnitvi sedanjih statutov. Vojska bi se morala kot nravno sredstvo sploh,odpraviti. Sem bi spadalo tudi določilo, da ne bi smel imeti v čisto političnih sporih vpliva Zvezni svet, marveč nepristranski tehnični forum kot institut za poravnavo.
Samoodločba narodov pa bi morala postati iz političnega gesla pravno pravilo Zveze narodov tako, da bi se meje urejevale slično kot v zasebnem pravu po prisojllu Zveze narodov. Narodne manjšine bi morala biti vse drugače zaščitene. Dopuščeno bi moralo biti konstituiranje narodnih manjšin v posebne korporacije in dobiti bi morale neposredno tožbeno pravico pred sodnimi Instancami te Zveze. Seveda bo preteklo še precej časa pridno se bodo mogli ti načrti uresničiti. Predvsem pa je neobhodno potrebna konsolidacija držav in prehod k mirnemu razvoju.
Naročajte .NARODNI DNEVNIK*
Ko je šlo 24. julija 1923 za podpis lo-zanske pogodbe, so velesile opustile vključiti dovoljne garancije v korist šolskim in bolniškim zavodom. Zadovoljile so se s pismom, dodanim vsebini pogodbe same, ki ga je poslal Izmet paša francoskim, angleškim in italijanskim zastopnikom. V tem pismu se je turška vlada zavezala, da bo blagohotno proučila in upoštevala njihovo organizacijo. Gre za gole obljube brez vsake realne pravne podlage. Angorski nacijcnalisti, ki stremijo po popolni osvoboditvi Turčije izpod tujega vpliva, so se s tem okoristili in skoraj ali docela onemogočili delovanje teh zavodov. Osobito so jim bile verske šole zaveznikov trn v peti. Iz šol mora po njiho-vem načrtu izginiti vsak verski simbol. Tudi bi morale turške oblasti dobiti vpliv na imenovanje učiteljev,
njihovo število in plačo. Tako je bilo že v pretečenem letu zaprtih nekaj šol v Smirni, ne da bi interveniral apostolski poslanik ali francoski zastopnik.
Francoski senator Bompard, bivši poslanik v Carigradu, je mnenjt, da bi se moralo s Turčijo skleniti šolsko konvencijo, ki bo onemogočila vsak enostranski ukrep. To pa bi se moralo zgoditi še pred ratifikacijo lozanske pogodbe, ki .ie za turško državo velikanske važnosti. Dosedaj je pogodbo ratificirala edino še Italija. Pogodba pa bo definitivno ratificirana šele, ko jo bosta ratificirali še Anglija in Francija, kar določa čl. 143 pogodbe same. Zato se zavzema tudi Vatikan. Z ozirom na najnovejše vesti o odpravi patriarhata in židovskega rabina je možno, da bo postalo to gibanje vsesplošno in precej škodovalo turškim nacijonalistom.
VsrehE evropske sospseJapske krize.
V	»Cercle Commercial Suisse« v Parizu je te dni predaval nacijonalni ekonom Georg Blondel o evropskem gospodarskem položaju in finančni krizi Francije.
Predvsem je Blondel govoril o odda'ie-nejših vzrokih sedanje krize, ki traja proti vsakemu pričakovanju žo peto leto po sklenitvi premirja. Vendar le preradi pozabljamo" na velikanski preobrat, ki ga je povzročila svetovna vojna na političnem in gospodarskem polju. Premalo upoštevamo odtegljaj sto milijonov človeških sil, ki so bile mobilizirane. Temu se pridružijo spremembe v življenskih običajih:	premaknitev	boga-
stva, zvišanje konzuma, zapravljivost. Obogatitvi poedincev je sledilo obubožanje tiso-čev. Na mesto zlatega kritja so bili tekom vojne uvedeni prisilni tečaji in pojavila se le inflacija v obliki kratkoročnih posojil. To je seveda škodovalo kreditu. Vsekakor se le ob sklenitvi miru sklepalo, da bo tečaj francoskega franka padel le nekaj pod pari. kar ie povzročila izjava o solidarnosti med zavezniki. Padec franka pa so zakrivili tudi francoski politiki, ker niso p birali dovolj davkov, da bi pokrili vojne izdatke.
Ob sklenitvi miru pa ni nihče pričakoval. da bo Nemčija popolnoma odpovedala in tedaj bi se smejali onemu, ki bi trdil, da bo Francra tekom petih let nosila vse stroške za obnovitvena dela. Nemška politika je bila preračunjena na zavlačevanje in pridobitev časa. Ncmcem je šlo za tem. da izkoristijo divergence med Londonom in Parizom v svoje namene. Blondel je mnenja, da niso bili Nemci v politiki vedno dobri psihologi. Edini, ki ,ie bil pošten politik, ie bil Rathenau, ki je primerjal opustošene pokrajine z ranami na evropskem telesu.
Blondel je nato razpravljal o sredstvih za pcbi’anje gospodarske in finančne krize. Treba bo zvišati produkcijo, ki bo obnovila
glavnice, ki so bile tekom vojne uničene. Štedenje v državnem gospodarstvu z redukcijo uradniškega krdela, štedenje pa tudi v zasebnem gospodarstvu. Dejstvo je, da čutijo potrebo po razkošju najširše plasti narodov: pomislimo naj samo na uživanje likerjev in konditorijskih proizvodov. Sladkor in svila predstavljata obremenitev trgovinske bilance. V trgovinskih običajih morajo zopet nastopiti normalne razmere. Izgleda, da današnja generacija ne pozna pojma ode-rtištva. Vsakdo se čuti upravičenega realizirati dobičke od 100 do 150 odstotkov, kakor za časa vojne. To pa se ne dogaja samo v mestih, ampak tudi na deželi. Skratka treba je pobijati demoralizirujoče tendence, ki se pojavljajo ravno tako na gospodarskem kot na kulturnem polju. Vrniti se bo treba k starim čednostim, ki so obogatile narode in poedinco.
Končno se je predavatelj dotaknil špekulacije, ki izkorišča sedanje neurejene denarne razmere. Slišal je, da živi v Katovi-cu na ta račun 120 bankirjev. Od časa stabilizacije avstrijske in nemške valute so se špekulanti vrgli na poljsko marko in francoski frank. Vpliv špekulantov na gospodarsko življenje je tako velik, da se čutijo tudi industrijski krogi primorane špekulirati.
Vendar pa ie profesor Blondel mnenja, da je opažati stremljenje k zboljšanju. Med velesilami skušajo izvedeniške konference ustvariti ugodno ozračje, ki bi 6mogočilo rešitev reporacijskega vprašanja in vprašanja vojnih dolgov. Odvisnosti interesov med Francijo, Anglijo, Nemčijo In Zedinjenimi državami |ie taji danes noben pplitik: želeti je samo, da prodre demokratičen nazor tudi v Nemčiji, kajti to ie predpogoj za medsebojno razmerje zaupljivosti, ki jo zagovarja angleški premier.
Danes ob url zv@l@r
: AKADEMIJA :
Sokola i. v Unionu.
				
				
Is RusSIe.
100 naučnih ekspedicij je poslala sovjetska viada v razne dele Rusije, da pro-uče deželo. Ekspedicije so bile poslane v vse dele Rusije in od njih zbrani material je nad vse dragocen. Zlasti dragocena so odkritja ekspedicij, ki so raziskovala petrolejska ležišča v Dagestanu in v Terski oblasti. Dokončana so blia dalle raziskovalna dela v Krivoroškem basenu. Tu so bila odkrita velika ležišča železne rude. V Ma-rijinski tajgi so bila odkrita večia ležišča zlata, v Eerganu pa radija. Kavkaška ekspedicija je ugotovila, da ie na Kavkazu polno zdravilnih ved. Raziskava Kuznecke-ga basena v Tomski guberniji na ie dognala, da so tu tako bogata ležišča premoga. ki so desetkrat bogatejša od onilt v Donskem basenu. Geologlčne karte Kuz-neckega basena so se delale z aeroplanov.
Pismo Iz Rusija. Berlinski list »Rul« objavila sledeče, z dne 20. H. datirano pismo nekega ruskega akademika: ... Rdeči teror, kakršen ie bil. tak traja še naprej. Ustreljenja. izgnanstva — kolikor ugodno. Naigroznejše pa ie povelje, da se izgnance mna sever Rusije ne sme dati službe niti v državnih in niti v zasebnih podjetjih. Sedaj se v prvi vrsti izganjajo nepmani, brezposelni in seveda inteligenti. Največ izgnancev pošiljajo v Jakutsko oblast, (kler je najsllnejšl mraz). Izgnanci prodajalo svoje stvari v brezcenie, ker se morajo izseliti čez noč. — Inteligenca si mora pred nastopitvijo službe pridobiti takozvano por Htgramoto, to je izpričevalo, da je z uspehom položila izpit o strankarskem komunizmu. Plače uradnikov so z ozirom na draginjo malenkostne in padajo slalno Zlasti trpe učitelii. ki ne zaslužijo na mesec niti za kruh. Število brezposelnih raste stalno. Inteligenci nikakor ni svetovati, da bi se vrnila v Rusijo, ker so razmere nevzdržne iti za poštenjaka sploh ni možnosti zaslužka.
Izvoz žila. Izjava Krasina. da ne bo izvoz žita prepovedan. Je v popolnem nasprotju z izjavo Kamenleva, ki le dejal, da bo izvoz pšenice, rži In ovsa ustavljen. Krasinova izlava ima menda samo ta namen, da Izbriše neprijeten vtis, ki hi ga prepoved žitnega Izvoza Izzvala v tujini.
Samogonka. Tako se imenuje Pri* prost aparat, ki se ga poslužujejo ruski kmetje za žganjekuho. Po poročilu j«lzvestij< so se samogonke silno razširile po vsej Rusiji, zlasti pa v Sibiriji.
V	Omsku pije vse. Komisarji ln rdeče-armejcl, kmetje in inteligenti. Kako silno kvarno upliva žganjekuha na narodno gospodarstvo, kaže to, da so samo v mali vasi blizu Omska uporabili v treh prazničnih dneh 700 pudov (1142 kilogramov) žita za kuhanje žganja.
Prosveta.
III. slnfonlčni koncert Muzike Dravske divizijske oblasti dne 17. marca bo zadnji slnfonlčni koncert te korporacije. Vsled napadov na kapelnika dr. Jrsipa Čerina in na njegov orkester ter zaradi permanentnih intrig proti dr Čerinovim orkestralnim umetniškim prireditvam so orkester in njegov vodja sklcnfli, sinfonične koncerte V bodoče sploh opustiti Z jugoslovansko sinfonijo, katere ni napisal diletant Slovenec, ampak glasbenik Srb, bo dr. Čerinovo delovanje na velič. način zaključeno. Da se izvede Pau-novičeva simonija na kar najdostojnejši način. bo orkester pomnožen na 60 godbenikov. Poleg velikega godalnega telesa, zahteva Paunovič za svojo sinfonijo 3 flavte in picolo, 2 oboi In angleški rog, tri klarinete in basklarinet. 3 fagote, 4 rogove, 3 trobente, 3 pozavne in tuba, 2 harfi in polfeg normalnih tolkal še kastanjete In ksilofon. Harfln part izvaja g. Lukež, virtuoz na harfo iz Maribora. Za ta orkester se vstopnice prav pridno prodaja;o, kar kaže, da je zanimanje za koncert veliko.
Koncertna matineja. V letošnji koncertni sezoni so se, kakor vse kaže, v našem koncertnem življenju zelo udomačile dopoldanske koncertno matineje. Tudi jutri v nedeljo ob 11. url se vrši v Filharmonični dvorani matineja, koje spored je zelo različen ter se menjavajo pevske točke z raznimi recitacijami. Nastopijo pri tej matineji naši najodličnejši umetniki Thierryjeva, Marija Vera, Vida Jerajeva, Betetto. Jeraj, Kogoj, Kumar, Lipah, Neffat in Šest. Vokalno re-citacijsko matinejo priredi Klub Primork ter je čisti dobiček namenjen v glasbeno-kultur-ne svrhe zasedenega ozemlja. Že iz tega razloga vabimo občinstvo, da napolni koncertno dvorano.
Redna letna skupščina Zveze slov. pevskih zborov se vrši letos na dan 6. aprila t.
I.	Dopoldne zborovanje s predavanjem v Glasbeni Matici, popoldne velik koncert v Unionu, na katerem sodelujejo pevski zbori iz vse Slovenije. Prijave za sodelovanje je nasloviti na odbor »Zveze« do 15. marca t. 1. Izpolnjene vposlane vprašalne pole naj isto-tako vrnejo »Zvezi« najpozneje do 15. marca
Janko Samec: »Življenje«. Pesmi. »Splošna knjižnica« štev. 16. V Ljubljani, 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna In knjigarna. Strani 112. Cena broš. Din 15.—, vez. Din 20.—. Janko Samec po poklicu učitelj v I rlmorju nam je znan iz raznih revij. Bil |e tudi prvi urednik »Novega roda« v Trstu. S samostojno pesniško zbirko s:opa sedal prvič pred nas. Njegova lirika, diskretna in topla, je preprežena z dihom tiste otožnosti, kakršna je na tleh, kjer Samec živi popolnoma razumljiva. Njegovo čuvstvo le resnično. Dasi ne razglablja, nas preprlčule In prevzame, da se mu brez odpora udaia-mo. Naj poje o ljubezni, nai hodi v naravo, na) prisluškuje vrvenju in trpljenju žlvlenja. Povsod je resničen in neprisiljen. Baš radi tega bo po tej knjigi segel vsak, kdor ljubi resnično in nepotvorjeno lepoto. Založba je knjigo lepo opremila In je tudi nastavila ceno, kakršno zmore vsakdo.
—	Razstava »Kluba Mladih« se zatvori v neka] dneh. Občinstvo, ki sc- interesira za razvoj sedanjega umetniškega delovanja, se opozarja, da si jo ogleda, ker je to brez dvoma mejnik v slovenski upodabljajoči.
PoSitline vesti.
= Klerikalno - demokratska zveza.
»Ljudski tednik« piše: Zdi se, da je paHa-mentarni sporazum med demokrati in dr. Korošcem sklenjen samo zato. da se obojestransko kontrolirajo, da bi kdo ne uskocii k radikalom in pustil svojega zaveznika nx cediiu.
~ Streli v hrbet. Tako je pozdrava včerajšnji »Slovenec« v uvodniku svoje demokratske zaveznike v opozicijoualncm bloku. Res, lepa je opozicijonalna sloga! »Slovenec« ugotavlja med drugim na račun ju-trovskih demokratov, da »se je v narodni skupščini ob priliki volitve v odbor za konvencije s tujimi državami jasno pokazalo, da Fribičevičevo krilo demokratskega kluba uganja napram svojemu načelstvu pasivno resistcnco. Petina demokratsega kluba. In . sicer sami Pribičevičevi pristaši, se je vzdržala volitev ...« »Slovenec« na podlagi te ugotovitve trdi, da hoče »Jutro« zasejati nesoglasje med skupine opozicijonalnega bio-ka, s čimer hoče oslabiti njegovo akcijsko moč in olajšati Pašiču ter Pribičeviču njun zahrbtni posel... Zanimi%;o je to vzajemno streljanje v hrbet med našimi klerikalci in demokrati. Eden drugemu očitajo lastne grehe. Klerikalci nočejo razumeti demokratskega pohlepa po oblasti, demokrati pa hočejo vtopiti klerikalce v prvi žlici opozici-ionalne vode, ker se jim zdijo nevarni konkurenti. Medsebojno streljanje' v hrbet pač ne bo prenehalo preje, dokler ne zmanjka obema nasprotnikoma streliva, katerega glavna zaloga je v rokah človečanskega hrvatskega tribuna. In potem?...
= Bolgarski zunanji minister o ukrepih
proti makedonstvujnščlm. Dopisniku beo-gradske »Politike« D. Kuzmiču je bolgarski zunanji minister polkovnik Kalfov dal med drugim sledeče informacije o aretacijah makedonskih četašev. »Bojazen vaše vlade pred novimi komitaškimi vpadi v Južno Srbijo ni bila opravičena. Kijub temu, da smo bili v tem prepričani, smo ukazali političnim obmejnim uradom, naj aretirajo vse sumljive osebe v teh krajih. Vladni ukazi se izvršujejo, počasi sicer, ali gotovo.« Na Kuzmičevo pripombo, da v Jugoslaviji nikdo ne veruje na odkritosrčnost nastopa sofi ske vlade proti Makedoncem, ker je dala pozapreti samo berače in potepuhe, je Kalfov modro odgovoril: »Da, to se nam očita. Ali oni, ki stvar tako sodijo, morajo pomisliti, da je to element, iz katerega se rekrutirajo komitaške bande. In sedaj, ko enkrat pozapremo te ljudi, ostaneio njihovi vojvode osamljeni. Ti pa gotovo ne prekoračijo sami meje s puško v roki. Da med zaprtimi ni Todora Aleksandrova, je min. Kalfov pojasnil takole- »Temu se ne smete čuditi, ker Todor Aleksandrov ni tako neumen, da bi se dal zapreti, prav za prav, da bi počakal, da ga zapremo. To. kar mi podvzamemo. Je bolj učinkovito in boljše. Zagotavljam Vas znova, da ne bo nobene komitaške akcije, niti sedaj na pomlad, niti jeseni, kot je ni bilo lanske jeseni, ko se je o nji govorilo prav tako kot sedaj.« — Sofijska vlada kaže talent: vse uravna tako, da je volk sit in koza cela. ,
— Francija, Poljska In Češkoslovaška. Pod tem naslovom priobčuje »Kurler Wars-zawski« razgovor svojega pariškega dopisnika s senatorjem Fouvenelom, ki ie izjavil med drugim* Kar najhitrejši sporazum s Češkoslovaško je v interesu Poljske. Ako hoče Poljska voditi slovansko politiko, potem mora biti njena fraza v medsebojnem zbližanju zapadnih Slovanov. Šele iz te opozicije bo mogla Poljska pravilno presojati ruske zadeve in obenem možnost sporazuma z Rusijo. Brezdvomno moreta igrati v tem oziru Praga in Eeograd koristno vlogo med Varšavo in Moskvo. V življenju narodov so trenutki, ko ie neobhodno potrebno posredo^ vanje, ki pa ie najuspešnejše med sodobnimi državami in narodi. Francozi želimo, da bi igrala Poljska aktivnejšo in večjo vlogo v politiki. Mednarodna politika je ogledalo od-nošajev. Kdor hoče v Evropi kaj pomeniti, mora imeti na svoji strani večino držav in vlad. Višek politične umetnosti je v višku ustvarjena kaplaclj.
= Obtoženi minister. Pred deželnim sodiščem v Lipskcm se bo vršila razprava proti dr. Zeignerju, bivšemu saškemu ministrskemu predsedniku, kateremu so dokazali, da se je pustil v šestih slučajih podkupiti. Dr. Zeigner priznava, da le nekoč sprejel večjo vsoto od nekega oderuha, ki je bil svoječasno obsojen radi oderuštva. Kot protiuslugo triu je izposloval pomilostitev. Sicer pa mu Je denar vrnil. Tudi v drugih slučajih Je svojo krivico popravil. Tako Je vrnil dragocenosti in kožuh, ki ga Je nekdo poklonil njegovi ženi. Veliko vlogo ima pri vseh slučajih neki MObius. Tega je spoznal Zeigner še kot državni pravdnik In deželni sodni svetnik za časa svetovne vojne. Uničil je namreč nekoč vse akte, ki so se nanašali na neko Mobiusovo transkacijo z utlho-tapljeno moko. Od tedaj naprej se je nahajal Zeigner v njegovih rokah.
— Indijci proti Izgonu kalila. Indijski muslimani protestirajo proti izgonu kalifa In smatrajo to odredbo kot težko žalitev vseh Indijcev, ki so se med vojno z vsemi sredstvi borili za prestiž kalifata. Indijski muslimani najbrže ne bodo priznali kralla Hus-seina kot kalifa.
= Anglija ali Velika Britanija? V angleškem parbmentu ie neki škotski poslanec opozoril, da Je Macdonald v svojih pismih na Ppicarčia dosledno rabil besedo »Anglija« mesto »Velika Britanija«. Poslanec je prosil ministrskega predsednika, nai zagotovi parlamentu, da se bo v bodoče v vseh diplomatskih spisili rabil izključno 'e izraz Velika Britanija, ne pa Anglija, Macdonald le nato zdo resno toda malce Ironično odgovoril, da prosi svoj<> škotske prijatelje, naj mu oprostijo to pogreško. Izrazil je svoje obžalovanje In obljubil, da se v bodoče ne bo več pregrešil v tem oziru. Parlament Je vzel njegovo Izjavo z veselim zadovoljstvom na znanje.
— Poslanica izgnanega kalila musliman-
skemu svetu. Izgnani kalil Abdul Medžld Je Izdal v Terrltetu v Švici poslanico na vesoljni musllma.iski svet. V poslanici pravi med drugimi: V imenu usmiljenega Boga pošiljam iz gostoljubne dežele — ker me le posvetna turška republika izgnala Iz moJe ljubljene domovine — muslimanskemu svetu poslanico. Brezbožna odredba sedan'e večine turškega parlamenta Je nevzdržljlva * duhom Islama. Plemeniti in junaški turški narod je predal parlamentu častno nalogo, služiti posvečeni Instituciji kalifata. Vslea teh dejstev ne priznavam božjeropne odredbe odprave kalifata. Sedal Ima muslimanski svet izključno pravico, da reši to vprašani. Zato vabltn pooblaščene zastopnike vseh muslimanskih občin, naj ml kolikor mogoče hitro pcšlje'0 svoje konkretne pre^dloge v svrho sklicanja velikega versjtega 1*1*8*“ skega kongresa.
Draeraa vesti.
t Dr. Frars Kos.
Zopet je zavihtela neusmiljena smrt «tojo koso na slovenskem znanstvenem polju. Topot je zadela nestorja slovenskih zgodovinarjev, ko je pripravljal nadaljnjo knji-2° svojega za nas tako važnega »Gradiva«.
Včeraj 14. marca je um^ upok. profesor dr. Fran Kos. avtor »Gradiva za zgodovi-•*? Slovencev v srednjem veku«, ki je bilo njegovo življenjsko delo, kateremu je posvetil vse svoje moči in zmožnosti. Do sedaj izšle štiri knjige, peta pa je ostala zaključena v rokopisu. Kosovo »Gradivo« tvori temeljno podlago vsega našega zgodovinar-n ‘Slovenska Matica« je izdala njegove »Doneske k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja«, ki služi pisatelju dr. Iv. Tav-ipTlu .prlv njegovi »Visoški kroniki«. Pokojni je priobčeval svoje zgodovinske razprave 'fseh naših znanstvenih časopisih. Vsled tim k’ si I'b ie ntidobil s svojim temeljl-™ znanstvenim delom, ga je imenovala zagrebška »Jugoslovenska akademija« za svo-m3 dopisnega člana. »Leonova družba« in S™u.ze!sko društvo« v Ljubljani ter »Zgo-vmsko društvo« v Mariboru pa za čast-nega elana.
ve?1/. K°s se je rodil 24. decembra 1853 „nad Škofjo Loko. Gimnazijo je Šturm iV ^r,ailiu in Ljubljani. Po maturi je šel dunaisko univerzo, kje- se jt po»vet» TOdovini. Njegovi tovariši so bili Kaspret, novec, Vrhovnik, Rutar in prof. Šuklje.
-	zel?ern doktoratu je prevzel na gori-2enskem učiteljišču suplentsko mesto. lus*«6 ,»° ga Premestili na žensko učite-rle., v, K°Pru. kjer je bil tudi šd ski nad-ie?«. d1 ,.,tak si le nakopal zavratno bo-strvnii* i S se le 2<5Pet v Gorico. kjer je na tluL !? v pok°l- Vojna ga je pregnala nih	*e murliivo študiral po dvor-
ljand	vo^ni se Preselll v Ljub-
ea	?e	vr®' danes v soboto 15. mar-
i* i „ • llrj iz hiše žalosti. Akacijeva cesta v?* P^Pališče k Sv. Križu, večnaja pamjatl
toku za Kmetijsko družbo. Proti od-oovi *i m.ls,{/stva' da se smejo sprejemati 1924 j’aai Kmetijske družbe še do 31 ma-ca Klavrn j? ‘majo ti novi čani pravico voliti je hn odbor Kmetijske družbe za leto 1923, Ker i« vk)?-ena pritožba na državni svet. odlok ^.društvenem zakonu jasno, da Je dvotnatnJnistrstva uepravilen, ni nobenega SLS ?! bo državni svet pritožbi ugodil. stotk,-J»Zna tako Pripetiti, da bo izmetala -Tv Za — Prazen nič.
SDreiou ,.m.enlk kazenskih zagovornikov je sodniki a sodišče v Ljubljani bivšega dr. Ernesta Rossino.
Pri «k- Razpisano je mesto sodnega sluge drueem 1“e?? sodišču v Žužemberku, ali pri Praznim sodl!>ča- kier bi se tako mesto Iz-stitvf p •obj.avi ,natečaia ali po preme-Pred«Mc*° e iie vlaRati d0 20- aprila pri mestu	okrožnega sodišča v Novem
kemiku*^0 ,?,8‘?teRlskl mesti razpisuje za rat linKi- inltltut ‘ehnione fakultete rekto-do l. aprila. UIUVerze- ProSnie * v-asati
ver 7» IrolVrStifev “radništva v ministrstvu *a razvSva<ia sa poroi;a’ da i« Emisija zaklin^Uo • j ? tva v ministrstvu ver to SLiI™1® delo. Predlog komisije se
za	V xre-?ie lc°miteju ministrov
a razvrstitev uradništva.
ga nT^^n!svržavneiS,užbe' Podlagi nove-cLnih /r 'S*6003 ie v Liubliani reduciranih v uršuhnskem samostanu 5, v Lich-,, aturpovem, zavodu 5 in v Marjanišču 4 uciteljice-redovnice. — Finančni komisar v Mariboru Ivan Gračnar Je Imenovan za pisarja pri upravnem sodišču v Celiu
-	Brezposelni, ki nočejo delati. Kakor smo že poročali le v Zagrebu 15.000 brez-poselnih. Zagrebška mestna občila stori vse, da bi po svojih močeh da a brezposel-ie^hhu/ii • ,inskl gospodarski urad fanKLf mV’ da išče delavce za °dva-urada se le na »oP/Ji P'MIV gospodarskega druei mJit Zglasd0 sam,° 7 delavcev, na 3 deIavci- Sodeč po Zagrebu o-n^v Za godbeno delo je v cer	VSk poIno delavcev, ki si-
čefo Da S nf Hm.brxezpose.1.ne Podpore, no-»t il delo, Če se jih v to pozove v. r* Ureditev Topčidera. Beograjska ob-
£ i m "“i«"3-
n jak a Po z “redltvw Jopčidera in Košut-uredili nnvi nnrk ’ .se na obeh mestih toka! že Z/,- m drevoredl' dočim se bo verth/ i ' prenovi o in razširilo. Iz-i» x ■	1 so Predvidena v načrtih,
proračunjena na več milijonov dinarjev.
HanMe nrM ? sr CIrlla ln Metoda v Ljub-
b ! i Poruvnave tvrdke KI. in Din , f , • j za dr‘ Tavčarjev sklad 500 Suje. 1	86 nai;skrcnejšc zahva-
~T Deveto In deseto poglavje kozenske-
an*fat n -2a Srb|i°- Zakcn o posesti In »o^nju orožja. V Ljubljani 1924. Založila Dskovna zadruga. Cena 12 Din, s poštnino
Izšm t2* v.i/50 para- V Zblrkl zak°nov je uti	snopič Zakon o posesti in no-
l?iu orožja ter Deveto in deseto poglavje rnninalnega zakona za Srbijo, ki sta raz-tud?na za cel° državo. Zakonu je pridejana -j Primerjalna razpredenica tozadevnih , srbskega, avstrijskega in nemškega ^Ka zak°ua. ki jo je sestavil dr. J*iko Polec. Zakona se naročata pri Tj-»ovnl zadrugi v Ljubljani.
Ljubljana.
k0T~; Dvod v umevanje umetnosti. V so-dvnl-. .e raarca se ob 6. uri v zbornični npm univerze nadaljuje kurz pod zgor-SmtLilasovo?- Prhava dr. Vojeslav Molž: stHa i Pr^afavania umetnosti. (Enotnost lil?!,,, kulturnega stanja dobe. Umetnost izraz življenjskega nazora.)
redi v Ska ,vlsoka Sola v Ljubljani pri-Poldne ! li *?- , m> °b 10- url do-i a v n n u>rnKnl , dvoranl na univerzi hasledni&m iC0,Vur d'ost°-I>r'o predavanje o ^azensko^ir prednje*u: Kaj hoče moderno CeDolenav°? Predava K- univ- prof. dr.
*tvaTsilv^rednl obCnl zbor pevskega dru-
ca t, 1 ob 2n ,Vrš,‘v soboto dne 29. mar-Karodnem do mn Yj|ružtven h Prostorih v nega "eda I S ^leK običajnega dnev-slavi dr uš t v p	bdborovo poročilo o pro-
k H*S SeS1- Vabto> v“ a*“ !5iw z"d™«»= ««• '
leži 18 rnhdSl, TTrca' TeCaia S3 ude‘ sieer dva li	’ J"*1 lem| 4 iz Srbije In
^cn lz ti^5keia8K«2.U pirct*kega
Ljubljana, 14. marca.
— Prosvetni in telovadni večer Sokola
I	v Ljubljani se vrši ,v soboto dne 15. marca ob 8. uri v hotelu Union. Sodelujejo: Operna pevka gospa Lewandovska, operna pevca gg. Zathey in Burja. Klavir: gosp. profesor Aleksajider Ruč. Orkester in teovadni oddelki Sokola I. Vstopnice se dobe pri Albinu Turku, Prešernova ulica št. 48. Cene sedežem po 5, 6. 10 in 15 Din. cene stojiščem: po 3 Din.
— Vlom. V četrtek zvečer ob 7. uri so
vlomili neznani zlikovci v pisarno advokata dr. M. Pirca. V vratih so napravili z dletom odprtino in tako brez ključa vdrli v pisarno. Vlomi'ci so se nadejali, da dobe v pisarni denar. Ker pa v pisarni ni bilo ročne blagajne, so morali vlomilci oditi praznih rok.
— Policijske ovadbe. Včeraj so bile vložene sledeče ovadbe: 5 radi prestopka cestno-pclicijskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure in 1 radi pasjega kontu-maca.
— Očetu je hotel pomagati. Josip Bab-šek iz Srednje 'vasi, livarski vajenec v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Ukra--del je 450 Din vreden gonilni jermen. Zasačit pa so ga pri tatvini in izročili policiji, kjer se je zagovarjal, da je hotel dati jermen svojemu očetu, ki ga rabi za mlatil-ni stroj.
— Pogreša se v Hrastniku od pustnega večera sem 30 letni tovarniški delavec R. Žlindra. Zadnji ga je videl prejšni večer njegov brat, in sicer na cesti za Savo, ne daleč od postaje. Domačini sumijo, da se je mož ponesreč'1 in padel v Savn, vendar so do sedaj ostale še vse poizvedbe brezuspešne in zagoneten slučaj še ni prav nič pojasnjen.
— Prtlet slepar. Policija je aretirala odpuščenega bančnega uradnika Korenčana. Oglasi se ie pred nekaj časom pri tvrdki »Čehoslavija« in se je predstavil za knjigovodjo neke banke. Pod to pretvezo je prosil za posojilo 250 Din. Tvrdka mu je res nasedla,, dala pa mu je samo 100 Din. Nekaj kasneje ie šel k tvrdki Lenassi in Gerkman. Tam se le predstavil za dirigenta neke bančne podružnice in zahteval pod to pretvezo 300 Din. Pri tem pa ga je zasačf a po-liciia in so ga oddali sodišču. Ce je oškodoval še koga drugega, naj se javi pri policiji ali sodišču,
Maribor.
— Trgovski grenili. V torek 18. t. m. ob 7. uri zvečer se vrši v Gambrlnovi dvorani občni zbor mariborskega trgovskega gremija.
— Hudožestveniki pridejo v Maribor.
Uprava mariborskega Narodnega gledališča je sklenila pozvati ansatnbl ruskega »Hudo-žestvenega teatra«, ki se mudi te dni v naši državi, da pride tudi v Maribor in odigra par predstav. Ker pa je bilo radi velikih stroškov, gostovanja treba zvišati cene in vnaprej zagotoviti dovolj velik obisk, je pozvala interesente, da se javijo pravočasno in podajo izjavo, da naroče sedeže, oziroma stojišča Kakor doznavamo sedaj, se je javilo precej obiskovalcev, tako da je gostovanje »Hudožestvenega teatra« zas‘gu-rano za dva večera. Hudožestveniki torej pridejo v Maribor.
, — Ponesrečeni delavci. V tovarni »Kovina« v Mariboru se je kovač Andrej F r a n-K o v! č pri žagi za železo tako poškodoval levo reko, da so ga morali oddati v bolnico. Ravno tam se Je nočni čuvai Arbcrt Florjančič močno opekel po levi roki. —- V tkalnici Doctor in drug v Mariboru je udaril del tkalnega stroja tkalko Jožefo Ko z i 1 m fo težko poškodoval na prsih, vlomljenih ima tu<ji več reber.
— Nesreča. 30 letni delavec pri lesni in-dustriji »Drava«, zaposlen v Vrhovem dolu, ie 12. t. m. pri podiranju drevja prišel z desno nogo med dvoje debel, ki sta mu zmečka-
iavnoebo°lnlJoeŽk0 ranJ'eneg^ S° Spravi!i v
— Ponarejeni kolki. Kakor se naknadno doznava je ponarejene kolke spoznal prvi dr. Krsto Kacafura, asistent na tukajšnjem kemičnem preizkuševalnem zavodu S Z nato ovadil stvar finančnemu ravnateljstvu.
Šport.
CeBje.
. .. 7* *-iudsko vseučilišče v Celju. V pon-
deljeg dna 17 marca bo predaval ob pol 8. uri zvečer v risalnici deške meščanske sde gimnazijski prof. g. dr. Nikolaj Omersa o antičnem gledališču ter starogrški in rimski drami.
—	Umrla je bivša trafikanfnja v Gosposki ulici gospa Ema Wilf!ing, staro
p u7,V Latkovi V£»si Pri St. Pavlu pri Preboldu je umrl posestnik Franc Rojnik.
~ Načelstvo celjske posojilnice je v proslavo 80 letnice dr. Jos pa Serneca votl-ralo za razna celjska kulturna, narodna in humanitarna društva 25.000 Din. p. ~.Raz;,e nesreče. Mesarski pomočnik V1? W e b e r v Ce ju se je zbodel pri na-k'?danja mesa ob kost tako, da so ga mo-
Pri »t i 1 vr,e,J'a rane v bolnico. —
l	I^djetju Karel Jezernik v Celju je padel delavec Ivan Šalej z 2 m vl-
^ gfv b^lniro?mil S‘ * l6V° r°k0> °ddali
Dopisi.
ie n^e(?,Ska P‘st,dca- Ministrstvo pravde fa oSa An tukajšnjem sodišču sodne-«ili l 7nselota Bremec, ki le do-
dlšču vVsk BlSi i"? °zeiTilju pri so-go drugih „rLE'ltricl -in ie moral kot mi’°-svojo domovino °TnLn •?°dnikov 2aPu^it‘ tivna z a d r u g r ? Vu skupna kolek’ njebistrlški nkr^i •	0 v za slove-
8. ure zvečer je nenadoma IzbruhnU ?, ? baraki v bližini ktoltcnke^ cerkvi w,Leseni imeli tesači lesnega trgovca Franca Verd*0 n.ka svoia stanovanja in kuhinjo požar ki je barako v kratkem času popolnoma rnJ’ pelil. Le obilnemu snegu in mirnemu temenu se je zaliva iti. da se ogenj ni razš »;i na sosednja poslopja, kar bi imelo za mesto lahko zle posledice. Požarna bramba ki le v gostilni Walland v najboljšem razpoloženju obha]a'a proslavo predaje diplom nal-zaslužncjšim in najstarejšim štirim članom Je bla vsled nastalega požara nepričakovano iznenadena. — V pretečenem tednu je bi' pri tuk. sodišču obsojen na 1000 Din globe in 3 dni zapora znani trgovec s prašiči Ilija Predovič iz Ljubljane, ker je kljub prepovedi prodal meso od poginjene živali.
Nogometne tekme za olimpijski cup. V
nedeljo dne 16. t. m. se vršijo dve važni nogometni tekmi za olimpijski pokal. Ob 14. uri si stojita nasproti S. K. Ilirija in Primorje. ob 15. uri 30 minut tekmujeta S. K. Jadran in Hermes. Oba tekmovalna para postavita na zeleno polje svoja najboljša moštva; z ozirom na to se obeta velik športni užitek. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Selenburgova ulica do nedelje opos-clne. Cene: Sedeži 15 Din; stojišča 10 Din. Stojišča za dijake in vojake 4 Din, slednje samo v predprodaji. •
S. K. Primorje objavlja, da se vršijo vsako sredo in soboto ob 18. uri za gospode, vsaki torek in četrtek od pol 18. za dame lahko afetski treningi. — Vsi člani in članice so dolžni redno udeleževati še treningov. —-^Načelnik.
Olimpijske vesti. Kakor smo že poročali je nameraval olimpijski odbor v Parizu zgraditi za bivališča tekmovalcev v bližini stadijona v Colomdesu Kolonijo, ki bi nosila ime Village 0!impique. Ko pa so Amerikan-ci. Angleži, Italijani in tudi nekateri drugi narodi najeli za svoie tekmovalce aristokratske dvorce, so to idejo opustili. Ker se pa pričaku e na Olimpiiado velik naval tujcev v Pariz in so stanovanja po veliki večini že rezervirana se nahaja olimpijski odbor v velikih skrbeh, kje in kako spraviti pod streho 6000 tekmovalcev. Zato je zopet prišla na površje Ideja o Olimpijskem selu in nekaj je že skoro definitivno določeno, da_ se zgradi v Colombesu in parku des Princes, ki ga ie stavila pariška mestna cblina na razpolago, taborišče barak, ki bi služile za prenočišča tekmovalcev in tudi za posetnike_ olimpijade. Barake bodo zgrajene iz lesa in cementa. Osnovna ideja tega velikega atletskega hotela je »enosobni« stan z vsem komfortmu, restavranti, biblio-trko, pošto, menja'nicami itd Nezasedene sobe bedo na razpolago za spremljevalce posameznih narodrosmih reprezentanc in pa tudi za Mih »kih'ce«
Hašk v Beogradu. V soboto in nedeljo igra Hašk v Beogradu, in sicer prvi dan preti Beogradskemu športnemu klubu, drugi dan pa proti prvaku Beograda Š K. lugo-slavjin. V Beogradu vlada za ta letošn'1 nastop Haška proti Jugoslaviji veliko zanimanje.
Hm© id@ai
predvaja samo še danes v soboto in Juftr 8 v nadaSjo prEtresljivo dramo
:: Legenda :: dvn rca munktiylten
Dosedanji obiskovale! so bili naravnost prijetno presenečeni nad to res globoko dramo. Vsebina le zelo pretresi Iva. tako da mora vsakomnr zarosLi cko. Zanimivost tega filma le tudi transport velikanskih čred severnih ielenov v zimi tako po kopnem kakor po vodi. pri katerem se ponesreči edini potomec dvorca Munkhyttana bi postane uraobolen.
iz ramii!* fcralev.
•— Izpuščeni komunisti. Iz zaporov v Sremski Mitroviči so izpuščeni osiješki komunisti prof. Božidar Maslarlč, dijak Josip Schulfoh in bančni uradnik I. VVeis. Prestali so zaporno kazen dveh let. na katero so bili obsojeni vsled komunistične propagande.
— Aretirana špljona. Komisarijat obmejne policije v Mitroviči je aretiral Rudolfa Szentmartonjro iz Gole in nekega Bavarca, o katerem se pa še ni ugotovilo, kako se piše. Oba sta osumljena, da sta bila v službi neke inozemske države. Pri Szent-martonyju so sc našli spisi, v katerih je bil obširen popis madžarskih emigrantov, ki se nahajajo v naši državi.
— SkrlvaFšče ljubezni. V Sarajevu je priš a porcija na sled, da je v zakotni gostilni k »Vili« tajno skrivališče prostitucije.
V	»Vili« so se sestajale razne sobarice, blagajničarke in druge ženske s svojimi kavalirji. Policija je aretirala 5 oseb radi tajne prostitucije. Gostilničar je bil radi zvodnl-čarstva obsojen na 1 mesec zapora, dočim je dobila vsaka od vil 15 dni zapora.
— Velika poneverba. Žandarmerljskl narednik Radan Jcvkič pri III. žandarme-rijskl brigadi v Sarajevu je poneveril 550.0C0 Din. Pri žandarmerljskl brigadi je bil Jev-kič zaposlen pri blagajni in je z neverjetno rafiniranostjo do go časa prikrival rafinirane goljufije. Denar je zapravljal s svojo priležn oo Desanko Pavič, dokler niso njega in Dcsanke zaprli.
— Utonil Jo v Savi pri Beogradu mornar Pavle Balan. Prevaža! ie ribe in pri tem padel iz čolna.
— Na Vrhu pri Lazah je bilo vlom jeno v zaklenjeno stanovanje posestnice Marije Ogrizek. Tat je odnesel več metrov sukne-nega blaga in raznih živil.
— Smrtna nesreča. 16 letni dninar Stefan Šket je vozil svojemu gospodarju posestniku Alojziju Kristanu v Slatini pri Ponikvi bukove plohe Iz gozda do okraine ceste na Ostrožno. Med vožnjo le stopil Sket na oje od sank. Pri tem pa mu je spodrsnilo In padel je pod sani, ki so mu Šle čez prsni koš. Težke sanke so zlomile fantu več re-ber. Dobf! le tudi težke notranje poškodbe in Je še Isti dan umrl v hiši svojega gospodarja.
Gospodarstvo.
Trl^a
ŽIVINA.
Zagreb, 16. marca. (Tedenski sejem.) Dogon živine, tako domače, kakor tudi bosanske, je bil slabši kakor običajno, ker je bilo slabotna tudi povpraševanje, so cene deloma popustile. Večji je bil dogon sremskih svinj: domačih malo. Največ je bilo telet, katerim so tudi cene nekoliko nazadovale. Dovoz krme je bil precejšen. Notirali so (za kg žive teže): Voli domači: I. 14—15,
II.	13—13.50, III. 11—12, bosanski I. 13-
13.50, II. 11—12, III. 10-11; junci lepi 13—
15.50, slabši 11—12.50. teleta 16—17.50, krave I. 13—14. II 11—13 debele svinje 25—
26.50, mesnate 20—23 dinarjev. Krma (za metrski stot) seno 75—125, otava 125—150, slama 100—120 Drva, sekana 400—550 za vez; žagana drva 100—175 dinarjev mali voz.
Dunaj, 13. marca. (V tisočih avstrijskih kron.) Svinje lahke 24—26.5, debele 24—25 za kilogram žive teže.
ŽITO.
Dunaj, 12 marca. Romunska pšenica 1.54—1.58 č. kron, avstrijska 3625. rž, madžarska 2887.50 a, kron. romunska 1.37 č. kron, oves 2500 a. kron, koruza 2950 a. K.
Budimpešta, 12 marca. (V tisočih madžarskih kron.) Pšenica 318—330. rž 270— 275, ječmen za krmo 290—310 za pivovarne 350—580, oves 2^0—270, koruza 258-255, otrobi 180—190, lucerna 8—9.
A1AST.
Zagreb. 13 marca. Čista svinjska mast
na debelo v sodih a 20 kg 35 dinarjev, po 50 kg 33.50. po ICO 35.25 plus 2 odstotka embalaže Soljena debela slanina 35, prekajena slanina 59—40, salama 90—100, prekajena šunka 50—60, prekajeno moso 35—50 dinarjev.
Beograd, 13. marca. Svinjska mast 34 —36, salama 95—115, prekajena slanina 35 —39, prekajena šunka 55—60. prekajeno meso 35—45.
Vpisi v trgovinski register. V trgovinski register so bile vpisane do vštetega 15. februarja sledeče družbe: M. Poličar. komp. Lled, lesna industrija; Cel.ska avto in strojna delavnica, Celje. d. z o. z.; G-b-rc— Videnšek, Celje, trgovina z deželnimi pridelki in komisija; »Gcban«, družba z cme'eno zavezo, Ljubljana, trguje uvaža In izvaža deželne pridelke. Prometna d. d. v Ljubljani, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno, z nepremičninami, stro.i, živino in dež. pridelki, špedicija in lesna industrija; Trboveljska promokopna družba.
Vpisi v zadružni register. Vpisale so se sledeče zadruge: Agrarna zajednica na Be-nici (Prekmurje), r. z. z neomejeno zavezo; Splcšna hranilnica in posojilnica ža Jesenice in okolico reg. zadruga z omejeno zavezo; Zavcd mariborskih postreščkov v M„,ibo-ru, reg. zadruga z omejeno zavezo.
X Trgovci v Delti so, kakor je bilo že večkrat poročano, nakopičili pred avakuaci-jo tamkaj ogromne zaloge blaga v nadi, da bodo pa evakuaci i ostale te zaloge neocarinjene. Finančni minister pa je odredil, da se mora plačati za vse to blago carina in vse predpisane pristojbine, da se ne bi nekateri
okoristili na škodo celote. Kakor čnjemo, so se obrnili prizadeti trgovci na nekatere bivše ministre in na poslance, da jim lzp sluje oprostitev carine za to blago, med katerim se ne nahaja med drugim nič mani kakor 15.000 zavojev igralnih kart. Prep.ičanI smo, da ni človeka, ki bi mogel samo misliti, da bo vlada oprostila carine to blago, k( je bilo nakopičeno na Delti edinole v namenu lahkega prekomernega zaslužka — In še na škodo ostalega gospodarstva p vrh.
X Izvoz dalmatinskega vina. Iz rk Ilce Šibenika le bilo izvoženih v februarju približno 1C00 hi vina. Povprečna cena znaša 375 D za hi.
DOBAVE.
X Dobava čolnov. Pri odelenju mornarice v Zemunu se bo vršila dne 3. aprila t. 1. ofertalna lic tacjia gede dobave 12 čolnov za potrebo rečne flotilje v Novem
Sadu.
X Dobava raznih strojev na električni pogon. P:i odelenju za mornarico v Zemunu se to vršila dne 2. aprila t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznih strojev na električni pogen.
X Prodaja vreč. Intendantsko slagaFšte Vardarske divizijske oblasti v Skopju bo predalo dne 2. aprila t. I. na iavni ustmeni licitaciji večjo količino vreč iz jute in papirja.
Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava raznih barv. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 1. aprila t. 1. ofertalna llcitacja glede dobave raznih barv. Predmctn oglas z natančnejšimi poda:kl je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljub jani interesentom na vpogled.
X Dobava desk za zabole. Pri upravi
državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 31. marca t. I. ofertalna licitacija glede dobave 45.000 desk in 80u(J lat za zaboje. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obttnlške zbornice V> Ljubliani interesentom na vpogled.
Primorske vesli.
p Prva umetniška razstava v GorlcL
Dne 13. aprila bo otvorjena v Gorici prva umetniška razstava, ki jo priredi goriški umetniški krožek. Dela bodo razstavili umetniki, ki so pristojni v furlansko pokrajino. Umetniki bodo smeli razstaviti največ štiri barvnate slike. Edino dva bosta razstavila vsa svoja dela. Med njima tudi goriški rojak Veno Pilon Iz Ajdovščine, ki je ravno sedaj razstavil svoja dela v domu Bregaglla v Rimu,
p Žrtve granat. Blizu starega pokopališča v Gorici sta naletela 15 letni Franc Pau in iz Solkana in 18 letni Josip Černe iz Gorice na šrapnel. Skušala sta ga izprazniti. Med delom se ie šrapnel vnel in oba smrtno nevarno ranil. Oba nesrečneža sta umrla. Se groznejša smrt je zadela 29 letnega Antona Marušiča iz Nove vasi pri Opatjem selu. Ko ie hotel s krampom izkopati v zemlji zarito granato, ie ta eksplodirala in ga grozno razmesarila.
Ko&kouna affzira.
Maribor, 13. marca.
Komaj se je polegel hrup, ki ga je vzbudila izsleditev velike ita ijansko-jugo-slovenske družbe, ki je v Primorju ponarejala naše novčanlce ter jih preko Rakeka vtihotapljala v našo državo, že imamo tu na severu novo slično afero, samo da tokrat ne gre za ponarejene novčanlce, ampak za ponarejene koleke. O tej aferi se ie šepetalo po Mariboru že nekaj dni, govorilo se je o raznih aretacijah znanih in uglednih oseb, policija , pa je molčala. Ni hotela predčasno izdati podrobnosti, da si tako ne pokvari uspeha pri nadaljnjem izsledovanju krivcev in sokrivcev. Sedaj je zas edovanje končano. krivci in sokrivci so na varnem in Dodan le jasnejši pregled, ki je v marsikaterem oziru zanmlv in poučen.
Kakor se naše dinarske novčanlce niso ponarejale na našem državnem teritoriu. tako tudi ne kolki. Tiskarna, ki jih je izdelovala. se je nahajala v Gradcu. Bila je to mala tiskarna Karla Rabltscha. ki je razpolagala z en'm samim tiskarskim strojem. Karel Rabltsch je bil pred vo'no in še do jeseni 1. 1919 lastnik manjše tiskarne in litografije v Strossmaverjevi ulici v Mariboru, v kateri se je tiskal tudi prvi mariborski sovensk! peprevratni dnevnik »Mariborski Delavec«. V jeseni 1, 1919 pa ie Rabltsch, velik renegat. predal svojo tiskarno novo osnovani družbi »Mariborski Fskarna«, ki je napravila v njej svojo litografijo, sam na se je preseli! v Gradec, bil tam nekaj časa gostilničar. nato pa csnoval zopet omenjeno malo tiskarno. Ta mala tiskarna je bi a kakor nalašč ustvarjena za ponarejanje vrednostnih papirjev 'n Rabltsch, ki je imel še vedno stike z Mariborom, se ie v dogovoru s tukajšnjimi svojimi starimi in nov:mi znanci res lotil ponarejanja naših koekov.
Glavni njegov družabnik v naši državi je bil bivši carinik, poznejši carinski po«red-nik in sedanji tukaišnji trgovec in izvozničar Krstič, ki je prišel do zvez z Rabitschem, odnosno njegovim kompanjonom. naibrže trotom svoje žene, rojene Einspieler, ki je Mariborčanka in ima njena teta Pristerni-kova tu tobakarno Iz Oradca so prihajali koleki v Maribor h Krstiču, ki i h je potem razpečaval dalje s pomoči > svojega uslužbenca Dravoslava Milosavljeviča in drugih. Posredovalo i ulogo je očividno igral neki Dobrovnik, znani vlomi ec in tat. ki je hodil k Rabltschu in tam naročal ter prelemal koleke. Važno ulogo je v družbi igral tudi drugi enak Individij Peter Nemec. Družba pa ni razpečavala ponarejen'h kolekov samo v Mariboru in v Sloveniji, ampak ie imela »trgovske zveze« tudi i Bosno, katere je vzdrževal omenjeni Dragoslav Milosavljevič. V Mariboru jih ie prodaja n tudi Krstlčeva žera v svoji trgovini. Kolek! so bili preče! dobro ponarejeni In Jih pi bilo lahko točiti od pravih.
Morda bi »podjetje« te družbe še na-prei dobro uspevalo, da niso slučajno vzbudili koleki. ki ijh je prinesel sluca neke špedicije. pri finančnem ravnateljstvu suma da niso pristni. Finančno ravnateljstvo je dva lOdinaroka keleka konfisciralo in oddalo kemijskemu zavodu v pre'skavo Dr Cazafura. ki je keleke kemično prciska' je ugotovil, da so res ponarejeni. Obveščena le bila o tein policija, ki je takoj uve 'la preiskav« ln ugotovila, da je prodal koleke,
in sicer več 100 komadov dotični špediciji Dragoslav Milosavljevič. Bil je takol na to dne 1 t. m. aretiran in pri hišni preiskavi, ki je bila izvršena pri njem, 90 našli razen 25 škatelj vtihotapljenega cigaretnega papirja tudi dopisnico, s katero naroča m*ka oseba iz Bosne 2603 komadov »T. mk«; — taksenih maraka. Za Milosavljevičem ie prišel na vrsto Krstič, kjer je hišna pre skuva dognala, da je imel skritih v senu 14.000 komadov falsHiciranlh kolekov po 10 Din. Krstič in njegova žena. ki sta bila v Mariboru znana radi svoje elegance in rarolp-nosti — imela sta tudi svoj avtomobil — sta bila seveda istotako takoj aretirana In oddana v 9odnijske zapore. Razen teh Je bilo aretiranih še nekaj drugih oseb, glavnemu posredovalcu Dobrovniku pa se je posrečilo pravočasno odnesti pete. V Bosni so bile v zvezi s to afero doslej, kakor se glasi policijsko poročilo, aretirane tri osebe.
Potek zas edovania je pokazal končno, da vodijo niti iz Maribora v Gradec, o čemer je bila obveščena tamkajšnja polic ja, ki je končno obiskala Rabitschevo tiskarno In naTa 20.000 komadov Izgotovljenih kolo-kov po 5 Din in razen tega še mnogo papirja. pripravljenega za tisk nadaljnjih. Aretirani Rabltsch sicer tnil, da bi bil on izdelal tudi 10 dinarske koleke, toda,,.to tajcnje mu ne bo mnogo pomagalo, ker je pač skoro popolnoma jasno, da le Izdeloval tudi 10 dinarske on. Poleg tega obstoja upravičen sum, da je Rabiisch izdelova tudi mo-nopnlske trake, ki so hill že večkrat odkriti. Koliko ie družba v celoti fabriclrala in koliko ponarejenih kolekov je že razpečala, še ni znano ugotovilo pa bo nadaljnje zasliševanje in zasledovanje. Cela afera je zanimiva tudi radi tega, ker je pokazala, da Gradec ni le središče nemške protislovenske in proti.meoslovenske propagande, ampak tudi družb, ki skušajo oškodovati našo državo tudi gmotno in živeti na njen račun. V Mariboru se o tem te dni mnogo govori in razprav ja.
Danafoie prireditve:
V Ljubljani:
Drmna: »Othelio.« Red D. Začetek ob 20. uri.
Opera: »Manon Lesco.« Red C. Začetek ob pol 20. urL
Kino Matica: »Glas Iz globine.« Senza-cijcnelna avanturistična drama. V glavni ulogl Joe Lars. Predstave ob 5., pol 7. In K uri.
Klro Ideal: »Legenda Dvorca Munkhyt-tan.« Pretresljiva drama. V gavni utogi
S intool 9SSu«. ~ Pred,tave ob 4" P01 C-
, Wn« Tivoli: »Pravica prve noči.« Historična drama. V glavni ulogi Rudolf-Kle.n
9°ur?' edstav* ob 4- P°l 6- 7- I" I»1
Kino L|t*MJ. dvor: »Snežni raj.« Ljuhav-na drama. V glavni ulogi Bruno Kastncr, Predstave ob 3.. pol 5.. četrt 8.. In 9. pri.
V Mariboru:
Narodno gledaltšče:	»La Bohčmo.«
Red C.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden/ Lekarna Piccoli na Da najski cesti in Bakarčič na iČarknikj cesti
Tata Friša in zapadna siSe.
Pod tem naslovom ie priobčil Poda Roda v »Prager Tagblatt« članek, v katerem se v prijetni obliki peča z nekaterimi lestveri mirovnih pogodb.
»Lahko rečemo — pravi Roda Roda — Ja ie postala moja teta prva žrtev bedastih mirovnih sklepov. Teta Frici ie bila soproga strica Gcieria — stric ie že mrtev.
Ima pa tri hčerke, vse poročene: naj-starejša z nekim generalštabnim majorjem na Dunaju: major ie nekaj časa proizvajal podveze »Gtimmol« in ie sedaj raztegnil svojo obrt na hruške — naravne in električne žarnice.
Druga hči ima za moža nekega notarja,	to	je: mož	ie bil notar	v Kološu;
Kološ	pa	ie pripadel Romunski:	mož tedaj
živi v Budimpešti in ie uvažal govedo — dokler ni prišlo Fojkota:	govedo muka
gladno onstran meje, in notar kuka preko, ne malo vznemirjen.
Tretja hčerka Jera..., o tej ni poročil. Sicer je postala Reka italijanska:	vendar
pa je pristanišče za petdeset let jugoslovansko. Ce se nahaia Jera zapadno od demarkacijske črte. ie končnoveljavno Italiianka, v nasprotnem slučaju Jugoslovanka. Treba je potrpljenja, počahati na razmejitev, izključeno ni. da bo poseglo vmes Društvo narodov. Bomo že videli.
Pisem od hčerk teta ne dobiva. Teta Frici biva	namreč	v avstrijski Šleziji. Najboljše	ie.	da se	poslužimo te	zastarele
označbe, ker ie gotovo napačna, medtem, ko pri vsaki drugi, primerni označbi riski-raš, da te oostaviio nove pogodbe Hitri na laž. Teta Frici ima hišico pri Tešinu. Spočetka sta se hoteli Poljska in Češkoslovaška o tetini pripadnosti mirno sporazumeti, »da ne bi obstoiala Alzacija in Lorena med obema slovanskima republikama. »Nato se je govorilo o snmoodl čbi narodov — narodov vključivši moio teto: dne 2. julija '020 bi še morala vršiti taina volitev. Vendar so bili Poljaki napram moji teti nezaupljivi.
Dišalo ie. da ie samo 46.2 odstotka poljskega mišljenja 27.4 odstotkov češkega — večinoma pa nemškega. Zviti Paderevvski je dosegel, naj odloči poslaniška konferenca.
Odločila je. Da ne bi prizadela obenega tekmujočega naroda, je razdelila vzhodno Slezijo; meia gre takorekoč skozi teto, skozi njeno hišo namreč in vrt. Dokler se mudi tetka v hiši. je na zgodovinske poljskem ozemlju: že leta 1200 je vladal tu Miecy-siav L, Piast. 1653 je pripadla dežela (s kuhinjo) k t razrešen fevd Habsburžanom. Toda tetkina stanovanjska soba leži v onih 50 kiaftrih ob Olza reki, o katerih govori državna pogodba 1403 med češko krono in Piasti. Logično ie. da ie prisodil Veliki Svet stanovanjsko sobo gospodu prof. Masa-ryku v Pragi.
Stvar stoji sedaj sledeče:
Teta Frici potrebuje, da se lahko giblje v svojem stanovanju, inozemski potni list. To sicer ne bi bilo neugodno — potni list se (po opravi nekaterih formalnosti) kmalu dobi in stane kvečjemu štirideset kron. Toda vizum! Kadar gre teta Frici
K
INO--- »MESggsa TIVOLB predvaja
17., 13., 19. stiarca
,Lcv za ženo'
Kriminglna in pustolovca drama. V gl. vi. Maud Marion in Alfred Abel.
spat, mora pokazati vizum. Dobimo ga enkrat v Bilskem — zjutraj (za Poljsko) v Moravski Ostravi. Ne boš mi pripisal pretiranosti, naklonjeni bralec, ako trdim: tetki-no življenje je razdejano. Kako naj notuje uboga tetka trikrat na dan v Bilsko, vkrat v Ostravo? Tetka ie postala poDeoma stalen, torej nadležen pojav pri obeh uradih, in gospodje so sami uvideli, da tako ne more naprej. Dali so tetki stalen vizum; tetka daje odsedaj dnevno samo šest slik z overovljenim podpisom, v ostalem pa lahko svobono gre tia in sem.
Samo če gre na vrt v klozet, potrebuje posebno dovoljenje iz Varšave: to pa dobi razmeroma lahko.
K
INO MATICA::
Od 13. do 13. marca
Glas iz g obiue
Senzac. avanturistična drama v 5 dej. v gl. vlogi 3oe Lars.
Vedno zadnfe novosti ^
SAMO ;
® šelenburgova ulica 3 • % Gričar & Mejač. *
♦
*
Zakaj zdehamo?
Dr. Kcys označuje zdehanje kot nezavestno sredstvo za odstranitev strupov, ki se nabirajo v našem organizmu. Človek zdeha po slabem prebavljanju, kadar ie zaspan, kadar mu je silno dolgočasno, sploh tedaj, kadar se nahaja naš organizem v lahkem staniu zastrupljen,a. Zdehanje izločuje iz pljuč škodljiv zrak. Dr. Keys je vstvaril celo metodo zdehanja: človek mora po njegovem mišljenju skrbeti za to, da čim bolj zdehuje. Zdravnik svetuje, naj se obiskujejo zdehajoče osebe — kakor znano, ie zdehanje nalezluvo -r- če pa to ni mogoče, zadostuje imeti pred seboj sliko zde-hajočega. Zdehanje, ako ni čezmerno, je čudovito sredstvo za ohranitev zdravih pljuč, ker se na ta način izloči iz njih pokvarjen zrak, ki povzroča veliko bolezni. Dr. Keys pravi, da ie bled obraz, duševna strujenost in nestano razpoloženje posledica pomanjkljivega dihanja, kar se da popraviti z zde-hanjem. Torej ne jezimo se nad zdehmoči-mi! Ako zdehamo pri slabi predstavi, ali pri branju slabe knjige, bodimo zadovoljni in hvaležni avtorju, ki skrbi tako za naše zdravje.
V	gostilni.
Gost: »Jaz vas obžalujem, natakar, vi gotovo veliko pretrpite v tej gostilni.« Natakar: »Da, ali iaz ne jem tu.«
Praktična.
O n : Gospodična, tako vas ljubim, da bi mogel vsak trenutek umreti za vas!_ Ona: Kako visoko ste zavarovani?
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljuhliani.
samo v Cehos>9vaški. Izrabite za *o
16. — 23. marca.
Otvoritev tiskarne „Ažbe“
Imunim— ———>—« d. Z O. Z. —.........■■■—■■	i
—   Maribor, Koroška cesta št. 39.
OhrRtovati je pričela nova tiskarna, ki je nestrankarsko, strogo trgovsko podjetje ter se p. n. občinstvu najtopleje priporoča. Izvršuje po najugodnejših cenah vsa trgovska dela, bavi se specijelno z umetniško 'rgrovsko reklamo ter večbarvnim tiskom.
Posebnost: Krajevne in umetniške razglednice.
Henry Murger
63
La Boheme.
Prizori iz življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
Ko je bila Francka mrtva, je kipar zopet obiskal svoje stare prijatelje Vodopivce. Toda Laza-rejev duh je vladal v tem krožku, kjer je živel vsak član okamenjen v egoizmu umetnosti. Jakob ni našel tu onega, kar je prišel iskat. Niso razumeli njegovega obupa, ki so ga hoteli potolažiti z dokazovanjem; in videč tako malo sočustvovanja, je Jakob rajši nosil svojo bolečino sani, kot da bi gledal, kako o njej razpravljajo. Zato se je popolnoma ločil od njih in začel živeti sam zase.
Pet ali šest dni po Franckinem pogrebu je šel Jakob k nekemu kamnoseku pokopališča Montpar-nase in mu predlagal, da skleneta sledečo kupčijo: kamnosek dobavi za Franckin grob okvir, za ka-teregp napravi Jakob načrt, in da vrh tega umetniku kos belega marmora, za kar stopi Jakob za tri mesece v službo pri kamnoseku. bodi.si kot kamnosek, bodisi kot kipar. Kamnosek ie imel tedaj več izrednih naročil: zato je obiskal Jakoba v ateljeju in se prepričal pred več začetimi deli, da ie slučaj, ki mu je pripekal Jakoba, zanj velika sreča. Čez osem dni je imel Franckin grob okvir, sredi katerega je stal mesto lesenega kamnit križ z vdolbljenim imenom rajnice.
K sreči je imel Jakob posla s poštenim člove-
kom, ki je razumel, da pet kilogramov litega železa
in trije kvadratni čevlji pirenejskega marmora ne morejo plačati Jakoba za trimesečno ddo; saj mu je njegov talent prinesel več tisoč cekinov dobička. Ponudil se je umetniku, da ga sprejme v svoje podjetje kot družabnika, a Jakob ni privolil.
Majhna izprenmmba v naročenih predmetih ni prijala njegovi iznajdljivi naravi; sploh pa je imel, kar je hotel, velik kos marmora, iz katerega je hotel napraviti mojstrsko delo, ki ga je določil za Franckin grob.
V	pričetku pomladi se je Jakobov položaj izboljšal: njegov prijatelj zdravnik ga je seznanil z velikim tujim gospodom, ki se je naselil v Parizu in si dal tu v enem najlepših delov mesta zidati krasno hišo. Več slavnih umetnikov je bilo pozvanih, da sodelujejo pri razkošni opremi te male palače. Pri Jakobu so naročili kamin za v salon. Zdi se mi, da še vedno vidim Jakobove načrte; bilo je to nekaj ljubkega: vso poezijo zime. si čital v tem mar-moru, ki naj bi bil služil za okvir plamenu. Ker je bil Jakobov ateli4 premajhen, je prosil za še ne zasedeno sobo v hiši in jo dobil, da ie mogel izvršiti svoje delo. Izplačali so mu celo precej visoko vsoto na dogovorjeno nagrado za njegovo delo. Jakob je začel vračati svojemu prijatelju zdravniku denar, ki mu ga je bil ta posodil, ko je bda umrla Francka; potem je tekel na pokopališče, da bi s cvetlicami pokril zemljo, kier mu je počivala ljubica.
A pomlad je bila prehitela Jakoba in na grobu
mlade deklice je med zelenečo travo brez reda rastlo tisoč cvetlic. Umetnik ni imel srčnosti, da bi jih potrgal, mislil je namreč, da je v teh cvetkah nekaj njegove liubice. Ko ga je vrtnar vprašal, kaj naj napravi z rožami in spominčicami, ki jih je bil prinesel, mu je Jakob velel, nai jih vsadi na sosednji grob, ki je bi' pred pratkim tekopan, reven grob revnega človeka, brez ograje, ki ni imel drugega znamenja razen kosa lesa, zapičenega v zemljo, na katerem je visel počrnel venec iz papirja, reven dar bolesti revnega človeka. Jakob je odšel s pokopališča pcpHooma drug, kot je bil prišel. Z radovednostjo, polno veselja, je gledal to lepo pomladansko sclnce, isto solnce, ki je bilo tolikokrat pozlatilo Francki lase, ko je letala po polju in z belimi rokami kosila travnike. Cel raj lepih spominov ie pel v Jakobovem srcu. Ko je šel mimo majhne krčme na zunanjem boulevardu, se je spomnil, da je bil nekega dne, ko ga je bila zasačila nevihta, stopil s Francko v to gostilno 'n da sta tam obedovala. Jakob je vstopil in si dal prinesti obed na isto mizo. Prinesli so mu desert na podstavku s slikami; spoznal je podstavek in se spomnil, da ie bila Francka pol ure ugibala uganko v slikah, ki je bila na njem naslikana; spomnil se je tudi pesmice, ki jo je bila pela Francka, ko jo ie bil spravil v dobro voljo cviček, ki ni drag in ki ima v sebi več veselosti kot grozdja. Ta kopica sladkih spominov je zbujala v njem ljubezen, ni pa zbudila njegov;h bolečin. Dovzeten za vraže, kot so vsi pesniški in sanjavi duhovi, si je Jakob domišljeval, da mu ie
Francka poslala iz groba te le.pe spomine, ko 1® pravkar slišala, da stopa v njeni bližini, zato jih 01 hotel s solzo oskruniti. Z lahnim korakom, z glaV<> pokonci, z živim pogledom, skoraj z nasmehom aa ustnicah je šel iz krčme in ie žgolel med P°t>9 refren Franckine pesmi:	Jr	t
Ljubezen hodi tu okrog, odpri ji vrata in srce.
Ta refren v Jakobovih ustih je bil še spom'1!’ a je bil tudi že pesem; in'mogoče je, ne da bi »u slutil, napravil Jakob tisti večer prvi korak po onl poti, ki pelje iz žalosti v melanholijo in od tu do pozabljenja.
Kot so bile cvetke, rojene iz Franckinega telesa, pognale na njenem grobu, tako je mladostna moč cvetela v Jakobovem srcu, kjer so spornim na staro ljubezen budili neko nedoločno hrepenenje po novi ljubezni. Sploh je bil Jakob iz onega rodu umetnikov in pesnikov, ki napravijo iz strasti orodje umetnosti in poezije in ki njihov duh deluje samo, če ga zažene gonilna sila srca. Pri Jakobu je bila iznajdljivost res hčerka čuvstva in vlagal je del samega sebe v najmanjšo stvar, ki jo je delal
dva fizično sposobna upokojenca za službo kot nočna čuvaja.
Ponudbe je poslati na upravo lista P0^ „Nočni čuvaji".
Brez posebnega obvestila.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem, ki so ga radi imeli in poznali, da je danes ob po! sedmih, previden s tolažili sv. vere, za vedno zatisnil svoje oči naš dragi in dobri soprog, oziroma oče in brat
-dr. Franc Kos.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bode vršil v soboto, dne 15. t. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Ahacljeva cesta št. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 14. marca 1924.
Marija, soproga. — Milko, Gojmir, sinova. — Ivana Hajnrihar, sestra. — Francka roj. Hajnrihar, sinaha.
Hišne
potrebščine
ema jlirano težko posodo znamke „Goliath‘' in lažie vrsie, češkoslov. proizvoda oiočevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki
A. Vicel,
Maribor, Glavni trg št. 5.
ZVEZNA KNJIGARNA
UUBL ANA, Marija trg št. 8
□ prnoroča sledeie najnovejše O
dunajshe in pariške modne liste:
I
Star-Album 1924 . . . Paris-Chic-Parffait 1924 . Coming-Season 1924. . Lingerie Modem 1924 . Parfa t-album za otroke Lyon's-album za perilo . varia-album za perilo .
Din 45-.. 35*-35* 45-35‘-
•f
•9
99
10*
10*-
—*•"*" - ------ -t r—irriT
ufa.1*.' 'n«.r. umiam
Najcenejše in najhvaiežnejše darilo našim malim ie:
Moj zverinjak
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za rrouk in l-rntek čas Din 6'
Moli ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15'—.
MSads slikar
10 tiskanih predlog za pobot vanie z akvarej - barvam ali pastel - barvniki Din 4*
Črnipeter
staroznana. vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra
Din 4--.
Na novo izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zelena livada
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15’—.
Vse se dobi v
Zvezni knjigarni
g Ljubijani. Marijin trgB
MALI OGLASI
Z0
NI
Cena oglasom do 20 b^ped Din 5*—; vsaka nadalina beseda 25 oara z dpvičlno* vred.
Sr
Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriraniu v malih oglasih!
Pulil
V nedeljo ponoči ie znana oseba zamenjala v kavarni , Ev-ropa“ nov klobuk g. Pammerjr. s starim in strganim. Ker je dotičnik poznan, naj vrne klobuk v osmih dnth v kavarni „Eviopa“ ker bo sicer naznanjen policiji.__________________
Ptuju
. 62 oralov miv, trav-I, nikov in kozdov pri z mlinom.
76 oralov vse iviv»v»u».'Jik u It ure, 90 glav živine pri Mariboru, kakor lažna druga posestva z vilam in giajščinain od 5do 900 oralov.
Iljjl 3 oral? parka, tako) prosto *IICI stanovanie.
IjČJl enodružinska, takoj pra-iitVU prszrra, K 330 000*— pri Mar boru.
mlin, žage, trgovske
..... j, hiše proda realitetnu
pisarna Zagorski, Maribor. Bar-varska ul 3
III mt
želi se seznaniti v svrho prijateljstva z gospodično ali vdovo Ženitev ni izkliučena Dopisi s polnim naslovom in siiko na upravo lista T jnos> zajamčena.
MAU | dar. Dnevniku VLLAK
oolasi
Imajo
uspeh
23	m in razstave
izvirne reklamne atrakcije proti zmernemu honorariu Na razpolago reklamnim družbam. Ponudbe ood ..Original" na upravo lista.
Iloz zapravljen
pol oljnatih osi, s stianskimi sedeži za odstraniti in ročni voziček ( ripca) vse novo, pro da po zelo nizki ceni Aloizii Potrebuješ, kolar, Vrhnika
tovarna slamnikov, Vir pri Dom-Žalah Prodaja slamnike in klobuke najnoveiše dunajske in pariške mode po najnižji ceni Popravila se točno iz\ršuje|0
obstoječe iz 40 oralov zemljišča, polovica obdelane zemlje, ostalo gozdovi in travniki se moda tudi z inventarjem vred. Naslov v upravi lista.
Laurin & Klement 12/14 HP, „ sedežem, šport karoserija vsej kompletno v naibolišem staniu ’ se proda. Ponudbe pod šifro ..Nizka cena" na ujiravo lista.
Dva mlada oMka
želitu znania z mladimi gospodičnami od 18	20	let	z	nekai
preinoženia. Ponudbe s sliko pod »Slavček I.« In »Kanarček It.« - na upravo lista ali pa poštno ležeče Dol pri Hrustoiku.
Pravo
DIANA
francosko vinsko žgan e
se uporablja redno za čiščenje ust in preprečuje obolenje na kataru in influenci.
Dobiva se povsod! Pazite na ime »DIANAH!
Mala steklenica Din 9 —
Srednja steklenica „ 24’—
Velika stelenica „ 4«-_
Generalno zastopstvo in depot:
Jugopharmacia d. d.,
Dlana-oddelek, Zagreb, Prliaz 12.
starega od 14- 16 let, pošten' starišev. spreime takoi z oskr®0 po dogovoru Mihael Lesni"*’ pekovski mojster. Dolen|«v*^
22 pri Ribnici.
llil, •„
samostojna moč, vešč ravn*®l s stroji, bi šel h kakemu ®®Jj podietiu (žaga ali podobno)tu kot postovodia. Reflektira ® hrano In stanovanje, plača P® dogovoru. Ponudbe pod ,>-^ mostoien" na upravo lista..
 i(3
16 let stara s 6 razredi liu°s j, in 1 letom meščanske šol® j rota brez matere, želi v sto? ^ | kot učenka v kako trgovin® vso ali delno oskrbo v^ ®lj^ Ponudbe pod „Učenka‘\ upravo lista.	 **
V iohi.Ii,,,
naj ne manjka knjiga '< ^0 Ionska uganka". Dobi s«* večjih knjigarnah.
Kupim.
m Pre:
•od»l°
zamenjam, ocenjuiem vzamem v komisiisko Prc ^ poštne znamko, star "oVag4jiO nar, starine, in sicer pOS«1® in zbirke. Osobito Iščem z° na pismih iz trgovske kor«»Pj ^ dence tor aktov ( 18°®
Nuber, Ljubljana, Gospos cesta 5, II. nadstr.	-
Po sitii Molil