gibanju prilagojena šola 215 Examples of three Danish primary schools: adaptability, movement, integration Abstract The planning of school premises is a responsible task, within the framework of which it is necessary to follow the aspirations for high-quality design of buildings, premises and especially the ambience, with the aim of encouraging creativity, social interactions and the development of pu- pils in the physical, emotional and cognitive fields. In ad- dition to all this, a good understanding of the legislative framework is also necessary, which should not be a limit- ing factor in the search for development opportunities. The modern school space as a whole must follow the (rapid) de- velopment of pedagogical science, social and technologi- cal changes, in such a way that it can adapt to changes in the future as well. Planners and decision-makers must also keep up with the development guidelines, and already im- plemented and tested solutions and reference examples of experimental practices can be of great help to them. Denmark is one of the countries that introduced a com- prehensive school reform in the field of education in 2014, both in the field of pedagogy and in the spatial de- sign of school buildings. The changes are mainly in the greater flexibility of the use of space for the establish- ment of different pedagogical approaches and in the pro- motion of social interactions. They pay special attention to encouraging children to exercise as much as possible, all within the framework of everyday school activities. The paper shows the design and operation of three primary schools in Denmark, which we visited as part of the research project „Development of quality design guidelines for mod- ern school architecture with the aim of supporting a compre- hensive sustainable way of life and work in school“. All three schools, which differ in size and are located in different en- vironments, have a common design that enables the great- est possible degree of flexibility, adaptability and, above all, encouraging children to move. Keywords: Physical education, modern school, arhitecture Izvleček Načrtovanje šolskih prostorov je odgovorna naloga, v okviru katere je treba slediti težnjam po kakovostni zasnovi stavb in prostorov s ciljem spodbujanja ustvarjalnosti, druženja ter razvoja učencev na telesnem, čustvenem in razumskem področju. Ob vsem tem je potrebno tudi dobro razumevanje zakonodajnih okvirov, ki ne smejo biti omejitveni dejavnik pri iskanju razvojnih možnosti. Sodoben šolski prostor mora namreč kot celota slediti (hitremu) razvoju pedagoške zna- nosti ter družbenim in tehnološkim spremembam, in sicer tako, da se lahko spremembam prilagaja tudi v prihodnje. Tudi načrtovalci in odločevalci morajo biti v koraku z razvoj- nimi smernicami, pri čemer so jim lahko v veliko pomoč že izvedene in preizkušene rešitve ter referenčni primeri eks- perimentalnih praks. Danska je ena izmed držav, ki je na področju vzgoje in izo- braževanja že leta 2014 uvedla celovito šolsko reformo, tako na področju pedagogike kot v okviru prostorske zasnove šolskih stavb. Spremembe so predvsem v večji fleksibilnosti rabe prostora za uvajanje drugačnih pedagoških pristopov in v spodbujanju medsebojne komunikacije. Posebno po- zornost namenjajo spodbujanju otrok h gibanju, predvsem v okviru običajnih šolskih dejavnosti. Prispevek prikazuje zasnovo in delovanje treh osnovnih šol na Danskem, ki smo jih obiskali v okviru izvajanja raziskoval- nega projekta »Oblikovanje smernic kakovostne zasnove so- dobne šolske arhitekture s ciljem podpore celovitemu traj- nostnemu načinu življenja in dela v šoli«. Vsem trem šolam, ki se sicer razlikujejo po velikosti in so umeščene v različna okolja, je skupna zasnova, ki omogoča kar največ fleksibilno- sti, povezovanja in spodbujanja h gibanju Ključne besede: Telesna vzgoja, moderna šola, arhitektura Ivan Čuk, Mojca Gregorski Primeri treh danskih osnovnih šol: prilagodljivost, gibanje, povezovanje 216 „ Uvod – splošno o Danski Danska je parlamentarna kraljevina; na ozemlju 43.000 km2 prebi- va nekaj manj kot 6 milijonov prebivalcev. Tako je na okroglo dva- krat večji površini, kot je Slovenija, trikrat več prebivalcev. Obdana je z morjem, sestavljajo jo rahlo gričevnati veliki otoki. Leta 2021 je BDP na prebivalca obsegal 63.400 ameriških dolarjev, v Sloveniji pa 43.210 dolarjev. Danska je precej ravna država, zato je podnebje po vsej državi zelo podobno, pozimi je do 25 dni snega, temperature so nekoliko nad 0 ºC, poleti pa okoli 20 ºC. Padavin je okoli 600 ml/ m 2 in so lepo razporejene čez celotno leto. Na leto je okoli 1900 sončnih ur in zaradi morja tudi ves čas zelo vetrovno. Slovenija je precej bolj raznolika, saj imamo primorje, gorovje in ravnice, kar pomeni, da imamo zelo različne letne temperature (pozimi Pri- morska 5 ºC, Ljubljanska kotlina 0 ºC in gorovje – Kranjska Gora –3 ºC), tudi padavin je precej več (od 1000 do 3000 ml/m 2 ), a je hkrati v povprečju nekaj več kot 2000 sončnih ur, večinoma poleti. Danci na olimpijskih igrah sodelujejo že od leta 1896, ko so osvojili 6 odličij, v Tokiu so jih leta 2020 prejeli 11. Na zimskih igrah niso osvojili še nobenega odličja. Prvi slovenski nastop na OI leta 1912 je bil zelo uspešen, z osvojeno medaljo sabljača Rudolfa Cvetka. Na OI v Tokiu so Slovenci osvojili 5 odličij. Medalje so Slovenci osvajali v zadnjem obdobju še celo bolj uspešno na zimskih olimpijskih igrah. Pogled na seznam najboljših danskih športnikov razkrije, da imajo odlične jadralce, veslače, strelce, rokometaše in kolesarje. Pogled na slovenski seznam najboljših športnikov je mnogo bolj raznovrsten, saj so uspešni alpski smučarji, smučarji skakalci, judo- isti, strelci, veslači, telovadci in atleti. Tako na Danskem kot v Slo- veniji je najbolj priljubljen nogomet, na Danskem sledita rokomet (domovina rokometa) in badminton, v Sloveniji pa planinarjenje in kolesarstvo. Stroške javne šole na Danskem v celoti krije država oziroma krajev- no okolje. Med te stroške sodijo gradnja in vzdrževanje šolskega prostora, dohodki zaposlenih, učni pripomočki za učence (knjige, računalniki), izleti po Danski (izlete v tujino polovično pokrijejo starši). Prehrana učencev je v domeni staršev, zato imajo na šolah zelo različne pristope do področja prehrane. Danski šolski sistem ima na ravni države predpisane učne načrte, ki pa omogočajo, da šole in učitelji samostojno izbirajo vsebine in metode poučevanja. Osnovno šolanje traja od prvega do devetega razreda, v razredih je običajno po 25 učencev, največ jih je lahko 28. Številčno oce- njevanje se začne v zadnjem triletju, imajo pa nenavaden način ocenjevanja z ocenami v razponu od –3 do 12: –3 (negativno), 0 (slabo), 2 (primerno), 4 (dobro), 7 (prav dobro), 12 (odlično). Po za- dnji reformi šolstva morajo učitelji vse svoje obveznosti in pripravo na delo v celoti opraviti v šoli, od 8.00 do 15.30, opraviti pa morajo 27 ur pouka na teden. Nekatere šole imajo prilagojena pravila in omogočajo, da lahko manjši del priprav opravijo doma – 1 do 2 uri na teden. 1. Šola Kingoskolen (Slangerup Skole – Afdeling Kingo) / Arhitekti: Rubow arkitekter, 2000 (pre- nova 2006) Slangerup je manjše naselje, celotna občina ima nekaj manj kot 7000 prebivalcev. Edina osnovna šola v Slangerupu je na obrobju naselja, za njo se razprostira velik športni park. Šolski stavbi sta dve, prva za prvi triletji, druga za zadnje triletje. Stavba za zadnje triletje je najnovejša, sicer zgrajena že leta 2000 in prenovljena leta 2006. Z vidika prostorske organizacije gre za prostorski eksperiment, ak- tualen tudi v današnjem času. Središče zasnove celotne šole je rib- nik (ta ima na Danskem podoben pomen kot v Sloveniji lipa), okoli njega so razporejene skupine specializiranih učilnic, npr. biologija, kemija, likovni pouk, pouk šivanja. Preostale učilnice so zasnovane v manjših ločenih gručah kot interpretacija manjše vasi. Učilnice so zasnovane prilagodljivo, z možnostjo povezovanja s hodniki oz. predprostori (drsna vrata, zasteklitve). Hodniki so med poukom prosto dostopni in odprti, pri popoldanskih dejavnostih se posamezni deli zapirajo in tudi zaklepajo. Drsna vrata se upo- rabljajo manj, ponekod so jih zablokirali (opažajo, da se današnji otroci, posebej po epidemiji COVID-19, težko zberejo, hitro jih kaj zmoti …). V splošnem sicer podpirajo odprtost učilnic navznoter in tudi navzven (vrata na zelenico). Učilnice so organizirane po skupinah, s hodnikom in skupnim prostorom, kjer je kuhinja, od- prti prostor za delo, poglobljeni del s stopnicami za posedanje, povezava do terase in atrija s pergolo. Pouk se izvaja v notranjih prostorih in tudi zunaj v atriju. Vse učilnice imajo vrata, ki vodijo na zelenico na zunanji strani šole, ta je del javnega prostora. Poudar- jajo velik pomen posebnih kotičkov v učilnicah – manjši oddeljen prostor v učilnici, kamor se lahko umakne skupina ali posameznik. Stopenjska in prostorska raznolikost omogoča spremenljivost in prilagodljivost dela, ob tem pa spodbuja učence k premikanju med prostori in tudi v zunanje atrije. Učilnice imajo razgibane strope z vidno leseno konstrukcijo, stre- he so pod različnimi nakloni, prostori imajo dobro akustiko (zaradi razgibanosti in dodatnih stropnih plošč za absorpcijo zvoka). Vse talne površine v šoli so lesene (original iz časa gradnje, naknadno premazane s poliuretanom, zato nekoliko temnejša barva kot ori- ginalno). V učilnicah in predprostorih diši po lesu. Po hodnikih ima- jo velike lonce z rožami, povsod je skozi okna viden stik z naravo (proti notranjemu atriju in ribniku ali navzven). Šola nima hlajenja, ogrevajo na plin. Prezračevanje poteka skozi okna, in sicer tako, da imajo povsod po objektu zaznavnike CO2, ki aktivirajo odpiranje oken. Okna so tudi na strehi (okno kot dimnik), tako da je ob odpr- tih oknih vedno vlek zraka. Šolarji zaradi tega posebnega vzdušja ne uničujejo šole in zelo radi skrbijo zanjo. Vsak učitelj si postavitev miz v učilnicah prilagodi po svoje, nekateri imajo skupine miz po štiri, nekateri čelno razporeditev. Učitelj ima v učilnici samo majhen govorniški oder s predali. Zaposleni sami izrazijo željo, kakšne prostore za pripravo na delo bi želeli imeti: odmaknjene mirne ali skupne. V šoli je več različnih vrst kabine- tov oz. prostorov za zaposlene: umaknjene, ločene in popolnoma tihe sobe za štiri učitelje, večji prostor z delovnimi mesti za po- sameznika, kjer je zahtevana tišina, večji prostor, ki je prehoden in je dovoljeno bolj glasno sporazumevanje. Knjižnico so močno zmanjšali (saj vsak učenec dobi tablico v prvem triletju oziroma prenosni računalnik v zadnjem triletju) ter jo delno namenili se- stankom učiteljev. Poseben pomen dajejo ročnim spretnostim (npr. šivanje, mizarje- nje) ter povezanosti z moderno tehnologijo, imajo CNC-stroj, 3D- -tiskalnik in podobno, kar omogoča večjo ustvarjalnost učencev. Na splošno je cilj najprej teoretično predstaviti neko vsebino, nato pa to tudi preizkusiti ali narediti. Šola nima nobene ograje, vse je prosto dostopno, v popoldan- skem času je stavba namenjena prebivalcem za različne dejavnosti (kuharski, šiviljski tečaji, pevski zbori ipd.). Del šolskega prostora je gibanju prilagojena šola 217 tudi šolsko društvo, ki ga ponavadi obiskujejo učenci od šestega razreda naprej. Vstop v društvo je plačljiv in pod nadzorom učite- ljev ali zunanjih odraslih sodelavcev. Šola je pred osmimi leti zmagala na javnem natečaju za ureditev zunanjih površin, vstopne ploščadi in parka. Skupaj z arhitekti so pripravili predlog zasnove vstopne betonske ploščadi z amfitea- trom, ki pa je hkrati igrišče z ovirami za kolesarjenje, rolkanje in rolanje. V zazelenjenem parkovnem delu so oblikovali zanimivo skulpturo – konstrukcijo za premagovanje ovir, sestavljeno iz raz- ličnih lestev, drogov in lesenih kock. Drugih prostorov za telesno vzgojo ali šport nimajo. Ob meji s šolo je krajevni športni center, v okviru katerega so veliko nogometno igrišče z umetno travo, teniška igrišča, večnamenska ploščad, špor- tni dvorani, plezalna stena, 50-metrski bazen, plesna dvorana in telovadnica skupaj. Zanimivo je, da je v telovadnici tudi telovadna jama, kjer se parket dviga s pomočjo električnega hidravličnega mehanizma. Površine športnega centra lahko šola uporablja v do- poldanskem času, si jih pa mora deliti s starejšimi občani, ki imajo dopoldne tudi možnost uporabe teh površin. Popoldanski čas je v športnem centru namenjen izključno društvenim dejavnostim. Šola je na podlagi javnega natečaja in ob sodelovanju z arhitektom zgradila skulpturo, ki je hkrati tudi konstrukcija za premagovanje ovir, skrivališče, hrib … Predprostori učilnic so v uporabi za skupinsko učenje in druženje. Višinske razlike ter oblikovanje niš omogočajo odmaknjeno delo v skupinah. V prostorih pred učilnicami so manjše kuhinje. Velika zunanja kolesarnica, zamejena z zelenjem. Vse učilnice imajo izhod na zunanje zazelenjene površine, območje ni ograjeno, zato je mogoča komu- nikacija med mimoidočimi in uporabniki učilnic. Ribnik kot sredinski del šolskega prostora Učilnica, ki spodbuja skupinsko delo, in primer vrtljivega šolskega stola z nastavljivo višino naslona za noge. 218 Zunanja podoba šole ni tipična institucionalna, lahko bi jo umestili tudi v kategorijo počitniškega naselja. Na robu fasade so vidni svetlobniki, zasnovani kot »dimniki«, ki omogočajo naravno prezračevanje. Izmaknjeni deli pritličnih volumnov so kotički igralnic, ki omogočajo odmaknjeno delo skupine ali posameznika. Neobičajna miza za namizni tenis Večnamenska šolska ploščad z ovirami Šola za izvajanje telesne vzgoje uporablja prostore v bližnjem športnem centru. Prilagodljiva izvedba športne opreme: hidravlični mehanizem dvigne parket, pod njim je telovadna jama za doskoke. gibanju prilagojena šola 219 2. Šola Skovbakken, Odder / Arhitekti: Cebra, 2017 Skovbakken je četrt v mestu Odder, ki ima nekaj več kot 12.000 prebivalcev. Skovbakken je četrt enodružinskih hiš z lepimi vrtovi in brez ograj. Šola je na jugu mesta in na zahodu meji na gozd, na jugu je dom upokojencev, preostali del okolice zavzemajo hiše. Mesto ima osem osnovnih šol in te imajo skupno le tri ravnatelje; naš gostitelj je ravnatelj na treh osnovnih šolah. Šola ima zasnovanih več vhodov v različnih etažah in na različnih straneh objekta, tako da so tudi garderobe porazdeljene po celo- tnem šolskem prostoru. Šola ima pritličje in prvo nadstropje, dobro povezano z več sklopi stopnic in kaskadami za posedanje. Središče šole je odprt večetažni prostor s stopnicami in kaskadami za pose- danje (amfiteater), ki služi tudi kot prostor za proslave in sestanke vseh učencev in učiteljev. V prostor se odpirajo raznoliki program- ski sklopi (učilnice, prostori uprave, knjižnica, prostor za kuhanje, telovadnica), osrednji prostor je kot skupen mestni trg. Učilnice so organizirane v grozdih, vsaka ima svoj (pred)prostor druženja, ki si ga uredijo po svoji želji, večinoma imajo povsod tudi mize za bi- ljard in namizni nogomet ter priročno kuhinjo. Učilnice imajo med poukom odprta vrata, tudi sicer je prek zasteklitve povsod mogoč vidni stik z dogajanjem v prostoru. Učitelji imajo svoj vhod, gar- derobo in prostor za druženje (glasni) ter prostor za počitek (tihi), pa tudi manjše (za tiste, ki želijo več miru) oz. večje kabinete (za tiste, ki jih nič ne moti) za priprave na delo. Knjižnica je močno zmanjšana, saj je večina knjig, ki jih učenci uporabljajo, na tabličnih ali prenosnih računalnikih. V ločenem, akustično izoliranem pro- storu je dobro opremljena glasbena učilnica, številna glasbila in ojačevalnik zvoka je dokupila šola. Šola ima dve telovadnici – eno v velikosti rokometnega in eno v velikosti košarkarskega igrišča ter plesno dvorano, v kateri igrajo tudi namizni tenis. Prostora je pre- malo, zato se nižji razredi udeležujejo telesne vzgoje v sosednjih športnih društvih oziroma šolah. Zunanje površine, namenjene te- lesnokulturnim dejavnostim, so postavljene v sklopu zelenih povr- šin okoli šolske stavbe. Šolo obkroža peš povezava, ki je hkrati teka- ška pot dolžine 500 metrov, s širšim začetkom za tek več učencev in sočasnim končnim iztekom z eno samo progo. Ob tekaški progi so različna igrišča, plezala, gugala, tobogani, telovadne naprave, hribčki ipd. Prostor za športne dejavnosti ni programsko oddeljen od preostale zunanje ureditve, namesto enega velikega asfaltnega igrišča ima več manjših. Skupno imajo tri ograjena nogometna oz. košarkarska igrišča s podlogo iz tartana. Zanimivo je, da so na tej podlagi igrali nogomet v nogavicah, drugi v športnih copatih. Ob pešpoti okoli šole so tudi enostavno zasnovani koši s tablo iz cinka- ne pohodne rešetke, ki je nastavljiva po višini. Zunanje naprave se preproste in iz trpežnih, vzdržljivih snovi, ki pa služijo temeljnemu cilju. Šola je v popoldanskem času namenjena v uporabo tudi bližnjim prebivalcem in društvom. 3. Frederiksbjerg, Aarhus / Arhitekti: GPP Architects, Henning Larsen, 2016 Aarhus je drugo največje dansko mesto in ima 285.000 prebival- cev. Četrt Frederiksbjerg je južno od starega mestnega središča, a je še vedno del notranjega mestnega jedra. Šola je postavljena ob eno izmed precej frekventnih mestnih ulic, v ulično linijo z več- nadstropnimi objekti. Šola od zunaj z glavne ulice ne deluje kot šola, po tipologiji in li- kovnem izrazu se vključuje v tipično pozidavo javnih in stanovanj- skih objektov mesta. Podobno kot šola v kraju Odder ima tudi ta več različnih vhodov za posamezne starostne skupine. Vhodi so v času pouka stalno odprti, kljub mestnemu okolju nimajo varno- stnikov. Šola ima 900 učencev v 36 oddelkih, stavba ima skupno 15.000 m 2 površin. Učenci so v šoli bosi, v nogavicah ali šolskih copatih. Šola ima štiri etaže, pritličje in tri nadstropja. Učilnice so združujejo glede na starostno stopnjo, nizajo se po etažah glede na starost – pritličje je za najmlajše, najvišja etaža za najstarejše. Učilnice so organizirane v grozdih oz. skupkih okoli manjšega sku- pnega prostora in terase, njihova zasnova in organizacija pa od- stopa od običajne predstave prostora s centralno usmerjenostjo Prostori šolskega društva za popoldansko podaljšano bivanje Primer urnika za sedmi razred. Na njem sta le dve uri telesne vzgoje, preostale tri ure tedensko dopolnijo z dejavnimi odmori, minutami za vadbo, med- predmetnimi povezavami z gibanjem v naravi. Po vadbi je tuširanje obvezno, na fotografiji skupni tuši za posamezen spol. 220 Šolska stavba z vrtcem, razvidna je raznolikost vhodov. Središčni del je stopnišče s kaskadami, na sredini je bila zavesa, ker je ob našem obisku potekalo fotografiranje razredov in posameznikov. gibanju prilagojena šola 221 Močno zmanjšana knjižnica in del glasbenega kabineta Vse prostore šole povezuje tekaška steza, ki hkrati označuje požarno pot. 222 proti tabli. Tabla je postavljena v vogalnem delu prostora, usmer- jena proti manjšim lesenim sedalnim stopnjam, ki delujejo kot gledališče in prostor za kratko razlago učne snovi na začetku ure. Temeljna oblika poučevanja je namreč kratka uvodna predstavitev teme (na stopnicah), sledita samostojno skupinsko delo učencev ter predstavitev raziskanega drugim učencem. V preostalem delu učilnice, ki je v obliki črke L, so nameščene gruče stolov in miz s svetilkami nad njimi. Učilnica ima več oken različnih dimenzij, vsa imajo polico, na kateri lahko otroci sedijo tudi med poukom. Manjši plesni studio in glasbena učilnica, oba sta v bližini osrednjega skupnega prostora. Nogometna igrišča so razporejena okoli šole. Tekaška steza okoli šole, desno je enostaven koš, nastavljiv po višini. Vsaka učilnica ima tudi ločen in s steklenimi stenami oddeljen pro- stor za umirjeno in poglobljeno delo manjšega števila učencev. Že ob vstopu v stavbo je vidno, da je v šoli pomembna telesna kultura. Ob glavnem vhodu in osrednjem stopnišču so namreč za- snovali večetažno plezalno steno; učenci do 12. leta jo uporabljajo veliko raje kot stopnice, tako za potovanje navzgor kot tudi nav- zdol. Pod plezalno steno je igralni tunel, ki navdušuje predvsem učence prvega triletja. Desno od vhoda so šolska pisarna, v kateri starši urejajo svoje obveznosti, vodstvo šole in učiteljski prostori gibanju prilagojena šola 223 kov; območje namreč ni ograjeno, del zunanjih površin šol upora- bljajo tudi mimoidoči. V šoli je tudi šolsko društvo za popoldansko druženje, v okviru teh prostorov imajo sobo za računalniške igre, sestavljanje legokock, gledanje televizije, igranje biljarda, ročni nogomet … „ Zaključek Izbrane danske osnovne šole izkazujejo precej drugačno prostor- sko organizacijo, kot jo predpisujejo slovenska navodila za gradnjo osnovnih šol. Zasnova je namreč prilagojena sodobnim smerni- cam poučevanja, ki spodbujajo k fleksibilni uporabi, spreminjanju postavitev in izrabi prav vseh prostorov šole za učenje, dodatno pa tudi gibanje. Obe večji šoli imata osrednjo vertikalno avlo, ki združuje razno- vrstne programe in ima poleg funkcije komunikacije tudi vlogo povezovanja vseh uporabnikov šole. Zaradi velikega volumna in odprtih površin je zasnovana s ciljem spodbujanja gibanja otrok v okviru vsakodnevnih šolskih dejavnosti: plezalna stena namesto stopnic, obroči in drogovi na hodnikih, tribune z igro twister pred razredi, razpršena organizacija programov – uporaba stopnic, te- za sestanke. Levo od vhoda je velika jedilnica, ki omogoča dostop tudi z invalidskim vozičkom. Ob jedilnici je kuhinja – to je ena iz- med redkih šol, v kateri je poskrbljeno za redne obroke učencev. Na koncu jedilnice je kinodvorana oz. gledališče; med njim in jedil- nico so drsna vrata, s čimer lahko precej povečajo prostor. V pritli- čju je tudi telovadnica v velikosti rokometnega igrišča. Hodnik ob telovadnici je tekališče s tremi stezami. Ob krajši stranici telovadni- ce sta hodnik in dodatni zunanji vhod za popoldanske uporabnike, na hodniku so letveniki različnih oblik (tudi vbočeni in izbočeni). Po več učilnic skupaj ima zunanje vhode (tudi v tretje nadstropje), takoj ob vhodu so njihove garderobe (in omarice, ki se lahko za- klenejo). Tudi garderobne stene so oblikovane tako, da se lahko uporabijo za igro, premagovanje ovir ipd. Na hodnikih so priročne kaskade za počivanje, na njih pa se lahko učenci igrajo igro twister v treh dimenzijah in ne samo v dveh, kot je običajno. Na hodnikih so tudi vešala (krogi) in plezala z različnimi nakloni, pod njimi je tartanska podlaga. Manjša telovadnica je v drugem nadstropju in nima običajnih dimenzij, v višino pokriva dve nadstropji. V njej je plezalno-telovadni del (različna plezala, krogi) z oblogo iz blazin na tleh in odprti del s podlago iz umetne zelene mase. V sredini so nameščene plezalne vrvi, učenci so jih ob našem obisku uporablja- li bolj za guganje. V tretjem nadstropju je plesna dvorana v veliko- sti odbojkarskega igrišča, z velikim videoprojektorjem in zvočniki. Zunanjih igrišč je veliko, tista, ki so v terasah po posameznih nad- stropjih, imajo podlago iz tartana, prav tako klančina ob strani igrišč. V ravnini pritličja je notranje igrišče večinoma asfaltno, po- samezni deli imajo tudi svojo podlago (mivka, tartan). Vsak koti- ček igrišča je izkoriščen, okoli šole je speljana 500-metrska tekaška steza, ki je tudi označena na 50-metrskih razdaljah. V sklop igrišča sodijo tudi hišice v velikosti garaže, v njih so posamezne živali (npr. zajci, papige, mačke) in zanje skrbijo učenci , ali pa so namenjene zgolj druženju v manjših skupinah. Igrišča v nadstropjih so na eni strani šole namenjena moštvenim igram, tudi tu je oprema pre- prosta in predvsem vzdržljiva. Igrišča so pokrita z mrežo, da ne more žoga izven prostora za igro. Ob vsakem igrišču je prostor za druženje (mize in klopi). Na drugi strani šole so terasasta igrišča predvsem za igro (namizni tenis, telovadbo), tja si učenci sami pri- nesejo svoje športne naprave. Tudi tu so prostori za druženje (mize in stoli). Odličen prostor za igro, druženje in počitek je klančina v velikosti košarkarskega igrišča s tartansko podlago, pod klančino pa je kolesarnica, prostor za druženje (mize in klopi – morda malo ponesrečeno mesto, venomer v senci) in prostor za zabojnike s smetmi. Posebnost šole je mešanje šolskih in zunanjih uporabni- Šolska stavba ob mestni ulici Šolska stavba proti dvorišču, ki ni zamejeno z ograjo in je hkrati prehod skozi sosesko. Rdeče označena pot je hkrati šolska tekaška steza. 224 Plezališče namesto stopnic, spodaj je tunel. Skupni prostor, ki povezuje grozde učilnic, kuhinja in terasa. Povezovanje vseh prostorov šole po vertikali, središče šole so prostori telesne vzgoje: oranžni volumen manjše telovadnice in rdeči volumen večje. gibanju prilagojena šola 225 Učilnica v obliki črke L, prostor za mize, kaskadna sedišča in pred njimi tabla. Vse v sklopu delovanja predstavitev, rešitev naloge, predstavitev naloge. Mirna, tiha soba v učilnici ter manjša »knjižna« soba za odmik posameznika ali manjše skupine Kaskadno sedišče s 3D-igrico twister 226 Prehodi in zadnje stranice hodnikov so opremljeni z elementi, ki spodbujajo gibanje. Plezala in vešala za vse starosti in velikosti na delih mrtvih kotov hodnikov; različne rešitve, ki spodbujajo h gibanju. Po šoli bosi, po umazanem hodniku pa obuti gibanju prilagojena šola 227 Mala telovadnica Velika telovadnica s pogledom proti mestu Plesna dvorana z velikim ogledalom in prostim pogledom na hodnike Hodnik ob veliki telovadnici – po daljši strani je tekaški del, po krajši strani pa del z letveniki. 228 Eno izmed igrišč, levo skupina deklic pleše, učiteljica igra namizni tenis z enim izmed učencev, prostor za druženje, učenka si je postavila blazine za telo- vadbo. Pogled s terase s prejšnje fotografije na šolsko dvorišče, na terasi pod to učenke razvijajo telovadno domišljijo. Sklop hišic za druženje in prostor za živali gibanju prilagojena šola 229 Pogled na zgornje košarkarsko igrišče ter na spodnje košarkarsko igrišče in zunanjo klančino Začetek in konec 500-metrske tekaške steze okoli šole, okroglo igrišče za nogomet in otroška igrala Skoki na ponjavah, zanimive igrice (z opremo, prineseno iz učilnic) in običajna igrala so del šolskega dvorišča. 230 lovadni prostori in podesti skozi več etaž … Čeprav imajo šole več manjših vadbenih prostorov, se dejavnosti telesne vzgoje odvijajo tudi v vseh drugih prostorih šole. Ob ogledu šol so bili hodniki, avle, predprostori in drugi skupni prostori polni otrok v gibanju in medsebojni komunikaciji. Še posebej izstopajo raznovrstne dejav- nosti otrok na zunanjih terasah šole v Aarhusu, ki so razporejene po celotnem objektu ter tudi na strehah nižjih delov stavbe, v ne- posredni navezavi na notranje prostore šole. Šolska stavba tako ni več zamejena z zidovi objekta, njen program, vsebina in dejav- nosti segajo tudi v zunanji prostor, ki postane enakovreden gra- dnik funkcionalne in prostorske organizacije šolske učne krajine. S takšno odprto in prilagodljivo zasnovo šole ponujajo otrokom sproščeno in kreativno okolje za pridobivanje znanja in izkušenj, ključnih za njihov nadaljnji telesni, čustveni in razumski razvoj. „ Literatura 1. Stoltz, Kasper Kjeldgaard : SCHOOLS AND LEARNING SPACES ARE TO BE BUILD ON SCIENTIFIC GROUNDS: A research-based framework for school architecture and learning space design. V: Instituto Superior Técnico - Departamento de Engenharia Civil, Arquitectura e Georrecursos, Educational Architecture - Education, Heritage, Challenges. Conference Proceedings, 2019 2. Pogovori z vodstvi šol, njihovimi učitelji 3. Navodila za graditev šol v RS, MIZŠ, 2007 4. Vse fotografije: osebni arhiv Mojca Gregorski, Mitja Zorc, Ivan Čuk prof. dr. Ivan Čuk Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani ivan.cuk@fsp.uni-lj.si Na terasah košarkarski igrišči, v pritličju ovire in koši za netball, pod oboki šole je veliko kolesarnic.