rentefea plifiu
▼ rotOTlnl.
Dle Po9tsGhUhr bar bezahlt.
Slovenski dom
PREIS ■ CERA L 1.50
Leto IX. — štev. 38
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA | Sobota, 23.septembra 1944
Vse popušča!
/ zadnji številki našega lista smo ob neizpodbitnih dejstvih, ob uradnih izjavah slovenskih rdečih prvakov in s podatki iz njihovih zaupnih poročil dokazali, kaj je pravi vzrok za rdeče »razkrajalne« poskuse. Gonjo za razkroj domobranstva, ultimate in grožnje »z usodnim 15 septembrom« jim je narekoval razkroj v lastnih vrstah in strah pred koncem. Svetu, zlasti Ameriki in Angliji 60 dopovedovali, da so oni edina sila in oblast na naših tleh In da je vse ljudstvo složno združeno v njihovem gibanju. »Nesebični zavezniki*, kakor so Angleži in Amerikanci, so pa zahtevali stvarnih dokazov, da je to res. No, in ko so sklepali sporazum s Šuba-šičem, se je vsak od pogodbenikov obvezal za svoje. Tito se ;e zavezal, da bo do 15. septembra združil pod svojim vodstvom vse za boj sposobne sile na jugoslovanskih tleh. V Srbiji že tako ni računal na kakršen koli U6peh, na Slovenskem pa so mu njegovi oprode Kidrič, Kardelj in Vidmar obljubili, da bodo združitev dosegli z razkrojem domobranstva. »Razkrajali« so domobranstvo tri mesece, posledica tega razkroja je bila kakih 3000 mrtvih na rd^či strani, izguba raznih dragocenih postojank na naših tleh — ter «e večji razmah domobranstva v Ljubljanski pokrajini in na Gorenjskem.
Bližal se je 15. september in z njim čas obračuna o tem, kako so obljube izpolnili. Ker sami niso niti za las uspeli in je bilo domobrancev vedno več, so se začeli bati. Zatekli so se po pomoč k vsakomur, ki 6e je za dober denar pripravljen posoditi vsaki »ideji«. Poiskali so v londonskih arhivih staro, zmeraj večglasno trobento Kuharja (ki so ga še leta 1942 pošiljali v pekel), da je zapela spet enkrat pesem najči6tejšega idealizma, ki nam je pri spoštovani rodbini Kuhar-Vo-ranc že dobro znan.
Tudi to jim ni pomagalo. 15. september je minil v znamenju samoeavesti, borbenosti in neodjenljivosti pri nas in v znamenju razkroja zaradi vse hujših udarcev pri njih.
Kako globoko m nevarno s« Je prav zadnje čase zajedel razkroj v njihove lastne raztepene vrste, priča nekaj najnovejših dejstev, ki jih v naslednjem navajamo v dokaz, kako vse popušča ne pri nas — ampak pri njih.
1. Titove skrbL
Za 15. september je spregovirl, ka-- kor trdijo komunisti in simpatizerji, som vrhovni balkanski tolovaj Josip Broz-Tito. Njegov govor je vseboval več zanimivih podrobnosti, iz katerih je razvidno, kako moža njegova reč — pri vsej maršalski slavi — skrbi. Dejal je med drugim:
»Razumljivo je, da 60 pri nas Se izrodki, ki so si zdaj nadeli drugo krinko. To je mračne, reakcionarna klika, ki ima tudi zveze s tujino im se v boju proti nam »e straši nobenega sredstva. Ti reakcionarni elementi so sedaj v svoji propagandi prešli na nove metode... Žal mi je, da so v zavezniških državah Se ljudje, ki mislijo, da predstavlja Draža Se kako deželo pri na« ... Bilo bi nam zelo žal, če naši zavezniki ne bi upoštevali naših žrtev in bi poslušali naše nasprotnike .. •
Ko smo sklenili sporazum z vlado dr. Subašiča, so s« mnogi bali, da to pomeni poslabšanje naSe fronte. Jaz vam pa povem, da se je naša fronta s tepi okrepila .. .«
Kako se je okrepila, priča vedno silovitejši ljudski odpor proti rdeči zaroti in vedno hujši porazi tolovajskih tolp po vsem Balkanu...
2. Krivoverci.
V vrstah OF se vedno bolj Siri krivoverstvo. Zavzema take oblike, da je vodstvo prisiljeno izdajati stroge ukrepe. Zaradi takega krivoverstva je Izvršni odbor Osvobodilne fronte n. pr. ustavil »Notranj-«ifi glas«, ki je bil glasilo »notranjskega okrožja OF«. RazLge, zaradi katerih je bil ta, za rdečo agitacijo sicer- važni list, ustavljen, navaja zaupna okrožnica, ki jo je načelnik »Propagandnega odseka pri IOOF«, Justin, poslal »Okrožnemu odboru za Notranjsko«. List je bil prepovedan zaradi naslednjih grehov:
»3. v vaših uvodnikih je precej napačnih staUlC. N. pr. it 1,/IL, kjer govori članek o demokraciji, ki jo definira na cisto zastarel način; tako je bilo treba naše konkretne zahteve postavljati pod Jugoslavijo, ne pa v vojnem £a«u: svoboda političnih strank (zdaj Im««.« OF) — to izgieda, kakor da bi mi pod demokracijo smatrali, da bodo tudi belogardisti imeli politično stranko in tajno glasova-Tako mi ne pojmujemo dosledne , kot stoji v
imeli politi "je itd. Ta
ljudske dew~~	, progra-
mu OF. Dalje: v druger« članku iete Številke pišete, da so bi vi« kraljeve vlade nesramno lagale narodom o nereda in •labottih, ki naj bi vladali v demokratičnih deželah Amerik« in Anglij«, ko j« Vendar sploSno znano, da so t« slabosti obstojale in nekatere ie obstojajo. Vaše stališč« pomeni zagovarjanje reakcionar. ■ nih angleSkih klik, ki so vladale Anglijo in ki ie zdaj rovarijo in pomagajo Hitlerju, zavlačujejo vojno, drugo fronto itd. Najbolje bi bilo seveda o tem molčati, ker tudi to ni tako važno vprašanje in Primemo, da bi se danes obravnavalo. — Potem v št. 4./I. v Rafaelovem članku Ogleda, kakor da »o se Angleži že prepričali o Mihajlovičevih svinjarijah, Rusi Pa (ki so ga že skozi boli ali manj razkrinkavali) pa šele sedaj, ko bo pnšia Vojaška misija. Prav tako so v 3. številki fazne nerodne formulacije o Angležih.
4. Radijski vestniki, ki Izhajajo na va-•*m terenu (kolikor vemo), vsi brez izje-**e podajajo londonska poročila o boji-*Člh, oz. celo privatnih ameriikih postaj
V4V :
r: -.v?
e>	i
ftk-iviA+.viA-i
.V-V.V/a,4^V. v.‘.
Das geht ihnen auf die Ver ven! Ein Bild von der furchthar«n Hlederlage der Bandit«« anf Javorovica im Anfang de*
Friihlings 1944. — Ta razkroj jih jezi in jim ne da spati! Slika o strahotnem porazu rdečih na Javorovici v začetku
pomladi 1944.
»Tovariši domobranci, dvanajsta je odbila...«
Potom zadnjega rdečega »razkrajahtega« poskusa na Dolenjskem
Na Dolenjskem, 18. sept.
Da je treba domobrancem do 15.
septembra položiti orožje ni vedela samo Ljubljana a svojimi frkljami,’o tem so čivkali že vrabci po strehah. Čudnega ni nič, saj so tudi drugi tiči celo iz ust londonskega radija peli to pesenl, med njimi fičfirič, ki se piše za Borisa Furlana. Dolgo je odpiral ta tič svoj široki kljun, a vse kvakanje ni nič zaleglo. Rdeči diplomatje so uvideli, da je njegov glas le prešibek m njegova avtoriteta med Slovenci prene-znatna. Pocfkupili so že neke Kuharje, ki so oznanili i onstran morja, da to 15. september oni dan, ko bo kupa njihovega plačanega potrpljenja polna. Poslej da bo »pregovorilo orožje...
Vsa, še taiko vneta prizadevanj« za razkroj domobranstva so bila že vnaprej obsojena na neuspeh. Vsi upi so šli po vodi, Tone Fajfar je padel v nemilost, ker je premalo osolil svoja pisma. »Diplomatje« in vsi drugi lažnivci so propadli, vrsta za razkroj je prisila na beži-brigade. Kot prve naj bi adle postojanke, ki so tolovajem naj-ujši trn v peti: Višnja gora. Stična in Št. Vid.
Komunisti so hoteli »koristiti priliko, ko je morala ena sama bojna skupina zasesti vse postojanke. Dragi domobranci da so odšli po »zanesljivih vesteh na južno in vzhodno fronto« in da bo boj lahek, če ga sploh kaj bo. Domobranci, ki imajo cfoliro obveščevalno službo, so zvedeli že dva dni prej, da se bo treba pripraviti Pregledali so položaje, očistili puške in naredili, kar je Dilo potrebnega.
• >
Za likvidacijo »peščice« domobrancev go rdeči določili tri brigade, že od
E
nekdaj znane po svoji slavi Nekje smo
brali, da so bile njega dni že vse odlikovane od samega maršala. To so Gubčeva, Cankarjeva
Ljubljanska briga
m pa Čada:
Pri tej zadnji ee moramo at trenu-
tek ustaviti, karti utegnil bi kdo opo->h
• n ... bila dodobra ustanovljena. To je
rekati da sploh
še ie.
zdavnaj razbili menda
je. Saj so io že še prej, ko ie na. To je bilo tam na Blokah. Od tistega nesrečnega časa je ostalo le še ime in pa, hvala Bogu, nekaj desetin 1 jubljamsJcih tolovajk, ki so menda .poskrbele za zarod. Kajti Ljubljanska brigada se je dolgo potem nenadno spet prikazala. Ker tisti naraščaj gotovo še ni toliko do ras tel, se je vsej Ljubljani posebno pa še domobrancem čudno zdelo. Zvedeli pa smo zdaj, da ae le - oni Azijati niso hoteli vd in jati v NOV drugače, ko za dobro plačilo, ki g« pa morejo nudki vzhodnim »bratom« kvečjemu panslovanskega duha prenasiče-ne ljubljanske tovarišice, ki dajejo za »svobodo« prav vse, kar si kdo poželi— Po domače povedano, hotele so si urediti s tovariši z vzh<xla i<filičmi K,..-stan... Toliko o Ljubljanski, ki »o jo domobranci kakor boino slišali, kar dobro razkrojili.
Prišel je 15. september, brigade eo jo udarile iz Bele m Suhe krajine, komisarji so postavili nov termin za konec vojne. Raja je poslušala: 15. bo konec, domobranci bodo klecnili od strahu, podali se bodo brez boja.
Dve uri je bilo še časa za vdajo, ko so straže na Starem grada začutile onkraj hriba nenavaden šum. Kdo drugi ko tolovaji? Potem so se izdali: »Stoji — Kdo?«
»Jaz, partizan...«
»Naprej!...«
Fantje so pripravili mine la mirovali Malo pred polnočjo je ugasnila luč, prva mina j« naznanila »odločilni« boj... Hudičev plan, bi dejal kdo, ki v Ljubi ja nj posluSa kakšne oddaljen* detonacije razbijajočih se min. A to je fantom na Starem gradu za igračo in dobre voljo.
»Tovariši domobranci, »ra J« odbila dvanajst, podajte se...«
»Mi čakamo trinajste! Kar k nam.« Tolovaji so prišli prav do lice, potem
je ko ob hudi nevihti
Kmalu ee je cačuio obupno javkanje in klici na pomoč. Kakor je le malo zašumelo, so strahovito zadrdrale noše strojnice. Zdelo se je, da se tolovaji odmikajo. Nekomu ni dala žilica, da bi jih ne podražil:
»Kam pa, tovariši? Greste v preko-mnndo?« A ni noben odgovoril, le ranjenci so jadikovali in kleli komandirje, ki eo jih pritirali prav pred naše strelske line. Komunisti so se morali umakniti, kakor po navadi.
Prodor na Starem gradu se ni posrečil. Potem ko je bilo glavnega napada konec, so se oglašale gori le še posamezne mine ali strojnice,
V Grosupljem so se domislili, da bi bilo dobro malo popra, posebno še, ker so zvedeli, da se pomika skozi Peščenik tolovajska »komora« ... Poslali so nekaj granatnih pozdravov, ki so tolovajem tako zmešali štreno, da bi si težko kdo mislil. Granate so začele padati prav v trenutku, ko so komunisti mislili prodreti pri višnjegorski sodniji. Tam
IZ VSEBINE:
Stran 1:
Vse populita.
Stran 8:
Obrazi Iz »prve prave slovenske narodna
lo ljudske vojske«.
Stran 4s
Boj slovenske vsenSIltSke mladine proti
komunizmu.
Stran fc
»Križaj, krliaj ca. holocardlsta!«
Stran 8:
Andom, ropubltka v gorah.
so imeli postavljen lahki minomet in nekaj strojnic. Ko se je razleglo nekaj rezkih detonacij, 6e je vsa »ofenziva« z zahotfne strani žalostno končala. Nekega tolovaja., ki se je približal žici na, nekaj metrov in se potuhnil, je naš mitraljezec povabil ni cigaro.
»Hej, tovariS, božje travice vam manjka, kakor smo zvedeli... pridi bli^e, dobiš cigaro...« »Tovariš« je utihnil s strojnico. Potem se je ojunačil in spregovoril: »Pridem, če ne boste streljali...«
»Že dolgo nisi kadil?«
»Bukovo listje pač, cigarete pa nisem videl... ne pomnim več...« Milo je povedal tolovaj, skoraj je ganilo srca domobrancev v bunkerju. A tolovaj ni bil docela polten ... Strojnice so zaregljale, pa je bilo konec sanj o cigari. Potem ko so »tovariši«4 zbežali čez globel na klanec, so si naši nažgali cigarete in zapeli...
»To 90 hudiči, so menili komunisti »sredi boja pojo ko na svatbi.« Komora Gubčeve se je pomikala skoz Peščenik na Brezovo, kjer so se spravili na .krajo rjuh... Ranjenci, težiki in lahki ‘so javkali vsepovsod. Komaj so jih utegnili pospraviti z bojišča.
Medtem ko ie pogorela »ofenziva« pri sodniji, so kanili z drugo zvijačo premagati neukrotljivo Višnjo goro.. Grad so demonstrativno napadli, ta čas pa so pripravili zasilne položaje na vzhodnem bloku...
Na bloku so hoteli iz rojevati napo* vedan »odločilni« boj... Fantje z Grada m' vso živahno akcijo podprli z minami, ie okopov so zabrneli rafali brzostrelk. Komunisti so se približali do žice, odpahovali španske jezdece, a »o morali plačati svojo drznost z lastno krvjo.
Ura j|e bila pol treh pomoči, ko Je na Gradu zadonela mogočna pesem domobrancev ...
»V naJBh srcih je korajža, ker je zmaga vedno naša...«
Tedaj je morala tolovajev in vseh njihovih pomagačev padla pod ničlo... Tudi slana je jela padati, srce je otrpnilo od nenavadnega mraza sredi tople jeseni, domobranske strojnice so kazale umikajočim se »osvoboditeljem« široka, nenasitna žrela. Nek Badoljevec je priganjal tolovajko z »avanti«, a vsa banda se je kmalu razbežala pod geslom »eroicamente scappare«... Domobrancem se je le to čudno zdelo, da se rdeči Italijani tudi bore za svobodo naše domovine.
Proti pol šesti ko je pledkanje ▼ glavnem ponehalo, je obvisel na žici nek mlad mobiliziranec, ki ^e je hotel prijaviti. Doma je možak nekje od Save, povedal je vse in se takoj prijavil k protikomunističnim borcem.
Potem se je začelo daniti okrog viS« njegorskega mesta se je ovila megla, trudnih oči se je oprijel spanec, a straže so ostale budne... Poslej se ni zgodilo kaj posebnega. Domobranci so bili sila radovedni, koliko je bilo uspeha.
Dalje na drugi strani.
in švicarskih, ki tm veliko več p Uefo o
angleški fronti, kot to zasluži, ln na ta način ustvarja pri ljudeh zgrešen vtis, kakor da to storijo več kot pa v resnici. Preberite samo, koliko so ti radijski vestniki pisali o italijanskem bojišča, čeprav •o tam vseskozi zelo rahle borbe in ni niti Rim zaseden po 5 mesecih.
List je bil zaradi teh krivoverskih trditev ustavljen. Če že pri tako vainetn odboru OF, kakor je »Okrožni odbor za Notranjsko«, _ ni več idejne jasnosti hi enotnosti in je treba proti njemu uporabljati take kazni, kakor je ustavitev lista, potem je to dovolj kričeč dokaz o notranjem is splošnem razkroja v Osvobodilni fronti!
3. Nezaupanje t lastne reEL
Podtalna glasila OF so polna hvale o tem, kakšno neznansko veljavo imajo tolovajske obveznice, boni, denar itd. Lira ni v primeri z njimi nič, zlato i« manj. Po vojni bo vsak kmet, ki mu za uropa-nega vola dajo počečkan bon, lahko a enim sanum takim papirjem postavil cel kolhoz, ne samo lastne hiše ...
V resnici pa ae sami prvaki tega »dragocenega« denarja otepajo bolj ko uši. O tem nem priča okrožnica Izvršnega odbora OF it 744, z dne 27. IV. 1944. Podpisal lo |e organizacijski sekretar Izvršnega od-boTa »Miha«, to je dr. Marjan Brecelj. Okrožnica pravi:
»V zadnjem Sasu ae pojavljajo primeri, da funkcionarji naših političnih odborov
in gospodarskih organizacij odklanjajo bone kot plačilno sredstvo v našem notranjem denarnem prometu. Tl primeri se dogajajo pri plačevanju trošarine, davkov, pri nakupu blaga itd. Dogajajo se tudi primeri, ko pripadniki naše vojske in naših političnih organizacij v javnih lokalih zavračajo bone in izjavljajo, da niao nič vredni, ter zahtevajo lire. Razumljivo je, da se s takim postopanjem naših funkcionarjev v znatni meri emanhije zaupanje ljudstva v bone. Izvršni odbor oziroma Predsedstvo SNOS je po odposlancu proglasilo bone (to je obveznice in Posojila iz leta 1941) za redno plačilno sredstvo. S tem trenotkom je v našem notranjem prometu ta boa izenačen kot plačilno sredstvo z liro in ga je dolžan vaak spre. jemati prav tako kakor liro. Predvsem pa je dolžnost naših funkcionarjev, da to s praktičnim zgledom dokažejo in da s propagando in točno obrazložitvijo pomena in vrednosti boja pouče ljudi. Zavedati te je treba, da jamči za vrednost bona slovenska narodna oblast. Samo tisti hi pričakuje zmago Hitlerja, more oporekati vrednosti našega bona ...«
Ca se našteti funkcionarji branijo teh bonov, potem tudi oni verjamejo v Hitlerjevo zmago. Ali mar ni to znamenje razkroja?
4 Oporišča padajo.
Domobranske udarna skupine ae prav za IS. september udarile v Loško dolino, drugo glavno zvezdo rdeče »oblasti« in
»vojske«, kjer ja* bil sedeš VIL toloraj-skega korpusa. To oporišče so tolovajem docela razbile, zasegle ogromno Ulage ter celotni arhiv VII. korpusa z dragocenimi podatki in razodetji Dasi je tam taborilo izbrano jedro rdeče »vojske«, ee za arhiv in ca skladišča nihče ni postavil v bran, temveč je vse bežalo na vrat in nos, ko-noga«, pa opustili in vlačijo ostanke naropanega blaga v Belo krajino, poslednje svoje oporišče.
L Čuječnost pada, irtve rastejo. Cene Logar, horjulski krvnik, čigar vest bremeni poleg drugega pokolj Basti-
čeve družine, je v »Smernicah«, organu politkomiearijata glavnega štaba NOV in POS (št. 2) napisal članek »Tovariši budni
in oprezni nismo večl« V njem pravi:
»Ču...................  ‘	*	'	-
čuječnost in pažnja je zadnje čase še manjša, kot je bila prej... Tiger lahko prežre slonu vrat če slon m buden... Zadnje čase imamo več primerov številnih naših žrtev, ki eo bile popolnoma nepotrebne, zaradi same nepazljivosti in nebwkiosti. Javorovica, Kočevska, Pri-
*o par-
morska in drugi vzgledi kriče, naj ne izgubljamo ljudi... Nepazljivi so tak< tizani-bord kot tudi funkcionarji..
i Domobranstvo al razkroj eool
Isti rdeči prvak piše v istem članka naslednje!
»Uspavalo »as je, da imame
he v zunanji svetovni politiki... Toda na e£ji zemlji imamo še vedno lete so-
vražnike, ki v osnovi niso v razkroju in demoralizirani... Vedeti moramo, da je
manda najprej, kakor se spodobi. Mrliče so potem pokopavali dva dni, bazo, »kamor ne bo nikoli stopila domobranska
danes nekaj sovražnikov še vedno v službi mednarodne reakcije, in vemo, da jih' bo... ta reakcija pomagala tajno reševati, če se bodo sedaj do konca borili..» To je tudi ena izmed stvari, ki jih naši borci pozabljajo in zato ne razumejo, zakaj sovražniki... niso... demoralizirani in neaktivni.. ^
Kaj*so v primeri e priznanjem takn velike rdeče živine vse tolažbe »Poročen valca« o razkroju »izdajalcev«!
7. Prezgodnja pesem.
Nič manj dragocene in porazne nisd lamentacije istega rdečega prvaka o končni zmagi. Takole toži;
»Sovražnik se zaveda, da se mi uspavamo zaradi svojih uspehov in uspehov svojih-zaveznikov. Sovražnik ve, da je to zanj najugodnejši trenutek, trenutek, ko smo mi popolnoma gotovi zmage, pa j* ie nimamo v roki Da, naša vojska je podobna divjemu petelinu na borovcu. Lovec ve, da ga more ustreliti, ko prepeva svojo visoko pesem. Tudi mi že prepevamo svojo visoko pesem, petem zmage... Toda pojemo jo ie prezgodaj.«
Tako jel In danes je ta pesem še bolj neumestna, kakor je bila tedaj, ko je Cene Logar te vrste pisal in še ni vedel, kaj čaka rdečo »vojsko« ea 15. septembarl
Priprave za veliko bitko na evropskem zahodu
Vzlic težkim bojem na posameznih dpliJi zahodne fronte za pretekli teden lahko rečemo, da se položaj v bistvu ni spremenil, temveč se je prej ustalil, kajti branilec je poslal v boj močne sile in preprečil prodore, nakar je moral napadalec preurediti svoje vojske in privleči nova ojačenia.
Cilj ameriških armad je bil docela ja^en= priboriti si pot skozi zasilno pripravljene nemške obrambne ovire in udariti naravnost na nemško zahodno, tako imenovano »Siegfriedovo črto«. Britanska 1. armada, ki se je potem prebila skozi Belgijo v bližino holandske meje in ponekod tudi čez njo, bi se bila morala polastiti Holandije same in pritisniti kot skrajno levo in severno krilo na zahodno črto. Hkra-tu so Amerikanci na sredi in jugu bojišča pritisnili proti Renu.
V sred.ni -o se pri Eupenn, Malrae-dyju ter pri Nancyju razplamteli hudi boji, na katerih potek pa je vplivala okoliščina, da britanska severna armada ni mogla izvesti svoje nakane, temveč se je morala vrsto dni trdo
Nadaljevanje s 1. strani.
A boja še ni bilo konec... Cankarjeva brigada, ki je napadala Višnjo goro (op. pis.: da je ne boste zamenjali z višnjegorskimi terenci!) se je umaknila po bližnjicah na severno stran, kjer so oni iz Gubčeve kradli živino.
V Goričanah, Bloc vrhu in Leskovcu so iz »gospodarskih razlogov« pobrali 15 glav rejene živine. Dopoldne, ko so se mudili pri pokopavanju 25 mrtvih tolovajev, so nenadoma dobili ogenj z boka. Celo domobranci so prisluhnili nepričakovanemu napadu. Kdo bi to bil?
Po ovinkih se je izvedelo, da je napadlo komuniste krdelce tolovajskih ubežnikov, ki so prišli od druge strani. Vzemite primero: 44) ubežnikov in 1000 tolovajev... In uspeh: 22 mrtvih, 1 oni ranjen... Za mrtve vemo gotovo, ker smo prešteli njih grol>ove, oni pa so, kakor je navada, potajili tudi tega ranjenca; Komunisti “O imeli spet obilo posla s pokopavanjem.
l'a čas pa so se prijavljali na vseh postojankah v Višnji gori in v Stični prisilni mobiliziranci, ponajveč Primorci, ki so se čutili v Titovi vojski le preveč, zapostavljene. Za zajtrk so jedli neslan močnik, za kosilo nezabeljen krompir, večerjo pa so si lahko zraven** mislili... Fksercirati so morali po bog-ve kakšnih pravilih bosi. komisarji pa so jih pitali z lepimi, prelepimi slikami o bodočnosti... 15. sept bo k< nec ...
»Doslej smo še verjeli, ma. zdaj je minilo tudi nas. Primorci smo vam ko eden. Poznamo te lumpe... Vsi se bomo prijavili.. .c
Prevač bi bilo, če bi opisovali njihova štorij«, ki *«“»avsez«dnje' kar zanimive. Pripovedovali so, da so živeli slabše °d laških, mul, ki so imele vsaj ovsa dovolj.
Tolovajem ni bilo dovolj, da so bili kar dvakrat tepeni: naslednji večer so začeli napadati še šentviško postojanko. Tu je bil pa likof. Bilo je, kakor bi dregnili v sršenovo gnezdo. Napad «e je začel okrog enajste zvečer; da bi bila »likvidacija« hitreje pri kraju, je prišla pomagat Ljubljanska, ki se je dotlej držala v zaledju.
Z razuzdanimi Azijati, vpitjem ljubljanskih tolovajk in črnimi mitraljezi so mislili hitro dobiti zmago, Začelo se je pri Petruški vasi. Potem se je začelo nekajurno zafrkavanje pozicijskega značaja. Domobranci v bunkerjih in oni na gmajni. Vsakih pet minut se je . razletelo toliko in toliko min, vmes so lajale strojnice. Kadar je za kratek čas vse potihnilo, so ljubljanske komunistke »dvigale moralo«. Na primer takole:
»Belčki, vdajte se, dvanajsta ura je odbila...« Naši so odgovorili z ognjem. Potem pa zopet: »Hura, napad! Sedmi batal jon, bombe...«
»Naprej, kdor ima boljše čevlje!« je zavpil domobranec. Nobenega odgovora ni bilo, kajti tolovaike so se spomnile, da so bose. Zazeblo jih je po nogah. Nič čudnega, saj je bilo že proti jutru.
Nenadno je zagrmela vrsta min. Pa spet. Potem pa strojnice. V majhni globeli so namreč domobranci oparili živo kopico komunistk in Azijatov, na katero so odprli strašanski ogenj. Potem so naredili izpad. Kdo bo čepel za lino in poslušal neslane zbadljivke!
Deset minut rezkega ropotanja, p« jih je obležalo na njivah 15, n grape so prihajali otožni klici. Tolovaji so pustili na »položajih« vse orožje in so odnesli le svoje dolgo noge, kolikor »e jim je to posrečilo, »Likvidacija« je šla po vodi. Potem jc bilo jutro. Tolovaji so jo potegnili proti Čatežu...
Zjutraj so šli domobranci pregledat teren. Potem pa še v grapo.
Zdaj pa še nekaj številk o »razkroju«:
V Višnji gori je’ padlo 12 komun -stov, tolovajski ubežniki so jih podrli 22, v št. Vidu pa so potolkle mine — petnajst komunistov moškega in — kaj bi dejali, to velja za ljubljansko »elito« — osem in dvajset že^sfcega spola. V tisti grapi je izdihnil svoje grešne duše eVet ljubljanske rdeče promenade. Tolovaji so jih "rez, posebnih slovesnosti pokopali v nedeljo popoldne blizu Češnji c.	.
Donvobrnnccm se je priglasilo prisilnih mobilizirancev, zaplenili pa so več strojnic in lopo količino streliva. Celotne izgube tolovajev znašajo po najnovejših poročilih ?<> mrtvih in Kakih 2'i težko ranjenih. Najbolj prizadeta je bila kajpak Ljubljanska brigada, saj je sama izgubila že* 40 mrtvih.
Da pa kdo ne bi zamenjal: tako znajo razkrojevati komuniste domobranci tretje skupine... Na tem mestu jim izreka ves slovenski narod pouvalo Nk »riznauje. Le tako naprej 1
boriti, da je obdržala nekaj ozkih mostišč čez Albertov prekop, ne da bi bila mogla napredovati na sever. Obramba je ob prekopu, ki veže reki Maas in Scheldo. krepko vztrajala, zraven pa je s suuki zadržala pritisk britanske armade na cesti Hasselt-Eindhoven. Tako se Britanci nikakor ni>o mogli razviti v zaželeno smer, pa so zato poskušali naperiti svoj najhujši sunek na cesto proti Eindhovenu. Iudi tu je bilo preveč zaprek. Tako se je bojišče na tem odseku precej ustalilo.	e
Ofenziva, ki je tod obtičala, ogroža uspeh celotnega zavezniškega nastopa. Zaradi tega je moral naskakovalec uporabiti nova sredstva. V nedeljo po-fKiIdne je po dolgotrajnem silnem bombardiranju vrgel z letal padalce iv pehoto na področje pri Arnhemu, Nijmwegenu in Eindhovenu. llkratu je na prostoru med Antwerpenom, in Maastrichtom začel z napadom, da bi vzpostavil zvezo s temi padalskimi četami.
Težišče bojev na zahodu pa je še vedno ob obeh straneh Aachena. Tod' so Amerikanci zbrali močne sile in z njimi udarili na prostoru med Maastrichtom in Aachenom. Le na nekaterih mestih so plitvo vdrli v obrambno črto. Pri Stolbergu so bili Amerikanci. odbiti, zato so se vrgli dalje na sever proti železnici, ki drži od Eupena proti Stolbergu. Sunki južno od Aacliena niso uspeli.
Ostri boji so potekali pri Metzn in Nancyju. Za Amerikance so se tukaj pričele hude ovire pri nameravanem prodoru v Lotaringijo. Tod so hoteli priti Nancvju za hrbte s tem, da so zahodno od Lunevilla sunili proti severu. Nemški protinapad jim je nakano prekrižal.
Pred Burgnndskimi vrati so se nemške divizije razvrstile v strnjeno črto. Armada generala Blaskovvitza, ki se je umikala po dolini reke Rodana in Saone. je prispela na nova oporišča na prostoru med švicarsko mejo in Epi-nnlom. S tem je bila sklenjena obramba, ki je prestala svojo preizkušnjo že v vrsti amerikanskih napadov. Ta armada se opira na pobočje Zahodnih Vogezov, ki so prepreženi z vrsto rečnih strug, ter na severne obronke po-gorja Jura. S tem je bil utrjen južni bok zahodnega bojišča.
Vzlic pospešeni naglici, s katero skušajo zavezniki izsiliti bojno odločitev na zahodu, se vsi njihovi napori, da bi v kratkem času opravili z vsemi nemškimi posadkami v zahodnih francoskih pristaniščih in pomorskih trdnjavah, končujejo s srditimi in dolgotrajnimi boji. Le Havre je padel. Za Brest so se bili strašni boji. Bralnilci se niso zmenili za vabila na vdajo, temveč 60 vztrajali vkljub, peklenskemu bombardiranju iz zraka in toči iz topovskih baterij. Šele tedaj ko se je niesto s trdnjavo vred spremeuilo že v kup ruševin, so ostan-' ki branilskih oddelkov zapustili kraj in se umaknili na bližnji polotok Le Crozon. Podobno usodo utegnejo doživeti tudi ostala pristanišča. Hujši boji so se razvneli le za Boulogne ob Roka vskem prelivu. Tam se je Angležem posrečilo vdreti v mesto.
Vojaško označijo zahodnega bojišča podaja članek »Na meji«, objavljen v »Deutsche Adria Zeitung«, iz katerega posnemamo:
»Na dveh mestih raztegnjenega zahodnega bojišča »e je nasprotniku posrečilo stopiti na nemška tla. Po drugi strani pn mu ni nežna,no, da so sto-tisoči Nemcev na levem bregu Rena s svojimi rokami pomagali k temu, da se je obmejna utrjena črta poglobila in utrdila.
Vsekakor nasprotnik še ni prišel do tega, da bi mogel začeti z veliko bitko na meji in na široki fronti siprožiti z vso silo sunek proti tej nemški črti. Dozdaj je nasprotnik samo v sredini svoje razvrstitve dosegel odseke, ki nudijo pogoje za začetek takšne bitke. Vedeti je treba, da sta tam dva boka, od katerih je napadalec močno odvisen. Po načrtu bi moralo iti drugače. Toda odpor nemških divizij na severu in jugu je zavrl prodor, na mnogih mestih pa ga ustavil, tako da so_ se razvneli hudi spopadi, ki ne puščajo Lisenhowerju, da bi izvedel svoj načrt. Samo kratek pogled na zemljevid zadošča, da zapadimo proti vzhodu zasukano vzboklino med Aachenom in Lunevillom in takoj razumemo težave angleških in amerikanskih armad, ki jih povzročata močno zaostali krili.
Te ugotovitve najdejo potrdil tudi v Lisennowerjevem odloku, naj se prostorninsko razširi nastop amerikanskih divizij, ker so imele angleške in ka.nadske divizijo največ opravka in so zato tudi zaostale. l£i*enhower je levo krilo amerikanske prve armade pod generalom Bradleyem raztegnil čez Maastricht. Britanska t. armada se je morala torej omejiti le na prostor od Rokovskega preliva pa do srednjega teka reke Maas.
7, drugimi besedami:	amerikanske
čete so prevzele tri četrtine bojišča, dočim se britanski oddelki mučijo le na eni četrtini, ker so na tem precej kratkem bojišču naleteli na toliko ovir, da jih doslej niso mogli prebresti. Sedaj jih poskušajo odstraniti z dovažanjem padalcev in padalske pehote za nemško bojno črto. Prvi uspeh so dosegli s tem. da so iz Belgije vdrli do mesta Eindhovena.
Še zmerom je nasprotnik povsem zaposlen z dodelavo svojih postojank,
Quo vadiš
Roman v slikah I
Dublt« ga y orcduUtva »Slovenskega dom««.
da bi mogel iz njih preiti v naskok. Sredstva, ki jih tukaj uporablja, niso nič drugačna kakor dosedanja. Njegova glavna opora bo zopet močnejše letalstvo, nakopičeno topništvo in njegovi tanki.
Vzlic delnim težkim bojem se sedanje obdobje še zmerom lahko imenuje doba priprave postojank pred veliko bitko na zahodu, ki mora prinesti odločitev glede meja. Nasprotnik skuša s temi ogromnimi pripravami združiti tudi napad na zahodno utrjeno črto. Toda le v sredini bojišča stoji na prostoru, ki ga opravičuje za takšen nastop, na severu in jugu pa ima še pred seboj veliko prostora, ki ga mora zasesti, preden si ustvari poboje, kakršni omogočajo prehod v odločilni naskok.«
•
Po podatkih, kakor so jih javljala uradna vojna poročila, so boji na zahodnem bojišču potekali takole:
13. septembra: Na zahodnem bojišču se nadaljujejo hudi obrambni boji na dosedanjih žariščih. Žilav odpor naših čet je preprečil sovražnikove prebijal-ne poskuse severno od Hasselta in s področja pri Verbiersu v 6meri proti Aachenu.
V bojih zadnjih dni smo uničili severno od Luxembnrga 142 sovražnikovih oklepnikov in oklepnikih izvidni-ških voz ter zaplenili ali uničili 40 protitankovskih topov.
Preko gornje Moselle napredujejo ameriški oddelki proti Lunevilleu. Tudi za Neufchateau potekajo hudi boji. Sovražnikov pritisk na naše zaščitnice mod Vesoulom in švicarsko mejo se nadaljuje.
Sovražnikovi napadi proti utrjenim lukam na zapadu so se ojačili. Sovražnik je do sedemkrat brezusoešno napadel Culais in Dunkerque. V Le Havre so po najhujšem obstreljevanju in neprestanih letalskih napadih vdrli sovražnikovi oklepniki. Posadka se je do zadnjega junaško upirala. Tudi na glavnem bojišču pred Brestom se čete vseh delov vojske ogorčeno bore proti stalnim sovražnikovim napadom. Z lastnimi protinapadi smo vrgli pred Lorientom sovražnika na več mestih nazaj ter mu povzročili pomembno škodo.
Krajevni boji ob alpskih prelazih na frnncosko-ilnlijanski moji se nadaljujejo. Odbili smo več sovražnikovih sunkov.
14. septembra: Na zahodu so naše čete preprečile britanske napade južno od Dunkerquea ter severno od Brugesa in Gnndn. S protinapadi smo odstranili ali nadalje zožili sovražnikova predmostja preko Albertovega prekopa in prekopa Maas-Schelde. Med Maastrichtom in nemško mejo ria področju,Eupena se naše čete ogorčeno upirajo ajperBkemn velenapadu. Iz Aachena proti jugozahodu izvedeni protinapad je vrgel sovražnika zopet nazaj. V teli bojih smo uničili večje število sovražnikovih oklepnikov in napadalnih topov.
Tudi v severnem Lnxembnrgu in v severnem delu predmostja pri Metzu so biii lastni protinapadi uspešni. Ob obeli straneh Nancy.ja predira sovražnik z močnejšimi silami preko Mosele proti vzhodu. Jugovzhodno od Nancyja smo ga prestre-gli^ ob Meurthi in ob južnem robu Lunevilla.
Od vseh strani napadena posadka Neufchateauja si je z napadom zopet priborila pot proti vzhodu. Mesto samo smo prepustili sovražniku, ki prodira dalje tudi jugozahodno od Mirecourta. Naše varovalne sile so se na področju jugovzhodno od Langreisa pa do gor njega Doubsa pred močnim sovražnikovim pritiskom umaknile postopno proti severu. Pri hudih bojih za Ve-soul »o bile izgube sedme ameriške armade posebno hude.
Ogorčeni obrambni boj naših oporišč in utrjenih luk ob obali Rokav-skega preliva in Atlantika se nadaljuje. Posadki Caluisja in Boulognea sta krvavo zavrnili več sovražnikovih napadov. Na območju utrdbe Brest se v osredotočenem topniškem ognju in med ptnlnimi letalskimi napadi branilci, ki jih vzgled no podpira vojaško topništvo, v neomajnem izpolnjevanju svojih dolžnosti še nadalje bore. Na zahodnem odseku so s takojšnjimi pro-tisunki odbili več napadov. Posadka naših oporišč ob izlivu Gironde je vrgla napadajočega sovražnika s pomembnimi izgubami zopet nazaj.
15. septembra: Ob Albertovem prekopu in ob prekopu Maas-Schelde so nnše čete z uspešnimi protinapadi nadalje zožile sovražnikova mostišča.
Med Maastrichtom in Aachenom so nadaljevali Amerikanci s svojim, močnimi oklepnižkimj silami podprtim velenapadom. Maastricht smo izgubili. Južno in jugovzhodno od Aachena se je posrečilo vdreti nasprotniku v prednje postojanko zahodnega obrambnega zida. Z nezmanjšano silovitostjo sc nadaljujejo hudi boji, pri katerih je bilo včeraj uničenih 40 sovražnikovih oklepnikov.
Tudi na področju Nancyja in pred Burgundskimi vrati 6e nadalje ogorčeno borimo.
Z utrjenih luk in oporišč ob Rokav^ skem prelivu in atlantski obali poro čajo tudi včeraj o hudih, a uspešnih obrambnih bojih. Pred gorečim Brestom, pred Boulogneom in ob Cap Gris Nezu so utrpeli napadalci posebno velike izgube.
16. septembrat Težišče bojev na za hodu je ležalo včeraj zopet na pod ročju južno in jugovzhodno od Aache na. Z osredotočenimi. pehotnimi in oklepniškimi silami se je sovražnik tamkaj skušal preko Stolberga prebiti proti severovzhodu. Nasprotniku je z največjo uporabo sredstev najprej uspelo nekoliko napredovati, kasneje pa so ga naši protinapadi zaustavili.
Tamkaj smo uničili 27 sovražnikovih ’ oklepnikov.
Južno od Aachena pa do področja užno od Nancyja so se izjalovili številni napadi, ki jih je sovražnik često ponovil. Posebno uspešni so bili naši obrambni boji na področju Vesoula. kjer je utrpel sovražnik pri svojih brezuspešnih napadih lnide izgube.
V povsem porušenem Brestu se naša junaška posadka kljub najhujšemu sovražnikovemu ognju in trajnim letalskim napadom ogorčeno upira vedno znova napadajočemu nasprotniku.
17. septembra:	Ob obeh straneh Aachena je nadaljeval sovražnik s svojimi močnimi poizkusi, da bi prebil našo bojno črto. Več napadov na južnem bojišču mesta se je izjalovilo. Posebno srditi so bili boji na področju Stolberga.
Proti sovražniku, ki je severozahodno od Echternfichn prodrl preko Sauerja, protinapadi dobro napredujejo.
Ob obeh straneh Nancyja se nadaljujejo hudi boji.
Ob Burgundskih vratih so naše divizije, ki so uspešno odbile, vse ameriške prebijalne poizkuse, ustvarile strnjeno obrambno črto med Epinalom in švicarsko ntejo.
Tudi po vdoru sovražnika v povsem razrušeni Brest so več oporišč in odpornih gnezd še drži.
18. septembra: Na holandskem področju je spustil sovražnik včeraj opoldne po prejšnjih močnih letalskih na-ladih za našo bojno črto padalce^ in etalsko pehoto s težišči na področjih pri Arnheimu, Nijmvvegenu in Eind-hovenu. Popoldne je nato pričel napadati med Antvverpononi in Maastrichtom, da bi vpostavil zvezo s svojimi odvrženimi oddelki. Zlasti na področju >ri Neerpeltu so se pri tem ra-zvili si-oviti boji, v katerih se je sovražniku posrečilo malenkostno napredovati proti severu. Proti sovražnikovim padalskim silam potekajo strnjeni protinapadi.
Med Maastrichtm in Aachenom ter
na področju Nancyja bijejo naše čete še nadalje hude obrambne boje z močnimi sovražnimi silami. Na ostalih odsekih zahodnega bojišča smo razbili številne šibkejše sovražnikove napade.
Sovražnika, ki je vdrl v Luneville, smo vrgli nazaj. Naš protinapad južno od mesta dobro napreduje.
V razvalinah Bresta junaška posadka, ki je stisnjena na ozkem področju, še vedno kljubuje najhujšim sovražnikovim napadom. Tudi za utrdbo Bon-logne divjajo hudi boji. Tu se je sovražniku po večurnih letalskih napadih posrečilo, da je naredil z zahoda vdor, ki smo ga zajezili. Sovražnikovi napadi proti Dunkerqucu so se izjalovili.
19. septembra. V srednji Holandiji je ojačil nasprotnik svoje sile, ki jih je odvrgel v zaledju bojišča, z novimi letalskimi izkrcanji. Lastni napadi proti pristajališčem kljub žilavemu sovražnikovemu odporu polagoma napredujejo. Iz predmostja pri Neerpeltu je udaril sovražnik z močnimi oklepniški-mi silami proti severa.-ter vdrl v-Eind-hoven. V ogorčenih bojih iz bližine smo uničili 43 oklepnikov. Severozahodno od Aachena je kljub močni uporabi topništva in oklepnikov le malenkostno napredoval. Zahodno in južno od mesta smo zavrnili vse napade. Na področju Lunevilla potekajo lastni napadi še nadalje uspešno.
Z ostalih odsekov bojišča javljajo le o krajevnih spopadih.
Z močno uporabo topništva in letni cev je sovražnik tudi včeraj napadel Boulogne in Brest. V Boulognu mu je po težkih bojih uspelo, da je vdrl v mesto, vendar smo ga iz več baterijskih postojank vrgli zopet nazaj. Mesto in luka Brest sta le še kup kadečih se razvalin. Preživela posadka se je umaknila na polotok Le Crozon, kjer se l>ori naprej. Sovražni sunki proti Lo-rientu in St. Nnzairu so .se izjalovili. Iz svojega oporišča ob izlivu Gironde je naredil neki bataljon izpad v mesto Saujon, kjer je uničil velika sovražnikova pogonska in municijska skladišča
Ali že Imate
Orne
buhue
Dokument o najstrašnejšem
razdobju slovenske zgodovine
o dela komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu
Dobi se t vseh knjigarnah In v uredništvu »Slovenskega doma«
250 strani velike oblike, “580 slik. dokazil in listin v fot. posnetkih Cena 40 lir.
Poslednje plašilo
PK VOS za Gorenjsko.	24.	3. 44.
Oblastni koniitet KPS za Gorenjsko!
Pošiljamo vam na vpogled odpustnico Š č a v i n e Vide iz vojske in pa dopis 0K VOS-a radi nje. Oboje nam vrnite! Poleg pa prilagamo dopis tov. Gorjana, da boste videli, kak strah ona povzroča na tamkajšnjem terenu.
Omenjena sc nahaja na 0K VOS-a v Medvodah,‘kjer je nameravala ostati, se je bojijo radi bolezni in zdi se jim skrajno nezanesljiva. Zato so jo poslali na 0K VOS. Resna nevarnost je, da bi se omenjena prijavila nemškim oblastem, ker je radi bolezni živčno popolnoma uničena.
V slučaju pa, da bi se kaj takega res zgodilo, bi bela garda zopet imela dobro orožje za izvajanje svoje propagande v smislu njenega zdravstvenega stanja.
I)a ne bi stvar imela kakšnih resnih posledic, smo izdali nalog za justifikacijo. . Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Za PK VOS za Gorenjsko: Kosec, 1. r.
To kratko naročilo za umor doslužene revolucionarke pomeni žalostno zgodbo, eno izmed neštetih, ki jih vsebuje krvava zgodovina OF pri nas.
Vida ščaviua je šla jeseni 1. 1943. it idealnih nagibov v hosto, se tam javila tolovajski komandi in bila sprejeta kot delovna članica. Ko se je izurila, je bila dodeljena neki rdeči bojni enoti. Sodelovala pri vseh večjih napadih in se je odlikovala posebno kot agitatorica. Obiskovala je več tečajev in se je tako s komunizmom seznanila do temelja. Znanje in pogum sta ji pomagala kmalu do za-vidnega ugleda in zato se je smela udeleževati tudi vodstvenih posvetov. 20 letna tolovajka je kmalu dobila vpogled v ožjo organizacijo različnih er.ot in je poznala posebno dobro vse napadalne načrte.
Toliko pove o niej uradna ugotovitev pristojne komisije VOS-a od 10. 3. 1914.
Iz tega je razvidno, da se je Vida Ščavina z dušo in telesom, udejstvovala kot tolovajka. Vrh tega seje že po prvem dnevu, odkar je vstopila v tolovajsko druščino, po nenapisanih hostarskih postavah vdinjala .tovarišu Cirilu za »ženo« in je potem, kakor je usoda vseh žensk, ki gredo v gozd, služila sleherniku, dokler ni telesno povsem propadla. Nalezla se je hude spolne bolezni, nakar jo je tolovajski zdravnik, spoznal kot nesposobno za aktivno službo v NOV in POJ. Posledica je bila, da so jo odpustili iz bojne edinice. Poslali so jo kot terensko delavko na njen dom v. Medvodah, da bi, kolikor bi ji dopuščalo zdravje, tam delovala v sklopu terenske mreže.
Ker je vedela za različne partijske skrivnosti in ker so se v OF bali, da bi se utegnila obrniti na oblasti, da bi našla zdravila za svojo zdvojenost, je PK-V0S za Gorenjsko pod št. 45G/44 z dne 24. 3. 1944 zapovedal usmrtiti jo, kar je razvidno iz poprej navedenega izvirnika ukaza, katerega je.ppdpjsgl neki Kosec?
24.	marca 1944 so tolovaji ria smrt obsojeno Vido fcčavina odpeljali z. doma. Strel v tilnik je bilo plačilo za vso njeno zvesto službo v rdefih. vrstalu
Vsakdo, ki pozna načine in pota komunističnih revlouionarjev, ob teni novem zločinu ni osupnil. Neizprosna revolucionarna zakonitost je podrla mlado gorenjsko dekle, katero je zločinska tolovajska agitacija spravila ob pamet, da je pozabila nase, na svojo čast in narodni ponos, se potem spozabila do dejanj, ki jih ne počenja niti žival, misleč da služi narodnim idealom, ako z dušo in s svojim lastnim telesom kakor blazna pomaga uresničevati uničevalne načrte narodnih izvržkov.
V hosti so ji najprej iztrgali iz srca ves sram in jo potem ponižali na žival, ob kateri' se je nasla jal vsak tolovaj. — Spremnlla se je v popolno duševno in telesno razvalino in tedaj je tudi zgubila vrednost kot komunistka in borilka »za nov red«. Okužena in zdvojena je morala iskati zavetja in utehe na rodnem domu. Tolovajski glavarji so čez njo naredili križ. Storila je svojo dolžnost, uničila se je njim na ljubo in zato je postala ne le neljuba, temveč celo odveč. Kdo od njih bi si belil glavo z okuženo deklino in si tratil čas s skrbjo za njeno zdravje?! Tudi rii smela ostati živa kot priča pokvarjenosti »osvoboievalcev« slovenskega ljudstva. Strel v tilnik — in okužena brezpomembna številka je utonila v pozabo. Treba je samo še slepilne utemeljitve: obstojala je bojazen, da bi izgubljenka izblebetala tolovajske skrivnosti, za katere je vedela...
Vido ŠČavina je pomandral voz pohotnih revolucionarcev, kakor je pomandral že stotine drugih lahkovernih deklin, ki sedajo na lim omamne komunistične agitacije in se Trgajo »za nov red«, ki ee jim ne prinaša drugega kakor moralno pogubo, duševni in telesni polom in nazadnje neogibni — strel v tilniki
Kratka, pa strahotna zgodovina rdeče revolucije pri nas, kakor jo na svoji koži doživlja na desetine in slotine zmešanih ter zapeljanih mladih ljudi I
Poziv
uvoznikom blaga iz ostalih pokrajin operacijskega ozemlja »Jadransko primorje« in drugih italijanskih pokrajin.
V smislu naredbe Sefa pokrajinske uprave z dne 26. avgusta 1044, ki je objavljen v Službenem listu z dne 30. avgusta 1944, št. 124-65, se mora za vse blago, ki se uvoji iz operacijskega ozemlja »Jadransko primorje* in iz drugih italijanskih pokrajin v Ljubljansko pokrajino, položiti protivrednost pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine. Neposredno pl<*" čilo torej ni dovoljeno. Izjeme veljajo le za blago, ki je bilo kupljeno in že plača* no do 30. avgusta 1944.
Z ozirom na to se pozivajo vsi uvozniki, ki so tako blago nabavili in plačali v celoti ali deloma že pred 30. avgustom t. 1., pa ga še niso uvozili, da to plačilo prijavijo Hranilnici Ljubljanske pokrajine v roku 5 dni po objavi tega poziva v Časopisih. Na poznejše prijave 6e ne bo mogoče ozirati.
Iz pisarne šela pokrajinske uprave
z dne 16. sept. 1944, VII. št. 4563-1«
k “" V	v.	^	>	...	.T	—	'J.4'	I	<.'■■	-
-V;	Jv	■*
Obrazi iz „prve prave slovenske narodne in ljudske vojske'
*
Bolišpvigki fekisl 17, Sibirije, poklicni zločinec od kdo ve kje, balkanska pevačica-vlačuga, Mongol iz osrčja azijskih step. zlizan savojski oficir — to so ljudje, ki danes v bistvu ?e sestavljajo »na-rodno-osvohodilno« vojsko. In vsi ti se bore — za osvobojenje slovenskega naroda, če naj verjamemo prvakom Osvobodilne Ironte. Že sam pogled na te obraze nas mora prepričati, da je teni zločincem, zgnanim od vseh vetrov, prva skrb na svetu res blagor našega ljudstva... (Slike predstavljajo nekaj tolovajev, ki so bili pobiti pri nedavnih nastopih domobranskih udarnih	skupin
na Dolenjskem.)
Pismu
nam in vam
Gospod urednik!
Prosim, izvolite sprejeti in objavili naslednje pismo. 2e deseti mesec stanujem kot begunec v nekem ljubljanskem zavodu in s svojimi tovariši delim usodo pregnanstva. Kar naenkrat je prišlo ravnatelju na misel, da je treba begunce izseliti, ker bodo prišli stanovat dijaki, ki morajo študirati, begunci naj si pa drugje poiščejo stanovanja. Ravnatelj nam je stanovanje odpovedal in določil rok, do kdaj se moramo izseliti.
Ker vemo vsi, da je stanovanj zadosti za dijake in begunce, kajti tudi lansko zimo in vse doslej je bilo dovolj stanovanj za vse, in ker stanovanja v Ljubljani posebno begunci leiko ali sploh ne dobimo, sem šel sam osebno k ravnatelju in mu povedal, da je stanovanj vendar dovolj za vse, za begunce in dijake, in da se mora najprej poskrbeti za begunce, ki so največji reveži. Dosegel nisem ničesar. Ravnatelj me je nahrulil, češ pojdite si stanovanja iskat na Grosuplje, z vami pa ne bom debatiral, ker ste preneumni. Vi skrbite samo za svoje... jaz pa moram skrbeli za toliko »n toliko dijakov.
Gospod urednik, Vi ne veste, kako strašno to boli, žge in peče, če človeka nahrulijo tam, kjer bi pričakoval besede tolažbe in pomoči. Kako moremo pričakovati pomoči in zahtevali stanovanje od naših sovražnikov, če naši prijatelji tako neverjetno grdo postopajo z nami ter nas mečejo iz stanovanj ravno sedaj, ko je nastopilo ostrejše jesensko vreme in se bliža zima, ko komunisti vedno bolj izseljujejo naše družine in uničujejo naše premoženje. Naši fantje in možje pa se borijo kot levi in na svojih postojankah branijo tudi Ljubljano in Ljubljančane.
Gospod urednik, prosim Vas, ali ni tako postopanje obsodbe in vse graje vredno in potrebno, da se ga javno ožigosa. Ali je potem kaj čudno, če stanuje v eni sobici po dvoje in troje družin, ko mora bili za vse druge prej stanovanje, potem šele pridejo begunci no vrsto. O, mi ubogi begunci, kako smo vsem na poli!
Begunec.
Dragi gospod urednik!
Poleg delavskega stanu, o katerem se razmeroma veliko, če ne največ govori in piše, bo morala družbena preosnova upoštevali tudi zahteve drugih stanov, recimo tudi uradniškega. Medtem ko se je plača delavca dvignila na — recimo povprečno 5 lir od ure (računano osem ur dnevno), pa dohodki uradnika še ne dosegajo niti te povprečne mezdne mere, amjiak segajo dostikrat globoko pod njo. Tako se boste čudili, če vam povem, da prejema učiteljica z desetletno prakso precej manj kot 1000 lir, medtem ko veste, da znaša plača delavke mesečno vsaj 1200 do 1600 lir. Toliko je ta učiteljica prejemala že pred desetimi leti v dinarjih, ki so pač pomenili vse nekaj drugega. Tako približno vse tako imenovano drž. uradništvo stoji danes z lirami tam, kjer je stalo pred'vojno z dinarji, ali pa še nekoliko niže'
Medtem ko so si zasebno podjetja tnala pomagati v tej draginji od časa do časa z dvojnimi plačami, pa uradnik vsak mesec bolj zateguje pas. Služkinja, ki prejema 400 ali 500 lir rAcsečno poleg hrane in stanovanja, dobi mnogo več od zgoraj imenovane uradnice, ki si mora oskrbeti še oboje v lej draginji. Drži jih pokonci le njihov idealizem. Vztrajati, potrpeti in upati na boljše čase, to je njih geslo. Ko bi bilo tega vsaj nekoliko več pri drugih stanovih. Najmanj se zmenita za uradnika kmet in rokodelec, ki neizprosno stavita svojo ceno, primerno času, višini blagovnih cen in trgovskim ponudbam. In vendar bi moralo biti soglasje med stanovi v družbi. Kaj če bi v lem pogledu stopili trgovcu nekoliko na nogo, ker tira cene tako visoko, da jih komaj dohaja kmet, se po njih tudi ravna, ne more jih pa nikakor dohajali uboga »uradniška para*.
Do sedaj je bilo brali o uradnikih večji del le kaj slabšega, recimo tudi, da ga zadene v precejšnji meri krivda za današnje razmere. Tako bi lovili le mačko za'rep, te bi ne upoštevali gmotnega stanja. Pa je prav to precej krivo, da ima očitek nekoliko resnice na sebi. Ko da-tus valimo na kak stan krivdo zaradi raz-
Tudi te imajo na vesti »osvo&odiici«
V »Črnih bukvah« objavljeni dokumenti o komunističnih zločinih in o krivdi za smrt 500 ljudi v Loški dolini so dobili novo potrdilo. Rajonski odbor OF za Loško dolino je na zadnjem begu pustil seznam svojih padlih ljudi. V seznamu, ki ga priobčujemo v izpopolnitev. že objavljenih dokazil, je le 56 najzvestejših članov NOV iz te doline. Ostale žrtve po komunistični miselnosti ne zaslužijo,'da bi jih komunisti imeli v evidenci. Padli so kot »raja«, ker je tako zahteval rdeči »osvobodilni« boj, ki je v Loški dolini n. pr. samo en dan terjal 200 mladih življenj. Komunistični prvaki te »raje« nimajo v svojih zapiskih, četudi vedo, da so oni krivi njihove smrti. ROOF za Lož tudi ni imel v seznamu 91 žrtev, ki jih je Komunistična partija ukazala pobiti, ker niso marali na pot samomora slovenskega naroda.
Domačini lahko po seznamu ugotove, da ROOF ni vodil v evidenci n. pr. prisilnih mobilizirancev, ki so prav tako padli po krivdi komunističnih terencev in rdečih prvakov. Ti so po njihovem doslužili, ker bi itak prej ali slej morali pasti.
Med padlimi Ložani, ki jih ima ROOF v svojem seznamu, so ,sami preprosti kmečki delavci in kmečki sinovi. Med njimi ni rdečih prvakov in vodilnih terencev. Komunizmu ni mar, če narod zgine s površja zemlje, njemu je le za to, da ostanejo živi rdeči zločinci, četudi za ceno največjih žrtev. Dokaz za to je tudi naslednji seznam, ki vsebuje tale imena 56 padlih Ložanov:
Mlakar Anton, roj. 11. 3. 1924 v Babni polici — v NOV vstopil 16. 5. 1942, padel 11. 4. 1943 na Viševku; Pavlič Anton — Tone (za pomišljajem bomo vedno navedli lažno ime), roj. 28. 12. 1902 v Podcerkvi, Loška dolina. V NOV vstopil maja leta 1942; padel 10. 8. 1943 na Gorjancih; Mlakar Martin, roj. 13. 2. 1924 .v Starem trgu pri Rakeku. V NOV vstopil leta 1942. Istega leta padel na Viševku; Truden Andrej, roj. 24. 10. 1924 v Starem trgu pri Rakeku. V NOV vstopil 15. 5. 1942, padel na Viševku; Poteein Franc, roj. 14. 9. 1924 v Starem trgu pri Rakeku.- V NOV vstopil 14. 5. 1942, padel na Viševku; Poteein Vinko, roj. 21. 6. 1924 v Starem trgu pri Rakeku. V NOV vstopil 14. 5. 1942. Pokopan na Viševku; Turšič Peter, roj. 1924 v Ložu. V NOV vstopil julija 1942, padel
20.	8. 1943 v Dol. Jezeru pri Cerknici, pokopan v Cerknici; Šumrada Ludvik, roj. 3. 12. 1922 v Babni polici. V NOV vstopil 10. 5. 1942, padel 24. 2. 1944 na Krimu, kjer je pokopan; Žagar Vinko, roj. 4. 6. 1920 v Starem trgu pri Rakeku. V NOV vstopil 1942. Padel 25. 8. 1942; Srpan Vinko, roj. 20. 7. 1926 v Nadlesku. Padel pri Rakeku 28. 9. 1943, pokopan v
Begunjah pri Cerknici; Nele Ernest, roj. 22. 12. 1922 v Viševku. V NOV vstopil februarja 1942, padel isto leto. Njegov grob v Pokojišču pri Borovnici; Mlakar Ivan, roj. 27. 6. 1922 v Starem, trgu pri Rakeku. V NOV vstopil 1942. Pokopan v Logatcu; Lekšan Franc, roj.
16.	11. 1911 na Klancah, Dane v Loški dolini, padel 26. 10. 1943 na Klancah. Pokopan na Skriljah; Razdrih Lovrenc, roj. 8. 8. 1906 v Viševku. Grob v bližini Kostanjevice; Mlakar Rudolf, roj. 1922 v Viševku, padel 1941 pri Verdu; Turšič Peter, roj. 1924 v Ložu. V NOV vstopil julija 1942. Padel 8. septembra 1943. Pokopan v Cerknici; Turk Franc, roj.
21.	8. 1912 v Kozarščah. V NOV vstopil aprila 1942. Padel 4. 8. 1942. Pokopan v Viševku; Fajdiga Lado, roj. 8. 12. 1920 v Pudobu. V NOV vstopil 16. 5. 1942. Padel 1943 pri Dobcu blizu Begunj. Pokopan pri Dobcu; Sumrada Jakob — Pero, roj. 8. 3. 1916 v Kozarščah. V NOV vstopil marca 1942, umrl v bolnišnici 1943; Bavec Stanko, roj. 20. 9. 1921 v Iga vasi v Loški dolini. V NOV vstopil
25. 7. 1943. Padel v bližini Žužemberka; Strle Alojz — Velko, roj. 9. 12. 1911 v Viševku. V NOV vstopil leta 1942. Padel
26. 9. 1943 na Primorskem; Ožbolt Janez, roj. 5. 6. 1944 v Babnem polju. V NOV vstopil 13. 5. 1942. Pogrešan po napadu pri Loškem potoku med 12. in 13. majem 1943; Bavec Anton, roj. 19. 6. 1907 v Šmarati. V NOV vstopil 25. 9. 1943. Padel 2. 10. 1943 v Begunjah pri Cerknici. Pokopan v Begunjah; Bavec Frane, roj. 12. 12. 1914 na Leskovi dolini. V NOV vstopil 1. 10. 1943. Padel 22. 2. 1944 v bližini Šoštanja, kjer je tudi pokopan; Cindrič Anton — Dimitrij, roj. 7. 6. 1914 v Babnem polju. V NOV vstopil 10. 5.
1942. Umrl zaradi pljučnice 4. 3. 1943 Pokopan v Drežnici v Kordunu; Drobnič ' Stanko, roj. 4. 2. 1921 v Šmarati. V NOV vstopil 14. 9. 1943. Padel 24. 10. 1943. Pokopan v Viševku; Sigmund Franc — Franc, roj. 29. 1. 1906 v Vrhniki v Loški dolini. V NOV vstopil avgusta 1942. Padel 6. 11. 1943. Pokopan v Viševku; Petrič Ivan — Ivan, roj. 1902 v Markovcu. V NOV vstopil 16. 5. 1942. Padel 2. 4.
1943. Pokopan v Podcerkvi; Krašovec Viktor — Viktor, roj, 2. 8. 1904 v Vrhniki v Loški dolini. V NOV vstopil aprila 1941. Poveljnik mesta. Pokopan v Viševku; Palčič Vera — Vera, roj. 1926 v Vrhniki v Loški dolini. V NOV vstopila julija 1942. Padla 25. 4. 1943. Pokopana v Bovcu pri Tolminu; Petrič Stanko — Stanko, roj. 26. 9. 1909 v Vrhniki v Loški dolini. V NOV vstopil maja 1942. Padel 13. junija 1943. Pokopan pri Sv. Jurju pri Ambrusu; Mlakar Janez roj. 14. 5. 1920 v Viševku. V NOV vstopil 1942. Padel istega leta in pokopan v Viševku; Palčič Francka — Francka, roj. januarja 1923 v Vrhniki. V NOV vstopila julija 1942. Padla 25. 4. 1943. Grob v Bovcu pri Tolminu. Tišler Lud-
vik — Slavko, roj. 6. 11. 1914 v Markovcu v Loški dolini. V NOV vstopil 16. 5. 1942, 12. 5. 1943 ujeli Italijani in ustrelili v Markovcu. Pokopan v Podcerkvi. Matevžič Jernej — Jernej, roj. 22. 8. 1907 v Vrhniki v Loški dolini. V NOV vstopil 6. 5. 1942. Padel 2. 9. 1942 v Vrhniki. Pokopan v Viševku. Strle Viktor — Gustel, roj. 14. 4. 1922 v Markovcu. Sam se obstrelil. Njegov grob na Dvoru pri Žužemberku. Kraševec Stanko, roj. 2. 10. 1923 v Vrhniki v Loški dolini. V NOV vstopil maja 1942. Padel
17.	12. 1942. Pokopan na Viševku. Bavec France — Jaka, roj. 7. 9. 1921 v Šmarati. V NOV vstopil 11. 5. 1942. Padel 12. 12. 1942. Pokopan na Primorskem.
Mlakar Anton, roj. 1915. V NOV vstopil 1942. Njegov grob v Podcerkvi. Modic Anton — Anton, roj. 8. 12. 1926 v Pod-
cerkvi v Loški dolini. V NOV vstopil 12. 9. 1943. Padel 28. 10. 1943. Njegov grob
Sri Gori pri Sodražici. Hace Janez — anei, roj. 4. 5. 1921 v Podcerkvi. Padel
21. 2. 1944 na Štajerskem. Pokopan blizu Šoštanja. Martinek Vinko, roj. 22. 1. 1922 v Starem trgu. V NOV vstopil 13. 5. 1942. Padel februarja 1944 na Pohorju; Mihelčič France, roj. 12. 4. 1912 v Babni polici. V NOV vstopil marca 1942. Padel 30. junija 1942. Njegov grob je v Viševku; Špeh Alojzij, roj. 1922 v Podgori v Loški dolini. Padel februarja 1944 na Štajerskem ;Korošee Franc — Živko, roj. 4. 4. 1916 v Pudobu. V NOV vstopil 1942. Napravil je samomor na Knežji njivi nad Markovcem v Loški dolini febr. 1943. Njegov grob je v bližini Gore; Kotnik Janez — Janez, roj. 4. 11. 1917 v Podcerkvi v Loški dolini. V NOV vstopil
15.	5. 1942. Samomor. Pokopan v Podcerkvi; Žnidaršič France roj. 20. 5. 1901. V NOV vstopil 1942. Padel 1943. Pokopan blizu Borovnice; Jančar Slavko — Slavko, roj. 23. 6. 1910 v Št. Janžu na Dolenjskem. V NOV vstopil 9. 11. 1942. Padel 10. 8. 1944. Pokopan v Ribnici; Grbec Alojzij, roj. 22. 6. 1927 v Poljanah v Loški dolini. Padel 14. 8. 1943 v Viševku in tam pokopan. Špeh Franc, roj.
22. 10. 1917 v Kozarščah. V NOV vstopil
3. 5. 1942. Padel julija 1942. Pokopan v Čušperku. Baraga Franc, roj. 1918 v Kozarščah. V NOV vstopil aprila 1942. Padel avgusta 1942 na Primorskem. Krašovec Viktor — Viktor, roj. 20. 10. 1917 v Danah, Loška dolina. V NOV vstopil
11.	5. 1942. Padel 1942 v Beli vodi pri Loškem potoku. Bavec Anton, roj. 19.
6.	1907 v Šmarati. V NOV vstopil 26.
9.	1943. Padel 2. 10. 1943. Pokopan v Begunjah pri Cerknici. Krašovec Bogo, roj. 22. 11. 1927 v Pudobu v Loški dolini. V NOV vstopil 10. 5. 1942. Padel
23. 12. 1943. Pokopan v Dobrepolju. Mlakar Janez, roj. 14. 5. 1920 v Viševku. Padel 1942 v Viševku. Arko Andrej, roj.
9.	8. 1911 v Starem trgu. V NOV vstopil
4. 4. 1942. Padel na Primorskem decembra 1943.
mer, je to kaj jalovo dejanje, če pri tem ne upoštevamo socialnih prilik dotičnega stanu. Če hočemo resnično kaj izboljšali, je treba začeti pri koreniti preosnovi družbenih razmer, zlasti stanovskih. Pri vsem lem pa nisem niti črhnil o dolgoletni študijski pripravi tega razummške-ga stanu, ki je marsikoga pahnila v bedo in zadolžitev, da se še po več letih ni mogel opomoči, da zdravstveno stran ne podčrtavam posebej. Kdor bo hotel pravilno urediti posamezna stanovska stanja in njih medsebojna razmerja, bo moral vse to upoštevati in priznati našemu uradništvu, njegovi predpripravi, službeni odgovornosti in položaju primerno plačo.
In njegova napredovanja in pokojnina? Saj to je, kar uradnika drži pokonci v nadi na boljše čase. Sedaj tudi napredovanje kdovekaj ne pomeni spričo draginje. Sto lir mesečno več kaj malo izda. Edino kar je, je pokojnina. A če pomislimo, da si je in si more le malo izjemnih primerov uradnikov postaviti svojo hišico in svoi domek, kakor si jo je že marsikak delavec, potem nam postane razmerje jasnejše. Plača v najvišji uradniški skupini znese danes komaj toliko kot pri kvalificiranem delavcu, ki ni prekoračit stopnic nižje gimnazije.
Tako sem vam, gospod urednik, danes vsaj malo potožil težko stanje našega uradništva, ki z nizkimi plačami vztraja in trpi kot vrabec pozimi, ne da bi zapustilo svoje delo in domovino kljub naj-
težjim prilikam in je zato tudi vredno priznanja in upoštevanja, ker uradništvo je v družbi kot kolesje pri .uri, ki žene ves ustroj naprej.	Uradnik.
Spoštovani g. urednik!
Ali Vam je mogoče znano, kdo je izumil oni dve krivulji, ki izglodata na videz umetniško tako nedolžni, v resnici pa delata ljudem toliko preglavic in jih z drugo besedo imenujemo »paragraf<? Mislim, dn je malokdo tako srečen, da še ni občutil moči teh dveh krivulj. Naj bo bogat ali reven, učen ali neuk, ženska ali moški, vsakemu po svoje dela preglavice ta naš ljubi paragraf. Ker je paragraf napravljen iz dveh krivulj, ima zato tudi vsaka izmed njih svoje lastnosti. Dozdeva se mi, da ima zgornja krivulja slabe, spodnja pa dobre lastnosti. To sklepam iz razgovorov starih ljudi, ki pravijo: »Če bo šlo ločno po paragrafih, ne ho nič dobrega, če se pa paragraf na glavo postavi, je pa vsaj nekaj upanja.« Seveda je pri tem važno, kdo paragraf na glavo j>oslavi »n v katerem času. Paragraf je torej le paragraf.
Ko se je I. 1941. izpreminjalo usluž-benslvu plače v lire v razmerju 100:263, je paragraf prav glasno zapel svojo pesem, tako da je dobil povprečni uslužbenec 380 do 500 lir mesečne plače. V teku treh let se je temu dodalo ca. 60% in nekaj vojnih doklad, ki pa po končani
vojni odpadejo, tako da nam ostane borih 600 do 800 lir.
Včasih celo v časopisu čitam, kako bi nekateri prav iz srca radi povišali svojim uslužbencem plače, pa jih zgolj zaradi ljubega paragrafa ne morejo. Zdi se mi, da bi bilo dobro uvesti kot plačilno sredstvo paragrafe, ker prav teh nikdar ne zmanjka.
Navajam nekaj primerov ie življenja paragrafov.
Zavarovanec bolniške blagajne je pred vojno plačeval mesečni prispevek 27 din. Njegova žena je takrat za slučaj poroda dobila porodnino 150 din. Danes pa zavarovanec plačuje 50 lir, žena pa o istem primeru dobi 59 lir porodnine. Vem, da bi odgovorni prav iz srca radi dali več, toda paragraf je paragraf.
Spomnim se tudi večjega podjetja, ki je pred vojno izplačevalo za umrlega uslužbenca ali njih upokojenca pogrebnino v znesku 500 din, dapps pa 190 lir po predložitvi vseh kolkovanih računov. Tudi na teh primerih sedi paragraf in se ne premakne, kljub temu da je včasih zelo gibčen, zlasti kadar sedi na cenah in vam v lakih primerih poskoči ne samo za 100%, ampak za cele metre visoko.
Če se pa paragraf nekoliko nagne, kol pravimo, ga postavi oh zid in proti soncu ga obrni, pa ti od slučaja do slučaja nakaže 42 % doklad, jtovzročiteljem pa doda lepe nagrade.
Večkrat sem že slišal, da st pocedi iz paragrafa tudi med, če ga znal pra-
vilno obrniti. Danes vzemimo za primer črnoborzijance, ki so postavili paragraf na glavo in tako delajo ogromne dobičke. Včasih jih pa zaloti še stari paragraf, zato pa v takem primeru delijo pol meni, pol tebi. Tolažijo se z mislijo, češ bo pa drugič več sreče.
Zdi se mi, da bi tudi na razne nižje uslužbence blagodejno vplivalo, če bi se tudi zanje enkrat paragraf malo nagnil, da bi dobili času primerno plačo. Marsikateri nujni predmeti bi tako ostali v hiši, ki sedaj romajo iz nje, da krijejo primanjkljaj. Ker je že Rak ves svnt na glavo postavljen, zakaj ne bi bili še nekateri paragrafi?
Eden, ki želi, da bi se paragraf spremenil iz biča v kruh.
Gospod urednik!
Člani trgovske bolniške blagajne smo bili 1. septembra presenečeni, ko smo morali zopet globlje seči v žep in odriniti »kovača* več za višje bolniško zavarovanje in bomo morali posegati od sedaj naprej vsak mesec, dokler ne bodo delegati spet »soglasno* zato, da se prispevki zvišajo.
Kaj je bolniško blagajno privedlo do tega, ne vemo, toda gotovo nismo člani zato, da bi blagajno iz vode vlekli. Naše plače tudi niso take, da bi se kar meni nič tebi nič poviševala pristojbina. Če pa bolniška blagajna misli, da smo v višjem bolniškem sami »škricU, ki jim je treba odreti ie kožo, ji povemo, da nima prav. Višje bolniško zavarovanje se je podražilo tako kakor nobena stvar ne. Najprej
se je podražilo ta 100 %, sedaj pa Še ta 33 %. Če pa pogledamo, za koliko so se zvišale naše plače, vidimo, da povišanje
plač ie daleč ne dosega tistega odstotka, za katerega se je povišalo zavarovanje.
Končno pa imamo tudi zavarovanci pravico, da nekaj rečemo k vsakokratnemu zvišanju. Vsaj to priliko naj nam bi dali, da bi mogli reči da, toda ne šele post festum. Nič lažjega kot to, da se zbere nekaj ljudi in sklene »soglasnoc, da bodo drugi plačevali. Brez dvoma smo pa vsaj toliko zaslužili, da bi nas obvestili, na primer po časopisju, da so se pristojbine zvišale. Zgodi se nam lahko, da ko bomo plačali prihodnji mesec zavarovanje, nas bodo pri plačilu spet presenetili s tem, da so »soglasno« sklenili, da moramo dali vso mesečno plačo.
Eden članov.
Omejitve potrošnje električnega toka
Šef Pokrajinsko uprave jo izdal naslednjo uredbo:
1. Industrijski obrati morajo v času od 10 do 13 električne motorje izklopiti in z delom z njimi prenehati.
2. Tiskarne ne smejo obratovati 1 električnimi motorji v času od %11—K14.
3. Rokodelski obrati, ki obratujejo s električnimi motorji do skupne jekosti nad 2 KS, morajo motorje izklopiti v času od 10 do 13 in delo z njimi ustaviti.
Oni obrati iz točk 1, 2 in 3, ki ne morejo prekiniti obratovanja c električnimi motorji od 10 do 13 odn. od 10.30—13.30, naj vložijo pismeno obrazloženo prošnjo na Pokrajinsko upravo, oddelek za trgovino, obrt in industrijo, za komisijsko provero in odločitev glede event obratovanja tudi v tem času.
Prednje določbe stopijo takoj v veljavo.
Mestna elektrarna bo kontrolirala izvršitev te odredb« in prpti kršiteljem nastopila v smislu določb zadnjega odstavka odloka z dne 7. avg. 1944, VIII. *t. 4549-4.
Prijave za vpit v Enoletni trgovski tečaj a pravico javnosti in Viiji trgovski tečaj se sprejemajo v počitnicah dnevno dopoldne in popoldne. Izvenljubljantki dijaki in dijakinje naj se prijavijo čim preje, da dobijo pravočasno potno dovoljenje. Ne razpolago prospekt. — Ravnateljstvo trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska IS.
Zavod sa žensko domačo obrt v Ljubljani, Dolenjska cesta 23, bo vpisoval gojenke za bodoče šolsko leto dne 28. in 29. sept. od 9—12.
Poklicna svetovalnica. Starši, ki so v dvomu, ali naj svojega otroka vpišejo v srednjo ali strokovno šolo, ali naj ga rajši dado v uk h kakemu obrtniku ali pa v kako drugo zaposlitev, naj tega pripeljejo na brezplačno preizkušnjo njegovih sposobnosti na Pokr. poklicno svetovalnico na Aškerčevi cesti 26-11. (v po-slopju šolske poliklinike), kjer dobe tudi vsa ostala pojasnila in navodila te vrste, Preizkušnje so samo dopoldne.
Bo| siovcosftc
e proti hommiz
Vedno bolj spoznavamo, da je pripravljalo komunistično revolucijo na Slovenskem izobražensfvo in da jo dejanski tudi vodi. Na vseh vodilnih mestih OF stoje različni juristi, profesorji ali vsaj falirani Študentje.
Pravijo, da bo bodoča vlada na Slovenskem vlada proletariata, toda proletarci najbrž danes še niso zadosti izšolani in potrebujejo zato še ostanke burioazije, da jim pomaga na noge. Vendar se zdi, da komunistični izobraženci ne računajo s tem, da bi morali kdaj pustiti vlado iz rok.
Kako neki! Saj so o tej politični karieri že tako dolgo Banjah 1 Študentom, sanjavim profesorjem, ki niso mogli z »Bohinjskimi tedni« dobiti političnih mest, časti in denarja; lakomnim mladičem, ki niso mogli' zasesti mest, kjer so sedeli njihovi očetej, se je, da svoje sanje uresničijo, ponudila prilika tedaj, ko je/ bil narod na tleh.
To tuje izobražeinstvo, ki se je narodnemu duhu in njegovi tradiciji povsem izneverilo, je narod zavrgel in sel pomilovalno preko njega. Zdaj pa je prišla priložnost, da so se ti užaljeni izobraženci strahotno maščevali nad narodom. Rušenje in pokolj po Slovenskem 60 uprizorili »inteligenti«, da uničijo vse, kar jih ni maralo, in da se maščujejo zato, ker jih narod že prej ni poslušal, ker ni hotel podirati in tako pripravljati komunizmu poti.
Toda če so to izobraženci in šolani ljudje, ki revolucijo vodijo, kje so se vendar učili takega »nacionalnega« delovanja? Samo po sebi se oglaša vprašanje šole in univerze.
O srednji šoli in njeni krivdi na zme-šanost mladine smo že mnogo slišali. Toda srednješolski profesorji so zajemali nauke na univerzi. Univerza pomeni torej začetek. Univerzo smo imeli vendar samo za znanstveno ustanovo, zanjo smo bili navdušeni, narod je zanjo plačeval, zato danes povsem upravičeno sprašuje: kako to, da so prišli s slovenske univerze taki ljudje, kako to, da je poslala univerza toliko akademikov-ko-munistov, ki požigajo naše domove in ubijajo naše sinove?
Prišel je čas, da odkrijemo tudi pred to našo ustanovo zastor, da pogledamo v njeno notranjost. Kmečki človek se ni nikdar zanimal, kakšna je univerza im njen ustroj, a zdaj hoče pogledati tudi v tiste predavalnice, kjer so se oznanjali krivi nauk^; hoče pogledati v laboratorije, kjer so se vadili požigalci slovenskih domov, videti hoče tiste prostore in tiste ljudi, ki so učili in proslavljali največjo gnusobo kot največjo kulturo in umetnino.
Ta razžaljeni in ponižani delavec in kmet, ta izropani brezdomec hoče pogledati v obraz »nedotakljivemu« znanstve-niku z veliko glorijo okrog glave in zahteva od njega neizprosen odgovor: ali si kriv komunistične morije pri nas ali ne? Ali je univerza svojo narodno dolžnost izpolnila, ali se je kdo vtihotapil in to ustanovo izkoristil? Ali je univerza kdaj tudi dejansko zatirala komunizem?
Danes hočemo Čistih računov, zato poglejmo brez sramežljivosti in prizanesljivosti drug drugemu v obraz.
2V« univerzi — začet hi komunizma
Večkrat slišimo govore in govorjenje: Aajte delavcem kruha, rešite socialno vprašanje, pa ne boste imeli nobenega komunista.
Tako more govoriti le naiven sladko-besednik ali pa hudobnež. Res je treba rešiti socialno vprašanje, toda s tem še ne bo komunizma konec. Komunizem je idejni boj, politična borba za oblast.
V ta idejni boj niso pri nas stopili morda lačni delavci, ampak siti, presiti gospodje ljubljanski netičniki in sinovi raznih mogotcev. Morda iz-idealizma, da bi trpečim pomagali? Skoraj za vsakega
rebej bi lahko dokazali, da ga ni fena-v to borbo skrb in ljubezen do bližnjega. Ko ni bilo v delavskih okrajih še nobenega plačanega moskovskega agenta, so na univerzi že rovarili.
Samo nekaj imen: sin bivšega ljubljanskega podžupana Evgenij Ravnihar najbrž ni bil lačen in nikdar strgan in vendar je bil prvi komunistični kričač na univerzi. Danes je v hribih. Krivic je imel vedno precej denarja za večerne orgije, in vendar je navadno glasno deklamiral o ubogem narodu, ki da v Jugoslaviji umira od lakote. Oznanjal je rešitev iz Moskve. Mlademu Kidrifu je mati-bogatinka kar kraljevsko stregla, saj je edinček, in oče - profesor ob mesecu ni nosil domov majhne plače za gospodinjstvo. Baeblerji so znani magnati z vsemi svojimi bogatimi sorodniki trgovci Golobi. Tudi Josipa Vidmarja bi gotovo bogati bratje podprli, če bi preveč hujšal. Milijonarjevega sina Vrhunca niti ni treba omenjati. Ti ljudje so se kopali v izobilju-, na mitingih pa so kričali o socialni krivici, ki jo trpe delovni sloji... Vendar nikomur ni prišlo na misel, da bi revežem od svojega dal, da hi z ubogim delil kruh, da bi to, kar je oznanjal v praksi, najprej sam izpolnil.
Mladi, presiti sinovi ljubljanskih bogatašev niso 111 v boj za kruh in za izboljšanje socialnega stanja, ampak v hoj za komunistično Slovenijo. In ker so bili to razvajenci, jim je tudi komunistična centrala pošiljala bogate mesečno plače. Znano je, da je jugoslovanska oblnst nokoč na moji prijela dr. Marjana Breclja in njegovega tovariša Kermavnerja, ki sta nesla težke tisočake dunajske komunistične centrale za organizatorje komunizma na Balkanu.
Vrtia komunistična izdaja
S fi. januarjem 1029 so bile v Jugoslaviji prepovedane vse politične in kulturne organizacijo. Najbolj je to zadelo Slovence. Vendar z enim odlokom ni bilo moči vsega bogatega kulturnega življe-
nja uničiti. Tako je postalo javno delovanje tajno, vendar je bil pritisk zmeraj hujši, voditelji pregnani, ljudje zasledovani.
Izvzeta od Marušičevega terorja, kakor srečen otok, pa je bila univerza. Tako je vsa narodna borba prešla sama po sebi na univerzitetna tla. Akademiki so govorili z univerzitetnega balkona, ljudje pa so poslušali na Kongresnem trgu. Videz je bil tedaj, da sta na univerzi samo dva tabora: slovenski in cen-tralistično-jugoslovanski.
Toda komunizem je dvignil svojo glavo prvič, in sicer nesramno in zahrbtno kakor vedno. Ko so nekoč akademiki govorili in jih je mnofica ljudi na Kongresnem trgu poslušala, so komunisti nad balkonom izobesili napis z rdečimi črkami: »Živela sovjetska balkanska republika!« In na poslopju so izobesili rdečo zastavo. Množica na Kongresnem trgu osupne, umolkne, nič več ne pritrjuje, začne se razhajati. Razočarana je: mladina, ti nas varaš, mi se ne borimo za rdečo zastavo in ne za Sovjete!
Slovenski narodno zavedni akademiki so bili izdani. Kje so krivci! Ne sprašuj, ne išči! Vse mora biti tajno, kole-gialno. Ko so morali zavedni slovenski akademiki oddati legitimacije zaradi teh dogodkov, so pa »borci«, plačani iz Moskve, poskakali skozi okno v ulico za univerzo, kajti njih ne smejo zapreti, oni morajo biti zraven še drugič!
Zdaj so se ločila pota. Komunizem seje pokazal, odkril je svoje načrte. Akademska mladina se je idejno ločila takoj. Zahrbtnosti in podla izdajstva so bila odkrita in treba je bilo računati z njimi vsak trenutek. Pričelo se je razkrinkavanje.
Komunizem -vržen iz akademskih društev
Komunizmu se je posrečilo že zelo izpodjesti nekateri katoilška akademska društva. V odborih so sedeli znani komunisti, ki so vodili društva zmeraj bolj na levo. Začele so se dolge večerne debate brez smisla in koristi, le komunisti so imeli na teh večerih priliko oznanjati in zagovarjati svoje načrte, za katere so pridobivali mlačneže in neodločneže.
Toda nastopil je zdaj zdrav, kmečki fant, ki jo že nešteto dni prestradal in prezebal v podstrešni luknji ter se je uprl zloglasnemu moskovskemu blagu, ki so ga prodajali meščanski prenasiteži.
Profesor dr. Ehrlich in prof. Tomec Rta zbraAa te zdrave fante, med prvimi je bil Prekmurec Časar, ki so ga že v tej revoluciji komunisti ubili. Časar je prebral znameniti protikomunistični manifest in je začel pobirati podpise zanj. In vseučiliška dvorana se je razdelila na dvoje, komunisti so bili izločeni; zmagala je slovenska protikomunistična misel.
Od tedaj je bil boj vedno bolj kristalen in bolj zmagovit. Komunisti so potem na univerzi poskušali z najrazličnejšimi zborovanji in mitingi. V univerzitetnem poslopju so komunistični akademiki oznanjali vse fraze, ki jih danes ponatiskuje »Slovenski poročevalec«. Ustanovili so nešteto društev: za izpopolnitev univerze, za izboljšanje razmer v bolnišnicah, različna strokovna društva, itd. Vse to je že od nekdaj v programu komunistične stranke.
Vseučiliška uprava in komunizem
Marsikomu se zdi to delovanje komunistov na univerzi čudno, saj je bil komunizem v Jugoslaviji vendar že od leta 1921, ko je bil umorjen notranji minister Draškovič, prepovedan. In kako je mogoče, da so akademiki povsem odkrito agitirali za komunizem!
Univerza je uživala izjemno stališče, policija tja ni smela. V boj proti komunizmu bi se bila lahko postavila edina univerzitetna uprava, rektor, dekani, profesorji. Toda tega smo zamanj pričakovali. Velika večina profesorjev je sicer odklanjala komunizem, a njegove nevarnosti in daljnosežnosti niso slutili. In v ta »dnevna« in »politična« vprašanja se niso vtikali. Zlasti en profesor je dobro poznal pogubonosno delo komunizma in je zastavil vse svoje deJo in svoje življenje, da mu po svojih močeh zapre pot. To je bil dr. Ehrlich. Tega so se dobro zajedali komunisti, ustrelili so ga 26. maja 1942 kot prvo žrtev med profesorji na univerzi. Dr. Ehrlicha so na univerzi nekam sovražili. Poslušali so ga le akademiki in e temi je rešil velik del mladine.
Danes lahko narod govori, kdo je imel prav.
Komunistično-masonska zaveza
Da ni bilo v profesorskem zboru nobene močnejše akcije, ki bi bila naperjena proti komunizmu, Je pa zasluga komunistično-framasonske zaveze profesorjev. To zavezo je ustvaril in jo sprotno vodil univ. prof. dr. Franc Kidrič, oče zločinca Borisa Kidriča, ki danes mori Slovence in požiga njihove domove.
Dr. Kidrič je bil spreten priliznjenec, ki »e je smukal okoli vseh profesorjev, navezal zaupne prijateljske zveze z vsemi vidnimi in vplivnimi ljudmi. In marsikdo Je sprejel ponujeno roko; kdor pa
je ni hotel, ga je Kidrič sovražil in napadal ob vsaki priložnosti. Uporabljal je za to tudi kateder. S svojimi zaupnimi sodelavci in somišljeniki, ki jih je imel na vseh oddelkih, pa je povsem obvladal univerzo. Ustanovil je tudi na posameznih fakultetah svoje odbore.
Tako se je tak njegov odbor na filozofski fakulteti redno shajal pred vsako fakultetno sejo in določal, katere predloge naj fakulteta sprejme in katerih ne. Ta odbor, za katerega so vedeli že tudi nekateri profesorji, ki niso bili v njem, je veljal za »protiklerikalni« odbor. Dejansko je bil več, bil je komunistični odbor. S pomočjo framasonskih sodelavcev je Kidrič s svojimi predlogi prodiral na sejah posameznih fakultetnih svetov in na sejah senata, pa čeprav sam ni bil navzoč.
Že dolgo časa je delovalo na univerzi nekako skrivno društvo framasonskih profesorjev, ki je vedno skušalo imeti zadnjo besedo pri nastavitvah, pa naj je šlo za mesto rednega profesorja ali zadnjega sluga. Proti volji ali brez privoljenja tega društva ni mogel prodreti noben kandidat.
Posebno skrbna je bila izbira znanstvenega naraščaja. Kandidat, ki po svojem mišljenju ni odgovarjal tej kliki, se kljub najboljši usposobljenosti ni mogel uveljaviti. Odločali so torej vsi prej kakor znanstveni razlogi. To framasonsko društvo je počasi zajadralo v komunistične vode. kjer mu je bil najspretnejši krmar prof. Kidrič.
Komunistični akademiki so imeli sijajnega zagovornika v prof. Kidriču in njegovih tovariših-framasonih, med katerimi se je zlasti odlikoval dr. Boris Furlan. S svojimi zaupnimi sodelavci med profesorji in s podjetnim; akade-miki-komunisti je prof. Kidrič dejansko obvladal univerzo; nič se ni moglo zgoditi brez njegove vednosti in proti njegovi volji.
Kidričeva vzgoja
Kako je univ. prof. Kidrič vzgajal, kakšne nazore je vcepljal mladini, ni treba opisovati. Za to je najbolj zgovorna priča njegov lastni sin, saj je bil on pač najbolj deležen njegove ljubezni in vzgojne vneme. Dal mu je vse in najboljše, kar je imel.
Toda ko je šel sinko na pot, na življenja pot, kot terorist in skrivač, ko se je klatil po ječah Avstrije in Francije, tedaj je hotel Kidrič poslati še drugo akademsko mladino za svojim sinom. Za ta namen je vzgajal zlasti slaviste. Obzirno je smešil slušatelje nekomuniste, redovnice pa je kar sramotil, včasih sam, včasih pa je to naročil srvojim aka-demikom-komunistom. Pa tudi na svojem domu je vzgajal in pridobival za komunizem. V njegovem stanovanju je bilo vedno do»»U obiskov. Natančna navodila, kako naj delajo v seminarjih, kako naj ustvarjajo nerazpoloženje, je dajal tam Kidrič akademikom. A ker je imel mnogo dela, si je poiskal še novih pomočnikov.
Vloga Itratka Krefta
Gotovo je določil dr. Kidrič važno mesto na univerzi za Bratka Krelta. Začel ga je pripravljati na to. Kreft je bil režiser v Drami in ni imel na univerzi nobene naloge. Vendar ga je Kidrič vabil k svojim predavanjem in v seminarju je imel čast kot nekak »so-profesor« 6edeti poleg dr. Kidriča. Pod krinko znanosti je Kidrič podpiral Kreftovo razdiralno delo in mu dajal s svojim velikim vplivom v akademskih krogih vso moralno ter tudi materialno podporo, saj mu je izbojeval Turnerjevo Studijsko ustanovo za Rim.
Kreft si je to zaupanje vsekakor zaslužil. Saj je bil izredno delaven in vnet propagator komunistične ideologije. Mnogo je pisal, v gledališču je dobro in poudarjeno režiral boljševiška dela, izdajal in urejeval je prvo glovensko marksistično revijo »Književnost«, bil je sodelavec »Ljubljanskega zvona«. Zaslušil je Kidričevo zaupanje, saj je prav on začetnik in najvidnejši zastopnik kulturnega boljševizma pri nas. Že njegova prva knjiga »Človek mrtvaških lobanj« je, po oceni LZ samega, s fanatično sovražnostjo in nepravičnostjo naperjena zoper družbo. Njegova drama »Velika puntarija« pa prinaša nešteto zgodovinskih potvorb v korist komunistične tendence.
Tega človeka si je izbral Kidrič za vzgojitelja slavističnega naraščaja, češ česar jaz ne bom zmogel, ho opravil Kreft. Toda- za to je potrebno posebno razpoloženje in posebno okolje.
Kidrič je začel pošiljati slaviste na izlete. Pa ni bilo tako natanko, lahko je šel tja tudi neslavist. Da bi bila udeležba čim večja, so začeli pobirati denar po mestu za »znanstvene izlete«. Prišel je večdnevni izlet fantov in deklet na deželo. Vina ni manjkalo in pravilo je bilo: prenočujemo na skednju...
Na te izlete ni hodil Kidrič, ampak samo Kreft, Kako to, saj je bil režiser v Drami in ne predavatelj na univerzi? To ni važno. Komunizem je bil ideja, akademiki — masa igralcev. Kreft je dobro režiral. Kidrič je imel obilno žetev; Kreft mu Je samo poročal o uspehih.
*
Lep« ln poStena knjiga Je kakor zvest prijatelj. Podpira te, dviga ln tolaži
KNJIGE
»Slovenčeve knjižnice«
v letošnjem letu pomenijo za vsako družinsko knjižnico lepo obogatitev. Bile »o
posrečeno izbrane in nekatere bogato ilustrirane.
ČETRTI LETNIK Je s sporedom Se bogatejši. Nekaj svetovno znanih avtorjev bo izilo. Vsak Slovenec, ki mu Je obogatitev duha pri srcu, po postal naročnik »SLOVENČEVE KNJIŽNICE«!
Znanstveni naraščaj
Danes je jasno, da je šlo Kidriču za to, da bi bila slovenska univerza čim-prej povsem komunistična. Zato je posvetil veliko pažnjo temu, da je mogel priti na univerzo samo, kdor je bil komunist. V zadnjem času je s tem že povsem prodrl. Stolice so zasedali izraziti komunisti. Našteli bomo samo nekatera najbolj znana imena, saj se ti gospodje danes drugje »znanstveno« udejstvujejo: docent Zwitter, zdaj predsednik »Znanstvenega instituta« pri OF; docent Cene Logar, ki se je odlikoval kot politkomisar v okolici Horjula in je dal pobiti nešteto ljudi, tudi svoje sorodnike, ker niso bili partijci; docent Vogelnik, za katerega so vedeli povedati, da ga je poslal samo njegov ljubezenski konkurent v internacijo, pa je danes Titov »poslanik« v Londonu; profesor na medicini dr. Klinc, ki ubija danes na terenu ljudi, namesto da bi jih kot zdravnik zdravil; najrazličnejši asistenti na medicini; lektor Urbančič, ki je pravi duševni revček in znanstveno nekvalificiran, a ker je partijec, je dobil mesto na Kidričevem oddelku; knjižničar v seminarju Petrfe, ki ni mogel dohiteti žene ob njegovem pobegu v hribe in je tako ostal v Ljubljani, itd. itd.
Kidrič je s svojimi zvezami in s svojim mogočnim vplivom pripravljal in gladil pot vsem tem komunistom. Ko je odkril primernega znanstvenega kandidata, je takoj razglasil veliko potrebo za novo stolico na univerzi; treba jo je bilo ustanoviti, če je še ni bilo; če pa Kidrič ni imel svojega kandidata, je lahko tudi prazna stolica čakala dolgo, dolgo; dotlej pač, dokler Kidrič ni našel primernega kandidata.
Vprašanje štipendij
A nekaj znanstvenega dela je bilo vendar treba pokazati za stolico na univerzi tudi komunističnemu kandidatu. To je bilo moči dobiti v tujini. Treba je bilo nekaj napisati, pa čeprav ni bilo mnogo izvirnega dela. Kidrič je to raz-kričal kot najvišjo znanost in stolica je bila gotova.
Zanimivo pa je, da je prišlo nekoč med Kidričevimi kandidati samimi do spora. Bila sta to dr. Ocvirk in dr. Pe-trš. Petrš je v »Sodobnosti« očital neizvirnost Ocvirkovega habilitacijskega dela. Pisal je med drugim: »... sodim, da Ocvirkovega dela ne bi bilo brez Van Tieghemovega ...« (Sod. 1938, št. 3.) Zanimiva je tudi Ocvirkova obramba v LZ. Te stvari moremo razumeti le, če poznamo, kako je Kidrič delil stolice na univerzi.
Toda iz tujine je mogel prinesti habilitacijsko delo, pa čeprav neznanstveno, kakor očita Pet rž Ocvirkovemu delu, samo Kidričev protežiranec. Reven slovenski akademik, kmečki in bajtarski sin, ni mogel na svoje stroške po svetu, 6aj je še v Ljubljani akademska leta prestradal, štipendije pa ni dobil, čeprav je bil lahko zelo sposoben in nadarjen, ker pač ni bil komunist. Štipendiste sta namreč določala v Ljubljani dr. Kidrič in sedanji Titov londonski kričač dr. Boris Furlan.
Tudi tale primer precej pove: nastopi nekdo, ki je mnogo sposobnejši kot Kidričev kandidat, in res zasluži, da pride na univerzo. Profesor Maki je toliko pošten, da to prizna in določi tega znanstvenika za svojega kandidata. Toda Kidrič? Profesor umre in Kidrič da štipendijo dr. Petrfetu, da bo na hitro roko nekaj »napravil skupaj« in bo tako lahko nov komunist zasedel slavistično stolico. Nazadnje je določil Kidrič tako: Ocvirk, ki je napisal po Petrfetovem mnenju knjigo dvomljive vrednosti iz primerjalne književnosti, naj zasede stolico za najnovejšo literarno zgodovino, slavist Petrž naj dobi kot prvo stopnjo mesto knjižničarja v zgodovinskem seminarju, sposobni slavist. Prijateljev naslednik, pa naj čaka boljših časov izven univerze. Ob obljubi na lepše darilo se je umiril tudi Potrč in ni več nikogar napadal.
Med Kidričevimi Štipendisti »o bili tile: sloviti dr. Vito Kraigher, vodja ubijalcev in šef varnostne obveščevalne službe OF; dr. Lunaček, šef rdečih bolničarjev; komunist prof. Koch; že omenjena docenta dr. Vogelnik in dr. Cene Logar, rdeči publicist Ciril Kosmač, zgoraj omenjeni docent dr. Ocvirk, ki ga je pred kratkim prijela policija, ker ie organiziral inteligenco za OF.
Vseučiliški uslužbenci
Univerza ima pred drugimi ustanovami to prednost, da nastavlja tudi uradnike in druge uslužbence sama. Pri teh nastavitvah sta imela seveda spet Kidrič in njegova klika zadnjo besedo. Če Kidrič še ni imel svojega primernega kandidata, je mesto ostalo nezasedeno. Tako n. pr. že deset let ni zasedeno mesto vseučiliškega tajnika, potem ko je bil politično upokojen dr. Šmalc. Vse-kako značilno. Na eni strani stroge in natančne uredbe, na drugi strani pa se da tudi marsikaj spregledati, če zahtevajo to koristi komunistične stranke. Nesmisel je, da narod, ki je dal v vsaki dobi bolj ali manj vidne znanstvenike
— in to včasih tudi svetovnega slovesa
— ni mogel roditi moža, ki hi lahko vsaj po desetih letih ^ zasedel mesto upravnega uradnika univerze. Toda v resnici jih je narod rodil, ni pa še partija spovrgla svojega kandidata ...
Dalje nastavljajo podrejene univerzitetne uradniko ali vsaj močno vplivajo pri nastavitvah gospodje, ki so Kidričevi zanesljivi ljudje. Drastičen primer je tole: Razpisano Je mesto tipkarice na vseučilišču. Prijavi se več kandidatinj, a ena med njimi Je Kidričeva sorodnica. Kako jo sprejeti brez videza protekcije? Sestavi se hitro izpraševalna komisija in pri skušnji je seveda Kidričeva sorodnica najbolje odgovarjala in Je z odobravanjem komisije sprejeta v službo. Podobno pot je napravil še marsikdo.
Pa ti uradniki so vendar nepomembni. Kaj more narediti vratar in kaj sluga, kaj tipkarica in kaj pisar? Marsikaj! Nekdo odpre komunističnim akademikom okno, da pridejo za hrbet tistim, ki varujejo mir in varujejo' delo na univerzi. Sluga že zgodaj zjutraj raztrosi komunistične letake po univerzi in predavalnicah. pisar vleče na uho, ali morda kdo kaj proti komunistom govori, da se ga bo univerza ob prvi priložnosti iznebila. Tipkarica točno pozna vso korespondenco rektorata in obvešča tiste, ki hočejo za te stvari vedeti. Tajnik ljubeznivo sprejema deputacije komunističnih akademikov, jih brž vodi k rektorju, nasprotna deputacija pa le težko pride do rektorata. Upravo pristransko informira, zmaliči dejstva, vloge protikomunističnih borcev zavlačuje. Kdo bi še vse druge stvari naštel! Drži, da se vse-učiliško uslužbenstvo nikdar ni spontano postavilo proti komunizmu, ampak mu je bilo naklonjeno, saj mu je dr. Kidrič rezal kruh.
T)r ustvarjenje
Kakor so komunistični akademiki ustanavljali nešteto društev in so v njih v kalnem ribarili, tako je dr. Kidrič, najbrž po nasvetu svojega sina, začel ustanavljati društva. Tik pred razsulom je še ustauovil »Društvo prijateljev Sovjetske zveze«, ki je bilo nekaka uvertura poznejše OF, saj se je OF osnovala prav na pobudo imenovanega društva. Sam je šel v ta odbor samo kot skromen odbornik, poklical in postavil pa je na vidnejša mesta svoje somišljenike, ki danes neovirano na terenu izpovedujejo svoje prijateljstvo za Sovjetsko zvezo.
Volom
Tako je komunistično-framasonska klika na univerzi navidezno zmagovala. Tudi vse zunanje okoliščine so jo podpirale. Kjdrič je samozavestno nastopal, hodil ko diktator, milostno delil to in ono ugodnost, živel je v veri, da inu gre žilo v klasje. Vedel je: nekje dela moj sin Boris. Res, bil je zaprt, toda prijatelji in ljudje, ki se jim je smilil* so rešili Borisa, da dela danes lahko za komunistično revolucijo.
Kidrič je bil na zunaj največji nacionalist, podpiral je pa tiste, ki so izpodjedali državo in njene zdrave temelje ter pripravljali krvavo revolucijo.
Delo je res rodilo uspehe: posebne
v jugoslovanski vojski so rušili disciplino, razkrajali moralo in odpornost vojakov, tako da je 'nazadnje moralo priti do poloma. Komunisti so tedaj P1'
vi zapustili postojanke.	^
Na univerzi pa komunizem vkljm*
vsem mogočim zagovornikom ni mog“ prav napredovati. To je čutil Kidrič sam.
Narodno zavedni akademiki so bili
namreč komunizem že do potankosti spoznali. Vse pozitivne skupine so se začele zbliževati in nobena ni v nobenem primeru več sodelovala s komunisti. Slepomišenja je bilo konec. Zato so popadle vse komunistične akcije za štrajk, za nemire, za zborovanja in podobne stvari. Nihče ni šol več na lim. Akademiki rovarjenja niso več dopustili. Dogodilo se je nekajkrat, da so bili komunistični kričači vrženi na cesto in nekajkrat so morali pod trdimi pestmi narodnih akademikov utihniti.
Številčno so bili komunisti Šibki. Re* da jih Je bilo precej poslanih v tujino, kjer so se pripravljali na kasnejše vodstvo revolucije, vendar so tudi dejansko precej upadli zaradi energičnega nastopa združenih narodno zavednih akademikov. Tudi mnogo profesorjev je vedno bolj spoznavalo razdiralno delo komunističnih akademikov in slutilo, kaj dela dr. Kidrič. Do odločnega nastopa ni prišlo iz uvidevnosti in vljudnosti.
Z žalostnim koncem Jugoslavije se j« načelo tudi vprašanje univerze. Iz Kidričeve zveze se je umaknil v tujino dr. Furlan, zdaj je moral delati Kidrič sani s tovariši. Komunističnih akademikov jo imel Se nekaj.
Badoglievske zahteve
Protikomunistični blok akademikov jo storil takoj vse, da bi univerza ostala. V kali je zatrl vsak poskus komunističnih akademikov, da bi kakor koli univerzi Škodovali.
V to dobo spada ustanovitev OF. T* je potrebovala čim več vojakov in komisarjev, zato je začela z rekrutacijo io zelo močno agitacijo za odhod v hribe. Univerza je bila zdaj seveda odveč. Zato so poskušali z nemiri, s trošenjem letakov, češ da v teh časih univerze no potrebujemo, da jo danes me3to vsakega zavednega Slovenca v •hribih, šlo j* torej za to, ali univerza ostane ali no. Protikomunistični akademiki so napeli vse sile, stražili so na hodnikih in pro-davalnicah, da niso mogli komunistični razdiralci slpriti prav ničesar. Pregle-dovali so jim aktovke in pobirali v80 letake, ki so jih prinašali komunisti 8 seboj, preden so jih mogli raztrositi.
Zdaj je odločneje nastopila tudi univerzitetna uprava, da bi preprečila nemire in s tem zaprtje univerze. Izdala je nekatere strožje odredbe, ki so jih pa dejansko izpeljali protikomunistični akademiki.
Badoglievski načini so danes le pro-cej znani. Zahrbtni so bili, izdajalski 1* podli, hinavski in nepošteni. Na em 8trani so podpirali komuniste, na drug* strani zaradi njih pobijali nedolžne ljudi. Akademike-komuniste so na o*1* strani pustili rovariti, na drugi strani pa grozili, da bo univerza takoj zaprta. Izmislili so sl novo ponižanje. Ustanovili so univerzitetno organizacijo in zahtevali vstop vanjo. Ali vstop ali zaprtje univerze!
Težka Je bila Izbira. Za narodno zavednega akademika najtežja! Za univerzo je že toliko žrtvoval, tako jo ljubi j® vidi, da jo narod tako krvavo potrebuje Njegov ponos na mu brani vstop v ta ko Dalje na 5. strani*
Rev. ML
mmk
TEDEN V SVETU
O uspehih letalstva v dosedanji vojni so začeli razglabljati v zavezniških glavnih poveljstvih. Skušnja je namreč pokazala, da letalstva ne moremo šteti med odločujoče orožje, temveč še zmerom med močno pomožno orožje. V bojih po zahodni h ranciji so se nemški grenadirji vzlie silni nasprotnikovi letalski premoči vešče in dolgo upirali, tako da množični letalski napadi niso mogli z.Iomiti njihovega odpora. Prav tako so se izjalovila tudi vsa pričakovanja glede odločilnega pomena letalskih strahovalnih napadov na nemško zaledje.
Celotno italijansko bojišče južno od Apeninov je bilo zadnje tedne pod silovitim angloaimeriškim pritiskom. Sprva so Angleži na skrajnem vzhodnem koncu, ob Jadranskem morju, poskušali z množično uporabo oklepnikov, topništva in letalstva izsiliti prodor. Ker je branilec neomajno držal svoje postojanke, je general Alexander razširit napade na celotno bojišče do Lucce in Pi-stoie. Toda vsi napori so malo has-nili.
IV Kanadi sta se več dni posvetovala
Churchill in Roosevelt. Izdano ni bilo nobeno uradno poročilo, iz katerega bi se dalo razbrati, kaj sta sklenila. Sodijo pa, da sta se menila o vojnih' nastopih v bodoči zimi. Najbrž sta se se zdaj dotankila tudi kočljivega vprašanja, kako odgovoriti na sovjetsko brezobzirnost in izsiljevanje. Najbrž Angležem in Amerikancem ni všeč brezobzirnost, s katero Sovjeti osvajajo evropske države in jih boljševizirajo ter se s tem nevarno približujejo življenjskim žilam britanske svetovne države.
Bolgarija že okuša vse strahote boljše viškega reda, ki ga je s svojo neodločnostjo priklicala nase. Preteklo soboto so sovjetske čete zasedle Sofijo in omogočile nastop prevratnežev, ki so začeli izvajati nad prebivalstvom najhujše nasilje. Vrsta generalov, zdravnikov, politikov in javnih delavcev si je vzela življgnje,' ker niso mogli prenesti sramote domovine. Ostale vodilne politike, ki so bili člani raznih vlad, je nova oblast dala zapreti: notranjega ministra v Bagrjanovi vladi Staničeva, generala Stojino-va, časnikarja Krapčeva, bivšega ministra Vasiljeva, Sišmanova, Mu-ravjeva, Božilova in tudi člana re-
Šentskega sveta profesorja Filova. kupina nacionalističnih bolgarskih politikov, ki se je izmuznila boljše-viškim krempljem, pa je sestavila bolgarsko narodno vlado, katero vodi prof. Aleksander Camkov. Ta vlada bo ostala zvesta zavezništvu z Nemčijo in bo nadaljevala boj za trešitev domovine.
Boljševizacija Romunije se naglo izvaja. Trdi mirovni pogoji, katere ie Sovjetija naložila Romuniji, velevajo, da se morajo Romuni vojskovati ob strani Sovjetov proti Nemčiji in njenim zaveznikom; da morajo oddati vse zaloge Sovjetom in jim prepustiti popolno nadzorstvo nad vsem gospodarstvom. Sovjeti so začeli takoj uvajati svoj red in so med drugim že začeli romunske želez/nice preurejati na široke tire, kakor jih imajo v Sovje-tiji. Bolgarijo pa čakajo še hujša presenečenja. Sovjetski listi poudarjajo, da bodo mirovni pogoji za Bolgarijo še trši, kakor so bili za Romunijo.
Finsko odposlanstvo doživlja ▼ Moskvi
huda presenečenja. Zaupanje v srečen izid pogajanj je »plahnelo, ker so morah delegati ®nre;eti neusmiljeno pogoje. Voditelja finskega odposlanstva predsednika vlade Haok-zelia je zadela kap. Na Finskem niso napak sklepali, da je njihovega vladnega predsednika zadela ta nesreča zaraai tega, ker je slišal, kako težki in nepričakovano poniževalni so pogoji, ki jih bo Finska morala brez odloga sprejeti.
Fred boljše vi žarijo Evrope svari bivši ameriški poslanik v Parizu William Bullitt v listu »Life«. Pravi, da bo vsa Evropa postala plen komunizma, kakor je sedaj postala Poljska. Izmed 15 članov sovjetskega poljskega odbora je devet komunistov. Sovjeti bodo _ svoje storili tudi z Estonijo, Latvijo in Litvo. Tam se komunisti skrivajo pod krinko »prijateljskih demokratskih vlad«, vendar že sedaj izvajajo silen pritisk na prebivalstvo. Boljševiški načini se uporabljajo sedaj tudi v Bolgariji in Romuniji. Za Madžarsko pravi Bullitt, da bi jo znali boljše-viki s streljanjem in preselitvami v Sibirijo zelo hitro odpraviti.
Na vzhodnem bojišču se je pred dnevi vnela nova velika bitka na severnem krilu. Sovjeti so s štiridesetimi divizijami prešli v napad in sku-šajo izriniti Nemce iz baltiških držav. Ogromna sila zaenkrat še ni nič zalegla, ker so se vsi napadi izjalovili ob ognju obrambe. Hudo 80 Sovjeti pritisnili tudi proti Varšavi in so si po srditih bojih izbojevali predmestje Prago, medtem ko na pobočjih galicijskih Karpatov niso dosegli nobenega napredka. Od juga iz Romunije so naperili svoj napad na Sedmograško. da bi si odprli pot v Podonavje. Tudi tod jim sreča ni bila mila iti se morajo ob silnih žrtvah boriti za to, da na zavzetih postojankah sploh ostanejo. Iz Bolgnrije so poskusili že s sunki proti zahodu, kajti nemško uradno vojno poročilo od 18. septembra pravi tole:
Glasovi iz našiti krajev
Drobne zanimivosti iz Kočevja
Kočevje, septembra.
Tako kot sleherni človek se trkajo tudi na prsi kočevski Slovenci. Poštenjakar kriči in se klanja; pač ne ve, da gledamo tudi mi skozi sito m opazujemo njegov duševni utrip. Ljudi, ki prihajajo tja kot uradniki, pa najsi bodo tudi davkarji, jih imajo za detektive — pac rdečkarji, ki so obrnili svoje kožuhe.
Ko pride nova uradna moč. stikajo glave, da zašumi okoh Rinže: »Kdo je, kaj hoče? Ali je pravoveren?
Kočevje, ostanek namreč, ki simpatizira ... zaman pričakuje novih pravovernih moči. V tem oziru je strašna suša.
Zborovanja, ki so se vršila, so pokazala, kaj si mislijo ljudje o zločinstvu. Marsikomu, ki spada še v terenske vrste, se je hlipnilo. Cisto prav je, da je vse gorko prenesel v gozd.
Kaj hočemo; nekoč so nosili vsi titovke ... prisiljeno ali prostovoljno. Damice so bile kurirke, starejše moči pa aktivne nastopajoče. Na Turjak so hodile v akcije kar v savojskih brezpetnikih.
Mislim, da ne bom neolikan, če javno povem o kočevskih pravovernikih, da so najbolj zarukani ljudje, kar sem jih kdaj videl. Boječa sredina jim prikimava, pa jih zopet odklanja. To se je zlasti opazilo na najrazličnejših predavanjih in zborovanjih tekom zadnjega meseca.
Pravoverno rdeče redkoštevilno osebje zagovarja svoje prepričanje in delovanje zato, ker je pač že v tistih vodah in ima korist, morda si jo pe samo obeta v neutešeni ljubezni do tolovajev. Dragi Kočevci, dokazi so dokazi in sonce ni čokolada... saj se spominjate ..,
Kot sem dejal, je del Kočevja zanikanega. To svojo domnevo lahko potrdim z nešteto pričami kajti nihče od pravovernih ne pozna njihovega svetega pisma. Govoril sem že z marsikom. Ko sem ga vprašal, ali ve, kaj piše v Marz-Engelso-vem manifestu, me je sleherni pogledal kot zabodeni vol. Pravoverni dobivajo v Kočevje namreč samo navodila za rušenje železnic in udarna gesla, s katerimi bi nas hoteli pobiti na en mah.'
Pač so se toliko opogumili, da so postavljali pred vrata pozive in opominjali domobrance, naj se vdajo do 15. t m. Gotovo se je rdečim vlačugam stožilo po svežem mesu. Lena kri se že usmraja, pa hočejo novih svežih moči.., Zahtevali so kar, da se fantje predajo z orožjem in bi postali po petnajstem hokus pokus tolovajska vojska. Fantje so jih Iskali prav pri Kolpi, v Loški dolini, ▼ bližnji in daljnji okolici, z vsem orožjem, popolnoma pripravljeni, »zbiksani kot za parado«, da bi prišli z njimi v stik in se pomenili. Toda tolovaj ti čuti smodnik kot Usjak, da ga ni najti.
Naj vam povem na uho, da Kočevje napada prav sedaj dvanajst brigad in bo osvojeno menda že jutri »Belčki« imajo krvave butice ...
Tresla se je gora, rodila se fe miš.
To je znanje pravovernih rdečkarjev
kočevskih!
Zdi se nri, da mora biti res carukan, če mu bereš iz tolovajskega vestnika ali pa iz Poročevalca, ali pa iz različnih brošur, ki jih prinesejo naši fantje iz njihovih taborišč, in ti ne verjame. Držiš mu pod nos, da si lahko prečita s pikami in vejicami, pa je notri napisano, aa je sonce čokolada in potem bo že najbrže držalo ...
Pravovernim se pač ne da dopovedati, kaj je pretrpel naš narod zaraai enakosti, bratstva in svobode.
Njih ponos je čudovit. To je moral opaziti sleherni, razen tistih, ki so tiščali glave v pesek. V imenu enakosti, bratstva in svobode so pregnali nešteto poštenih, krščanskih in zavednih slovenskih družin.
Izgnanci so prihajali v Kočevje bosi, s culami, vsi sestradani. In pravoverno Kočevje je pri belem dnevu najbrže zatemnilo okna, da ja ne bi videlo zmagoslavnih dejanj svbjih ljubljencev. Ce je sleherna ponosna na svojega razbojnika, skvarjenca kot tista inteligentna gospodična, globoko verna in usmiljena, ki jo je samo čuteče srce, ki kljub vsej svoji visoki inteligenci ni prebrala niti stavka pravoverne komunistične literature, potem imamo opraviti res z zarukanostjo. Gleda in ne vidi, posluša in ne slišil
Tista gospodična, ki je zarukana v Šubica, proslulega komandanta mesta Kočevja, ki je kljub vsem zločinom ostal še »pošten m čist!« — seveda po njenem mnenju, nosi baklo in je najbrže vzgled hčerkam in materam pravovernega neči-tanega EPB komunizma.
Ce se v Kočevju nekomu kaj razlaga, zahteva, da stvar prime. In če mu jo daš, da jo prime in se lahko prepriča, pa ti ne verjame. Možno je torej samo dvoje: da je še v povojih, ali pa da boleha ea kronično možgansko boleznijo.
Pravovernemu Kočevju se smejimo v obraz, ker poznamo njihovo sveto pismo natančneje kot oni sami. Naši ljudje nas zelo dobro razumejo in so veseli, da je prišel čas, ko lahko strinjajo svoje vrste v borbi proti rdeči kači. Zakleli so se, da jo bodo strli brez vsakega usmiljenja.
Zaradi junaških pobegov in čudovitih borb tolovajskih tolp, ki sedaj najbrže po zgledu XIV divizije prisostvujejo, predno se odpravijo na herojske pohode, celo sv. maši, kot opisuje Vilfanova v svoji brošuri, zmanjkuje duhovnikov. Najbrže imajo v gozdu toliko svetega opravila, da so jih zopet začeli preganjati in zapirati. Zato so se usmilili gospoda župnika iz Fare, in ker je nevaren tip, so ga gonili s puškami; prav tako 'gospoda dekana z Gore. Pa smo to povedali Kočevcem, ki bi se lahko ponižali in iskali informacij pri pregnancih ...
Zdi se, da se zanikanih ne more spreobrniti, Truma za trumo je prihajala; noseče in doječe matere, pohabljenci in bolniki, starci, ki so morali prehoditi po trideset kilometrov peš, vsi objokanih lic in tožeč, kako so jih okradli po domovih, jih psovali in gonili skozi gozdove, ne da bi jim dali časa vzeti najnujnejše.
Sleherni mora že sprevideti, da teče rdečkarjem voda v grlo. Preseljujejo ljudi, ki sploh nimajo vpliva na borbo. Iz vasi, okoli Novega mesta jih niso preganjali proti najbližjim domobranskim postojankam, tudi iz okolice Žužemberka in Dobrepoljske kotline se jih niso usmilili, da bi jim vsaj prihranili križev pot, ko so morali skozi gozdove in zaseke po dva dni brez vsake hrane,
preko Izkopanih zasek in ovir, da so si lomili ude ...
»Vsi morate v Kočevje! če se kdo vrne bo že videl kako diši svinec!« so jim grozili. »V Kočevju morijo rdeče pravo-vernike in divjajo proti njim kot nikjer drugje v domovini! Zato: marš v Kočevje!« In so jih gonili...
Kako smo pa pobijali pravoverne čez vse narodno zavedne, v svobodo, enakost in brastvo ter v rdeče tolovaje zaljubljene, so se pa prepričali lahko rdečkarji v lačni hiši.
Akcija vzbuja reakcijo in vsaka šiba ima dva konca. Če ho pa katera od presladkih damic cvilila in hotela doprina-šati trpljenje iz ljubezni in simpatije do kakšnega tolovaja, ji bomo dali pa že še priliko.
Človeka res razdraži, ko sliši, da se spuščaš v podrobnosti in žigosaš razne posamezne barabe, kot Šubica, namesto da bi na vsa usta pripovedoval o pravovernih naukih komunizma in ga komentiral zanikanim. Kljub temu jim je bilo razlagano, pa rdeči niso niti lastnega svetega pisma razumeli. Pač, svojevrstna pamet!
Pred cerkvijo smo bili in jhn pokazali, ker se držimo najraje dejstev, celo vrsto vrat, kjer bi lahko pogledali, kaj so naredili rdeči krvoloki z nedolžnimi ljudmi.
Rotili smo jih naj se usmilijo brezdomcev kot ljudje, jim morali razložiti, da se tu konča vsako prizanašanje, da ima vsak šiba dva konca — pa niso razumeli!
Od pravoverne žlote, bi lahko na prste sešteli, ki niso vtaknili glave v pesek. Čudno, da se ni še nihče od njih pohuj-šal, ker je nosil sam gospod župan po mestu lonce in odeje za pregnance. To vam povem še enkrat na uho, preusmi-ljene gospe in gospodične!
Mica je pač dvakrat zarukana. Prvič zato, ker ji primanjkuje soli, in drugič, ker je pač zarukana... v Frnncelma, Šimna, ali Jureta, ki je v gozdu in ki je njen ponos, pa čeprav ima na vesti dokazane zločine.
Čudovit okusi
Simile, simili gaudet! Simelj, šimeljnu gode! kakor je prosto prevedel Finžgar v dobrih letih.
žrtve z Grčaric jim ne dajo miru
Ribnica, septembra.
Kakor smo s bridkostjo v aren poslušali o pokolju grčarskih žrtev, tako smo jih s tem večjim veseljem sprejeli med nas, ko so jih po letu dni odkopali in pokopali v blagoslovljeni zemlji. S sprejemom po vaseh in g krasnim žalnim sprevodom je prebivalstvo ribniške doline počastilo nedolžne žrtve komunističnih rabljev in obsodilo rdeče zločince^ ki so povzročili naši domovini toliko nesreč in trpljenja.
Seveda je pokop grča rekih žrtev, doka* komunističnega rabljevanja na Slovenskem, komunistične podrepnike zelo bodel v oči. Komunist pa ne bi bil komunist, če ne bi lagal in skušal zavijati resnico, četudi je to zavijanje še tako neumno in nesramno, kar je najboljša označba za vso komunistično »čisto resnico«. Ribniški komunistični zvočniki so tulili: Ne mrtvi junaki z Grčaric, ampak slama je v krstah. Da, slama, toda v glavah komunističnih priganjačev in v glavah onih, ki so tem priganjačem verjeli, misleč, da je rdeča rabeljska fronta res tako močna, da se ne bo nikdar zrušila. Pa se rušil Načeta je, močno načeta in kmalu ne bo imela več strehe. Vsak, kdor je tiščal svoje grešne ude pod njo, bo z njo vred izginil, za njim bo 06tai samo spomin, vreden tolovajskega priganjača.
Ljudstvo ribniške doline jo preveč verjelo obljubam o »svobodi«, »enakosti« in podobnim izrodkom rdečih možganov, da bi verjelo takim bedastim komunističnim izmišljotinam. Premnogi iz ribniške doline so sami doživljali strahote komunističnega nasilja lansko leto in znajo ceniti te žrtve ter komunistične laži. V velikem številu romajo na vojaško pokopališče v Hrovačo. Dekleta posipajo s cvetjem grobove nesrečnih Žrtev. Večna in nikdar nehajoča, krvava in enako plačilo zahtevajoča obtožba so ti nemi tožniki rabljev slovenskega ljudstva.
Ce obiščeš pokopališče, vidiš, kako domobranski pionirji v živo skalo kop-
ljejo še druge jame, ki bodo kmalu sprejele še ostale žrtve komunizma. Radovedni smo, kaj si bodo ob novo izkopanih žrtvah komunisti izmislili, da je v krstah.
Vsak dan prineee Ribnici kaj novega. Po trgu srečavaš ženske. 2e po obrazu in govorici se jim pozna, da so prišle od daleč. I* Loškega potoka bo. Kako dolgo pot bo morale te reve narediti, samo da so ae izognile hudim komunističnim ukrepom. Glad in veliko pomanjkanje najbolj potrebnih življenjskih potrebščin te ljudi, Potočane, sili, da prihajajo v »okupatorjevo« ozemlje. Kaj morajo ti ubogi ljudje prestati pred ra-jonci. Se tisto malo žita, ki so ga pridelali, so jim pobrali. Samo ena vas, Hrib, je morala dati brezplačno 1000 kg pšenice in 800 kg ječmena. In krompir, fižol in drugo... Tolovaji, ki se bahajo, da jim Angleži vržejo toliko hrane, kar tekmujejo, kdo bo bolj uren v kraji. Krompir je že skoraj ves izkopan, seveda od tolovajev, in Potoško dobro ljudstvo strada že sedaj, kaj bo pa šele pozimi in na pomlad...
Pred nekaj dnevi sem opazil na lističu: Komunisti podirajo, domobranci
Naredba
o spremembi naredbe o prepovedi kreta-nja prebivalstva in o policijski uri v Ljubljanski pokrajini zunaj ljubljanskega zapornega ozemlja
Na podlagi pooblastila, danega mi * naredbo Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o
firepovedi kretanja prebivalstva in o po-icijski uri z dne 22. decembra 1943 št. 15, »Verordnungs- und Amtsblatt« des Obersten Kommi6sars in der Operations-zone Adriatisches Kiistenland«, kos 1. iz leta 1944.,
odrejami
Clen 1.
Od 21. septembra 1944 do flove od*
redbe sta hoja in vožnja po javnih cestah, trgih in poteh' na območju Ljubljanske pokrajine, izvzeroši ozemlje mestne občine Ljubljane in tistih delov sosednjih občin, ki so vključeni v Ljubljansko zaporno ozemlje, od 21. do 5. ure prepovedani.
Clen 2.
Ostali predpisi, ki jih obsega naredba z dne 17. junija 1944, št. 92, Službeni list št. 135-45 iz 1944, ostanejo nespremenjeni.
Ljubljana, v septembru 1944.
Prezident pokrajinske upravei
Rupnik.
♦♦♦»♦♦»♦♦»♦♦♦♦»♦»»»♦♦»♦»»♦♦♦♦♦♦♦»»♦»»»S
grade! Samo če v Ribnici malo po trgu
pogledaš, pa boš videl, da je temu res. Komunist je požgal ljudsko deško in meščansko Šolo, razrušil in požgal železniško postajo, uničil je grad, sodnijo in druga poslopja, in bi bil še uničeval in požigal, fe domobranca ne bi bilo v Ribnico. Domobranec pa gradi ali bolje, domobranec varuje in ščiti, občina poti modrim in za vse dobro skrbečim županom g. Škrabcem Stankom — gradi. Deška šola, Ri je bila nekdaj ponos Ribnice, se zopet obnavlja.
Da ne pozabimo ribniške mladine. Sedaj ni več sama sebi prepuščena. Tudi ona čuti z narodom in gre z novo slovensko mladino novim časom nasproti. Pa so rekli, kako je ribniška mladina rdeča. Pa to ni res. Kako bi drugače rekli, če bi prisostvovali pri protikomunističnem tečaju ob torkih in petkih ob
6.	uri popoldne. Kako ti mladi fantiči od 10 do 15 let odgovarjajo na strupena vprašanja, kako z veseljem poslušajo. In na telovadbo ne pozabijo. Se tekmovali bodo.
Vlak pripiska, u, m, u «mo te učili ▼ prvem razredu. In res, kar v tisto prelepo dobro mladost smo zatonili, ko nismo po letu dni slišali rezkega piska lokomotive. Kako veseli smo bili, ko smo v torek popoldne ob 4. zagledali železno kačo, ki jo počasi prilezla na našo postajo. Hvala Bogu, so se oddahnili železničarji, pa amo vendaT pririnili do Ribnice.
Pa glej, kakor je ob letu na zadnjih
svojih vožnjah vozil vlak naše junake it Turjaka in Lašč v Kočevje, tako je na prvi svoji vožnji v Ribnico pripeljal družine, ki so jih komunisti izselili iz Ambrusa ...
Lice Ribnice ee Je na mah spremenilo.
Mnogi siti Ribničani' so se prepirali, kaj je ta »bela garda« prišla v Ribnico. Pa je gospod župan krepko posegel. Vsi tisti, ki imajo kakšnega pri tolovajih, so morali vzeti eno družino, in sicer v vso oskrbo. Tiste družine iz vasi, ki imajo sinčke pri tolovajih, pa vozijo prehrano v Ribnioo. Druge izgnance bo pa Ribni-čanje kar radi sprejeli. Tako jih moramo pohvaliti.
Ob srhsko-bolgarski meji jo prišlo | do več krajevnih spopadov, v Ija- I terih smo uničili 10 bolgarskih oklepnikov.
»čiščenje« v zasedeni Italiji se nadaljuje. Nedavno je dala Bonomijeva vlada zapreti nekdanjega fašističnega korporacijskega ministra Lan-tinija ter devet admiralov in 29 kapitanov bojne ladje, češ da so okuženi s fašistično miselnostjo. Tudi general Roatta, načelnik štaba bivše Badoglieve vojske, glavni krivec vsega gorja pri nas In na Hrvat-skera, ki je lani aktivno sodeloval pri pripravah za izdajo, jo zaprt in so ga postavili pred sodišče.
Turčija je zašla v navzkrižni ogenj listovnih napadov z vseh strani. Sovjetska glasila, ki imajo Turčijo že delj časa na piki, so tedaj, ko je Turčija pretrgala diplomatske odnašajo z Nemčijo, namesto »pohvale« izrekla začudenje nad turškim polovičarstvom. Po daljšem molku so se zopet oglasila in očitajo Turkom, da ne gledajo dovolj stvarno na položaj. Po njihovem se Turčija nespodobno vedo in se smeši, ko trdi, da bi bila edino ona sposobna prinesti Balkanu zopet mir in red.
»Zaveznik« Stalin hodi v reševanju poljskega vprašanja 6vojo pot neovirano naprej, Rdoča vojska je vso oblast na zasedenem poljskem ozemlju dala v roke poljskemu »osvobodilnemu odboru«, ta odbor pa je svojega predsednika Beruta imenoval Za predsednika poljske republike. Ta komunistični slamnati mož je razglasil, da odpravlja poljsko ustavo iz 1. 1926. in uveljavlja zopet staro »demokratič-nejšo« ustavo iz 1. 1921. Anglija in Amerika k tem samovoljnim Stalinovim ukrepom molčita. Dardanele so bile od nekdaj težišče ruske politike. Sedaj »o boljševiki že tam blizu in ne bodo opustili lope priložnosti ter bodo skušali to vprašanje spraviti v ospredje. Kaj bo Velika Britanija, za katero pomenijo Dardanele v neiholjševišfcih rokah poroštvo za nemotene imperialne poti rekla k sovjetski nakani, da bodo, ko bodo »počistili« v Balkan, zahtevali od Turčije, naj morski preliv demilitnrizira in pusti vsem zavezniškim ladjam prosto plovbo skozenj? Švedski listi namreč poročajo, da ne bo treba dolgo čakati, ko bo Sovjetija udarila na dan tudi s to zahtevo.
Nadaljevanje s 4. strani.
organizacijo, kakor jo znajo ustvariti samo Badoglievel. V tej dilemi je bil slovenski akademik pravi trpin. Rektor ga je prosil, naj reši univerzo, prosili so ga ugledni Slovenci, naj ee žrtvuje.
Odločil se je za nepriljubljeno pot: vstopil je v organizacijo, da s tem zagotovi obstanek slovenske univerze. Ta pogoj je dal badoglievcem v podpis.
Tako je bila univerza rešena. Delala je lahko naprej in precej mladih akademikov je moglo tako v tem času še končati študij.
Komunistični akademik mori
Ta vstop je Komunistična partija raz-kričala kot narodno izdajstvo, izdajstvo zato, ker so fantje rešili univerzo. Povsem razumljivo, zakaj. Partija sama je izdala letak, kjer zahteva: »Gospod Grazzioli. Kar zaprite slovensko univer-zol« Seveda zato, da bo vendar šlo več akademikov na delo za OF in v hribe. Vse kaže. da je bila Partija trdno prepričana, da bo univerza zaprta. To pa se jim ni posrečilo. Zato )e komunizem divjal in bruhal najpodlejše izbruhe očitkov na narodne akademike.
Potem ko je pripravila Partija ugodna tla z obrekovanjem, je slovenski akademik ustrelil svojega tovariša-akademi-ka. Najprej je padel Franček Zupec in nekaj dni za tem njegov tovariš Jaroslav Kikelj.
Partija je mislila, da bo * tem terorizirala akademike, da jih bo ustrašila. Vendar se ji to ni posrečilo. Akademiki so bili prav tako neustrašeni in so neoboroženi dalje branili univerzo.
Partiji se ni posrečilo uničiti slovenske univerze. Profesorja Kidriča so nekam odpeljali in tako je njegova moč usahnila. Kidričevi varovanci m eksponenti, zlasti mlajši docenti, so odrinili na »teren«. Tolovajska vojaka je potrebovala komisarjev in morali so iti akademiki. Tako se je nekam izčistilo. Se je obvisel kakšen Kidričev ostanek, ki bi rad nadaljeval njegovo tradicijo, pa vendar mladike usihajo.
Vseučiliška mladina jo postala domobranska
Končno je prišel čas, ko eo akademiki, ki so branili svojo univerzo, da se ni razlil komunistični val preko nje, prijeli za orožje. Nobene druge poti ni bilo. človek, ki -ljubi svoj narod, ne more stati ob strani in gledati, kako ga mednarodni plačanci pobijajo. Akademiki sloje danes v prvih vrstah slovenskega domobranstva. Kot oficirji, kot bolničarji, kot vojaki.
Povsem razumljivo je, da bodo varovali tudi univerzo, da se ne bodo nikdar več priklatili vanjo razni Kidriči alt kakšni njegovi pomagači. Kakor bo slovenska vojska očistila zadnjo vas tolovajev, tako ne bo niti en komunist nikdar več oznanjal zmošanih naukov na najvišji slovenski kulturni ustanovi in niti en akadenvik-komunist ne bo več imel priložnosti biti zajedavec na našem narodnem telesu.
Komunizem Je hotel našo univerzo uničiti od vsega začetka. Ko smo bili Slovenci v najusodnejših trenutkih, takrat je komunizem rovaril in naravnost izzival in zahteval, naj se univerza zapre.
Protikomunistično usmerjeni akademiki, ki so edini vedno in ob vsaki priliki narodno čutili, so si ves čas prizadevali, da bi univerza ostala, rastla in se izpopolnjevala. Obe dejstvi potrjuje nešteto dokazov.
Zato upamo, da boj zavednih narodnih akademikov in njihove žrtve niso bile zaman. Pričakujemo, da bo naša univerza delovala tudi naprej in da bo le izpopolnjena.
Sedaj je Čas, da bo slednjič ta ustanova začela resnično delovati za narod ter postala varuhinja njegovih svetinj in vzgojiteljica njegovih zvestih sinov. Z univerzitetnih mest se bo širila prava znanost, ki bo v blagor narodu in v čast domovini. Tako bo naša univerza spet zaslužila svoj častni naslov — Alma mater in pripravljala slovenskemu naroda nov vek srečnega življenja.
p*
tJU^SKA^OL
^Križaj ga, križaj ga# belogardista^
Spomini slove n s k e g a duhovnika po lanskem 8. septembru (111.)
S topovi in bencinom
Bil je drugi dan napada na Begunje, 15. september. Tolovaji so kleli, ker še niso zmagali. Okoli 1 popoldne je prilšel med množico ljudi, ki so stali pred trgovino Bata, neki Primorec,^ ki je imel okrog vratu zavezano rdečo ruto. Ljudje so ga spraševali o poteku bitke. Rekel je:
>Ti hudiči se še niso podali.«
Potem je iskal motorno brizgalno. »Runč« — Vidmar, ki je bil v službi pri cerkniškem vodovodu, mu je rekel, da bo vodo za nekaj časa zaprl, da se je bo več nabralo. Mislil je. da kje gori in da hočejo tolovaji gasiti. Toda komunist mu je odgovoril: »Bencin je že pripravljen. Če so taki, da se nočejo podati, pa naj pocrkajo! Še otrok ne puste ven! Sedaj jih bomo polili z bencinom, potem pa zažgali. Vse naj zgori, pa še otroci zraven! Namesto da bi danes zavzeli Rakek, se moramo pa tu boriti in se ukvarjati s temi Begunjami ...«
Med obleganjem Begunj je ostalo mnogo tolovajev v Cerknici. Morda so bili res prepričani o svoji silni moči in so zatrdno računali, da jim bo vsak čas tudi Rakek padel v roke. Utaborili so sa na Peščenjku, to je v tistem delu Cerknice, kjer je bil doma Lovko Ludvik. Šerkov vrt se jim je zdel zelo primeren kraj za taborišče.
Takoj ko so prišli, so morali pri vsaki hiši skuhati jedi za določeno število razbojnikov. Pozneje pa so imeli skupno kuhinjo na Šerkovam dvorišču. Tam so tudi spali. Pod kozolcem so ležali ranjenci in tisti, ki so si obirali uši. Že takrat je bila ta živalica stalen gost pri rdečih.
Zvedel sem, da je kuharje obiskal znani terenec trgovec Lavrenčič iz Cerknice in jim podaril kanto olja, ki jo je pred nedavnim dobil z Rakeka za aprovizacijo. Nemci so namreč dali za Cerknico prehrano, ker se je župtn Turšič lagal, da v Cerknici sploh ni bilo tolovajev in da tista dva, ki so ju Nemci prvi večer dobili v bunkerjih, nista bila bandita, ampak člana vaške straže(!), ki sta stražila Cerknico pred banditskimi Begun,jci, ki mislijo Cerknico požjgati(l).
ko Dano in Franci, Štrukelj Jože, Hren Franc in morda še kateri.
Spremljala sta jih cfva stražarja, oba novomobiliziramca. Eden je Arharja silil, naj uide: »Lojz, kar skoči in zbeži! Tebe bodo gotovo ubili!«
Pa Lojze ni verjel, ker se je zanašal na tolovajsko besedo. Ko so korakali mimo Jagra, so tam stali Majer (Grudnov) Miro, Turk Vinko (Kra-vanjčkin pomočnik) in Logar Bine in se norčevali iz mimoidočih. Ker sem bil pri oknu, se dobro spominjam, v kakšnih okoliščinah so šli mimo nas. Biti je moralo ob pol devetih zvečer.
Prišli so do brezovske žage. Tam sta jih srečala mobiliziranec Cibkov
»Ljudstvo« je bilo podivjano in zaslepljeno. Po »Veliki gasi« in po^ glavnem trgu je divjalo od srede večer do nedelje zjutraj, ko so mu Nemci z ognjem kri ohladili. Podivjano je bilo tako, dia čfioveku lasje vstajajo, ko sliši pripovedovanje očividcev.
Vzemimo n. pr. upravitelja Skubica! Njegovo delo v zadrugi in zaslugo za ljudski blagor so bile res velik©-Tako nesebičnega delavca lahko iščeš z lučjo po vsej Cerknici. Ljudje eo govorili: »Ja, ta.k človek je dober; ta* ko je prav; taki ljudje morajo imeti besedo!« Toda na dan, ko so ga vlekli po Cerknici, so ga opljuvali in kričali. »Pobij ga! — Ha, prasec, vampec, zdaj vam je odzvonilo!«
Občina, ki so jo v dvakrat požgani Cerknici požgali tolovaji 19. decembra 1943
»Farji so tyrivi!«
Ko so Cerkljam zvedeli, da »o Be-unje premagane, so komaj čakali, daj bodo pripeljali tiste »izdajalce« od tam gori. Po trgu so kričali;
»Farji so vsega krivi! Ljudstvo bo 9odilo! Komandante naj postrelijo!«
C
Matija (sedaj domobranski kaplar) in Blažičev Ludve, divji tolovaj. Od žage
naprej sta jih spremljala še ta dva. Pred Knapom (prva gostilna, ko prideš v Cerknico) so imeli ujetniki prvi sprejem. Množica je kričala:	»Smrt
belogardistom!« Šli so naprej.
Pred Bavdkom so morali počakati. Blažičev Ludve je šel naprej in jim preskrbel »arestc Ko se je vrnil, 90 jih odpeljali na glavni trg.
Po cesti je za našimi ljudmi pridrvel na kolesu Petrovič Rado. Podil je tja proti Rakeku. Na nesrečo ga je rdeča straža ustavila in zahtevala dovoljenje. Ker ga ni imel, se je brž znašel, po tolovajski pozdravil in zdir-
Sola, ki so jo v dvakrat požgani Cerknici razdejali »osvobodile!« 19. decembra 1943
Neka ženska je rekla: »Sedaj pravijo komunisti, da smo vsi bratje. Toda »izdajalci« tega ne zaslužijo, da bi bili naši bratje! Postale naj jih!« Klobčar pri mostu (Martinčar), ki je veljal za možakarja, ker ni hodil v cerkev, je rekel:
»V svetem pismu piše, da je treba ljulko iztrebiti; tako bi tudi jaz vse »ta bele« pobil, potem bi bilo šele življenje v redu!« ^
Medtem ko je bilo cerkniško »ljudstvo« pijano od zmage, so bili pa ljudje v Begunjah žalostni, zbegani, razočarani in tako preplašeni, da so sami tolovaji rekli: »Nikjer niso imeli ljudje pred nami takega strahu kot prav v "egunjah.t
S
Sedaj pa v duhu glejmo, kaiko je del Meniševcev in Cerkljanov ostal v Jagrovi hiši in kako je druga skupina korakala z dvorišča Jagrove hiše v begunjsko šolo, kjer ho jih razporedili po »četah« in jim razdelili orožje.
Cerkljam so sklenili, da se bodo držali skupaj in se, če se bo le dalo, iz šole izmuznili. Prosili so tolovaje, naj jih pustijo v Cerknico, da se doma preoblečejo, opravijo za vojsko in poslovijo, nakar se bodo čisto gotovo vrnili v Begunje. — Rado Petrovič, cerkniški občinski tajnik, se je kar na svojo roko naredil svobodnega. Nekaj časa se je pogovarjal, potem pa izginil, kakor bi se bil vdrl v zemljo.
Drugi jetniki prihajajo
Čez nekaj časa so Cerkljane res odpeljali v Cerknico. Bili so to: Ponikvar Tone, Arhar Alojzij, inž. Seljak Jože, Skubic Vinko, dr. Pogačnik. Šer-
jal nazaj proti Begunjam. Naredil pa je takrat napako. Moral bi se za vsako ceno, četudi čez hrib, pretolči na Rakek, obvestiti oblast in pripeljati pomoč.
Na »Veliki gasi« so naše trpine
sprejeli novi mobiliziranci in iih začeli zmerjati. Nato so jih odpeljali pred gostilno Žumer. Tam je Blažičev Ludve spraševal po komisarju Lovku Ludviku, okoli protikomunističnih borcev pa so se zorali ljudje in jih zasmehovali in govorili: »Ja, kaj ste pa vendar mislili...?«
Potem so jih odpeljali na sodiFče, kjer se dolgo ni nihče zanje zmenil, čeprav so tolovaji neprestano hodili iz hiše ven in noter. To priliko je mislil izkoristiti Štrukelj in skočiti čez zid, pa ga Skubic ni pustil: »Nikar ne misli na kaj takega,« mu je dejal, »sicer bo za nas še slabše, saj nam je dr. Pogačnik garantiral, da se nam ne bo nič hudega zgodilo. Kar čakaj!«
Na ušivi »lami
Dir. Pogačnika in oba gg- Serka so pod stražo spustili domov, brez na-lirbtnikov seveda! Vso ostale pa so zaprli v eno celico in jih nagnali na tisto ušivo Badoljevo slamo. Na nepretrgane prošnje so se vendar dali toliko omečiti, da so v sredo večer spustili pod stražo domov še: Ponikvarja Toneta, Alojzija Arharja, Hrena h ranceta, štruklja Jožeta, Vinkn Skubica. Čez dve uri so jih prignali nazaj in spet zaprli. Drupi dan so pripeljali nazaj še oba gg. serka, dr. Pogačnik sa je pa nalomil nogo, zato so ga pustili pri miru. Seljaka so ta dan zaprli v posebna celico. da ie bil do
Pokopala ga je zadruga, ki je bila njegovi nasprotna, pa je propadla, ker so jo vodili komunistično. .To je bila 1 tako imenovana Mikševa zadruga, pri kateri je imel besedo Cumlov — Klančar, član Plenuma OF.
»Rodoljubi« in vlačugo tekmujejo
V četrtek zjutraj se je pričelo splošno zmerjanje in pljuvanje skozi lino celičnih vrat. Posebno se je v tem odlikoval Urbas iz Dolenje vasi Prl Cerknici. Po domače se reče pri Japcu.
Ljudje so takrat docela podivjali. Japec je bil besen, ko bi bil obseden. To je bil res divji mož. Gnal je peklenski vrišč, klel, da se je kar kadilo in kresalo, ter stoje in zvijaje se pred celicami vpil:
»Ha, vem s temi prasicami, prec tle ven! Od zunaj jih bomo ponili, da nam nazadnje še ne uidejo, te svinje preklemanske... (Ln je klel v vseh mogočih jezikih sveta). Pa tle je že v redu, a tam dol’ v Dolenji vas', tam imam tri tičke, pa še več jih je, a mi 'mamo že pogruntane, kater’ so, nam ne bodo ušli, ne...!«
Mislil je pri tem na Jerneja Martinčiča. na Franceta Škofa in Jožeta Branislja. Prvega so dobili in v Mačkovcu ubili; druga dva pa sta srečno ušla.
K lini je hodil tudi Prirrršarjev
Janez (Mele), brat vodilnega cerkniškega komunista. Delal se je lepega in jih tolažil:
»Saj jaz bi vas rod izpustil, a višja komanda ne pusti. Meni se smilite, pa vam ne morem pomagati.«
Toda Primšarjev Janez je bil samo eden. Je bil pa zato Jerina Tone, živ lezničar in fotograf v Cerknici, bolj divji. Zelo se jo odlikoval ,v zmerjanju in pljuvanju.
Posebno duhovite ▼ izirazfh 9o §e p* izkazale cerkniške umazane dekline, ki so se prej vlačile s Savojci. Ena med njimi je bila Šajnova, ki je imela na prsih našito največjo zvezdo. Grde psovke, ki so za vse prej ko z* ženska usta, so se jim zdele nekaj posebno imenitnega; bile so pač njim primerne-
Zlasti so si privoščil« Lojtz«ta Arharja in Skubica. — že v petek po padu so vpili: »Skubica in Arharja je *«*>« likvidirati, ker ta dva sta kriva, da so Begufijci doli prišli na« komandirat, ti garjevi, beli psi. Va« nam bodo požgali...«
Bivši orožnik Mele Tone Je bfl k*r
penast, tako je divjal takrat ko je gorela znamenita Turšičev« baraka. •« še mnogo drugih iz Cerknice seje odlikovalo, med njimi tudi Ri« Matevž.
Naj omenim še zanimivost, kako sta se dve vlačugi zmerjali med seboj *
»italijanskimi k « Prizorišče j«
hodnik pred celicami, osebe p« Wa' žičeva Pavla in Levžtkova Mirna. »Ti ... si ti!« »Kaj. jaz? To ni res! Ja* nisem nobena k...., ampak ti ai k..-J* in tako dalje.
Takrat so ljudje kar lekmovaR, kako bi povedali svoje misli, da bi »® »lepše« slišalo.
Toda kakor povsod je bilo tudi nekaj častnih izjeim. Lahko pa se reče, da so jo teh komedij udeleževalo dve tretjini Cerknice. Bilo je eno- samo nepretrgano zmerjanje in psovanje, ki so ne da povedati, ki si P*’ vsakdo lahko misli, kako bruha iz P©' divjanih ljudi, ki so računali, da bod® neomejeni gospodarji in se bodo lahko brez pomislekov vdali svojim strastem-
(IDaJjod.
' Posojilnica v Cerknici, trn v peti in nrvi plen »narodno-oavobodilne« vojsko
Na sodišča
Na sodišču sem bil prav po »tovariško« sprejet. Vsakemu Slovencu je znano, kako tolovaji pojmujejo svoje »tovarištvo«. Ker sem ni 1 v civilu, niso vedeli, kakšnega razbojnika imajo pred seboj. Ko so pa zvedeli, da sem kapjan, 60 me obstopili in me gledali ko čudo devetega sveta.
Preden so me spustili v celico, 90 me temeljito preiskali.
»Pokaži no, kaj pa imaš tamle no-tri,< mi je dejal eden od stražarjev in mi iztrgal aktovko iz rok. »Glej no, kakšne lepe reči ima ta buržuj, mi smo pa brez vsega,« je dejal, kakor da v življenju še nikoli ni videl volnenih nogavic in čistih robcev.
Na dnu torbe je bil križ. Vzel ga je v roko in se iz njega norčeval.
_ »To je pa res svoboda vere,« sem si mislil in mu izpulil križ iz rok z besedami: »Odločno ugovarjam, da bi se norčevali iz križa, ker sem kristjan in je križ zame najsvetejša stvar, ker je najsvetejiše znamenje krščanstva!«
In ko sem videl, kako poželjivo gledajo po stvareh, ki sem jih imel v aktovki, sem rekel: »Vse, kar imam v torbi, pustite pri miru; če bo kdo kaj ukradel, bom to povedal komisarju Lovku, potem pa le glejte!«
Iz rok teh grabežljivih in nevernih »tovarišev« me je rešil ječar Dimitrij, ki sam ni bil videti kaj dosti boljši; toliko je pa le bil, da me je o pravem času odpeljal v celico. Vrata za njim so se zaprla, zaškrtala je ključavnica in cerkniški kaplan je bil v ječi.
K sreči pa nisem bil sam; našel sem v sobici inženirja Seljaka, ki je bil prej komisar za živino na cerkniškem Prevodu.
»Kaj si ti tudi tu?« sem ga vprašal.
»Da, Boris, jaz sem tudi tu. Hvala Bogu, da si prišel. Sva vsaj dva.«
»Kajne, dragi moj Jože, kdo bi si bil mislil, da bova morala midva kate-rikrat biti takole skupaj v ječi. No, pa res hvala Bogu. da sva vsaj dva. Zdaj se bova malo pogovarjala, malo počivala in trpela, pa bo minil čas, — ali ne, Jože? Vesela bodiva, saj veva, zakaj trpiva, in pa: saj sva za vodar ja!«
Ko je videl, da ni več sam, je bil neverjetno vesel. Začel mi je pripovedovati zgodbo, kako so Cerkljane peljali iz Jagrovega dvorišča najprej v begunjsko šolo, od tam pa v cerkniške zapore. Nato je govoril o dr. Pogačniku, ki si je zlomil nogo in se tako rešil. Zaključil je pripovedovanje: »Meni je dr. Pogačnik naročil, naj le vse po pravici povem, kaj smo delali.«
Ne bo napak, če opišem še križev pot svojih dragih sotrpinov, ki so jih vlačili po cerkni&kih zaporih.
»Brat brata...«
Najprej nekaj o tem, kako se je
vedlo cerkniSko ljudstvo med napadom na Begunje.
Ko so tisti torek zjutraj ljudje slišali, da gredo tolovaji na Begunje, so se jezili, zakaj se vendar Begunje ne podajo, ko pa vidijo, kakšna premoč ie na rdeči strani. Hodili so »kupaj in stikali /lave, nekaten veseli, drugi žalostni. Govorili so: »Kdo jim lio pa pomagal In na pomoč prišel? Se jim bo že vračalo, če se ne bodo podali tolovajem. Tolovaji jim bodo vse porušili.« Mnogo ljudi te odšlo na Slivnico, da bi od tam videli žalostni konec, toda razočami so se vračali, kur tolovaji kljub premoči niso nič opravili. Nekateri, ki so bili na Slivnici in se veselili nesreče, so rekli:
»Ti hudiči se nočejo podati, pa naj poginejo pod razvalinami.« -
Zakrajšek Pavla (Blažičeva) je bila tisti dan od sile zgovorna. Hodila je po bišah in govorila:
»•Če bi bili ti izdajalci pred nekaj dnevi vedeli, kaj bo, bi ne bili delali tako. Sedaj se jim bo pa vse obračunalo!«
V«e dni je zvezo med Begunjami in Cerkmioo držal Logarjev Bine na motorju. Bil je vodja obveščevalne službe za Cerknico in je, kakor sem že omenil, predlagal, naj likvidirajo Marcela novega sina, ki je pa srečno ušel in je danes izvrsten domobranec, kakor sem slišal. Kadar je Logar Bine prišel v Cerknico, so ga obsuli z vprašanji. Posebno jih je zanimalo, kako poteka boj. Toda nikdar ni nič »dobre-
Ko se nas je »ljudstvo«, zbrano na glavnem trgu v Cerknici, dodobra nagledalo, so nas odpeljali do sodnije, lam smo poskakali z avtomobila. Stražarjem, ki so nas vlačili v zapore, sem dopovedal, da 6va z gospodom Kalanom svobodna, da smeva iti domov. Nekateri suroveži pa tega kar niso hoteli razumeti. Šele ko je prišel politkomisar Lovko, sva smela na svobodo, kolikor se to lahko svoboda imenuje. listi namreč, ki ni komunist, ne more biti v komunistični družbi nikoli svoboden, ker je pod stalnim nadzorstvom vsak njegov dih in vsaka beseda.
Pred vrati sodišča naju je čakal župnik Strajhar. Ko je videl, da sva izpuščena, naju je prijel za roke in kot otroka peljal po komunistični Černiči navzgor.
Med ljudmi se je brž razširila novica, da me je Koprivc izpustil. Toda že takrat, ko sem šel z župnikom po »Veliki gasi«, srm opazil, da Cerkljani z mojo »svobodo« niso nič kaj preveč zadovoljni, ampak da me to ljudstvo hoče prej pogubiti ko rešiti. A zanašal sem se na izjavo Koprivca, ki mi je zatrjeval, da sem prost, in da bom vsaj deset dni imel mir pred »partizansko oblastjo«.
Pa kako kruto sem se zimotil, ko eem zidal na njegove besede! Takrat se mi niti sanjalo ni, da bo tako veljaven politkomisar, kakor je bil Lovko tako odvisen od podivjanega »ljudstva«, to je od nekaj pobesnelih žensk!
Križaj ga!
Ne morem reči drugače, kot da ie aam vrag obsedel ničvredne ženske, ki eo začele besno kričati: »Kaplana nazaj, Arharja ubit! Kaplana nazaj!« (namreč v zapor), Arharj,a ubit!« K sreči tega kričanja nisem sam slišal, ker sem bil tisti čas v župnišču in si miril živce od prestanih strahot.
Zaradi vpitja pobesnelih žensk nisem dolgo užival »svobode«. Doma sem bil komaj tri ure in niti povečerjal še nisem, ko sta že bila v župnišču dva rdeča žandarja in me povabila, naj se v »imenu zakona« hitro pripravim za odhod.
»Kam bomo pa šli,« aem ju kaT se da prijazno vprašal.
»Na sodišče.«
»Zako koliko časa pa?«
»Samo za čez noč!«
»Bom torej jutri že zopet lahko maševal?«
»Se razumel Nihče ti ne bo branili«
Brž sem pobral aktovko, v kateri je bilo nekaj najpotrebnejših reči, brevir in križ. Tudi posodice s svetim oljem nisem .pozabil. Čez roko jem vrgel še toplo dejo, ki jo je prinesla župnikova nečakinja.
Tako otovorjen eena v čevljih cesarskega vojaka in v spremstvu rdečih žandarjev prehodil pot iz župnišča na sodišče.
»Tovariša« orožnika, ki mi ie bil bližji, sem vprašal po imenu. Toda kot »uradna oseba« mi je pojasnil, da se take stvari ne pripovedujejo. Povedal je samo to, da je doma iz Dol. Jezera. Pravijo, da je bil Mehonov — Jerman.) Drugi moj spremljevalec pa je bil doma iz Žirovnice, menda Teličev.
»Iijudstvo!«
Pred sodiščem je stalo »ljudstvo«, tisto cerkniško ljudstvo, ki sem ga dve leti in pol učil, svaril in opominjal, eedaj me je pa za plačilo tirajo v ječo. Zaradi temo nisem mogel videti, kateri ljudje so ga sestavljali.
Ko sem šel mimo tega »ljudstva«, eem pričakoval, da me bo zmerjalo in kričalo name. Toda nastala je tišina; le neka ženska je hotela z zaničljivima glasom reči: »Namestnik Kristusov!«, pa se ji ni posrečilo, ker je ostala osamljena.
Po vsem tem sem dobil -od cerkniškega »ljudstva« naslednji vtis: ko smo bili daleč, na primer v Begunjah, so kričali na nas in na« zmerjali, ko smo
i‘im pa prišli pred oči, so umolknili. — Co sem bil v župnišču, so ženske kričale: »Nazaj z njim!«, ko sem pa prišel nazaj in so dosegle, kar so hotele, so utihnile, ko da bi se svojega dejanja sramovale. Ne moreim drugače reči, kot da se je tu pokazala grda hinavščina cerkniškega »ljudstva«, da vpričo tebe molči, te hvali in se ti prilizuje, ko si pa proč od njega, te zmer-
DOSEDANJA VSEBINA«
Rina, hči ubogega kmeta Germana iz argentinske gorske vasi Doloresa. je zaročena z bratrancem Fubi&noin Na tihem pa ie od otroških let brezupno ljubi Miguela. lahkoživega, razvajenega edinca bogate rodbine, ki bodi v Dolores na letovišče. Miguela nekaj let ni bilo, potem pride spet. V Bini se ljubezen oglasi z novo silo. FabiSn mora za dve leti k vojakom Miguel izkoristi njegovo odsotnost in se približa Kini. Zgodi se, kar se je moralo zgoditi . . Miguel dekle potem pusti. Kina lepega dne začuti, da bo mati. Pobegne od doma v Buenos Aires, kjer dobi otroka. Na lovu za kruhom zase in za otročička «re; ča. ko ji je najhuje. Miguela, ki pa njo in otroka zataji Vsa strta so Kina nazadnje vrne domov, kjer jo razočarani oče v zapuščenem domu sprejme z besno jezo in z udarci. Piav tedaj prido od vojakov pozabljeni ženin Fabian, ki Riuo še vedno ljubi kakor nekdaj, Ko vidi otroka in zve od nje, kaj «e je zgodilo, se mu hoče zmešati. Župnik don Filemon s svojo modrostjo potolaži očeta in njega — in Fabian Rino poroči. Toda v njem se tepeta ljubezen in sovraštvo. Malo se pomiri, ko se mu rodi sin. Toda nesreča hoče, da otrok umre. Fabian otroka, ki ga je imela Rina z Miguelom, ie bolj zasovraži in premišlja, kako bi se ga otresel. Ko sreča Miguela, ki je priSel na letovišče z ženo, sklone, da bo otroka odrinil njemu — ali ga pa ubil. Ko Rina vidi, da Fabian hčerko nekam vleče, se zgrudi in bruhne kri.
Fabian je zavil proti Capilli, a po ovinku, da se je izognil vasi Dolores.
Punčka se je v začetku smejala, potem pa jo je začelo biti streh te divje ježe in pa zaradi očima, ki je jezno udrihal po konju, njo pa stiskal z drugo roko, ki se ji je zajedala v rebra kakor kavelj. >Nazaj, nazaj!« je vpila.
Fabian je ni slišal Srečal je dva človeka ali kaj, ki sta ga pozdravila, pa je Sel mimo, ne da bi bil odgovoril.
Ko sta bila že blizu, je konja malo ukrotil in se zbral, zakaj na samotni stezi je 6poznal Miguela,
Miguel j« prihajal peš, na rami je nosil rjavo puško. Oblečen je bil v belo, na nogah pa je imel žolte golenice,
Fabian ga je počakal in tl na moč prizadeval, da bi b!l videti veder in miren. Punčka je bila nehala jokati, zakaj zdaj se m več bala, in £a j« prosila, da bi 6pet zdirjala.
Ko je Miguel zagledal kmeta, se mu je v nasmehu približal ter mu s tisto uglajeno domačnostjo pomolil roko.
»Kako je kaj, Fabian?« mu :e rekel. »Ko sem te oni dan srečal, sem te pozdravil. Toda bil 6i zamišljen in me nisi spoznal. Kaj pa oče? Zvedel sem, da ti sei oženil. Kako je i Rino?«
Napete žile ne kmetovih senceh so malo zatrepetale- ker si jc prizadeval, da bi skril trpljenje, ki ga je čutil, ko je slišal njeno ime iz Miguelovih ust. Toda to ni bila jeza ali užaljenost, bila je ostra bolečina; prav taka, kakršno je čutil tedaj, ko so mu dejali, da hodi Miguel za njo; tedaj, ko je neke nedelje videl, da se ji je Miguel približal in jo pozdravil, ter zapazil, da se mu je nasmehnila...
Oh, kako je že od otroških let trpel zaradi tega človeka in kako navajen je bil, poniževati se pred njimi Zdaj se mu je razblinila vsa jeza. in ko ga je videl pred seboj tako malobrižnega in prijaznega, se je spomnil tistega dne, ko sta govorila o Rini.
Ker se je bal da ne bi ustregel njegovi prošnji, ga je nagovoril prijazno: »Ne poznate tega otroka? Ali ga niste nikoli videli? Ali vam ni všeč? Vaša hči j«>l« —
»Moja hči?«
»Seveda, vala hči. Kaj ne vidite n|e-•Un oči? Ali ne vidite, da je rdečelična in nežna kakor prava gospodična?«
Miguel je smehljaje	se	gledal	deklico
in	zazdelo se mu je, da	bi	Fabian	utegnil
imeti prav.
»Torej je to ti«la. Id .. ^
»Da, da, ta je tista,«	j*	pohitel	Fabian,
da	bt odrezal »tavek.	ki	bi mu	utegnil
ikoditi.
»Tista, ki ae je rodila t Bueno* Aire-•u?« j« nadaljeval Miguel
»Da, da, tista,« je odvrnil kmet, (topil • konja ter pomagal na tla punčki, ki je Pustila, da jo je oče božal
»Lepa si, kaj?« je dejal Miguel in ti jo vzdignil do oči. »Nekega dne je Rina prišla k moji materi, kakoi so mi povedali pozneje. Če bi bila mati vedela, da midva 118 i v~ ,mel» otrok, bi je ne bila zavrnila. Takrat pa ni niti verjela, da bi 4 !»• ?tr.°k moi- Toda... oči... Ima pa udi nekaj materinega,« je pripomnil, po-
nasrnehni? * *uneta ,n •« ljubeznivo PnkMian	®t» »rti ▼ glavi.
»In kaj bi rad, Fabian?«
»t?£	*°	V **“ ,te •• ožemll.«
»tako je, tudi )az tem te oženil.« wn do nimate otrok?«
Miguel se j« spet nasmehnil:
boIna.rra * *ai Vei' Mo'a ž,n* >*
Id S?,-® ‘#k0? 2
le Jnčtln"Jt! ,W.°Jea,A	*>voriti mu
. !	0, Po spominu to te mu
.“•fi flr'*°ri.lt nek,dan$ dni. Torej mu Je določeno, da «e bo moral zmeraj tako poniževati pred tem človekom? Nekoč ga « ubil pr. po toku. No.il )• novo obleko
TUra7n ,e K ? )RiJlaJkl ni branila, »uti dan )e bil tok, da bi da h)l ..Ul
Mislil jc iti ponoči do vile, r.Ie^ti skoorf okno v Miguelovo apalnico ter mu odrejati glavo z nožem, ki ti ga je bil naredil *am. Kakino sovraštvo ga je takrat navdajalo! ... Zdaj pa sta ti gledala iz oči v oči, kakor da bi te od tedaj ne bilo sgodilo nič.
»Rekli »o ml tudi,« je nadaljeval Fabian, ki je čutil, kako mu bije žila v *®nceh, »da iščete otroka, da bi ga vseli *a tvojega.«
»Ret je. To je ženina muha.«
»Prav. Če je tako, tale... AH ne bi “Oteli vzeti tele?«
Miguel je trenutek premišljal, Fabian P® je v skrbeh čakal odgovora. Če bi ga *do rešil tega otroka, se mu je zdelo, aa “i ae mu mir spet vrnil v dušo.
m
m
1
1
HUGO WAST
Zn
»Ne, Fabian! Pri meni doma bi sprejeli katerega koli otroka, samo tega ne.«
»Zakaj don Miguel?«
»Ker je to moja hči in v tem moja mati in moja žena ne odnehata.«
»No... pa če že iščete otroka, kateri bi bil primernejši kakor ta?
>Če bi pustili meni, da izbiram; če bi mati ne vedela, da je ta otrok na svetu; če bi Rina ne bi!« tako nespametna, da ga je nesla tedaj k moji materi...«
Fabian je obmolknil. Kadar je oni imenoval Rino, se ga je lotila strašna volja, da bi bil usekal za uho. Pobesil je glavo ter začel z nogo risati po tleh.
Miguel je gledal zdaj punčko, zdaj kmeta in se sam pri sebi malo smejal. »Kakšni ljudje!« si je mislil »Kako mirno ti pridejo in ti privlečejo otroka, rekoč: ,Ta otrok moje žene je zdaj tvoj.’«
Fabian je vzdignil oči in ujel njegov nasmeh.
»Lepa je,« je dejal zamolklo. »Tukaj govore kaj vem kaj vse. Če jo bodo pa videli, ne bodo rekli niti besede. Skoraj me ima, da bi jo peljal v Capillo«
Fabian se je vgriznil v ustnice.
»Zakaj je ne peljete?«
»Peljal bi jo samo za dan, da bi jo pokazal.«
»Ah!«
Spet je nastopil molk. Fabianov konj je nepotrpežljivo žvenkljal z okovjem. Pot je bila samotna in sonce je začenjalo pripekati. Možaka sta te kar samo od sebe šla naslonit na drevo, ki je rastlo' ob poti, in sta te pogovaTja!a v senci. Tele, privezano v oddaljeni staji, je z mukanjem klicalo mater. Ko se je mukanje nehalo, je bilo vse tiho in ni bilo slišati drugega kakor škripajoče petje nekaj čričkov.
Fabian je začel:
»Potemtakem...« je deja! In se popraskal po glavi, »je ne marate?«
»Ne.«
»In kaj boste storili z njo?«
»Človek božji! Kaj naj storim z njo? Nikoli nisem premišljal o tem!«
»Da, kaj boste storili z njo?« je ponovil Fabian.
»Dajal ti bom po dvajset pesov na mesec.«
»In otrok?«
»Pojdi nol Ravnal bom z nflm tako, kakor sem ravnal doslej: pustil jo bom pri materi...«
In se je zasmejal...
Pozneje, tisti dan, ko te je v ječi obesil na okensko mrežo, te je Fabian tega trenutka tpominjal kakor človek, ki te spominja sanj.
Kje vedo sodniki, M ga bodo sodili, kaj je on čutil tiste trenutke?
Saj če bi vedeli, bi ga niti ne bili dali zapreti. Ali more kateri človek tako žalitev pretrpeti? Tisti tmeh onega nesrečnika, ki te je norčeval iz njega, potem ko mu je dal pojesti ostanke t tvoje mizel Tisti, ki se mu je zdelo, da ga še zmeraj sliši in ob katerem to mu roke še zdaj krčevito stisnile sleherno stvar, katere se je dotaknili
Toda ni se dolgo smejal. Fabian te je spominjal njegovega presenečenega obraza v tistem trenutku, ko mu je porinil roke za vrat.
Tisti trenutek je preživel vae tvoje življenje nazaj in prestal tpet vte bolečine, vsa poniževanja, vso ljubotumnost, ki mu je grenila in uničevala mlada leta. Ni je bilo niti ene žalitve na tej dolgi Kalvariji, da se mu ne bi bila obudila v spominu, ki je bil zdaj jasen kakor zrcalo.
Spominjal se je, kaj nru je Miguel obljubil neko nedeljo pod vrbami ob potoku. Spominjal te je žalosti in tlad-kosti ob ^lovesu, ko je odhajal na nabor in pustil nevesto tamo, da je jokala, ker ga ni bilo. Spominjal ae je miru, ki mu je legel v dušo, ko je slišal tisto obljubo. Spominjal te je, kako ga je oni izdal, kako se je vrnil in kako to te mu smejali ljudje, ki to ga trečavali, in kako ga je bilo sram vtakokrat, kadar je kdo prišel k njim in ga spraševal, če je titti rdečelični otrok t sinjimi očmi njegova hči.
Tisti trenutek je preživel vae muče-nlštvo tvojega ubogega življenja, ki mu ga je uničil Miguel. Videl ga je, kako te smeje, in zagledal pred tabo nekaj rdečega, podobnega plamenu. Zdelo se mu je skoraj, da čuti v obraz vročino kakor vročino požara. Najbrž je to bil dih nesrečnika, katerega je davil...
In pustil ga je tam, ležečega vznak, pod tončno pripeko. Jezik je molil iz utt, oči je imel izbuljene in roke narazen, Ležal je tako na beli, tamotni poti, on pa je bežal na preplašenem konju in netel t tabo otroka, katerega ti ni upal ubiti in ki je vpil ter te ga oklepal okoli vratu..,
VII.
Ljubezen, ki združuj«.
Pretekla to tri leta.
Pepel pozabljenja je pokril dosti bolečin, toda v trcu slepega Rininega očeta te rana ni zacelila.
Lahko bi bil živel detet let, pa bi te bil le cmeraj t trepetom v tvojih izmučenih rokah tpominjal tiste strašne ure, ko je ila mimo smrt in ga oplazila t tvojo mrzlo perutjo, ne da bi bil čutil.
Rina in Fabian ata bila odšla. Domačija je bila tiha, on pa je mitlil na vnuka, ki to ga bili pred nekaj dnevi odnesli na pokopalilče.
Caa je tekel, pa ni bilo nikogar, niti punčke ne, ki te ie po navadi zmeraj igrala na borjaču. Ze dolgo je bilo, kar je tlišnl konjtki topot Najbrž je bil rabian. Rina je bila najbrž pri potoku, toda ni ililal, da bi bila iztrepavala penlo.
Argentinski roman
Napel je ušesa. Na uho mu ni udarjalo nič drugega kakor žuborenje potoka, ki je tekel po globeli ter poskakoval med kamenjem, in pa oddaljeno meketanje koza, ki so se pasle po daljnih bregovih. Razločno je slišal brenčanje muh v pramenu sonca, ki je padalo skozi vrata. Nič drugega.
Začel se je bati, ne da bi bil sam vedel zakaj. Stežka je vstal. Ni se bil še navadil hoditi sam, ker se je le malokdaj premaknil.
Poklical je s praga:
»Rina, Rina!«
Odgovorilo mu je šibko lajanje Leona, ki je moral biti kje blizu. Spet je poklical in odmev lastnega glasu se mu je zdel na moč čuden.
S palico tipaje je šel na dvorišče. Čutil je sonce, ki mu je pripekalo v glavo, in zdelo se mu je, da je soj v zraku bolj živ kakor sicer.
Spet je zaklical. Slišal je tpet samo žuborenje vode. Kako da ne bi Rina slišala njegovega glasu7
Počakal je trenutek in poklical znova. Klical je, klical s svojim širokim glasom dolgo, dolgo. Nihče mu ni odgovoril. K tistemu prvemu strahu, ki si ga ni znal razložiti, se je pridružil nov, še večji. Rad bi se bil vrnil domov, a četudi se je bil oddaljil samo za nekaj korakoy, ni mogel več najti vrat, pa je hodil .tako sem in tja, ne da bi bil dobil kje kaj, kar bi mu bilo pokazalo pot.
Kar na lepem pa mu je noga zadela ob nekaj mehkega, kar je ležalo na tleh. Lasje so mu vstali od strahu. S palico je tipal okoli tiste 6tvari.
Mrlič!
Sklonil se je in njegove prestrašene roke so začele otipavati truplo.
»Rinal« je vzkliknil. »Rinal Rina! Mrtva!«
Srce mu je prevzela strašna groza.
Najbrž se je onesvestil, zakaj spominjal se je samo, da so ga pozneje prinesli k otroku, da se je dvorišče napolnilo z ljudmi in da so njega, ki ni videl, varali s tem, da so mu pravili čudne reči.
Sele čez dva meseca je zvedel, kako te je vse zgodilo. Rina je umrla in zdravniki, ki so jo pregledali, niso mogli povedati, za čim je umrla. Kaj morda srce poči tako kakor mehur, ki je preveč napihnjen? če bi bilo tako, potem bi bilo njemu počilo že kdajl
Povedali to mu, da je Fabian umrl v ječi, a mu nito dejali kako. Pravili to mu, da je umrl tudi Miguel. Pozneje je zaslutil, kako je umrl, to pa zaradi punčke, ki je od strahu za več dni onemela.
Oh, koliko strašnih reči »O mu pripovedovali! In vse je potem plavalo po sencah, ki so zavijale njegovo življenje. Ni je bilo niti minute, da ne bi bil vtega tega vedno videl pred sabo.
Naslednji dan je prišel don Filemon prosit, naj bi mu dal punčko, da bi v župnišču skrbeli zanjo. Pustil je, da je šla, in to mu je trce neznansko olajšalo. Rajši je bil tam, povsem sam in da mu ni delal družbe nihče razen psa, kakor pa da bi bil poleg tebe čutil hčer tittega človeka, po katerem je prišla nesreča v njegovo hišo.
Jed mu je poiiljal župnik. Tisti trenutki, ko je prihajal on ali pa gospodinja Floriana, to bili edini, ko je lahko spregovoril besedo z živim človekom.
Tudi Candela ni prišla blizu drugače kakor krast.
Neke noči ga je zbudilo lajanje psov na dvorišču. Dolge ure je poslušal besno lajanje in zdelo te mu je, da te vanj meša zdaj pa zdaj jok.
Naslednje jutro je priiel v hiio fantič, ki je gnal mimo čredo kozi, ter zavpil, da nekaj korakov od kuhinje leži Candela, ki so jo psi zadušili, poleg nje pa njeno ščene, tudi mrtvo.
Slepčeva hiša je začela ljudem vzbujati strah, ker se je zdelo, da je zakleta.
Don Filemon je Germana povabil, naj gre k njemu, pa ni hotel. Čutil se je privezanega na domačijo, kjer je gledal, kako so se mu rodili otroci, in tam je hotel čakati smrti, kakor jo je čakala žena, kakor jo je čakala Rina, kakor jo je čakal njegov vnuk.
Njegova samota je bila poiattna.
Nekega dne je župnikovo gotpodinjo prosil, naj bi mu pripeljala punčko. Starka jo je privedla. Potem te je tako navadil na njeno otroško ljubeznivost, da ves dan, pa tudi ponoči, kadar je čul, ni delal drugega, kakor čakal, kdaj ga bo otrok prišel obitkat.
Kako tladak mu je začel postajati njen glat, ki ga je klical. Kako prijetno je	bilo čutiti njena tveža utteca,	ki	to
se	mu dvakrat na dan,	ob prihodu	in
ob	slovetu, pritisnila na	čelo, da	te	mu
je	zdelo, kakor da mu	$e unj	padel
lahen cveti
Ko je punčka imela	pet let,	{o	je
obdržal pri tebi. In tiito noč, ko je prvič spala pod njegovo streho, jc njegovo trce našlo tpet mir.
Slišal je, kako je pokleknila v posteljici in molila na glat, kakor jo je učila župnikova Floriana:
»Za pokojnega očka, oče naft...
Za pokojno mamo ,..
Za pokojno babico ...
Za živega deda, da bi mu Bog dal ie dolgo življenje ...«
Mož je pozabil na tvoj trd, te pri* družil tladki molitvi, t katero to nedolžna uita njegove vn&čke prosila od-puščenja za tvoje dolge in odpuščala tvojim dolžnikom.
Moralo je biti že dolgo, kar ni več jokal t solzami. Tokrat to te mu vlile, ne da bi ti bil kaj prizadeval kakor voda iz studenca, ki ie pravkar udarila na tvetlo. Jokal je dolgo. Ko je vnučka zaspala, je tipaje vstal ter šel iskat
M. JAVORNIK
njenega čela, da bi jo poljubil. Preden je zaspal, je pokleknil kakor ona ter tudi on pomolil za svoje mrtve.
Prihodnji dan jo je vprašal, če ve, kje je pokopališče. Ko mu je dejala, da ve, sta se odpravila na pot.
Prvič je bila pot dolga in težavna. Toda ko je starec molil na blagoslovljeni zemlji, ki je varovala ženin in Ri-nin večni sen, je čutil pri tem tako tolažbo, da je hotel priti še. In hodila sta tolikokrat tja, da bi bil našel pot tudi sam, če se ne bi bil bal, da samo njegova molitev brez otrokove ne seže do nebes.
Četrto poletje po Rininl smrti je vnučka nekega večera pritekla pod na-pušč, kjer je sedel German. Vzkliknila je:
»Dedek. Neka gospa prihaja.«
»Kakšna pa je?«
»Visoka, pa v črnem.«
»Gospa Encarnacionl* si je mislil starec. Kaj neki jo je privedlo sem? Koliko solza je moralo preteči, da so ublažile njeno ošabno srce in jo pripeljale do domačije, kjer je živel tisti, ki je ubil njenega sina?
Res je bila ona. Prišla je in mu sedla ob stran ter začela govoriti.
Za sinom ji je umrla še vnukinja in zdelo se ji je, da bo v samoti velike hiše znorela.
Od njenih mrtvih ni ostal na svetu niti en potomec. Toda nekega dne se je spomnila Rinine hčerke, ki je bila njena vnukinja.
Dosti je mislila nanjo. Da bi jo kdaj videla, ta misel ji je postala nazadnje edino upanie na svetu. Pisala je donu Filemonu, Ker je vedela, da živi otrok tam, je prišla župnika prosit, če bi ga smela videti in če bi se dalo doseči, da bi vnučko vzela s seboj.
German je poklical deklico, ki je gledala ta prizor od strani.
»Tu jo imate!« je ded dejal in jo potisnil proti gospet »Glejte jo, kolikor vam srce poželi, a ta otrok je vse, kar imam na svetu od hčere, in ne morem ga pustiti od sebe.«
Gospa Encarnacion si je obrisala solze, ki so ji kalile pogled, in je gledalo, ne da bi se bila naveličala, otroka, katerega je bila nekoč zavrgla.
Spomin ji je romal v čase, ko je njen sin kazal iste poteze. Imel je prav tako znamenje na malce oglati bradici, enake, malce zaničljive poteze okoli ust, enake sinje oči, polne senc; kožo rdečo kakor jabolko, da je človeka vabila, naj ugrizne.
Kako daleč so zdaj bile vse te ljube reči!
Ko je videla punčkino borno obleko, ki je bila slabo narejena in slabo zašita, je dejala, da bi se ji prikupila:
»Če boš prišla jutri k nam, te bom oblekla kakor kraljično.«
Starec se je stežka nasmehnil:
»Vsi, tudi če smo v različnih cunjah, imamo enako srce, ki ljubi, trpi, sovraži...«
Gospa je sklonila glavo. Bilo je res. Ona, bogata in močna, tisoč milj daleč od siromašnega in nadležnega bitja, ki ji je govorilo te besede, je bila združena z njim po isti bolečini in po edini ljubezni, ki jo je poznala v svojem življenju; združena močneje kakor po vseh zunanjih vezeh, ki jih lahko splete svet.
A da bi se prikupila otroku, je spet rekla:
»In pokazala ti bom knjige s podobami in te naučila brati.«
»Saj zna moliti, in to je zado6ti,« je odvrnil slepec.
Gospa jc umolknila. Sonce je bilo že zašlo in pot je komajda poznala. Poljubila je punčko ter odšla, ker jo je razžalil ta ponosni berač, ki je bil do nje tako brezobziren.
A že prihodnji dan mu ie odpustila trdoto in ponos, ker ji je vnukinjo pripeljal v vilo.
In ker je pot za starčka bila manj težavna kakor zanjo, ga je prosila, naj bi prišel vsak dan.
Njen vrt je bil poln drevja, ki jo je oviralo, da bi videla stezo, po kateri je prihajala. Toda vsak dan jc njeno budno uho ob navadni uri zaslišalo korake na škrleh po dvorišču. Starčev korak je bil počasen in težak, punčkin pa vesel in lahen. Za njeno srce ni bilo lepše godbe kakor ta.
In včasih sta gospa in German skupaj kakor brat in sestra šla po vasi obiskavat svoje mrliče.
Pozimi je gospa odšla, ker ji je podnebje škodilo, toda komaj je čakala poletja, da bi spet videla vnučko.
In kakor da bi se bil Rinin duh sklonil iz nebes prav do nje v plačilo za to ljubezen, ki jo je izkazovala njenemu otročičku, je tisto leto čutila isto nedolžno veselje, kakor ga je nekoč čutilo nedolžno kmečko dekle, ko je videla v svojih bujnih vrtovih breskov cvet, ki ji je naznanjal pomlad.
Konti.
Na zvezdah |t vedno manj snovi
Sončeva gmota — mora spričo stalnega izžarevanja energije neprenehoma krčiti in jo je potemtakem vedno manj. Računajo, da se v vsaki sekundi ta gmota zmanjša približno za pet milijonov ton. Na prvi mah se zdi to ret ogromno za »evezdo, ki nam daje življenje«, a če pomislimo, da je sončeva gmota 330.000 krat večja, kakor pa zemeljska, moramo priti do sklepa, da je ta znatna izguba gmote le tako rekoč brezpomemben drobec Sonca, zakaj v milijardi let bi potemtakem Sonce izgubilo šele štirinajsttieočd del svoje celotne gmote. Protiučinki atomskih jeder v notranjosti Sonca naj bi bili torej vir njegove energije, o kateri lahko rečemo, da je silno velika, če upoštevamo, da te vodikovi atomi pri temperaturi 20 milijonov stopinj — računajo, da je okrog sončevega jedra teko vroče — gibljejo t hitrostjo približno 600 km na tekundo. Tako močno je treba razgibati atomska jedra in nevtrone, da z_ njimi lahko »bombardiramo« prvine, ki jih hočemo pretvoriti v drugačne.
Sonc« {« (Uro okrog 11 bilijonov Ut
Temeljni pojav je vedno pojav pretvarjanja vodika v težje prvine, a da te ta ohrani, te mora — vsaj tako te zdi na podlagi zadnjih raziskovanj — odigrati v atomskem jedru cela vrsta pojavov, ki temelj« zlasti na ogljiku in dušiku, in ne samo na vodiku. NotTanje temperatura zvezd te spričo krčenja plinaste oble, ki jo zvezda predstavlja, stalno dviguje, dokler slednjič pri neki določeni stopnji vodik ne začne učinkovati na ogljik. Ta te najprej pretvori v dušik, a pri le večji temperaturi nastane iz njega ogljik in nek ostanek helija. Z drugimi besedami, ogljik se nazadnje ne pretvarja več, pač pa spremeni vodik v helij, in ta krožni postopek se nadaljuje toliko časa, dokler ves vodik ni predelan. Ker je t spektroskopskim proučevanjem zunanjih zvezdnih plesti mogoče ugotoviti, ko* Iikšen odstotek vodika j« na zvezdi, kakršna je naše Sonce, lahko vtaf približno ocenimo dobo ttaroeti Sonca u približno dvanajtt bilijonov let
Starostu lestvica rmJ
Zvezde, ki oddajajo lastno svetlobo, skrivajo v tebi ogromne zaloge energije, o katere nastanku in tvorbi n« vemo doiti zanesljivega. Vendar pa lahko rta j približno ocenimo njihovo energijo, ki jo neprenehoma razpošiljajo zvezde v tv«* tovni prostor. Celo i« več lahko ugotovimo, namreč to, da to zvezde podvržene točno določenemu razvoju, čeprav mora* mo tpet priznati, da o njem ie martičesa ne vemo. Govorimo torej o nekaki »živ* Ijenjtki dobi« zvezd, na katerih te atomi
?rvotn« in drugih prvin, ki to vte tudi na •mlji, pretvarjajo iz «nih v drug« tako, da vtak od njih v neki meri prispeva k razvoiu-celotne zvezdne energije. Tako j« na .Soncu in na vseh zvezdah, ki obdajajo •ončni sestav ter tvorijo Rimsko cesto, pa tudi na tistih zvezdah, ki plavajo po daljnih nebesnih meglicah zunaj Rimske ceste.
Poleg teh zvezd pa mora biti ie ne-iteto tateinih, ki prav tako kakor nai Mesec nimajo v svoji notranjosti nobene energije več in na njih tudi ni nobenega znaka kakšnega življenja. Mesec j« revna in povsem gola ognjeniika gmota, ki se vrti okrog Zemlje pod vplivom njene privlačne sile, in sicer vedno enako, kar j« bilo tpričo majhne oddaljenosti od nje mogoče zanesljivo ugotoviti. O nebesnih teletih, kakršen je Mesec, pač ne moremo trditi, da bi bilo na njih kakšno življenje, pač pa jih moramo imeti za ugaslo gmoto, na kateri tu več nobene energije, ki bi bila za kakršno koli življenje nujno potrebna. Ker pa to hribine na Mesecu vendar tudi testavljene iz molekulov in atomov nam znanih prvin, ni dvoma, da imajo v sebi ogromno prikrite energije, ki bi se pod gotovimi okoliščinami lahko sprostila. Mesec preživlja torej eno tistih »življenjskih dob«, skozi katere gredo vsa nebesna telesa.
Zvezde, ki eksplodirajo * nedoumljivo naglico, silno vroče zvezde, ki so na njih plini ie skrajno razredčeni, dalj« manj vroče zvezde, kakršno je na primer naše Sonce, potem zvezde, ki so sicer še vedno plinaste oble, a so že na tem, da se pretvorijo v tekoča, trdna telesa, ki se na njih atomi že r.družujejo v molekule in tako postajajo vedno bolj zapleteno sestavljene snovi, kakor pa so enostavna prvin«, dalje nebetna telesa, ki so deloma tekoča, deloma pa že trda in ki to se že tako ohladila, da ne morejo več sama ivetiti (Jupiter in Saturn), nebesna telesa, ki to zdaj deloma trda, deloma tekoča (Zemlja), in slednjič telesa, ki so se že povtem strdila in ohladila (Mesec) — vse to je nekaka starostna lestvica nebesnih teles v vesoljstvu.
Na podlagi takšnega pojmovanja gremo pri ugibanju, kako in kaj j« z vsem veličastnim stvarstvom, ki us obdaja, lahko I« nekoliko dlj6: Ka vsaki zvezdi, ki na njej snov lahko proizvaja energijo, to dani pogoji za neko življenje. Fizikalni in kemični pogoji, torej temperatura, pritisk itd., uttvarjajo možnoet za pretvarjanj« atomov, sa njihovo združevanj« v vedno popolne)*« sestavine, za živa bitja, ki so vsaj podobna, če i« ne povsem enaka tistim, Id živ« y ozračju ali v vodi na nali zemlji, ujrazličnejia in najčudovitejša bitja, od rastlin So živali, od naj* preprostejših bitij, o katerih* skoraj ne moremo reči, ali spadajo k rastlinam, ali pa i« k živalim, pa do najpopolnejiega bitja, do človeka.
1* živih celic, ki jih i« mogoče videti U a drobnogledom, recimo iz silno drobnih semenc, ki i« nito izgubila življenj-tke sile, zrasejo doiti večja bitja, in aicer vprav po zatlugi t« njihov« življenjske sila tame ter okolja, ki v njem žive. Slednje lahko tpremeni nekatere njihove lastnosti, poglavitne lastnosti pa se preneso dalj« neapremenjeu in s« tako ohranijo. Kemiki in fiziologi lahko podrobneje razčlenijo t« življenjske kliee In vam povedo, da so iz ogljika, kisika, vodika, dušika In nekaterih drugih prvin Nikdar pa ne bo-, do mogli povedati, kako s svojimi raznovrstnimi združitvami t ovzročijo ratt tako različnih vrst živih bitij.
Pal|«4
Brambovci izpod gorenjskih planin pripovedujejo
»Braniti bomo dom do zadnjega - zalo smo prijeti za orožje**
V nedeljo je bilo v Kranjn izredno živahno. Na postaji 60 se zbirale grude oprtanih nedeljskih izletnikov, po mestu pa je donela prav po našem prihodu domobranska pesem. »Naša borba za dom je sveta, dokler gruda ni oteta!« je donelo po ulicah in se razlegalo prav v predmestja.
Gorenjski domobranci so priredili v nedeljo sprevod, po tem pohodu pa je gospod Diechtl odlikoval pet domobrancev. Pohod protikomunističnih gorenjskih borcev je napravil na kranjske meščane najboljši vtis. To sem opazil na zbranih ljudeh, ki so veselega obraza gledali mimohod in poslušali udarne pesmi.
Obisk pri gorenjskih borcih
Poldan je zvonilo, ko sem obiskal gorenjske fante, ki so prišli e pohoda. Rezke zapovedi odločnega poveljnika so zadonele in fantje so bili prosti. Presenečen 6em bU nad vzgledno disciplino teh gorenjskih fantov. Taki morejo biti le borci, ki vedo, zakaj so prijeli za puško.
Poveljnik me je ljubeznivo sprejel. Stari znand — stari prijatelji! Složni v trpljenju, enotni v ideji, vsi enih misli! Zato smo bili kmalu domači ne le e poveljnikom, temveč z vsemi fanti, ki so mi pripovedovali o svojem delu.
Grča izpod Storžiča pripoveduje
Kako je danes na Gorenjskem, nam najbolj nazorno kaže pripoved gorenjskega fanta-domobranca. Počasi, premišljeno, toda odločno je govoril:
»Gosarji so na Gorenjskem začeli nastopati šele lansko zimo. Najprej so skušah pridobiti ljudstvo z agitacijo, nato so začeli s splošno mobilizacijo. Trikrat do Štirikrat na teden so terenci, izšolani v dolenjskih morijah, obiskovali posamezne vasi. Kakor na Dolenjskem so tudi pri nas že v začetku svoje organizacije začeli sanjariti o »belogardistih« itd.
Ko so komunisti 6ami mnogim prisilno mobiliziranim o pravem času odprli oči in smo spregledali vso zločinsko komunistično delo, ni bilo treba proti njim niti dejansko nastopiti, da si padel. Zadostovalo je, da so koga osumili in ga spoznali za »nezanesljivega«, že so mu izropali dom, ali ga celo umorili. Mnogo ljudi je izginilo kdo ve kam. Komunisti so se opravičevali, da so jih poslali v »prekomamdo«. A njihovo pravo delo je ljudstvo kmalu spoznalo. Preveč je bilo umorov, da bi jih lahko opravičili e tem ali onim izgovorom.
Do danes smo dobili v roke seznam kompjtistijine prožne kom i#je VOS-a s Škofji Loki z imeni Ubitih Gorenjcev. Pri teh umorih se je najbolj udejstvoval dvajsetletni Bernik Stanko i* Puštala pri Škofji Loki. Fant izhaja iz dobre Bernikove družine, ki je fanta poslala učit se v Ribnico. Stanko se je v ribniški družbi navzel komunističnega duha. Družba ga je izvabila v hribe in ga izšolala za zločinca.
Prvi seznam pobitih
Na seznamu, ki smo ga našli, so imena naslednjih žrtev:
Magister Ivan, gostilničar iz Zgornjih Gamelj. Ubili so ga na domu S. januarja 1944 Porenta Srečko, občinski tajnik v Št. Vidu pri Ljubljani, ubit 22. decembra 1943; Peroviek Matevž, gostilničar iz Vikerč pod Šmarno goro, ubit 7. januarja 1944; Zaletel Pepca iz Smartna pod Šmarno goro, ubita 6. januarja 1944; Pevee Frančiška, roj. 26. 6. 1914 v Zgornji Beli, ubita 4. januarja 1944; Skalar Alojzij, bivši jugoslovanski orožnik iz Medna, ubit 11. januarja 1944; Skalar Pavla, usmiljenka, ubita 11. januarja 1944; Ca-mernik Henrik, roj. 10. 7. 1906, diplomirani pravnik, uradnik v Kranju, doma iz Poljan pri Št. Vidu, ubit 16. 11. 1943; Jakopii Gabrijel, roj. 23. 3. 1911, usnjarski pomočnik, zaposlen v Tržiču, doma iz Stožic pri LjubljJtmi, ubit 28. 11. 1943; baron Lazarini iz Sfhlednika, ubit 27- decembra 1943; Lazarini Franc, sin krškega barona in Lazarinijev nečak; doma z Jesenic, ubit 27. 12. 1943; Novak Anton, roj. 2. 2. 1884 v Tacnu pod Šmarno goro, ubit 18..12. 1943; Poleniek Rok, rojen
7.	8. 1899, knjigovodja na občini ŠLVid-Ljubljana, stanujoč v ViŽmarjih, ubit dne & 11. 1943; Žakelj Jože, roj. 27. 3. 1912 v
Novi vasi, občina Žiri, ubit 2. 12. 1943; Dolenc Janez, roj. 1. 1898. v Črnem vrhu, ubit v Lučnah na domu maja 1943, zadet v tilnik; (leta 1942. so komunisti ubili v Zadobju pri Lučnah na domu mater in sina pri Tomincu); Čerin Valentin, rojen
28. 9. 1914 v Farjem potoku pri Sorici, ubit 13. 12. 1943; Delost Jože (Pangerc), Sv. Duh, usluzben pri železnici, ubit dne
11. 11. 1943; Duhovnik Avgust, roj. dne
10.	8. 1886 v Gorenji vasi pri Škofji Loki, ubit 18. 11. 1943; Eržen Marija, Škofja Loka—Stari dvor, ubita 5. 12. 1943; Jugovič Ana, Godešič, ubita 25. 11. 1943; Kos Neža iz Stare Loke, ubita 4. 1. 1944; Mihovec Rudolf, ubit na Lipici pri Škofji Loki 25. 11. 1943; Žagar Ivana (Pape-žova) iz Stare Loke, ubita 10. 11. 1943; Žagar Anton (Papež) iz Stare Loke, ubit
24. 12. 1943; Oblak Janez (Janša), obč. sek. KPS, Selca, roj. 21. 3. 1913 na Stir-niku, obč. Selca, ubit 17. 11. 1943; Rejec Ivana, roj. 24. 11. 18S3, iz Rovne. Mučili 60 jo od 8. popoldne do pol 6. zvečer, nakar je izdihnila 20. 1. 1944; Logar Franc, umorjen v Hribernikovi tekstilni tovarni na Brodu pri Št. Vidu; Maurer Lovrenc, župan obč. Št. Vid (Ljubljana), ubit dne
25. 1. 1944; Lukane Eda iz Puštala, ubita
22.	1. 1944; Kržišnik Frane iz Vodic, ubit
29. 1. 1944; Panturja Oto, uradnik v tovarni Seta (Tacen), ubit 9. 2. 1944; Mihel-tii Justina, Zalilog, ubita od 15. 1. do
22.	2. 1944; Benedičič Viljem, roj. 23. 5. 1883. Sami goščarji napisali, da 60 ga tepli do smrti. Ubit 12. 2. 1944, kakor tudi Benedičič Alojzija; Tominc Jožef, rojen
12. 10. 1906, cerkovnik iz Sv. Ožbalda. Štiri ure so ga tepli, nato ustrelili 17. februarja 1944; Česen Marko, ustreljen dne
19.	2. 1944 v Martin vrhu; Zakrajšek Milan, ustreljen 19. 2. 1944 v Martin vrhu; Pevec Frančiška iz Trebije, ubita na 18. do 19. 2. 1944; Križe Neža iz Zgornjih Gamelj, ubita 9. 3. 1944; Šink Janko in njegova žena Ivana, ubita 6. 3. 1944 (Medvode); Okorn Jože, ubit 11. 3. 1944; Šink Lovre iz Puštala, ustreljen 7. 3. 1944, sam skopal jamo, se moral do nagega sleči, mu lomili kosti, izdihnil ob 19.30 dne
7.	3. 1944; Oman Franc, roj. 1 5. 1917, obč. Trojane, po poklicu kmet, ubit dne
9. 3. 1944; Žumer Andrej, roj. 24. 8. 1912. iz Tunjic pri Kamniku, ubit 12. 3. 1944 na Šmarni gori nekje v gozdu; Šubic Janez iz Loga pri Škofji Loki, ubit dne
10. 3. 1944; Guzelj Slavka, roj. 11. novembra 1006, stanujoča v Hotavljah, občina Poljane, ker je šla k maši v Bukov vrh nad Poljanami. Ubil jo je na najbolj zverinski način zločinec »Muki«, za Bar-baričlovimi iz Trate po umorih nijhujši. To se je zgodilo 14. 3. 1944; Rojec Rudolf, ubit 16. 3. 1944; Bozovilar Franc iz Škofje loke, ubit 10. 10. 1943; Benedik Leopold iz Selške doline, .ubit 18. 10. 1943; Rakovec Stefan, po domače Pepelov iz Dolenje vasi, ubit 1943; Žakelj Janez iz Žiri, ustreljen 2. 11. 1944. Ubili 6© ga, kor ima njegova žena brata-duhovnika; Koiir Jožef, pri Sv. Tomažu, ubit 15. januarja 1944; Buh Jurij, Cmi vrh 115; Ceinovar Frane, Polhov Gradec 59, občina Črni vrh; Erbežnik Katarina, Staniše. Po groznem mučenju ubita 14. S. 1944; Bogataj Matevž, Cmi vrh 110, nbit dne
5.	6. 1942; Rejec Amalija, Črni vrh 65, ubita v juniju 1944; Trobec Stefan, Staniše, Loški hribi, nbit 1944, roj. 25. decembra 1913; Krmelj Mici, Staniše, Loški hribi, ubita 1944, jako verna; Koprivec Franc iz Smolnika, Cmi vrh, ubit 1943.
To še daleč niso vsa imena pobitih Gorenjcev.
»Taka komunistična zločinstva,« je nadaljeval fant, »so nas sama prisilila k odporu. Zločini so se ponavljali vedno pogosteje in iz vseh krajev so prihajala enaka Žalostna poročila. Ljudstvo je zločince poznalo, vendar si ni moglo pomagati.
Najbolj krvoločni morilci so bili Boi-narjev Janko iz Sv. Ožbalta, poveljnik »varnostne« skupine za Cmi vrh. Sveti Andrej in Sv. Barbara; dalje Vinko Arhar iz Puštala, poveljnik obveščevalcev in kurirjev; Prevodnik Franc, Slugov iz Bodol z lažnim imenom »Kunde«; Plenov iz Ladje pri Goričanah; Hafner Jurij — Molčkov Jurij z lažnim imenom »Jurij« iz Trnja pri Škofji Loki; Mihovč-kov iz Binklja pri Stari Loki; Dobene Andrej s Cmega vrha 73, z lažnim imenom »Civko«, poveljnik »varnostnega odreda in policije«.
Ti zločinci so postali posebno delavni leto«. 15. marca so okrog 8 zvečer na-
padli hišo Janeza Pušarja v Puštalu. Tokrat so ubili Pušarja Janeza in njegovo ženo Ivano, Pušarja Filipa iz Puštala, očeta sedmih otrok Janeza Erbežnika iz Sv. Andreja, Matevža Erbežnika iz Stanišč in Jakoba Krmelja od Sv. Ožbalta. Napadli so tudi hišo Janeza Ruparja in ubili Lavtarja Franca, očeta štirih otrok od Sv. Barbare, Pustovrha Ivana od Sv. Ožbalta in njegovega 6-letnega 6inčka Janeza. Pri tem napadu je bil hudo ranjen tudi Janez Pustovrh od Sv. Ožbalta, ki je umrl za ranami. Poleg tega sta bila tokrat ranjena tudi Janez Rupar in Matevž Demšar. Vnet zločinec, ki je sodeloval pri teh umorih, je Justin Dolinar, z lažnim imenom »Adam«, doma iz Puštala pri Loki.
kg težek razmnoževalni stroj. Pri Osolniku so fantje razbili in požgali dvanajst gošarskih barak in zaplenili mnogo blaga, pri Medvodah pa mnogo materiala za rušenje poslopij.
Pohod na Krvavec
»Ob dvanajstih,« je dejal, »bodite pripravljeni!« Tako se je glasilo povelje v jutranjem zboru.
Nihče ni vprašal, kam gremo, urno si je vsakdo uredil vse potrebno za pohod. Vedeli smo samo to, da gremo tja, kjer je naš največji sovražnik in uničevalec — komunist.
Na hodniku so že čakale »mrtvaške raglje« na svoje pestovalce. Tu strelivo,
* '
Brambovci pred kočo na vrhu Krvavca
Slika s slavnosti v Cerkljah
Samoobramba
Tako so komunisti prisilili ljudstvo in nas, ki smo se skrivali pred zločinci, da emo v samoobrambi zgrabili za orožje. Danes imamo na Gorenjskem že 15 naših postojank. Kjer 60 ljudje največ trpeli, tam je danes domobranska misel najmočnejša.
Tako so zrasle domobranske postojanke v Črnem vrhu. Lučnah, Gorenji vasi, v Hotavljah, Škofji Loki in Žabni-ci. V hribovskih vaseh, kjer smo največ trpeli, smo zgrabili za orožje ter zbrali okrog sebe vse, ki jim je mar obstoj našega ljudstva.
Naše vrste rastejo, z njimi raste tudi naš pogum in uspehi. Naše delo je že vidno. Gošarske vrste se. manjšajo, go-šarji se priglašajo k domobrancem, ljudstvo, pa se je oddahnilo, ker sedaj lahko mirno obdeluje svoja polja. Gosarji »o bili junaki le nad neoboroženimi, pred domobranci pa bežijo in se ne dajo spustiti se z njimi v boj.
V zadnjem času smo s svojimi pohodi rešili komunističnega nasilja mnogo prlrilnih mobilizirancev in tudi mnogo takih, ki so jih komunisti odvedli v gozd, da bi jih umorili.
Ker naše vrste vedno bolj rastejo — saj so zajele že vso dolino od Cerkelj, Predoselj, Lahovč, Vokljega, Smlednika do Vodic, Domžal, Lesc, Kranja in Litije — so komunisti začeli z novo taktiko. Iščejo sodelovanja s poštenimi družinami, da bi prikazali ljudem, da so tudi oni pošteni. Verjamejo jim soveda le tam, kjer ne poznajo komunistične taktike. V večjih krajih se je že. dogodilo tudi to, da so komunisti najprej uničili enega kmeta in s tem hoteli ustrahovati tudi sosede in vso vas.
Kljub temu Gorenjci danes dobro ločijo poštenjake od gošarjev in vedo za cilje prave, resnične borbe. Gošarji so posredno ali neposredno krivi mnogega gorja, ki je zadelo Gorenjce, zato ljudstvo še bolj občuti blagoslov domobranskega dela, ki daje vsem upanje, da komunizem teh lepih krajev ne bo uničil.«
Tako je govoril o položaju preprost fant.
Fant Iz Predoselj pripoveduje
»Mnogo nas je že, kmalu nas bo toliko ko na Dolenjskem! Nismo več samo branilci naših vasi, temveč tudi uničevalci komunizma na naših tleh. Mi ne bomo pustili, da bi se pri nas tako ukoreninil, da bi imeli z njim opravka leto dni. Mi smo že udarili, udarili na vse strani, zato bo zmaga naša! Uspehi našega dela so že vidni. Kjer smo mi, so ljudje mirni, zadovoljni in srečni. Kjer smo mi, je naša pesom in maša, tam lahko po delu tudi nedeljo lepo preživijo. Komunisti lahko pokažejo danes le na grobove, v katere so zmetali svoje žrtve, in na požgane šole, prosvetne domove in župnišča.
Pred nedavnim smo imeli v Šmartnem zborovanje, na katerem je govoril g. Humar iz Škofje Loke, v Cerkljah pa smo priredili igro »Zupanovo Micko«. Kjer bo komunisti, pa sta le požig in umor. Kdo nam bo spet zidal šole in domove, ki so nam jih zažgali komunisti? Pred nedavnim eo podminirali 800 letni zgodovinski samostan v Vgle-sovem! V Mavčičah so ostali sledovi njihovega dela: podminirano župnišče in prosvetni dom.
Nič čudnega, če nas dane« v«e vasi kličejo na pomoč in prosijo, da ostanemo pri njih. Komunizem na Gorenjskem izgublja tla, domobranstvo pa raste. Domobranci obvladujejo e svojimi pohodi že skoraj vse važnejše kraje. Njihovi nastopi so tudi v ‘zadnjem času rodili velike uspehe.
Škofjeloški borci eo pred nedavnim razbili osrednjo komunistično tiskamo za Gorenjsko, v kateri so našli Čez 200
tam minomet! Skladiščnik je pripravil rezervno strelivo in bombe. Kmalu emo imeli vse potrebno na plečih. Še nekaj šaljivih in rezek glas »zbor« je pretrgal naše besede. Poveljnik je spregovoril nekaj besed z desetarji in že 6mo veselega srca stopali proti Stiški vasi.
Pesti so se trdno oklepale pušk in brzostrelk. Pogledi so nam švigali na levo in desno. Noben kotiček ni ostal skrit Vsakdo je hotel biti prvi na vrhu.
Pred nami je bil prepad, pod njim dolina. Vroče sonce je obsevalo vasice in polja. Vsakdo je hotel videti svoj dom, domačo njivo, travnik, gozd. Srce ti ob takem pogledu drhti. Tam vidiš razvaline gradu, tam osmojeno tramovje. Gorenjski domobranec visoko pod nebom gleda v dolino na svoj razdejani dom. Desnica nehote stisne puško.
■ Vsi smo čutili, da bi morali nastopiti že prej. A danes ni več tako, kakor je bilo včasih. Danes jih preganjamo, gremo za njimi, jih iščemo, rešujemo izgubljene. Pri belem dnevu jih težko dohitimo, tako bežijo. Zlobneži vedo, da jih pošteno oko pri belem dnevu ne sme opaziti. Glavnih poti se izogibajo, ker so poštena. Hrib, tema in senca so njihovo življenje. Pri ženskah in otrocih se začenja in končava njihovo junaštvo, požigi in umori so njihova »osvobodilna« dela. Povsod, kamor pogledamo, so ne-
»svobodilnega« dela. Zaklicali bi e planin v dolino: »Sovražnik, stoj, jaz sem tu! Moj narod mora biti samo svoj!«
Sonce je že pošiljalo prve žarke in zlatilo gore, ko smo se spet spuščali v dolino. Veselega srca, s puško na rami, s šopki planik v rokah ter pesmijo smo se vračali na postojanko. V Predosljah, Cerkljah, Vokiem in drugod smo se zbrali pod lipami in si kakor nekdaj podali roke, nato pa šli spet vsak na svoje mesto.«
»Vemo, zakaj smo prijeli za orožje!«
K domobrancem se je v zadnjem času prijavilo tudi mnogo gošarjev, ki so bili že več mesecev v gozdu. Ti fantje, ki so danes najboljši med odličnimi gorenjskimi borci, pripovedujejo o 6vojih doživljajih, ki so jim šele prav odprli oči.
Govoril sem z 38-letnim možakarjem iz Vodic. Komunisti so ga odpeljali. Bil je bolan, vendar ga noben izgovor ni opravičil, da bi ostal doma. Moral je ostati na »terenu« in varovati obveščevalne spiske tovariša »Lada«, nekega Albina, elektromonterja iz Domžal. Na »terenu« ga niso dolgo pustili.
Kakor mnogo Gorenjcev je tudi on moral v prve vrste na Primorsko. Vtaknili so ga v tako imenovano VDV (Vojska državne varnosti) in ga dodelili skupini, kateri je načeloval »tovariš« Tonček. Brez redne hrane je tavala ta »vojska« iz kraja v kraj. Na takih pohodili je doživel mnogo grozotnega.
Tako je bil priča, kako je III. bataljon VDV aretiral na Banjšci 12 ljudi, ki so nato »izginili«. Na Kanalskem vrhu so komunisti obsodili na smrt nekega moškega, ki si je moral sam izkopati grob. Nato je pripovedoval o ustrelitvi neke druge žrtve, ki so jo komunisti ujeli v Batah. Najbolj so ga razočarali gošarji, ko je 6rečal na Primorskem njihove prijatelje — izdajalske badoljevce in še druge tujerodce. ki se bore na strani komunističnih drhali za »svobodo našega naroda«.
Ko so ga vtaknili v VDV, je spoznal vso komunistično podlost. Sam je videl, kako so partijci sestavljali posebne imenike za pokolj poštenih Gorenjcev. Tako so n. pr. imeli 6amo za kamniški okraj 60 ljudi, ki bi jih v določenem trenutku morali pobiti za to določeni člani VDV.
Tako je Komunistična partija tudi ** Gorenjsko pripravila 6voj zločinski načrt. Odstraniti je hotela vse, ki so ji v napotje pri izvedbi boljševizacije.
Se zanimivejše je njegovo pripovedovanje o ravnanju partijcev s prisilnimi mobiliziranci z Gorenjskega na Primorskem in Dolenjskem. Partijci dobro poznajo gorenjsko dušo, zato pošiljajo Gorenjce v prve vrste, da se jih tako znebijo. Samo pri napadu na Solkanski most je po njegovih besedah padlo 100 ljudi. Samo iz njegove ožje družbe so padli na Primorskem naslednji Gorenjci: Černivec Jože iz Vojskega pri Skaručni, Polarčkov iz Skaručne, Ciperle
IT-
 ^5
-*a-'
. ,	^	j v <•	••	i	*	s-	ČW	’	v	•	9	.	'	-	t*	.	<y
; ■ ^ ^ ^ ^ ^
/.."v	v-: /.
Pot po planini
kdaj hodili gošarji in prežali na nedolžne ljudi.
Bolečina nam je trgala srce, ko smo hiteli mimo stoterih uničenih domov, okoli katerih so se še pred nedavnim plazili »OBvobojevalci«. Gotovo je tudi med gošarji še danes mnogo takih, ki z bolestjo gledajo s hribov na razdejanje v dolini. Rrezdomce so hoteli, da bi bilo čimveč proletarcev. Teh »proletarcev« je danes vedno več, vsi pa bijejo boj proti komunistom, ki so tudi Gorenjsko pahnili v nesrečo.
Povelje je bilo: »Naprej!« Vedno više! Sem in tja smo opazili sledi gošarskih stopinj. Že smo slišali kravje zvonce s Kriške planine. »Oprezno!« Vsi smo bili pripravljeni za naskok.
»Ostanite na mestu pripravljeni!«
Vodnik in predhodnica so pregledali teren.
»Naprej!«
Ko je sonce zašlo, je stopila prva domobranska noga na vrh Krvavca. Najprej smo uresničili pesem »Na planin-cah luštno biti, gor’ je dosti mleka piti«. Kakor otrok na snomladnnski trati, s takim veseljem smo sli s puško čez ramo za planinskimi rožami. Mračilo se je že, ko smo se cerkljanski domobranci vračali z vrha proti koči.
Začuli smo rezke strele. Daleč se je zabliskala raketa. Roparji so zopet hoteli vdreti v hiše nezavarovanega ljudstva. Tu, kjer smo mi, ni njihovega
Janez, Zamudov hlape« fz Skaručne, Jurjev Jur iz Skaručne, Bognarjev i* Polja pri Vodicah, Traven iz Gamelj, Medvedov iz Tacna, Rogelj France i* Tanešč pri Medvodah, Kozamernik i* Medvod, Šuštarjev iz Dobruše pri Vodicah in Smodinov France iz Vodic.
»Fantje, ki smo doživeli vse to, vemo, zakaj smo prijeli za orožje,« tako je pribil bivši gošar, ko je končal svoje
pripovedovanje.
Na koncu se je oglasil Se fant iz Gorenje vasi in povedal žalostno zgodbo o komunističnem zločinu 23. avgusta 1°" tos. Na ta dan so komunisti Remzov,Jer-ner in Seločič Ciril vdrli v okolico Gorenje vasi v hišo posestnika Ivana M«* žeka, p. d. Deminska, ravno ko je kotel s svojo ženo na travnik. Moža so odvlekli v hišo, ženo pa na skedenj. Da gospodinje so zahtevali živila, s katerimi pa jim ni mogla postreči, ker jih nt imela. Zato so jo odvlekli vpričo sedmin nedoletnih jokajočih otrok za hišo. Kmalu zatem smo že slišali etrele in krik® nedolžnih otrok: »Mama, mama. mama!« Naslednje jutro je čepelo vseh sedem otrok okrog svoje mrtve matere, ki niso mogli razumeti, zakaj je marala p«»*L
Po vsem tem gorenjski domobranci vemo, kaj je naša naloga — braniti dom — do zadnjega. Nič nas ne bo več motilo. To nalogo bomo izpolnili le če bo mo vsi strnjeni in enotni, ker 1® tako bomo dočakali boljše dni!«
■ekrittlellar
. uredniki Mirk« Javornik '/ Herauizeber • hdalatelj: Inl Jote Sodja I Pilr dl« Lj«dska tiskarna • aa Ljudsko tiskarn«« 1*1« Kramar« / UrednUUvo, n prava In tiskarna« Ljubljana, Kopitarjeva
Telefon 23-61 do 23-65 l Rokopisov m rrnčamo t Mesečna naročnina t lir, ta Inozemstvo M lir.