EIAN 30
NASA
SMUČINA
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 14
ŠTEVILKA 4
15. MAREC 1975
Foto: Franci Kolman
ISPO —1975
Kaj nam je prinesel sejem v Miinchenu
Največji sejem zimsko-športnih rekvizitov svetovnega ranga je ponovno za nami. V halah miinchen-skega sejmišča je bilo od 15. do 18. februarja ponovno kot v panju čebel, čeprav imajo vstop na ta sejem le predstavniki proizvodnih in trgovskih podjetij športne panoge in tlstl' se poleg ostalega v trgovini ukvarjajo tudi s prodajo športnih izdelkov (velike trgovske hiše). To je dejansko največje svetovno soočenje med proizvodnjo in trgovino.
Značilnost tega sejma, kakor tudi ostalih sličnih sejmov bolj nacionalnega karakterja, je njegova zaprtost za zunanji svet. Sejem je strogo poslovnega značaja, vendar ga kljub temu obišče nekaj tisoč poslovnih ljudi iz vsega sveta.
Naše podjetje razstavlja v prostorih, kjer se zbira tako imenovana elita proizvajalcev smuči na dokaj drago urejenih paviljonih. Človek se dejansko zamisli, čemu je potrebna vsa ta potrata denarja, zna-no je, da ga primanjkuje prav vsem proizvajalcem smuči, vendar nekateri kar tekmujejo v tem, da bi po-
azali v blišču svojo nadmoč in poslovno trdnost. Zato tudi mi ne smemo zaostajati za poprečjem.
as paviljon je navidezno velik in svojstveno urejen, vendar ga deli-roo tako, da ga četrtino odpade na Alpino iz Žirov in četrtino na Al-nnro iz Radovljice. S tem smo prihranili 50 % na stroških, obenem pa pripomogli še dvema našima pod-jetjima, da sta se vključila v tiste razstavne prostore, ki sicer niso do-
pustni za manjše paviljone. Središče dogodkov pa je prav v teh prostorih.
Na našem paviljonu so se zvrstili skoro vsi naši poslovni partnerji iz smučarske branže, še celo nekaj domačih. Tokrat smo z začudenjem pogrešali edino Špance, ki so vedno prihajali na ta sejem, kupec iz Libije pa nam je poslal pozdravno brzojavko z zagotovilom, da nas obišče na italijanskem sejmu MIAS v Milanu. Elanova družina je bila zbrana skoraj v celoti. Slišali smo pohvale in kritike, posebno na račun lanskoletnih dobav in kvalitete tekaških smuči.
Značilno za Elan je, da zadnja leta na vsakem ISPO sejmu pokaže neko novost. V tem letu smo bili že nekoliko v zagati, čeprav smo imeli velike adute v preboju v svetovni alpski smučarski vrh s Stenmarkom in delno z našim Križajem in še nezasenčenim Steinerjem v skokih. Toda naš institut nam je v zadnjem trenutku ponudil smučko z novo zgornjo oblogo, ki nas je ponovno povedla med tehnološko najnaprednejše proizvajalce smuči. Š tako oblogo na zgornji ploskvi so se pojavili še trije znani proizvajalci smuči, vendar Elan je bil ponovno med vodilnimi.
Kaj pa rezultati prodaje? Na to vprašanje bi načelno lahko odgovoril z »zadovoljivo«. Ce pa analiziramo posamezne države, potem pa je stanje zelo različno, snežnim razmeram podvrženo. Ponekod botruje tudi ekonomska situacija, ki pa v vsem svetu trenutno ni najbolj ohrabrujoča. Države s slabimi snež-
nimi razmerami, kot Italija, skandinavske države, delno Avstrija in zahodna Nemčija, bodo le s težavo dosegale lanskoletna naročila. Za Italijo pa je že znano, da bo znatno pod naročili preteklega leta. Švica je poprečna v zimski sezoni, vendar ekonomski preplah nekoliko zadržuje potrošnikovo nagnjenost k nakupu, kljub temu pa pričakujemo rahel dvig v naročilih. Kot zelo dobre pa lahko ocenimo Francijo, ki ima poprečno dobro zimo, posebno pa ZDA, Kanado in Japonsko. V ZDA in Kanadi bomo verjetno menjali prodajne poti, kar pa naj bi le vplivalo na porast prodaje. Japonska se relativno močno dviga, vendar pa je bila v začetnih količinah zelo nizka.
Posebno velikih naročil iz sejma nismo prinesli, vendar je običajno tako, kajti naši poslovni partnerji razstavljajo na svojih nacionalnih
sejmih, ki so neposredno po ISPO in večina naročil priteče v tovarno do začetka meseca aprila. Imamo zagotovila in približne količine, ki nam dajejo upanje, da bomo lahko skozi vse leto proizvajali s polno kapaciteto v smučariji.
Takšno stanje v zvezi z naročili pa ne vlada pri vseh proizvajalcih smuči. Za nekatere, ki jih zaradi poslovne pietete ne bi navajal, je znano, da zmanjšujejo svoje proizvodne kapacitete, verjetno se bo pa tekom leta dogodilo, da bo še kdo moral za vedno zapreti vrata svoje tovarne, kot se je v zadnjih letih že dogodilo nekaterim, posebno manjšim proizvajalcem.
Po opisanem stanju se človeku nehote vrine vprašanje: »V čemu pa tičijo vzroki za naše zadovoljivo stanje z naročili?« (Dejansko stanje še zdaleka ni zadovoljivo.) Teh vzrokov je več:
1.	Elan ima kolekcijo smuči od najmlajšega pa do najstarejšega začetnika, za srednjega smučarja, za dobre smučarje in posebno v zadnjem času vrhunske smuči za tekmovalce. Tako izbiro nudijo le še redki proizvajalci smuči (Fischer),
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vzpon proli vrhu
		STENMARK	KRI2AJ	
Chamonix	30. januar	2. mesto	—	slalom
Radstadt	9. februar	—	5. mesto	slalom
Nemško prvenstvo		1. mesto	4. mesto	slalom
Neaba	4. februar	1. mesto	15. mesto	veleslalom
Neaba	5. februar	2. mesto	—	slalom
Sindikat
Zaključek leta 1974
Spet je leto naokrog, v tem primeru poslovno leto, za katerega podajamo obračun in rezultate dela.
Leto 1974 je bilo leto velikih težav, s katerimi smo se srečavali. Eno Tc več kot neugodna že četrta zima, drugo pa so nekateri izrazito neugodni zunanji (svetovni) in notranji (jugoslovanski) vplivi. Posledica takih težav je zelo kromen finančni rezultat, kljub nekaterim ugodnih poslovnim dosežkom.
Zaradi nazadovanja proizvodnje v zadnjih dveh letih, kar je že v letu 1973 vplivalo na poslabšanje poslovnega rezultata, se je v planu za leto 1974 sprejelo načelo o potrebnem dvigu proizvodnje in prodaje za 36 % v razmerju do leta 1973 ter o počasnejšem naraščanju splošnih stroškov, ki bi smeli porasti samo za 20 %. Z izpopolnitvijo takega plana, o katerem je bilo v kolektivu dosti razprave, bi bil tudi dosežen ustrezni višek dohodka za sklade.
Kljub nekaterim izrednim naporom pa ni uspelo izpolniti plana proizvodnje in prodaje. Razlog za neizpolnitev plana so nekatere notranje težave, osnovni' vzrok pa je v pomanjkanju delovne sile v prvem polletju in v izrazito visoki fluktuaciji delavcev. V drugem polletju 1974, ko je bilo doseženo predvideno število zaposlenih in z delom na proste sobote, so bili v proizvodnji doseženi zelo ugodni rezultati. Vendar pa ti rezultati niso zadoščali, da bi nadoknadili prevelik zaostanek iz prvega polletja. Novi delavci so potrebovali tudi določen čas za priuče-vanje in prilagoditev na novo delovno okolje, ker je bila večina mladih še neizkušenih delavcev.
Med negativne vplive izven podjetja lahko prištevamo izredno zaostrene tržne pogoje zaradi že omenjenih zaporednih slabih zim doma in v svetu sploh. Svetovna potrošnja smuči se je močno znižala. Zaradi neugodne razlike med ponudbo in povpraševanjem je tržišče postalo zelo zahtevno. Zadržana je bila rast cen, kvalitetni kriteriji so postali ostrejši, spremembe pri naročilih (ki so povzročale v proizvodnji velike težave) so bile pogostejše, skratka konkurenčni boj se je zelo zaostril.
Močni vpliv na poslabšanje poslovnega rezultata so imele tudi razne podražitve materialov doma in v svetu. In to še dvakrat, na eni strani že splošni dvig cen doma in v svetu, na drugi strani pa so se močno povečali tudi devizni tečaji in to na področjih, od koder največ uvažamo.
Seveda bi lahko še naštevali težave, vendar pa bo o temu še govora. Za danes je namen, da se poda informacija o najosnovnejših problemih in rezultatih poslovanja, drugič pa bolj natančno o določenih problemih.
O rezultatu poslovanja še toliko, da je bil dohodek dosežen samo v takšnem obsegu, da smo pokrili zakonske in pogodbene obveznosti, ter izplačane osebne dohodke, ničesar pa ni ostalo za sklade podjetja. V nadaljevanju pa samo nekaj relativnih podatkov o poslovnem rezultatu za leto 1974 v razmerju do leta 1973 in o izpolnitvi plana za leto 1974:
	1974 1973	1974 plan 1974
— celotni dohodek	129,3	92,8
— porabljena sredstva	131,3	102,1
— dohodek	124,7	75,8
— zakonske in pogodbene		
obveznosti	127,2	77,2
— osebni dohodki	124,2	93,0
— dosežena proizvodnja	128,0	90,0
— prodaja doma	121,0	95,0
— prodaja v izvoz	136,9	84,3
Zimsko športne tekme lesarjev in gozdarjev
Prav te dni, ob izidu Naše smučine, tečejo zimsko športne tekme lesarjev in gozdarjev na Kaninu. 14. marca so teki, 15. marca pa veleslalom.
ELAN nastopa tudi letos v vseh disciplinah, v tekih moških in žensk ekipno ter v veleslalomu. Možnosti za dobro uvrstitev obstajajo. Najboljše so se lansko leto odrezale alpske smučarke, saj so zasedle 1.
mesto, alpski smučarji pa 3. mesto. Požrtvovalni so tudi tekači in tekačice, vendar je konkurenca zanje prevelika, saj v tekih nastopa več reprezentantov in reprezentantk.
Vsem želimo veliko uspeha in športne sreče!
Več o tem bomo zapisali v naslednji številki, ko nam bodo že znani rezultati.
S. K.
1. Izvršni odbor sindikata je na zadnji seji razpravljal o praznovanju 8. marca. Ker vsi vemo, da nimamo možnosti, da bi ženam poklonili darila, sta odbor in kasneje konferenca osnovnih organizacij sindikata sklenila, da se ženam dan prej izkaže pozornost na ta način, da se organizira brezplačno malico v obratu družbene prehrane. Učenci osnovne šole pa so pripravili kratek recitalni program, s katerim smo pozdravili vse naše zaposlene ženske.
2. Izvršilni odbor in konferenca osnovnih organizacij sindikata sta razpravljala o programu kulturnih prireditev za leto 1975, ki je zelo
EIAN
ISRO -
(Nadaljevanje s 1. strani)
v zadnjem času pa na to prehajajo tudi nekateri bolj samozavestni proizvajalci.
2. Da smo do sedaj izdržali konkurenčno bitko na mednarodnem tržišču in jo moramo tudi v bodoče, ki bo še hujša.
3. Naša kvaliteta ustreza ceni izdelka (pri tem je mišljena končna prodajna cena).
4. V svetovni tekmovalni vrh smo se pričeli prebijati v trenutku, ko so nekatere zelo znane marke ostale brez vrhunskih tekmovalcev. (Investicija v Stenmarka ni bila zaman.)
5. Tržišče se vse bolj nagiba k prodaji smuči srednjih in cenejših kvalitet in v tem pogledu lahko zadovoljimo trgovino. Minili so časi množičnega nakupa zelo dragih smuči.
6. V našem primeru je prodaja v porastu srednjih in dražjih smuči, pri dragih proizvajalcih pa obratno.
7. Pričeli smo se vzpenjati po lestvi vrhunskega športa, ki jo bomo morali držati v ravnotežju, kajti vsaka izguba v tem trenutku nam lahko podere začeto zgradbo prav do temeljev ali pa še nižje.
Kljub navedenemu pa je pred nami težko leto, ki terja od nas dvoje:
pester. O prispevku za kulturno akcijo 75. pa bodo razpravljali še delavski sveti.
3.	Na zadnji seji konference smo govorili tudi o možnosti nabave camp prikolic. Na ta način bi lahko šlo na oddih veliko več naših delavcev. člani konference so zadolžili predsednika, naj se pri IMV zanima o monžosti nabave prikolic po cenah, ki bi bile za nas sprejemljive.
Obiska
V	mesecu februarju je obiskalo podjetje 140 turistov iz SSSR v štirih skupinah.
Obisk je organiziral KOMPAS.
V	torek dne 25. 2. 1975 so bili v našem podjetju predstavniki Republiške Službe knjigovodstva in predstavniki SDK za Gorenjsko, oba direktorja, oz. pomočnika direktorja.
Razgovor — situacija v Elanu.
- 1975
1. Držanje obljubljenih rokov kupcem, posebno še pravočasne dobave dražjih smuči, ki se prodajajo že v predsezoni (od septembra dalje v trgovinah). V preteklem letu smo z dobavami naše kupce močno razočarali in so postali do nas nezaupljivi. Po dolgotrajnih zavlačevanjih dobavnih rokov, so nekateri neizdobavljene količine stornirali in s tem porušili naš predvideni poslovni rezultat. Slični dogodki v tem letu bi lahko privedli podjetje v velike težave pri prodaji za leto 1976.
2. Kvaliteta dražjih in vrhunskih smuči mora doseči višjo raven, tako da bo potrošnik dobil zaupanje v naše dražje modele. Poseben poudarek pa gre kvaliteti tekaških smuči.
Ne vem, če sem s temi nekaj odstavki uspel podati jedro problematike v prodaji smuči za prihodnjo sezono, ki izhaja iz sejma v Munchenu in našega dela v preteklem letu. Želim, da bi iz tega skopega članka razbrali le-to, da se moramo močno zavedati naših nalog in da je doprinos vsakega posameznega člana naše delovne organizacije, ne glede na delovno mesto, lahko odločilnega pomena za naš uspeh in boljši poslovni rezultat v bodoče. Od nas samih je odvisno, možnosti pa imamo še vedno.
Dipl. oec. Vinko Bogataj
Dva naša najboljša smučarja vseh časov — dve generaciji: Tine Mulej in Bojan Križaj. Tine pravkar »grozi« Bojanu: Na Lesariadi te bom pa nažgal...
Dan žena v novih pogojih
Občni zbor IGD Elan Begunje
. I(fD v Podjetju je dne 15. 2. 1975 ™°, svoj redni letni občni zbor. Ubcm zbor je bil še toliko bolj pomemben, ker je sovpadal s 30-let-nico podjetja in 25-letnico obstoja društva.
Občni zbor društva je otvoril predsednik tov. Resman Andrej, ki J*? J svojem govoru poudaril pomen občnega zbora ter med drugim tudi pozdravil predstavnike podjetja, družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov, ter predstavnika Občinske gasilske zveze, tov. Pogačarja.
Po izvolitvi organov občnega zbora je sledil svečan sprejem 20 novih elanov in članic v naše gasilsko društvo. Glede na tako velik spre-jem novih članov v društvo, je pred-predsednik tov. Resman dal v svojem govoru še poseben poudarek pomembnosti sprejema novih članov.
Po poročilih predsednika, tajnika, Poveljnika in ostalih se je razprav-
lljalo. Ze iz samih poročil je bilo razvidno, da je IGD v lanskem letu zelo aktivno delalo. Poleg tega, da v podjetju ni bilo večjega požara, so gasilci aktivno sodelovali na raznih gasilskih tekmovanjih in prireditvah, kjer so kot v prejšnjih letih dosegli zelo lepe uspehe.
Občni zbor so pozdravili tudi vabljeni predstavniki. V svojih diskusijah so se zahvalili gasilcem za njihovo uspešno delo, ter obenem zagotovili vsestransko pomoč in sodelovanje.
Po izvolitvi novega upravnega in nadzornega odbora, je občni zbor sprejel še plan dela, proračun in plan nabave IGD za leto 1975.
Pred zaključkom občnega zbora je poveljnik občinske gasilske zveze podelil značke za dolgoletno službovanje in sicer tov. Mikič Vladu, Resman Andreju in Vrhovnik Robertu za 20-letno delo v gasilstvu, tov. Šlibar Slavku, Gregorič Francu, Dežman Antonu, Kapus Stanki, Avsenik Anki, Mulej Janezu in Blažič Valentinu pa značke za 10 let dela v gasilstvu.
Prav tako je poveljnik občinske gasilske zveze izročil diplome za uspešno opravljeni strojniški izpit tov. Avsenik Janezu, Šlibar Slavku, Resman Marjanu in Palovšnik Albinu.
Po uradnem zaključku občnega zbora je bila za vse člane IGD ELAN in vabljene goste skromna zakuska v obratu družbene prehrane. V prijetni družbi in ob zvokih glasbe »Bratov Tacman«, smo tako zaključili občni zbor našega društva.
B.	Z.
Pred 40 leti, leta 1935, je jugoslovanska oblast, razpustila Zvezo delavskih žena in deklet, ki je delovala s svojimi podružnicami po vsej Sloveniji, postala pa je takratnim oblastnikom »nevarna« zaradi vse močnejšega komunističnega jedra.
Po komaj petih letih, pred 35 leti, leta 1940, je zaradi komunističnega delovanja njenih članic doživel podobno usodo »Dom visokošolk« v Ljubljani, ki ga je univerzitetni senat jeseni 1940 razpustil.
Po 35 letih bomo lahko pretresli še vedno življenjsko žive smernice o delovanju komunistične partije o ženskem kot splošnem družbenem vprašanju, ki je bilo sprejeto na V. državni konferenci leta 1940.
In končno smo ob letošnjem 8. marcu ocenili prehojenih 30 let osvoboditve našega človeka, torej tudi ženske — borke, jetnice, aktivistke med narodnoosvobodilnim bojem in bojevnice v povojni graditvi.
Osmemu marcu dajmo mednarodni značaj s tem, da smo solidarni tudi z osvobodilnimi gibanji po svetu.
Petero kontinentov naše oble še vedno vznemirjajo različni agresorji. Naša moralno-politična podpora naj velja za demokracijo, bojujočim se Cilenkam, osiromašenim žrtvam agresije v Angoli, Palestinkam, Sirkam, Vietnamkam in vsem tistim ženskam, ki si še niso izbojevale boja za narodovo in svojo popolno osvoboditev. Nasprotovanje neokolonializmu in vsakršni agresivnosti je hkrati zvestoba z idejami našega narodnoosvobodilnega in socialnega boja.
Ko smo si zastavili nalogo, da moramo rehabilitirati politično udeležbo žensk v predstavniških in političnih telesih, lahko govorimo, da uspehi niso izostali. V skupščinskih telesih izvoljenih 34 % žensk in ob jesenskih volitvah v SIS sprejetih 39 % žensk izpričuje, da pripravljenosti žensk za politično delo nc gre zanemarjati.
Naj si letošnji 8. marec zastavi vprašanje, zakaj smo od 60 % žensk med kmečkimi proizvajalci zaupali izvolitev le 10% in zakaj ženska v vodstva krajevnih skupnosti še vedno ni prodrla (18 %). Pa vendar si ženska kot delavka v združenem delu prizadeva za možnosti, pravice in dolžnosti, da bi se lahko aktivno in ustvarjalno borila za hitrejše reševanje vprašanj, ki jo najbolj občutno zadevajo. Ne samo njen,
splošno družben problem je pospešeno reševanje otroškega varstva in družbene prehane, kar so v svojih stališčih poudarili tudi lanski kongresi ZK in Zveze sindikatov. V neposredni povezavi med organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi ob družbeno-strokovni iniciativi samoupravnih interesnih skupnosti bodo prizadevanja hitreje obrodila sadove. V boj za to zmago pa mora stopati družbeno in politično osveščena in usposobljena delegatka, ki ji moramo omogočati vse oblike izpopolnjevanja.
Pred nami so volitve v krajevne in občinske organizacije socialistične zveze. Od izvolitve žensk v vsa ta telesa, od aktivnosti v novo ustanovljenih svetih za vprašanja druž-beno-ckonomskega in političnega položaja žensk (ali v tovrstnih komisijah v krajevnih skupnostih) bo odvisno, kakšen bo položaj ženske v združenem delu.
Delavce, zlasti pa žensko, zadevajo mnogi v letu 1974 sprejeti zakoni. V zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je s 1. januarjem 1975 pridobila zlasti podaljšani porodniški dopust, v maju sprejeta Resolucija o načrtovanju družine in družbenih prizadevanjih za njen nastanek in razvoj pa nas obvezuje, da si bodo vsi družbeni in politični dejavniki prizadevali, da bo tako začrtano gibanje zagotavljalo srečno otroštvo naših otrok in zavestno, srečno starševstvo ob pospešeni gradnji stanovanj v urbano urejenih soseskah, celodnevni šoli ali šoli s podaljšanim bivanjem, družbeni prehrani in še čem. Budno moramo paziti, da se ne bodo pritihotapili ob sicer pozitivne zakonske določbe diskriminacijski ukrepi, ki ženski ne bi zagotavljali enakih možnosti pri vstopu na delo, pri izobraževanju ob delu ali pri napredovanju na delu in pri zahtevi po enakem plačilu za enako delo.
Letošnji 8. marec smo praznovali tudi v pogojih velikih naporov za stabilizacijo gospodarstva, v pogojih boja za varčevanje, znižanje stroškov itd. Toliko bolj pričakujemo, da so organizacije združenega dela ob letošnjem proslavljanju 8. marca usmerile in namenile sicer predvidena sredstva za darila za namene, ki bodo pospešile konkretno reševanje vseh znanih odprtih vprašanj, ki najbolj prizadevajo zaposleno žensko.
Elanove smuči na Japonskem. Sliko nam je poslal Kenichi Osawa, 33 Yuyai-Cho Shinjiku-Ku iz Tokya.
CERKNO 1945/1975
ELNS1
Cerkno nied 30. leli
SMUČARSKA SPOMINSKA
TEKMOVANJA
V	Cerknem je bila organizirana partizanska smučarska delavnica. S smučmi so pomagali našim borcem NOV, predvsem pa so kurirjem olajšali dolga in naporna pota v visokem snegu. 20. januarja 1945 so bile organizirane prve partizanske tekme .Tekmovale so patrole posameznih brigad in drugih edinic. Preteči so morale 14 km dolgo progo po težkem terenu.
Tekmovalni rezultati so bili naslednji:
NajboljSl čas 85 min. je dosegla trojka Iz VII. SNOUB Franceta Prešerna. Pred ciljem so bile postavlje-
Tekmovanja so bila organizirana v istih disciplinah in na istih terenih, to je na pobočjih Cerknega.
Vsled neugodnih snežnih razmer je bila slavnost oz. kulturni del, odkritje plošče v spomin na smučarske prireditve pred 30. leti, odkritje razstave fotografij in eksponate iz spominskih tekmovanj v Cerknem, dočim so bila smučarska tekmovanja na Črnem vrhu.
Tekmovanja naj bi bila čim bližje kraju in času prvih tekem, ker pa snega ni hotelo biti, se je ves program odvijal 2. in 9. marca.
Upravni odbor tovarne ELAN je v začetku leta predlog organizatorja
osvojil in je bil pokrovitelj tega tekmovanja. Partizanska delavnica za smuči v Cerknem, ki je bila v sklopu IX. korpusa NOV je zibelka današnje OZD ELAN, ki to tradicijo uspešno nadaljuje v vseh 30 letih.
Ta tekmovanja bodo za Cerkljan-ce sotala tradicionalna in jih bo v bodoče prevzel SK ETA Cerkno.
Tekmovalcem, ki so nastopili na partizanskem tekmovanju in ki so se udeležili tekmovanj tudi letos, je ELAN podaril spominske štartne številke.
O letošnji izvedbi kulturnega dela in smučarskih tekmovanj bomo poročali v prihodnji številki.
V. V.
Ob 30-letnici Elana
ne tarče, v katere je vsaka patrola morala dati določeno število strelov.
Prvo mesto v streljanju pred ciljem (60 tč.) je dosegla patrola III. SNOUB Ivana Gradnika.
V slalomu je zmagal tov. Stefe (1 min. 27 sek.) iz Oblastnega komi-teta za Gorenjsko in Primorsko.
Najboljši skakalec je bil tov. Fiž-gar Rudi (25 m, 62 tč.) iz smučarske delavnice IX. Korpusa NOV in POJ. Izven konkurence je 2 krat skočil 31 m.
Organizatorji takratnih tekmovanj so dali pobudo, da se v letošnjem letu organizirajo smučarska spominsak tekmovanja ob 30-letnici partizanskih smučarskih tekem.
Na prvem nagradnem natečaju smo zastavili naslednja vprašanja:
1. Točen datum ustanovitve Elan-a
2. Kdo so bili ustanovitelji
3. Naštej dosedanje vodje podjetja.
PRAVILNI ODGOVORI SO BILI:
1. Elan je bil ustanovljen 24. septembra 1945
2. Ustanovitelji so bili:
— Finžgar Rudi
— Ažman Slavko
— Finžgar Miha
— Gašperšič Jože
— Jurančič Vlado
— Finžgar Rudolf
— Gorše Mirko
— Smole Jože
— Finžgar Ivan
— Vipotnik Janez
3. Dosedanji vodje podjetja so bili:
— Finžgar Rudi
— Potočnik Lovro
— Jezernik Janko
— Osterman Jože
— Vojsk Dolfe
V	prejšnji številki pa smo zastavili sledeča vprašanja:
1. Kje je zibelka Elan-a
2. Za koga so se izdelovale prve smuči
3. Od kod je prišla iniciativa za ustanovitev sedanjega Elan-a
PRAVILNI ODGOVORI:
— Zibelka Elan-a je v Cerknem na Primorskem
— Prve smuči so se izdelovale za partizane — borce IX. korpusa
— Iniciativa za ustanovitev sedanjega Elan-a je prišla od glavnega odbora LMS
Prejeli smo 10 rešitev, pravilni sta bili samo dve.
1. nagrada 50,00 din — Dragan
Nežka
2. nagrada 50,00 din — Finžgar Miha
NASLEDNJA NAGRADNA VPRAŠANJA:
1. Kakšno organizacijsko obliko je Elan izbral na začetku poslovanja?
2. Kdaj je Elan zajel velik požar?
3. Datum, kdaj je upravljanje v Elan-u prešlo v delavske roke?
Potrošniški krediti
Ena najpomebnejših nalog banke je intenzivno spremljanje dogajanj v gospodarstvu in izvajanje ukrepov kreditne politike. To pa lahko doseže le banka, ki ima velike vire sredstev, da jih nameni za pospeševanje in razvoj vseh gospodarskih panog. Dolgoletne izkušnje pri zbiranju sredstev pa kažejo, da se veliko bolj veča delež sredstev prebivalstva.
Ko govorimo o sredstvih prebivalstva, imamo v mislih tudi izplačilo osebnih dohodkov zaposlenih na hranilne knjižice in o tem bi se radi pomenili z vami.
Sami gotovo veste, da izplačevanje osebnih dohodkov v gotovini pomeni ogromen odliv sredstev iz gospodarskega dogajanja. Ta sredstva mrtva ležijo pri posameznikih in se le postopno vračajo v gospodarstvo, kar povzroča zastoje v tekočem dogajanju in likvidnosti v gospodarstvu. Ljubljanska banka, enota Radovljica ima pri izplačevanju osebnih dohodkov na hranilne knjižice bogate izkušnje, saj se je v to obliko zbiranja sredstev vključilo že 17 organizacij združenega dela s skupno 7.000 zaposlenimi.
V	letošnjem letu bo banka namenila do 60 % avista sredstev prebivalstva za potrošniške kredite. Banka bo dajala potrošniške kredite v letu 1975 v skladu z uredbo o splošnih pogojih za dajanje potrošniških kreditov občanom, ki z njo poslovno sodelujejo.
Občan z banko poslovno sodeluje, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
— da ima na hranilni knjižici, tekočem računu, deviznem ali žiro računu 10 % od zneska zaprošenega kredita, najmanj 3 mesece pred vložitvijo prošnje za potrošniški kredit ali
— da ima namensko vezana sredstva na najmanj 13 mesecev v višini 10 % zneska zaprošenega kredita ali
—- da prejema svoje osebne dohodke ali pokojnino na hranilno knjižico ali tekoči račun ali
— da namensko veže domačo ali tujo valuto po pravilnikih Ljubljanske banke.
Zato banka smatra za potrebno, da opozori organizacije združenega dela, ki še nimajo urejenega izplačevanje osbenih dohodkov, da to čimpreje uredijo. S tem bodo tudi omogočili svojim delavcem najbolj enostaven način odobritve potrošniškega kredita.
Poslovanje in izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice je:
— vsak dan od 6.30 do 18. ure in
— ob sobotah od 6.30 do 11 ure
Ljubljanska banka enota Radovljica
EIAN
20. januarja 1945: Patrola na cilju (originalni posnetek)
Naša smučina
Skladno z določili republiškega zakona o javnem obveščanju (Ur. list SRS 1973/7) je delavski svet podjetja v preteklem letu sprejel:
1. Temelnjo vsebinsko zasnovo glasila NASA SMUČINA.
2. Sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij z glasilom NASA SMUČINA.
3. Nov uredniški odbor.
Tozadevna zahtevana dokumentacije je bila predložena na republiški sekretarijat za informacije.
Kot posebni sestavni del glasila izhaja občasno po potrebi priloga »Interne informacije«, kar je nujno vključiti k sklepu o ureditvi izdajateljskih razmerij. Tako je v letu 1974 izšlo 12 številk glasila in 3 številke internih informacij.
Glasilo NASA SMUČINA je kot sredstvo množičnega obveščanja zagotavljalo vsestransko sprotno križanje in izmenjavo informacij o samoupravnih odločitvah, o najprimernejših predlogih, odločitvah ter ciljih na eni in rokih ter rezultatih na drugi strani. Informirala je delavce o pomembnejših zadevah skupnega pomena, ki so lahko vplivale na njihov družbeno ekonomski položaj in odnose znotraj združenega dela, kakor tudi odnose z drugimi skupnostmi in družbo v celoti. Nudila jim je tista spoznanja, potrebna za uresničevanje njihovih dolžnosti in pravic. Bila je vseskozi tribuna delavcev za izmenjavo mnenj, predlogov in stališč posameznikov, delvonih mnenj, organizacij združenega dela, samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in drugih.
Bila je vspodbudnik za uveljavljanje delegatskih razmerij, ustavnih načel in podpora pri ustvarjanju samoupravnih interesnih skupnsoti.
Glasilo je informiralo delavce iz njihove temeljne organizacije združenega dela o delu, uspehu, problemih, socialni varnosti, delovnih načrtih, neuspehih in njihovih vzrokih. Informirala jih je o poslovnih rezultatih, razvojnih načrtih, delovnih razmerah, o življenjskem in družbenem standardu, doseganju in delitvi dohodka, o uporabi sredstev, medsebojnih obveznosti itd. Glasilo je objavljalo tudi poljudne informacije. zabavno gradivo, šport in drugo, vendar v manjšem obsegu. Premalo pa je bilo angažirano pri tolmačenju aktualnih političnih, gospodarskih, kulturnih in ostalih pomembnejših dogajanjih v občinskem, slovenskem in jugoslovanskem prostoru.
Interne informacije so prinašale bolj detaljno tematiko posameznih aktivnosti, po delovnih mestih, poimenske in številčne (absolutne) podatke, kar NASA SMUČINA ni mogla, bodisi zaradi varovanja poslovne tajnosti, ali zaradi omejenega prostora.
Tako je izšlo 12 števlik NASE SMUČINE po 8 strani z naklado 1000 izvodov — 96 x 1000 — 96.000 strani ali na 48.000 listih (tisk) — skupno 12.000 izvodov.
3 številke »Internih informacij« na povprečno 6 straneh po 900 izvodov ali na 8.100 listih (ciklostil) — 16.200 strani.
Stroški
I.	1. tiskanje Gor. tisk Kranj 12 številk NASE SMUČINE
2. honorar za članke, bruto
3. honorar za urejanje
4. lektorski honorar
5. skupno 1 — 4
6. prispevki 2 + 4 skupno 5 + 6
II.	G.100 listov papirja A 4 formata ciklostil za Interne informacije d 3,00 din III. SKUPNI STROSKI I + II
din
87.462,00
7.275,61
6.000,00
971,46
101.709,07
4.175,85
105.884,92
24.300,00
130.184,92
Tako je izvod NASE SMUČINE stal 8,80 din, izvod »Internih informacij pa 9,00 din.
List NASA SMUČINA so prejemali mesečno in brezplačno vsi člani kolektiva.
Prav tako so list prejemala ured-
Bojan Križaj med delavci, ki so mu naredili tekmovalne smuči.
Slikarska raistava pri nas
V četrtek, dne 27. februarja, ob 18. uri je bila v avli poslovne stavbe otvoritev razstave slikarskih del likovne skupine.
Razstava je bila pripravljena v okviru kulturne akcije in obenem namenjena proslavljanju 30-letnice obstoja našega delovnega kolektiva.
V zadnjem času se je v naši občini slikarska dejavnost zelo razvila. Da bi se pobližc prepričali o tem razvoju, so se vam posamezni čiani likovne skupine predstavili s svojimi deli.
Otvoritev razstave so s kulturnim programom popestrili člani mešanega pevskega zbora Kulturno umetniškega društva Ljubno in člani recitacijske skupine delovnega kolektiva tovarne Almira iz Radovljice.
Pavel Triplat
Op. ur.:
Kljub obvestilu je bil obisk članov kolektiva pri otvoritvi presenetljivo skromen.
Dobri stari časi
ništva sosednih podjetij ter družbeno političnih organizacij v občini in drugi. Izven podjetja se mečno pošilja blizu 100 izvodov.
Interne iformacije pa so prejemali samo člani kolektiva.
Urednik S. K.
Tisti, ki jadikujejo nad trudom in delom današnjih dni in ki mu ne zadošča nenehno krajšanje delovnega časa, naj bi malo prelistal letopise oglas, ki so ga nabili leta 1872 v občinskih uradih hamburškega mesta.
»Uradne ure osebja so sedaj samo še ob delavnikih od šestih zjutraj do šestih popoldne,« stoji v uvodu. »Preko tega pa je vendar pričakovati, da bodo uslužbenci v primeru potrebe v uradu tudi čez ta čas.« Da za nadure ne bodo prejeli posebne doklade, niso sestavljalci novega delovnega urnika imeli za potrebno omeniti. Nato pa pravi pravilnik nadalje:
»Predpisana je preprosta obleka. Osebje ne sme prihajati na delo v lesketajočih se oblekah in mora nositi le običajne nogavice. Razen tega je priporočljivo, da pozimi prinese vsakdo s seboj dnevno 4 funte premoga.« To je bilo pač v korist na-
meščencev samih, pri prehladu zaradi izostanka ni namreč nihče prejel plače.
»Vsak nameščenec je dolžan, da skrbi za ohranitev svojega zdravja,
v	primeru bolezni se mu ustavi plača. Zato nujno priporočamo, da položi vsakdo za primer bolezni in tudi za starost na stran večji znesek ...« Tudi naslednji stavek je vreden omembe: »Med uradnimi urami je prepovedano govoriti. Med
11.30 in 12.00 je dovoljeno zaužiti prigrizek: vendar pri tem ne sme prenehati delo.«
»Spričo takih predpisov se danes malo čudno bere zadnji stavek odloka: »Končno naj poudarimo velikopoteznost tega novega delovnega pravilnika. Pričakujemo, da bo vsakdo spričo teh novih olajšav delal z večjo vnemo.«
Da, da, stari dobri časi...
Tehnične izboljšave
Komisija za izume in tehnične izboljšave je na svoji zadnji seji predlagala UO, da nagradi avtorja vloge št. 155 TOMAN SLAVKA z 2.897.— din za vlogo: Združitev strojev za rezkanje obloge in izdelave žlebiča.
Po 100.— din idejne nagrade pa prejmejo avtorji vlog:
Vloga št. 157: LEGAT MARJAN — Voziček za smuči
Vloga št. 158: RAVNIK JANEZ — Sitotisk zgornje obloge
Vloga št. 159: VISNAR DRAGO — Stroj za krivljenje robnikov
Vloga št. 160: STROJ JANEZ — Čiščenje smuči
UO je zavrnil vlogo št. 152 avtorja POTOČNIK MARJANA — Tehnična izboljšava na stroju za vrtanje lokov, z obrazložitvijo, da se je pla-
nirana proizvodnja lokov v letu 1975 zmanjšala in s tem tudi prihranek. Tako je komisija na osnovi novih podatkov naredila nov izračun. Po novem izračunu predlaga komisija, da se avtorju izplača 2.283 din nagrade.
T. K.
Bojanu Križaju razkazuje naše smuči njegov stric, ki je zaposlen v Elanu kot poslovodja športne trgovine.
Sestanek kakršen ne bi sme/ biti
(Humoreska iz Del. enotnosti)
Današnji čas je poln sestankov, potrebnih in nepotrebnih, uspešnih in neuspešnih. Velikokrat smo ie pisali, kakšen naj bo sestanek, vendar na nekatere to ne vpliva dovolj. Zato enkrat za spremembo zapišimo, kakšen naj bo, če »želimo«, da ne bo uspel. Torej, če boste sestanek pripravljali tako, kot piše tukaj, potem ne smete biti presenečeni, če vam ne bo uspel.
Kakšne so napake:
A.	PRED SESTANKOM:
— Sklicujte sestanke čim pogosteje in za manj pomembne zadeve. Naj vedo, kdo je »glavni« in kdo jih ima pravico sklicevati.
— Pred sestankom ne povejte, o čem bo govora. Tako se nanj ne bo mogel nihče pripraviti in vam tudi ne bo mogel nasprotovati.
— Pošljite vabila zadnji dan, ali pa toliko prej, da bodo povabljenci nanj pozabili. Čim manj vas bo, tem lažja bo razprava in tudi zaključki.
— Sestanek najraje skličite v sredini delovnega časa, recimo ob 9. uri — tako bo vsakdo moral misliti nanj in se ne bo lotil pomembnejšega dela. Še bolje je, če ga skličete ob 14. uri, ko so ljudje lačni
—	tako vsaj ne bodo predolgo razpravljali.
— Prične naj se z zamudo — da zamudniki ne bodo prikrajšani za uvod.
— Prostor za setanek ni važen — ljudje naj se počtijo neudobno, zaželenih je čimveč motenj, da udeleženci ne bodo mogli dremati. Po možnosti naj vsi čimveč kadijo, da potem občutljivejši kašljajo in dajejo s tem več možnosti za premisleke.
— Ne trudite se s pripravami za sestanek; če ne boste mogli odgovoriti, boste tako ali tako lahko sklicali še kakšnega.
ŠPORT, ZURICH, 16. 12. 1974
Vrstni red najboljših švedskih športnic in športnikov za leto 1974 je po oceni švedskih novinarjev naslednji:
1. Bjorn Borg — tenis 817 točk,
2. Rolf Edstrom — nogomet 577 točk,
3. Ulrika Knape — skoki 561 točk
4. Thomas Magnusson — smuški teki 543 točk,
5. Rolf Edling — sabljanje 397 točk,
6. Andreas Garderud — lahka atletika 331 točk,
7. Ingemar Stenmark — smučanje 303 točk,
8. Andreas Michanek — speedway 285 točk,
9. Kjel Johanson — namizni tenis 185 točk,
10. Ronil Hellstrom — nogomet 150 točk.
PLASTVERARBEITER, 1974/12
Tovarna Schulze v Welsu (Avstrija) izdeluje plastične otroške smuči iz polistirola Lacqrene GF 6.
SKI VVELT, 1974/44
»Primer Russi« je zaključen. Predstavnik Rossignola Haldelman rii prišel na dan z dokazi, koliko je Russi že prejel, ker bi s tem avtomatično nastal »problem Collom-bin«, ki tudi ne vozi z Rossignolom
— Pazite, da novinarji ne zvedo pravočaso za uro in kraj sestanka, saj lahko pridete še v časopis!
B.	NA SESTANKU:
— Med razpravo telefonirajte in podpisujte akte — udeleženci bodo tako dobili jasno predstavo o vaši prezaposlenosti.
—	Čimveč govorite sami, da bodo mislili, da se spoznate na vse. Udeležence spodbujajte k medsebojnim razpravam.
— Posameznih govornikov nikar ne prekinjajte med govorjenjem. Naj povedo, kar želijo, četudi nagovor nima zveze z obravnavanim problemom. S tem boste dokazali svojo demokratičnost, pa tudi zapisnikarica bo s tem pridobila na znanju, ker bo stenografirala manj znano snov.
— Če bo kdo povedal kaj, česar
vi	ne marate, ga čimbolj grobo zavrnite, da si česa takega ne bo več upal. Lahko uporabite tudi takle slovarček izrazov kot: »to je vendar bedasto«, »saj nismo neumni«, »vsak osel to ve«, »ne zafrkavaj me« ipd.
— Izogibajte se razumljivih zaključkov. Govornika ne spravljajte v zadrego z vprašanjem, kaj predlaga. Pustite ljudi ugibati, kaj pravzaprav hoče.
— Zaključki naj bodo posplošeni. Ne določajte rokov za izvedbo in izvršilcev. Take sklepe potem lahko izvršuje kdorkoli.
C.	PO SESTANKU:
— Zapisnik ni pomemben in ga ni treba napisati.
— Sklepov ne pošiljajte niti udeležencem niti drugim, ki morajo o sestanku kaj zvedeti. Tajnost bo pričala o njegovi pomembnosti.
Če boste kot vodja upoštevali ta navodila, bodite prepričani, da bodo vaši sestanki dolgi, utrujajoči in neuspešni.
Sestankoval: N. Pavlin
gratis. Arnsteiner (Blizzard) in Fischer sta glede Russijevega prestopa na avstrijske smuči pokazala globoko razumevanje. »Naše — avstrijske — smuči so dobre«, pravi Arnsteiner; Fischer pa je mnenja: če ostane as kot je Russi v zadnjem letu brez zmag, je naravno, da išče krivdo tudi v materialu. Zanj je važnejša od denarja zmaga.
DELO
Jakostna lestvica zveze za moto-navtiko in vodno smučanje Jugoslavije:
1. Matjaž Mušič (Olimpija) vodno smučanje
2. Sima Simič (Zemun) motonav-tika
3. Mare Potočnik (ELAN) vodno smučanje	;
4. Drago Perko (Maribor) moto-navtika
5. Janko Podgorelec (Maribor) mo-tonavtika
6. Goran Kovačevič (Zemun) mo-tonavtika
7. Petar šterič (Beograd) motonav-tika
8. Zvonimir Smoljevac (Osijek) motonavtika
9. Petra Zupan (ELAN) vodno smučanje
10. Primož Finžgar (ELAN) vodno smučanje.
ŠPORT UND MODE
Markerjeva podružnica v Innsbrucku predvideva v tej sezoni 40 % povečan promet. Pričakujejo realizacijo 50 Mio šilingov.
Volki je dogradil novo halo s 3000 m2. Volki izvaža največ v ZDA, Švico in Japonsko. Glede Japonske menijo, da so tam prodajne možnosti dragih tipov evropskih smuči zelo dobre. Volki je tudi že navezal poslovne stike z vzhodnim blokom (CSSR, Romunija). Volki je letos začel izdelovati tekaške smuči. Vključil se je tudi v nordijski ski-pool DSV.
Kastle je razpisal »Svetovni pokal prodajalcev«. Za vsak prodani »X-ll« model bo prodajalec dobil 3 točke za svetovni pokal«, za »CPM« 2 točki in za ostale tipe po 1 točko. Zmaga prodajalec, ki je zbral največ točk.
ŠPORT UND MODE, 1974/12
Na Intersnowu 74 je bila podana kratka študija o smučarski industriji, kjer so glavni vzroki neuspehov:
22% pomanjkanje izkušenj,
21 % nepremišljene priprave na prihodnost,
80 % pomanjkanje izobrazbe,
16 °/o ostalo.
EUROSPORT, 1974/12
V sezoni 1974/75 je Atomic predvidel okrog 10 milijonov Asch (cca
9,370.000	din) za tekmovalno službo (prispevek poolom, razvoj, naprave). Atomic je član avstrijskega, švicarskega, lichtensteinskega, švedskega, norveškega in angleškega ski-poola, sodeluje tudi pri profesionalcih v ZDA (Hugo Nindl).
ZURICHER ABENDSZEITUNG
V članku »Manjka samo material« švicarski novinar kritizira švicarske smučarje, ki valijo krivdo za svoje neuspehe od maž do smuči. Za podučen primer navaja Elanove smuči, ki se dobe v švicarskih trgovinah po zelo nizkih cenah, a z njimi vozi najboljši slalomist — Ingemar Stenmark.
ŠPORT + MODE, 1975/2
Na vprašanja, kako bo padec cen zimsko športnih artiklov v ZRN vplival na njihov image, je večina proizvajalcev smuči izjavila, da je njihova slika še vedno pozitivna, da znižanje cen ne bo vplivalo nanje in da gredo na ISPO z optimizmom.
DSV
(Nemška smučarska zveza)
si je zastavil »Skiplan 80«. Do leta 1980 predvideva povečanje števila smučarjev za 5 milijonov (1. 1974) na 6,5 milijona, pritegniti namerava s posebnimi akcijami ženske in starejše ljudi; ugotavlja tudi, da je smučanje še vedno najbolj razširjeno v srednjem stanu, zato ima v planu razširiti smučanje tudi med delavci.
V	novi Atomicovi kolekciji proglašajo kot novost DC sredico (Damp-fung Compound), ki naj bi povečala stabilnost, zagotavlja dobro držanje vijakov, kvalitetno lepljenje smuči, itd.
Rossignol obljublja popolnoma nov program tekaških smuči.
Firma Fritz Pilz predstavlja na ISPO polnoplastične otroške smuči.
EUROSPORT, 1975/2
Japonska produkcija smuči se je od leta 1972, ko je znašala 1.850.000 parov smuči, zmanjšala v letu 1974 na 950.000 parov, v letu 1975 pa pričakujejo še nadaljnje zmanjšanje. Uvoz smuči v Japonsko pa se je od leta 1972 (130.000 parov) povečal za
120.000	parov.
Klammer je sprejel od Interspor-ta »Zlato INTERSPORT smučko« za svoje uspehe v smuku. Smučka tehta 17,5 kg in je pozlačena.
EUROSPORT 1975/1
V	juniju je Rossignol odprl v Bur-lingtovnu (ZDA) proizvodni obrat. Obrate ima še v Nemčiji, Španiji, Italiji in Franciji. V letu 1973 so planiranih 650.000 parov presegli za 17.000. Po obratih v Švici, Italiji m Španiji naredijo 150.000 parov, v ZDA 120.000 parov, 36 % pa v Nemčiji.
Po podatkih ameriškega trgovskega združenja SNGA se je povečala prodaja od 1. 1973 v letu 1974: za preko 30 % — lokostrelske, teniške in drsalne opreme preko 20 % — opreme za vaje, atletiko, bowling
preko 10 % — oprema za kolesarjenje, golf, ribolov, biljard, košarko, nogomet, namizni tenis, čolnarjenje in taborjenje
9	% — opremo za vodno smučanje
7 % — smučarsko opremo
Nemški smučar kupi povprečno vsake 3,8 let nove smuči. 65 % jih pri nakupu zamenja znamko smuči.
V	zadnjih dveh letih se je zmanjšala povprečna dolžina smuči pri ženskah za 7 cm, pri moških za 10 cm. 92 % smučarjev gre na smuko brez kondicijske priprave, enak % jih ima nepravilno naravnane vezi.
Rossignol je v mladinski reviji Bravo razpisal natečaj za mladini primeren dekor za smuči. Sodelova-
lo	je 4.000 bralcev.
SKI RACING
Ko so ameriški novinarji vprašali Thonija, če res dobi od Spaldinga letno 125.000 S, se je samo živčno zasmejal.
ŠPORT (Ziirleh), št. 10
Za tekmovalni šport v Švici daje Fischer letno okrog 200.000,— Sfr (cca 800.000,— N din).
Novice-novlce-novice
Še o Stenmarku
KURIER, (Dunaj)
13. 1.
... V slalomu (Wengen) je zmagal Stenmark, ki si mora sam pripravljati smuči. Njegov trener Ole Role pravi: »Tekmovalec mora sam skrbeti za svojo opremo, da ima do nje pravi odnos«.
NEUE ZURICHER ZEITUNG,
(13. 1. 1975.)
VVengen. Stenmark je s svojo mirno in prožno vožnjo osvojil srca 3500-glave publike ... Viharno sta navdušila tudi Poljak Burzykovski in Jugoslovan Bojan Križaj.
VVengen. 4 stotinke sekunde in cel svet je bil med njima — med divjakom na smučeh Grosom in mirnim možem Stenmarkom ... Njegov trener O. Rolen: »Plah fant je to, bog daj, da bi tak še dolgo ostal.« Njegov stil vožnje je tako miren in eleganten, da človek ne bi verjel, da gre za tekmovanja. Hoja po vrvi je del^ njegovega treninga za ravnotežje. Verjetno se je prvi med smučarji domislil tega. Grosov stil vožnje pa je napadalen, divje skače iz zavoja v zavoj, njegova smučina se pozna na progi kot urezi sablje.
BASLER NATIONAL ZEITUNG (Basel),
13. 1. 1975
VVengen, VVaterloo so doživeli Avstrijci. Celo Jugoslovani so bili boljši od njih.
SALZBURGER
NACHRICHTEN,
13. 1. 1975
VVengen. Stenmarkov stil se je uveljavil še pri nekaj mladih tekmovalcih, npr. Burzikovskem, Križaju in Norvežanu Šorliju.
- kadri - kadri - kadri - kadri -
Lastnosti delavca v mesecu februarju so pridobili naslednji delavci:
1. VUCETIC Dragan — ND delavec v obratu čolnov
2. POHAR Franc — NK delavec v obratu čolnov
3. DUKANOVIC Milka — NK delavka v pomošnem boratu
4. GRADISAR Jože — NK delavec v obratu smuči
5. DJURIC Djordje — NK delavec v pomožnem obratu
Lastnost delavca v mesecu februarja so izgubili:
1. ROTAR Ferdo — NK delavec v nabavnem sektorju — sporazumno
2. PERIC Petar — NK delavec v obratu smuči — samovoljna
4.	VASILJKOV Krum — NK delavec v obratu smuči — sporazumno
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje ljube mame IVANE STOJC se najtopleje zahvaljujem vsem, ki sosočustvovali z menoj, posebna hvala sodelavcem iz lakirnice za podarjeni venec ter za izrečeno sožalje.
Žalujoča hčerka Rezka Vilman z družino
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta
JANEZA BAJTA
se lepo zahvaljujem za izrečeno sožalje in venec od sodelavcev skladišča in prodajnega oddelka telovadnega orodja.
Žalujoča hči Sitar Angelca
UREDNIŠKI ODBOR: Vidic Vlasta, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj
5. DEŽELAK Breda — NK delavka v prodajnem sektorju — iztek podobe
6. JUSTIN Janez — NK delavec v pomožnem obratu — sporazumno
7. BIZJAK iMlica — ekon. tehnik v finančnem sektorju — sporazumno
8. REBERNIK Franc — stroj, tehnik v Inštitutu — sporazumno
Od Toneta Cerarja smo se poslovili v prejšnji številki. S to fotografijo sl ga želimo ohraniti v člmdaljšem spominu.
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta KARLA BAHALA
se naj lepše zahvaljujem sodelavcem lakirnice, posebno pa končne obdelave za podarjen denar, namesto venca na grob.
Žalujoča hčerka Anica Peinkicher
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame NE2E KNAFELJ
se lepo zahvaljujem za izrečena sožalja, obisk in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujem sodelavcem TB-a za podarjeni venec.
»Na zdravje« Miha. Tek na Vršič niso mačje solze.
Novice - novice - novice - novice
Bildner, izumitelj radial robnikov, je sklenil licenčno pogodbo še z Hexcel (ZDA), Fritzmeierjem (ZRN) in Sarnerjem (I). Pogajanja se vršijo še z Kneisslom, Fischerjem, Ros-signolom, Spaldingom, Maxelom in Jamaho. V juliju so radial robnike na različnih smučeh testirali na Miinchenškem drsališču, izkazali so se odlično.
ŠPORT UND MODE, 1975/1
Na letošnjem ISPO je bil tudi 1. ISPO simpozij, kjer so priznani strokovnjaki obravnavali možnosti razvoja smučarske opreme.
V	letošnji sezoni namerava Fischer skupno s svojimi podružnicami v Švici, Franciji, ZRN in Kanadi izdelati 600.000 parov smuči, od tega
130.000	parov tekaških. 135.000 jih namerava prodati v Avstriji. Fi-
Dopisujte v Kašo smučino
scherjeva podružnica Kastle bo izdelala 130.000 parov.
Kneissl računa v letošnji sezoni na 340.000 parov, od tega 20—70.000 parov tekaških.
Blizzard bo izdelal 320.000 parov. Novi obrat ga je stal 60.000.000 Asch. V sezoni 1976/77 bo izdeloval tudi tekaške smuči. Januarja obeta presenečenje tudi s popolnoma novo alpsko smučko.
Atomic ima v programu 300.000 parov.
Kazen
Žalujoči sin Slavko
Na Voglu so zadnjo nedeljo izmed številnih smučarjev dva zaprli. VZROK: Jedla sta sneg!
(Op. ur.: Na Akropoli v Atenah je že dalj časa prepovedano jemati kamenje iz ruševin.)
Mladinci imamo novega prdsednika
Na 1. seji dne 18. februarja 1975, je predsedstvo izvolilo novega predsednika aktiva mladih ELAN Vojka Vojvoda, lesnega tehnika iz tehničnega biroja.
Mladinci mu želimo uspešno vodenje organizacije!
Foto kronika-foto kronika
Na Vršiču
Prva ekipa Olimpije je prejela Elanov pokal
Na Pokljuki
Zapoznelo, vendar še vedno aktualno iz mednarodnih tekov na Pokljuki___________
štafeta
Zmagoviti Rusi se menijo o kvaliteti Elanovih tekaških smuči 8 NASA SMUČINA
Tako je tekel zmagovalec med posamezniki