Naročnina za Avstroogersko : V* leta K 2*— Va leta K 4*— celo leto K 8’— za inozemstvo :	»	* 2*50	„	„ 5*—	„	„10'—		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za »krat deljeno pettino vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se me ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 18.
Kako matere raznih narodov pestujejo svoje otroke. 1. Indijanka v Kaliforniji. 2. Japonska mati. 3. Mati pri Eskimo nosi otroka zavitega v kožuhovino. 4. Kmetica na Portugiškem. 5. Parižanka nese otroka čez blatno cesto. 6. Egipčanka. 7. Armenska mati vzame z otrokom vselej tudi zibelko s seboj. 8. Židinja v Maroku. 9. Beduinka.
Listje.
Spisal Fran Mažuranić.
5. Bolgar.
Z Vasiljem Mincovim sem bil skupaj v Zagrebu in v Pragi. Nadvse je ljubil svojo domovino. Ko ga je klicala na krvavo gostijo, on se je odzval . . .
V Srbiji je bil ranjen na prsih. Rana se je sicer zacelila, okreval pa ni.
Hiral je vse bolj in bolj — slednjič je legelv da več ne vstane.
Čestokrat sem bil s tovariši pri njem. Zdravnik nam reče, da mu ni več pomoči. Siromašni Vasilij ni tega slutil. Bil je poln nade v bodočnost do zadnjega trenutka.
Kako navdušeno nam je govoril o svoji domovini ! Koliko lepih sanj je sanjal o njeni bodočnosti. Kake načrte je koval — ko ozdravi !...
Ravno so Rusi prihajali na Balkan. Bolgari so se dvigali. Tudi moj Vasilij želi na Balkan. „Moram ozdraveti,“ reče „svoje življenje sem dolžan domovini.“ Bil je pripravljen daritev ponoviti.
Pobratim ! Si li srečen nad zvezdami ! Iz zemlje, napojene s krvjo, je začelo rasti drevo svobode. Pod njegovo senco počivajo in se krepe za dalji posel tvoji tovariši.
Si li zadovoljen? Bolgarija je prosta ! Bolgarija se bode združila in bo svoja.
A kaj bom ti mogel povedati o svoji domovini, ko se snideva ? !	Prevel B. B.
Boj za staroslavni meh.
Humoreska. — Spisal Ferdo Plemič.
I.
Južno solnce razsipa svoje zlate žarke na zbor nagajivih valčkov, ki se pode drug za drugim, se kotalijo, dvigajo, padajo in se zopet rode po nedogledni gladini sinjega Jadranskega morja. Njihov čarobni ples velja Sušaku, malemu otoku na zapadni strani Lošinja. Kakor ljubeča nevesta ovijajo svoje mehke roke krog njega in mu poljubujejo peščene obali, v poljubu umirajoči. Rezek vetrič pa nese na svojih rahlih krilih njihov deviški prišč višje gor, kjer pravkar cveto trte. In močni vonj po
morski vodi se spaja prijetno z onim usipajočega se, rmenega trtnega cvetja.
Tu je košček zemlje, kjer daleč od nervoznega sveta živi miren, krepak rod zagorelih vinogradnikov, verno udan starim šegam in navadam. Ničesar ne moti tišine, le žuborenje v razkošnem solnčnem zlatu se lesketajočih valov, in pritajen Seiest padajočega trtnega cvetja se družita v čarobno harmonijo, ki plava božajoča po vedrem zraku preko malega otoka.
Kar začuješ oster pisk. Slede mu pol-zategli čudni glasovi, in topotanje nastane, redno ali težko topotanje. Iz one male hiše, ki se tam beli skozi gostoobrasle latnike, prihajajo ti čudoviti glasovi.
To je meh, ali bolje piščal na meh, staro in častitljivo godalo, ki vabi brzo-peto mladino k veselemu raju. In po njegovih poldivjih glasovih se vrti otoška mladež v tradicionalnem narodnem plesu. In tako tudi danes, saj danes je nedelja, in krčmar Marko je nabil nov sod ognjevite starine, rdeče kakor zajčja kri, težke kakor razbeljen svinec.
Krasni solnčni dan in Markova priznana klet sta privabila tudi nekaj tujcev
letoviščarjev iz bližnjega Lošinja, ki so sedeli skupno krog dolge mize, uživali solnce in vince ter opazovali narodni ples brhke mladine. Do sem nič slabega in hudega. Slabo in hudo je sedelo čisto samo pri stranski mizici za ogromnim bokalom, pilo je in kadilo iz kratkega vivčka, ki ga je držalo med zakajenimi zobmi. Bil je to suh človek, dolg kakor žrd, grd kakor smrt, bodečih sivih oči, kljukastega nosa, tenkih posmehljivih usten. Izven male rmenkaste krtačice pod nosom, ni imel drugih pomena vrednih kocin v obrazu. Nogi je molel hudo razkoračeni daleč od sebe. Rok mu ni bilo videti, tičali sta v hlačinih žepih. Videti je bil Anglež ali Američan.
Ta rmenolasa suhajužna je gledala z zanimanjem na sukajočo se mladež, posebno pa in v prvi vrsti na godca, ali pravzaprav piskača, ki se je v potu svojega obraza trudil izvabiti najblagoglas-nejše zvoke iz svojega meha. In bolj ko se je piskač potil in trudil, bolj se je dolgi Anglež posmehoval.
Solnce je že tonilo v morju in vsip-Ijalo v stoterih iskrah svoje slednje poljube valovečemu morju. Tujci so že odšli.
Ali mladež se je še sukala, piskač je še piskal, in Anglež je še sedel za mizo, pu-šil in pljuval ter se posmihoval piskaču. Posmihoval ? Ne. Zdaj se je že smejal prav z grohotom : „Ha, ha, ha!“
Ta in oni ga je že pomenljivo pogledal postrani, posebno pa krčmar Marko, pravi primorski hrust, širokih prs, zagorelih lic, in pogledov tako ognjenih kakor gosto istrsko vino. Temu Angležev smeh, ki si ga je tolmačil od slabe strani, ni bil nikakor povšeči. Marko je pač sodil, da Anglež s svojim smehom zaničuje staro-slavno godalo, meh namreč in tradicionalen ples otoške mladine. Dasi je bil Marko vzor vljudnega krčmarja, ki gostov, kateri mnogo pijo in dobro plačujejo, gotovo ne meče iz krčme, vendar je pričel kuhati jezico prve vrste proti dolgopetemu tujcu. In kaj to pomeni, bo znal uvaževati vsakdo, ki kakor jaz dobro pozna občutljivo istri-jansko srce. Marko je tega in onega mladeniča že opozoril na tujčevo čudno vedenje, in s tem ustvaril nevarno razpoloženje proti njemu, ki je slednjič prekipelo, ko je Anglež tlesknil z rokama, zaropotal z nogama in se dušil s hudim in glasnim smehom. Tedaj pristopi čvrst otoški mladenič k Angležu, udari s svojo, kakor jeklo trdo pestjo po njegovi mizi, in ga vpraša grozeče :
„Kaj se tako smejete? A? Kaj se vam tako dobro zdi? Han?“
Anglež ga pogleda z očmi, solznimi smeha, in odgovori :
„Jaz smejati, ker videti meh — ha, ha, ha! — meh, kakor pri naših gorjancih — ha, ha, ha ! — kakor pri nas peti ta meh — fi, fi fu; dideldu ! — ha, ha ha! — jaz morati smejati. 0 jes, ha, ha, ha; fi, fu, dideldu ; ol rajt! Ha, ha, ha!“
Angležev smeh tedaj ni bil nikakor zloben. Naš istrski meh ga je pač le spominjal škotskega meha, morda mu celo obudil sladke spomine na njegovo gorsko domovino sredi meglenega morja. Nič slabega tedaj, bi sodili mi. Ah drugače so sodili od plesa in vina razgreti mladeniči.
„Ta Anglež zabavlja !“ reče eden. „Cvrk mu dajte!“ drugi.
„Po gobcu mu ga dajte, da se mu vivček zadere v pregrešni goltanec!“ tretji.
„O no, no cvrk! Jaz iz srca smejati ! O jes! Jaz inglišmen, domovine
sin, o jes ! Jaz......“
Cvrk je že priletel, pa tak, da je Angleževa pipica odletela v bokal, ki je stal pred njo, tam malo zacvrčala in umrla. Nato je sledilo še par brc, in Anglež je bil na zraku, z zavestjo sicer, da mu po-vžitega vina ni treba plačati, pač pa da je kakor sin nedvomno najslavnejšega naroda zapustil na nedvomno najmanj slaven način bojno polje.
Ob obrežju si je poiskal prevoznika. Stopil je v Juretovo ladjico. In medtem, ko je mornar Jure razpel edino jadro ter držal za krmilo, se je Angležu rodila zlobna misel v srcu, misel zasaditi med otoško ljudstvo prepir in razpor. V topli noči je drčala ladjica preko temne gladine proti Lošinju ter bežala pred divjimi glasovi, ki jih je meh pošiljal za njo. Tedaj je pravil Anglež Juretu :
„Jaz domovine sin, o jes ! Jaz vržen vun pri Marku, o jes! Zakaj ? Za meh! Meh biti grda reč, o ies! Jaz biti v Ameriki, Afriki in Aziji, o jes ; ali jaz ne videti tako grde reči kakor meh. O jes! Meh, brrrrrrr . . .!“
„Brrrr ....!“ je ponovil nehote Jure.
(Konec prih.)
Slike z razstave ilustracij Sienkiewiczevih romanov: Št, 5. Kassak Julij : Podbipjeta s Puljanom pod Kon-statinovim. (Sienkiewiczev roman „Z ognjem in mečem“.)
Slike z razstave ilustracij Sienkiewicze vih romanov. (Nadaljevanje).
Peta slika istega slikarja kaže „Pod-bipiento s Poljanom pod Konstatinovim“. Pri zro nam kaže Podbipiento, kako beži z ranjenim neprijateljem iz boja, da ga spravi na varno mesto. Podbipienta, ki je prisegel, da se noče tako dolgo oženiti, dokler z enim samim zamahom ne odseka v boju hkrati treh sovražnikovih glav, je naslikan v tem momentu zefo izrazito, kakor bi hotel umetnik pokazati tega viteza na isti mah kot junaka in dobrodušneža.
Šesta slika je od slikarja Julija Kos saka, ki je ilustriral roman z „Ognjem ii mečem“. V tej sliki: „Knez Jeremija n; gričku“, prikazuje trenotek, kako je vojvod; Ukrajine s svojim spremstvom pozdravljal četi švedskih vojakov.
Sedma slika je „Dvoboj Wolodyjow-skega z Bohunom“. Dasi je dvoboj nekaj navadnega v Sienkiewiczevih romanih, vendar je ta dvobof dokaj originalen. Dva slovita bojevnika trčita skupaj. Wolodijewski, majhen I a „hud kakor osa“, zastopa starega pijanca' in brbravca Zaglobo, ki se hoče tudi dvobo-jevati s kozakom Bohunom, ako pade njegov mali „učenec“jWolodijewski. Kozak Bohum
: - j
Slike z razstave ilustracij Sienkiewiczevih romanov : Št. 7. Kossak Julij : Dvoboj Volodijevskega z Bohunom. (Sienkiewiczev roman „Z ognjem in mečem“.)
misli, da bo to malo „oso“ pozobal, a gledalec vidi iz oblastnega nastopa Zaglobe, da je mala „osa“ Wolodijewski mojster nad vse v sabljanju.
Osma slika je iz romana „Mali vitez“ (Gospod Wolodijewski). Na lepem konju vidimo krasno žensko, Barbiko, ženo „malega viteza“, katero je ugrabil med Poljaki živeči Tartar, sin Tuhajbejev, Azija. Na prostrani stepi je ta prizor zelo lep.
Mati pri raznih narodih. Že sv. pismo navaja zgled, da ni mogoče ljudi zediniti k istemu delu in dokler bo svet stal, ne bo mogoče postaviti babilonskega stolpa, t. j. ne bo mogoče zediniti raznih narodov k enemu in istemu opravilu, na en in isti način. Vsak narod ima svoje posebne običaje in vsak posel opravlja po svoje. — Le dve zadevi sta, ki sta povsod na svetu enaki in ki ju najdemo pri vseh narodih in to sta : vera v božanstvo in materinska ljubezen. Med tem pa, ko ima vera v božanstvo, t. j. v višje nadnaravno bitje, ki vlada svet in človeštvo, toliko raznovrstnih oblik, da imamo celo množico ver, je bila, je in bode materinska ljubezen ena in ista — enaka pri vseh narodih. Ni
Slike z razstave ilustracij Sienkiewiczevih romanov : Št. 6. Kossak Julij: Knez Jeremija sprejme švedske polke. (Sienkiewiczev roman „Z ognjem .___ in mečem“.)
jezika na svetu, ki bi ne poveličeval svete vzvišene materinske ljubezni, ki klije enako v srcih omikanih in jneomikanih"narodov, bogatašev in siromakov. Materinska ljubezen je ona sila, ki vzdržuje svet živih bitij ; materinska ljubezen ije vir najblažjih instinktov!; materinska ljubezen je predmet najgloboke-jega spoštovanja in podlaga prosvete čuvstvovanja.
Čeprav ljubijo matere vseh narodov enako globoko in iskreno svoje otroke, vendar so pa običaji, kako mati pestuje svoje dete, različni. Priobčujemo danes zanimivo sliko o tem. In četudi so ti običaji različni, materinska ljubezen je in ostane ena in ista ter bo nehala šele, ko neha biti srce slednje matere na svetu.
Pogreb Mici Keršičeve, ki se je ponesrečila z avtomobilom, kakor smo poročali zadnjič, je bil zelo ginljiv. Naši sliki nam kažeta ta pogreb v celoti. Beli konji, prvič v Ljubljani, so bili vpreženi v mrtvaški voz, ki je bil ves pokrit z venci. Belo oblečene deklice noseč cvetje so spremljale nesrečno
-* ; '
f \ J 4 -
k, v/
;L. 4\
Slike z razstave ilustracij Sienkiewiczevih romanov : Št. 8. Kossak Julij: Azija ugrabi Barbko.
(Sienkiewiczev roman „Mali vitez“.)
tovarišico™ na zadnji poti. Razen teh se je udeležila ^ pogreba velika množica ljudi iz Ljubljane in Šiške.
t Dr. Janez Mencinger. Komaj se je zaprl grob za pisateljem dr. Jakobom Šketom, zazijal je že nov. Sovrstnik Šketov, Janez Mencinger, starosta slovenskih pisateljev, je umrl _v petek 12. aprila t. I.
derne dobe. Z njegovo smrtjo postane starosta slovenskih pisateljev — Stritar.
Pogreb, ki je bil v nedeljo 14. aprila t. 1. je bil nad vse svečan. Od vseh strani so prihiteli tovariši, prijatelji in častilci, da ska-žejo zadnjo čast možu, ki je bil eden izmed stebrov, ki so položili temelj novi slovenski literaturi in kulturi . . .
je razstavo dosedaj tako sramotno malo ljudi, da so umetniki že strogo obupali nad izvedbo hvalevrednega načrta. Da, za tuje izdelke imamo Slovenci smisel, vsaj površen, a za domačo. umetnost se pa res zmenimo toliko, da je naravnost škandal.
Vzdig potopljenih ladij. Potopljene ladje vzdigniti je le mogoče tam, kjer morje ni
Velika avtomobilska nesreča v Ljubljani: Pogreb ponesrečene Mici Keršičeve. 1. Bela dekleta v sprevodu. 2. Beli konji vozijo duhovnike in krsto.
Fotogr. A. Uršič v Sp. Šiški.
Janez Mencinger je bil rojen leta 1838. na Brodu v Bohinju št. 20. V Ljubljani je dovršil gimnazijo, odtod pa je šel na Dunaj, kjer se je sprva posvetil klasični filologiji, pozneje pa se odločil za jus. Kot doktor prava se je vrnil v domovino in bil dolgo časa odvetnik v Kranju, pozneje pa se je preselil v zeleno Krško, kjer je ostal do svoje smrti. Mencinger je ostal po srcu, duši in nazorih zvest sin svoje gorske domovine, prijaznega Bohinja in kot tak se je kazal v vseh svojih spisih. Na Dunaju je bil Mencinger v krogu onih mladih pisateljev, ki so stali okoli „Glasnika“ ; Erjavec, Tušek, Šenko, Valjavec in drugi.
Mencinger je poznal svet in svetovno literaturo — z dušo pa je ostal v Bohinju. Gorenjska stran s svojimi starimi trdimi, krepkimi ljudmi mu je nudila snovi za povesti. Pisal je v „Slov. Glasnik“. Letos je „Slov. Matica“ izdala prvi zvezek njegovih zbranih spisov. Iz njih je lahko vsakdo spoznal Mencingerja Gorenjca, kakor je pisal v oni dobi. Mencinger je za Gorenjce to, kar je Trdina za Dolenjce.
Iz one prve dobe so povesti: Jerica — Vetrogončič — Zlato pa sir — Človek toliko velja, kar plača — Skušnjava in skušnje — Cmokavzar in Ušperna. V zadnjih letih pa je podal Mencinger slovenskemu občinstvu dve posebni deli, ki kažeta moža-filozofa v najlepši luči. L. 1893. je izhajal v „Ljubljanskem Zvonu“ „Abadon“ (bajka za starce) — in par let pozneje je izdala „Slov. Matica“ — „Hojo na Triglav“, ki jo je z vso gorenjsko šegavostjo popisal Zenaj Nemcigren. Ta zadnji spis ima mnogo osebnih spominov. „Abadon“ in „Hoja na Triglav“ sta globoko zasnovana spisa, pri katerih se bo ustavil vsak, ki bo zasledoval naš kulturni razvoj.
Janez Mencinger je markantna osebnost v naši literaturi. Njegovo delo sega od prvega začetka slovenskega pripovedništva do mo-
Z glavama skupaj zaraščena dvojčka. V Berlinu kažejo dvojčka, stara dva meseca, ki sta zraščena z glavama skupaj. Imenujeta se Emilija in Elizabeta Stoli. Otroka sta zdrava in se počutita prav dobro. Dasi sta zraščena skupaj, vendar imata vsak svoje možgane. Opazovali so, da ako spi en otrok, bedi drugi in mu je malo m ar "kaj dela sestra.
jgH
f Dr. Ivan Mencinger.
Umetniška razstava v Trstu. V Trstu se je ustanovila umetniška razstava z namenom, da bi ta razstava bila trajna v Trstu in bi umetniki svoje umotvore menjavali vsakih 14 dni. Razstavila sta svoje umotvore tudi gg. kipar Zajc in Š. Šantl. Danes prinašamo dve sliki iz te razstave, zares krasno delo, kakor bo razvidel že vsak iz naše slike, ki je le narejena po fotografiji. Taka trajna razstava bi bila edina pri nas Slovencih in ta ideja bi se morala pozdraviti pač z večjim zanimanjem, kakor se, žalibog, je. Obiskalo
pregloboko, ker morajo priprave za vzdig izvršiti potapljači. Ti se pa morejo spustiti v stoječi vodi kvečjemu do 50 m vodne globočine. Pritisk vode je namreč čim globlje tem večji ter je v globočinah tolik, da zdrobi človeka kot lupino. Delovanje potapljačev je torej mogoče le v zmernih globočinah.
Za vzdigovanje potopljenih ladij obstoje posebne družbe, ki imajo nalašč za take posle izučeno moštvo in vse potrebne priprave. Če se potopi kje kaka ladja, tedaj odpošlje družba poseben parnik tja. Najprej zmerijo kako globoko v morju leži potopljena ladja, potem spuste potapljače v morje, da pregledajo kako leži potopljena ladja, ali se je zarila v pesek ali se je zdrobila ali ne. Potapljači preiščejo ladjo ter spravijo najprej na varno denar in denarne vrednosti. Ako se ladja ne da vsa vzdigniti jo razstrele v vodi z dinamitnimi patronami ter potem posamezne kose vzdignejo. Če pa potapljači spoznajo, da se da vsa ladja vzdigniti, privežejo ji okroginokrog močne vrvi in žice (Glej sliko), na te pripnejo potem velike prazne mehove (eleva-torje), v katere s posebno cevjo s parnika, ki je na površju morja, napumpajo stisnjen zrak. Mehovi (elevatorji) se napolnijo z zrakom ter se prično vzdigovati in vzdignejo s seboj tudi potopljeno ladjo. Potem zapelje parnik vzdignjeno ladjo k obrežju v plitvo mirno vodo, kjer ladjo popravijo ter vodo iz nje izčrpajo, da je zopet za rabo.
Potopljene ladje „Titanic“ pač ne bodo mogli nikoli dvigniti, čeprav se je potopilo toliko bogastva z njo. Leži pregloboko. Tudi ne more noben potapljač do nje, da bi dvignil vsaj denar in dragocenosti, ki so se z ladjo vred potopile.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem.
__________ Vzorci na željo franko. Zelo ________
■BBBgHSBRM zmerne cene. Na željo dam tu ST ■ 1НИВВВИВ1 izgotoviti gosposke obleke.
Vaše zdravje
dosežete ! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo. Vaše spanje po-_ stane zdravo. Vaša dobro počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Kellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. D vanaj storica za poskušnjo 5 kon franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feiler v S tubici, Elsatrg 280 (Hrvatsko.)
Italjansko turška vojna. Bombardiranje Dardanel. V četrtek, 18. aprila, ob 11. dopoldan je priplulo pred Dardanele 28 italjan-skih vojnih ladij. Začele so obstreljevati zunanje utrdbe Dardanel, utrdbo Kum - Kalesse in Sedd - el - Bahr. Turki so na obstreljevanje odgovorili iz trdnjav. Zadeta je bila italjanska vojna ladja in je nesposobna za nadaljno vojevanje. Kaljani so oddali 150 strelov, ki pa niso naredili nobene posebne škode. Ubilo je le enega vojaka in enega ranilo. Po triurnem obstreljevanju je italjansko brodovje odplulo.
Če ladja na tako mino zadene, ta razpoči in sovražnikovo ladjo razstreli in jo u-niči. Podmorske mine, kakor so ladjam res nevarne, dandanes podmorski čolni odstranjajo. Aeroplani tudi jako dobro služijo, ker se iz višave, kakor znano, dobro vidi, kaj da se v vodi nahaja. Same podmorske mine bi torej Lahov, ne ovirale. Za Lahe so Dardanele torej zelo trd oreh in najbrže si polomijo ob njem zobe. A Turki imajo neglede na podmorske mine Dardanele zelo močno utrjene. Ko je leta 1770. ruski princ Orlov med otokom Chio-som in Malo Azijo turško brodovje uničil, se
lltalijansko-turška^vojna: Bombardiranje Dardanel.
----- S Pt	------SBT^HTMMJ ■■II
Turki so takoj zaprli Dardanele 'z ‘minami. S tem je bil zaprt tudi ves trgovski promet, zakaj ladje ne morejo voziti skozi Dardanele. Koliko trpi s tem trgovina, si lahko mislimo. Vse velevlasti so proti temu protestirale, a’kaj tak protest, če se italijanska vlada iborefmalo zmeni za to. Da Italijani vznemirjajo evropsko Turčijo, da bi na tak način izsilili kapitulacijo Turkov v Tripolisu, je pač znamenje njih slabosti. Pri vsem tem se pa ogroža evropski mir, vročekrvni Italijan ne sprevidi strašnihl posledic, ki bi lahko nastale vsled takega manevriranja.
> Turki so položili v morje v Dardanelah vse polno min.
ni upal Dardanel napasti, ker so bile premočno utrjene. Angleški admiral Dukworth je 37 let pozneje drznejše nastopil. Presenetil je Turke namreč in je s svojim brodovjem zavozil v Marmarsko morje in se pred Carigradom zasidral. Dukworth se je moral sicer na Sultanov ukaz umakniti in so mu, ko se je umikal, turški topovi razstrelili dve najboljši ladji.
Zdaj so Dardanele moderno utrjene, in sicer je za utrdbe izdelal načrte leta 1892. general Brialmont. Brialmontove utrdbej zapirajo Dardanele in Bospor. Na ijužnem delu Dardanel so takozvane dardanelske gradove zgradili. Ko so Mladoturki Abdul Hami da strmoglavili, so predvsem pač najboljše’ Kruppove
Abadie — kotiček.
ABADIE STROČNICE вЖТЕ
topove za dardanelske utrdbe nabavili. Središče obrambnih trdnjav tvorijo utrdbe med Hanakom in Kild Barom, kjer je morje samo 2 kilometra široko. V dveh vrstah so potopljene še poleg min torpedovke. To so utrdbe okolo mest, ki ovirajo, da sovražnik ne more vojakov izkrcati in da ne more utrdb obiti.
Predsednik Zedinjenih držav mora biti star 35 let, senator 30 let, poslanec 25 let. Predsednik mora štirinast let neprestano stanovati v Zedinjenih državah, če hoče biti izvoljen. Naturalizirani državljan ne more postati predsednik. Če je bil pa otrok rojen od ameriških staršev v kaki drugi državi, pa ima isto pravico kot tukaj rojeni.
Popolna braga sa dojenčke, otroke in bolnike na ielodcu.
Vsebuje pravo planinsko mleko.
Sketlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji.
Z umetniške razstave v Trstu-
Vzdig'potopljenih ladij.'l. Stroj, s katerim se napumpa zrak v elevatorje. 2. Glavna cev za zrak nad morjem. 3. Plavač in razdeljevalec zraka s cevmi, ki dovažajo zrak v elevatorje. 4. Cevi za dovajanje zraka v morje. 5. Cev za dovajanje zraka potapljaču. 6. Ele>atorji. 7. Potapljač. 8. Potopljen podmorski čoln. 9. Vrv iz žice, s katero so ekvatorji pripeti za potopljeno ladjo. 10. Vrv iz žice, ki jo je pripel potapljač okrog in okrog potopljene ladje in na katero so pripeti ekvatorji.
Album ilustracij Sienkiezoičevih romanov. „Z ognjem in mečem“, „Potop“, „Mali vitez“, „Quo vadiš“ i. dr. izdamo v sporazumu z ravnateljstvom razstave teh ilustracij, ako se oglasi dovolj naročnikov. Album bi obsegal krasne slike najboljših umetnikov ilustratorjev in sicer na finem krednem papirju za umetni tisk (Kreide-Kunstdruckpapier) tei bi imel podpise v slovenskem in hrvatskem in event. tudi v srbskem jeziku. Stal bi za naročnike „Slov. Ilustrovanega Tednika“ 2 K, za nenaroč-nike 3 K. — Čehi, Poljaki in Busi že imajo
take albume, le Jugoslovani še nimamo nobenega in vendar tudi pri nas vse z zanimanjem čita Sienkiewiczeve svetovne romane. Drugi narodi imajo te romane lepo ilustrovane, Slovenci pa ne. Z omenjenim albumom bi se torej zamašila velika vrzel v naši književnosti. Upravništvo S. 1. T. se pa odloči za izdajo albuma le tedaj, če se oglasi dovolj odjemalcev ; prosimo torej vse, ki bi si blagovolili naročiti tak album, naj nam to takoj sporoče na dopisnici.
Upravništvo Slov. Ilustr. Ted. v Ljubljani.
„Kralj Matjaž“, ljudski roman iz dobe kmetskih ustaj in luteranstva, je vreden, da ga vsakdo cita. Cena 2 K, s pošto 20 v več. Na prodaj v knjigarnah L. Schwentner in Narodna knjigarna v Ljubljani, A Gabršček v Gorici.
Modni salon Ozmec Pepina
Ljubljana, Šelenburgeva ulica št. 4.
begata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v za leg.
Živinorejci, pozor!
Kdor si želi svoje svinje obvarovati vsakovrstnih kožnih bolezni, kakor srbečice, rdečice, sploh vsakih kužnih (kuge) bolezni, naj naroči naše najbolj zanesljivo in postavno zavarovano sredstvo pod znamko „Pan“, ki je zdravniško preizkušeno „raz-kuževalno vodeno olje“. Zanesljivo sredstvo je tudi za vsako drugo žival, zoper uši, poletnim muham, obadem, kukcem itd. Z navodilom stane 10 litrov po povzetju 4 K brez vsakih nadaljnih stroškov.
Razpošilja :
Glavni zastop „Pan“, Šmarje
pri Jelšah.
Važno za vsakega!
Kdor želi imeti zdravo in krepilno domačo pijačo, enako slabemu vinu, ki stane samo 10 vin lit., za 150 let pa 5 K 30 vin. z navodilom vred po povzetju. Tisoč zahvalnih pisem na razpolago vsakemu.
Pošljite naročilo na naslov :
Zastop .Jabluš* št. 90, Šmarje pri Jelšah.
Modni zefiri 1912
laneni in bombažasti kanafasi, inleti, platno, rjuhe, damasti, krizeti, brisače, robci za poletno sezono, baristi, atlasi, deleni, svila višnjeva, tkanina, etamini, blago za damske in moške obleke kupite najceneje pri izdelovalcu
Jaroslav Marek,
v Bistri št. 46 pri Novem mestu ob M. (Češko)
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto ! — V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zefirja, kanafasa, delena itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Dopisuje se slovensko ! V enem letu nad 300 priznalnic iz Slovenije !
M. Zor, tapetnik
in oblastveno konces. pokon-čevalec podgan, miši in mrčesa Ljubljana, Sv. Petra cesta 38.
se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rusov, stenic, molov itd. z različnimi, novoiznajdenimi, povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s posebno metodo. Uspeh ob lastni intervenciji zajamčen. Izpričevala na .'. .'. razpolago. .'. .\
Gospod Miroslav Zor je z dobrim uspehom uporabil svoj preparat v pokončanje podgan in miši v hiši „Nemškega vite. reda“ v Ljubljani Mrčes se je popolnoma izgubil. Edvard Polak 1. r
Ljubljana, dne 9. januarja 1912,
Godba N. D. O. v Trstu, ki je igrala 1.1. m, prvikrat javno pri obhodu v Trstu.
Z glavsma skupaj zraščena dvojčka.
Ključavničarstva
bi se rad učil učenec, ki je dovršil trirazredno šolo z najboljšim uspehom. Več pove nadučitelj So-
tošek,Žetale p. Rogatcu.
Josip Repič, Polzela.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo s strojnim obratom. Priporočam se širnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela; sl. krajnim šolskim svetom za napravo šolskih klopi in oprave, gg. trgovcem za napravo mod-pe trgovinske oprave, nortalov itd. V zalogi je modno pohištvo, kakor tudi izgotovljena okna in vrata različne velikosti. Naročila se izvršujejo točno in solidno. Cene nizke.
Proda se v bližini Poljčan srednje veliko posestvo, obstoječe iz stanovalo e hiše, gospodarskega poslopja, travnikov, (sladna krma), vinogradov, lepega sadonosnika in gozda. Vpraša se pri gospodu Albinu Belag, Poljčane.
Modlstinja
Ivanka Stegnar-Vičič
Ljubljana, Rimska c. 5, II. nad.
se priporoča cenjenim damam za ::	mnogobrojna naročila. : :
Ivan Slana, M??
Ljubljana, Sv. Petra c. 52.
se priporoča slav. občinstvu v izvršitev vsakojakih kro-.'. .'. jaških del. .\
Cene zmerne. Postrežba solidna.
Agitirajte in pošljite naročnino!
„V znamenju križa“ znamenito zgodovinsko sliko izza časa preganjanja kristjanov uprizori „Dramatično društvo iz Maribora“ v nedeljo dne 12. maja 1912 v Celovcu v veliki dvorani hotela Trabesinger. Pri predstavi sodeluje orkester mariborskega „Glasbenega društva“. Predprodaja vstopnic v uredništvu „Mira“, Pavličeva ulica 7.
Najbolj varen in najbolj kulanten zavarovalni zavod je banka „Slavija“. Zavarujte se na življenje in zoper požarno škodo pri njej, ki je naj večja slovanska zavarovalnica ! Generalni zastop za vse slovenske dežele je v Ljubljani v Gosposki ulici v lastni hiši, zastopniki pa po vseh večjih krajih.
Najbolj zadovoljna je vsaka slovenska gospodinja s Kolinsko kavno primesjo, ker je ta kavna primes najboljši kavni pridatek. Kavi daje izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo in je tudi najizdatnejša. Kolinska kavna primes je tudi pristno domače blago — edino
te vrste sploh. Zato se je slovenskim gospodinjam tako zelo priljubila, da je ne morejo več pogrešati.
Mladenič, primerno izobražen, išče službo natakarja, v kateri je že3[/2 leta. Ponudbe pod „78* na upravništvo „Slov. 11. Tednika*.
Ženitna ponudba!
Gospod star 25 let, se želi poročiti zaradi prevzetja trgovine, z gospodično od 18 do 22 let, tudi z dežele, katera bi imela 7 000 do 10 000 K premoženja in veselje do trgovine. Samo resne ponudbe s sliko, katera se takoj vrne, do 15. maja. Tajnost zajamčena !
Na upravništvo »Slov. llustr.Tt dnika« pod »Primorsko 4567«.
Pozor ! Pozor : Drože — Presgerm
Cene po dogovoru, večja naio-čila imajo še za celo leto dopust. — Naročila od 4 kg pošiljam franko. Pričakuje c en j naročil beležim z odi spoštov
Maks Zaloker
Prva ljubljanska tovarna drož v lastni hiši Rečna ulica štev. 5 in Kladezna ulica štev. 17.
V. Plachota
civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne. 2CSEKS3CSC8X6tr$ra3
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo
gluhoti), tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in -----nagluhost '
tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4"— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
na Novem trgu,
Celovec.
Mazilo za lase
napravi gospa Ana Križaj v Spod. Šiški 222 pri Ljubljani. V treh tednih ' zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las.
Zadostuje samo ena steklenica.
Gregor Jenko
čevljarski mojster,
Ljubljana,
Sv. Petra nasip štev. 43.
se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš.
.....sati.....
sm
J0\
! ! ! Za birmo ! ! !
priporočam ure, prstane, verižice, uhane itd. — Lastna delavnica za popravila in nova dela.
FR. KOROŠEC, urar
Ljubljana, Sv. Florijana ul. 31.
SSSISiSSSSISSSSSSSsSISHSSSSSiSSS^SI^SSS-
Moji g r a m o fo n i in godbeni automati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, So Ina ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automatov, plošč, šivank itd.
Posredovanje
za nat up in prodajo zemljišč, hiš, v 1 za Trst in okolico, Pulj, Gorco, R.-ko, Opatijo, Lošinj, Mali Orado, Portorose in celo Primorje.
Glavna pisarna v Trstu, Piazza Caserma 1, I nadstropje. Konrad Karl Exner
Vid Carf
mizarski mojster in slavitelj mlinov v Guštanju-Tolstivrh na Koroškem, izdeluje vsakovrstne navadne in umetne mline in žage Poskrbi po tovarniških cenah dobre mo'orje na bencin in poljedelske stroje Prevzame tudi vsake vrste mizarska dela. Proračun in načrte izdela zastonj in ne zaračuna zato potrebnih obiskov. Slovenci ! Svoji k svojim !
Pozor! Pozor!
Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno
Pr« meri & Jančar
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 20. Izborne emajine glasure, laki, firneži, čopiči itd.
Podpirajte domačo trgovino.
шххетххпзхзхшјс
Slavoj Zupančič
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. št. 54
Se priporoča sl. občinstvu v izvršitev vseh v krojaško obrt spadajočih del po zmernih cenah po najnovejšem kroju.
Vodovodne naprave
kakor kopelji, stranišča, najmodernejše klosetne naprave, školjke, vodovode in k tem strokam spadajoča dela nabavlja ::	priznano solidna tvrdka	::
Jakob Babnik :: Ljubljana
= Poljanska cesta štev. 3. =-----------
Na zahtevo dajem proračune na deželo kakor tudi v mestu. Priznano solidna postrežba. Cene zmerne
П____
Cilj
prizadevanj, najti sredstvo za izboljšanje kave, ki odgovarja vsem zahtevam okusa in izdatnosti,
dosežejo vedno le one gospodinje,
ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih označenih „s kavinim mlinčkom“.
One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo „s kavinim mlinčkom“ je najjedrnatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je
pravi „Franck“.
Tovarna v Zagrebu.
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
hranilne vloge
od K 2-— do K 100.000 —
proti 5% obrestovanju, ter povrača zneske do K 500C brez odpovedi, zneske do K 20.000 proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Za varnost hranilnih vi og in njih obrestovanje jamči občina Drniš.
Pf
lÄV-
Ljubljana.
iiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiii
Šivalni stroji. Kolesa. Domača
4-1	/4 Ir n
Mater"-
OSLABELI MOŽJE
pridobe zopet izgubljeno moč, če iemlieio
TABLETE „NEOSAN“,
ki jih priporočajo sloveči zdravniki. Zakonito varovane in patentovane. Zanesljivo preizkušeno zdravilo proti moški oslabelosti, impotenci in za ohranitev moči do pozne starosti. Tablete želodcu j n tudi vobče organizmu niso škodljive. Škatljica 20 tablet velja 4 K 50 vin.
Poštna pošiljatev v diskretnih ovojih. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko : Lekarna pri Sv. Hermini, Budimpešta VIL, Thököiy-üt. 28. Zaloga 127.
Trgovina s steklom
MiTllŠekp Ljubljana
Stari trg štev. 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov za podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela.
Najsolidnejša in točna postrežba.
KroiaStvo Josip Ahčin
Dunajska cesta 5, Gajeva ulica št. 2.
Vsestransko pohvalna postrežba. — Najmodernejše blago, od najfinejšega do najcenejsega vedno v za-logi. — Kulantni plačilni
Ü______pogoji- ::

Ana Goreč
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
Podružnica :
Marija Terezija cesta štev. 14,
gostilna pri „Novem svetu“.
Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. : Izposojevalije koles.
Bliiiiii!l!ii!llliiiliiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiilii||iijiii||l!lllllllll!lll||j jj: Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto §= Ш	in fino kakor alabaster.	E=
I Pege, pike, izpuščaje |
j|| rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise jjj in vsak neprijeten nedostatek odstrani za- == jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- == Ul klenica K 2'50. Rationell bals. milo K V20. h:	Učinek je opaziti že po enkratni rabi. :iE
I == Neprijetne dlačice ——: 6
\ll z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- EEE IH lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- |Q Ш	Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50.	i|
|h = Bujna rast las in brk = Ш
HI se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo i|= IH	(izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2.	Ш
Bujno polnost-krasno I — oprsje — fl
:= doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. ||| III Učinek zajamčen. Nešteviini zahvalni in pri- ||| IH znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- ||| IH polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino r|| H; krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- g} IH klenice univerzalnega sredstva Et - Admille ||| z navodilom 5 K. K temu posebni kremni Ц| Ih izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpo- ||| Ih	Silja edino ord. kosm. laboratorij	|||
« W. Havelka Praga-Vrsovice št 702 «"
Г
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra c. 44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno leto.
Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela.
KLIŠE] E
na cink, baker in medenino za časopise, umetniške priloge, učinkujoče (efektne) inserate, cenike, varstvene znamke. Debeli tisk za fotolitografijo; stance, risbe vsake vrste.
JOSIP STRÄNYAK
§ fotokemigrafičen umetniški zavod
DUNA] VIII/2,
Tigergasse $tev. 13
Telephon 18.085
oooooòoooooooooeooooooooooooooooeooeoooB
Vsak naš prijatelj ne čita samo Sl. I. T., ampak ga tudi plača in mu pridobiva novih naročnikov.
Velikanska zaloga oblek
za gospode in dečke.
Stalne cene.
:: Strogo solidna postrežba.