Domoljub
j; Cjubljani, IS. maja 1938
Leta 51 • Štev. 2q
Med zadnjimi!
Nismo povsod med zadnjimi, kar ee pa naših cest tiče, bomo pa v Evropi tesko dobili državo, ki bi imela tako slabe ceste kakpr mi. Ce greste doli na jug naše države, boste neredko slišali mnogo hvale o naših lepih, belih slovenskih cestah. Saj so res navadno boljše kakor doli. Banovina se trudi na žive in mrtve, da bi naredila, kar 8 svojimi skromnimi sredstvi zmore. Vendar, če primerjamo Bloveuske ceste, ki so po naši lastni pridnosti najboljše v državi, s cestami naših sosedov, nas pa mora biti naravnost sram pred svetom. Italija ima speljane krasne asfaltirane ali be-tonirane ceste že skoraj do sleherne vasi. Nemčija je postala svetovno znana tudi po velikanskih avtomobilskih cestah, ki jih grade kar naprej. Mala Avstrija, ki je zdaj ni več, si je zgradila lepe asfaltirane ceste, ki so vezale vsa važnejša mesta. In Madžarska je pre-pregla svoje aeizmeme ravjjiua a .cestami, ki jih občudujejo tujci kot nekaj izrednega. In drugod je isto: na Češkem, v Švici, Franciji »td. Le naše ceste so še vedno v dežju polne blata, v suši pa zavite v oblake prahu.
Pravijo, da se na naših mejah večkrat ponavljajo prizori, ko pridrči lep avto do mejnikov, pa se vrne, ker vidi, kakšne so ceste. Z avtom vred se pa vrnejo tudi stctaki in tisočaki, ki bi jih dal imoviti tujec zaslužiti našim ljudem, če bi se ne ustrašil naših razdra-panih cest.
Ce že ne zaradi drugega, ki morali raradi svojega dobrega imena poskrbeti, da gremo v vprašanju cest vzporedno z drugimi narodi. Pa ne gre le za naše dobro ime, ampak je vprašanje dobrih cest in cestnih zvez tesno združeno z našim gospodarstvom. To velja zlasti za Slovenijo. Pri nas živi dober del ljudstva od tujskega prometa. To velja zlasti za Gorenjsko, pa tudi drugi predeli naše dežele imajo toliko vabljivih lepot, da bi se tujci podali tudi tja, ako bi jih vabile lepe ceste. Marsikateri inozemec, ki je bil pri nas, je poln hvale o naših naravnih krasotah, o narodu, o cenenem življenju, toda o cestah ve povedati le grajo.
Pri nas v Sloveniji se dogaja to, kar se menda nikjer na svetu ne. Ceste, ki jih oskrbuje banovina, so za silo še dobre, državne ceste pa so pod vsako kritiko. In ravno drž. ceste so one, po katerih prihajajo tujci k nam. Avtomobilski in voz ovni promet po velikih cestah je tako narastel, da tega staromodno cestišče več ne vzdrži. Flikarije in posipanja Parkrat na leto ne morejo zaustaviti razpadanja naših cest Za današnji veliki in hitri Promet je treba trdega cestišča. Res je naprava takega cestišča precej draga, so pa
vzdrževalni stroški potem neznatni. Izgovor, da ni sredstev za izdelavo modernih cest, ne sme držati. £e jih je zmogla revna Avstrija z nekaj milijoni prebivalcev, če jih lahko gradi 6 milijonska Madžarska, zakaj bi jih pri nas ne mogli?
Zadnje čase kaže, da se bo tudi v tem pogledu obrnilo na bolje. Iz mtlijardnega kredita so v Sloveniji začeli modernizirati državno cesto od Ljubljane proti Kranju in pa od Št. Uja proti Mariboru. Delo pa gre neznansko počasi naprej. Za zgled naj navedemo, da so Italijani v dobrem letu v Abesiniji zgradili 1100 km dolgo asfaltirano cesto, pri nas jo bodo pa v dveh letih od Ljubljane do Jeperce. Nujno je potrebno, da se ta dela pospešijo. Iz izjav predsednika naše vlade sklepamo, da bo vlada to delo vzela 7daj resno v roke. Kakor vse kaže, bodo dobili več milijard kredita, ki bo namenjen pred vsem za zgradbo modernih cest Tako je prav! Na ta način bb pri zgradbah cest dobilo zaslužka tisoče delavnih rok, privabili bomo bogatega tujca na oddih v naše lepe kraje, in končno bomo na ta način tudi na zunaj pokazali, da smo kulturna država, ki lahko stopi tudi v tem pogledu na stran svojih sosed.
Za Slovenijo je posebno važna cesta, ki bi vezala Ljubljano z Jadranskim morjem. Ta
cesta ne bi služila le tujskemu prometu, ampak bi bila tudi važna izvozna cesta za naše pridelke in izdelke v širni svet. Avtomobilski promet tako hitro raste, da moramo danes tovorni avto glede hitrosti in cene staviti pred tovorni vlak. Jadranska avtomobilska cesta bi omogočila, da bi mi naše sadje, mleko, zelenjavo itd hitro in poceni postavili na dalma-t tinski trg, kamor zdaj zaradi nerodnih in dragih železniških zvez ne moremo. Prav tako 9» nujno potrebne moderne preureditve ceste, ki vodijo iz Ljubljane proti Jesenicam, Mariboru, Zagrebu in Trstu. Druge naj bi prišle po zgledu sosednjih držav polagoma na vrsto.
Ob tej priliki je treba tudi prebivalcem ob cestah povedati resno besedo. Avtomobila* in motorjev z grožnjami in naganjem ne bomo spravili s sveta. S tem se je treba sprijazniti. Promet teh vozil bo leto za letom večji. S tem pa raste tudi nevarnost na naših cestafi. Tej nevarnosti se je mogoče izogniti le, če se držimo natančno predpisom, ki urejajo cestni promet. NajveS nesfeč na cestah povzroči nepravilna vožnja, ne le avtomobilov, snipsk Se večkrat voznikov. Prav tako pa je ,ne. le pravica, ampak dolžnost vsakogar, da naznani oblasti avtomobilista, ki ne spoštuje predpisov in se norčuje iz kmeflkih ljudi, ki morajo peš ali z živino na cesto. Moderni promet na cestah so znale druge države urediti v, obojestransko zadovoljnost, do tega bo moralo čim prej priti tudi pri nas.
Dr. Krek o kmečkih posojilnicah
L. 1895 je ranjki dr. Janez Evangelist Krek napisal »Črne bukve kmečkega stanu«. Opisal je v tej knjigi stanje kmetov po celi Evropi in Ameriki. Pokazal je, kako kmeta uničuje liberalizem, ki mu je navidezno prinesel svobodo, ki pa je na drugi strani kmeta zasužnjil oderuh i. Zlasti opisuje silno zadolžitev kmetov v tisti dobi. Ob koncu knjige povzema še enkrat glavne misli. Tam pove o liberalizmu tako-le: »Liberalizem je zanesel neomejeno svobodo tudi na kmete. S tem se je začelo razkosavanje zemljišč in špekulacija z zemljišči. Kmečki stan se je vedno bolj razdruževal. Razmere med sosedi in sovaščani so se poslabšale, pravd brezdanje žrelo se je odprlo.«. In kako priti iz teh razmer? Tako-le pravi veliki učitelj slovenskega naroda dr. Krek: »Denarno gospodarstvo je izročilo zasebni špekulaciji — kredit, ki ga je bilo povsod vedno več treba. V kmečki socialni načrt torej spada tudi načrt, kako naj se zlomi denarni nadvladi tilnik. Razdruženje je sedaj že predaleč napredovalo, da bi se kar na mah mogla obnoviti zamorjena vzajemnost. Treba je poprej pri-
pravljanja s poukom v besedi in piamu in zadružnega združenja. Najprimernejši je začetek z Raiffeisenovimi posojilnicami, kjer se iayno v denarnih stvareh, ki vsa zanimajo, po načelu popolne vzajemnosti združujejo kmečki posestniki. Denar je vse ras-družil, pri denarju naj se torej začne zopet organizacija. Denar, ne zadruge sq pa tudi zato potrebne, ker je v zvezi z njimi mogoč razvoj svobodnih gO' spodarskih zadrug.«
Danes se prav naše posojilnice, ki so ustanovljene po načelih Raiffeisenovih in ki jih je Krek pri nas vpeljaval, zopet obnavljajo. Od kmetov je odvisno, kdaj bodo zopet zacvetele v takem razmahu kot v prejšnjih Časih.
Tri stvari si posebno zapomnimo iz tega, kar je pred 43 leti Krek učil kmete. Prvo je, denarni nadvladi je treba zlomiti tilnik. Ce hoče kmet dobiti posojilo po nizki obrestni meri, ga more dobiti le v domači kmečki posojilnici. ' Ta pa bo mogla dati posojilo po
(Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj)
_»Domoljub«, dne 18. maja 1938.
Družba in družina
Človek je družabno bitje. Mora med ljudil Navezan je na medsebojno pomoč in podporo. Kdor se družbe izogibije, je ali čudak, ali je bolan, ali pa skriva v sebi toliko mero zlobe in hudobije, in se zanjo tako boji, da bi ne prišla na dan, da se zato hoče z njo vred pred svetom skriti Redki so tisti, ki se družabnemu življenju odtegujejo zato, da bi sami dobri ostali. Sol A malo jih je.
Znana pa je naša prislovica: Povej mi s kom hodiš in jaz ti bom povedal kdo si. In še druga: Kdor z volkom hodi, mora z volkom tuliti. Oba ta dva ljudska pregovora nam jasno odkrivata, d? je človeška modrost sama prišla na to, kakšen in kako močan vpliv ima družba na človeka. Tega vpliva nikakor ne smemo podcenjevati. Pošteno moramo z njim računati.
Ker je naravno, da moramo živeti v družabnem življenju, pa nam ne sme biti vseeno, kam drži naša pot, v kakšno d užbo in druščino. Če je kje na svetu na mestu pregovor: »Karkoli delaš, delaj previdno in glej na konec-r, je ta pregovor na mestu pri izbiranju družbe in druščine. Saj vemo, da po slabi tovarišiji rada glava bol;. Hi vseeno za starše, kam zahajajo otroci, in za otroke ni vseeno, kakšnih prijateljev se oklepajo. Sveto pismo na vso moč hvali pravo in resnično prijateljstvo: kdor je našel pravega prijatelja, je našel zaklad. Rimski govornik Cice-ron -je v svoji zdravi pameti in v svojem prepričanju prišel do spoznanja, da ga ni povsod pravega prijateljstva: samo med dobrimi ga dobite, med hudobnimi pa nikdar.
Vsekakor moramo biti torej previdni pri izbiranju tovarišije in prijateljstva. Previdnosti treba roditeljem, da znajo o pravem času preprečiti nevarnost napačnega prijateljstva iu tovarištva, previdni pa naj bodo tudi mladi ljudje sami, da se prezgodaj ne ujamejo v zanjke, iz katerih se jim bo pozneje težko izmotati.
nizld obrestni meri, če bo v njej združen vea kmečki denar. Usti kmečki človek tedaj, ki nosi denar v mesta, ki nalaga denar v tuje zavode, ne poskuša, da bi skupno z drugimi zlomil tilnik denarni nadvladi tujih kapitalistov. T a k kmet le podpira tu-jo nadvlado.
Drugo je tole: Pred 43 leti je tožil dr. Krek, da je razdruženje daleč napredovalo. To se pravi, smisel za skupnost, za skupen nastop in skupno gospodarstvo je propadel. Liberalizem je nzbil med ljudmi tiste vezi, ki jih je poprej spletla zavest skupnosti na podlagi nauka o kr danski ljubezni. Vprašajmo se, ali je v teh desetletjih, odkar nas je Krek učil, že obnovljena zamorjena vzajemnost Zalibog moramo reči, da smo se še premalo naučilL Imamo pač mnogo organizacij, priznamo tudi, da je več smisla za kmečko stanovsko organizacijo kot ga je bilo pred 40 leti, toda na drugi strani moramo priznati, da je tista sebičnost, tisti pohlep po hitrem dobičku še vedno tolik, da ovira skupno delo in skupen nastop. Sedaj, ko se obnavljajo posojilnice, ki je nanje dr. Krek polagal toliko važnosti, to živo Čutimo. Mnogi Se drže denar doma, namesto da bi ga nesli v domačo po-2'
.Ko bi znali ljudje zlasti v Izbiranju družbe ln druščine poslušati in obogati Cerkev. Kar sv. Cerkev priporoča, imeti ca dobro, na kar sv. Cerkev opozarja In smatra za slabo ali za nevarno, ali vsaj dvomljiv« vrednosti imeti za slabo, o koliko lepše dneve bi marsikdo gledal na tem svetu 1
Nekatere družbe, kamor naj bi pameten človek ne zahajal, moramo tukajle vseeno omeniti.
Sem spada prepogosto pohajanje in posedanje po gostilnah. Zlasti, če tam naletiš na družbo, ki bi rada na tvoj račun živela, jedla in pila. In zraven seveda tvojo do-brotljivost na vsa usta hvalila. Gostilne so potrebne zaradi tujcev in popotnikov, da si znajo v tujini priti do primerne prehrane, nevarne pa so, če se v njihovih prostorih zbirajo žejne vrane v vseh mogočih človeških podobah: take ki se samo napajajo in take, ki čakajo na dobra srca hvale in častiželjnih vaških bahačev.
Nič slabše niso družbe in njih shajališča po zasebnih hišah, zlasti 6e lastniki teh hiš nimajo potrebne vesti ali pa so strahopetni zajci, ki nimajo za take ljudi ne potrebne besede, ne poguma, da bi ustavili njihovo drsnost in predrznost. Zlasti nevarne so take družbe, če so v zvezi z neizogibno harmoniko in pa s pijačo. Nič ne pomaga izgovor, češ mladina mora biti vesela. Vesela da, a ne nora.
Tudi družb«? igralcev in kvartopircev moramo obsoditi in jih posaditi na-zatožno klop. Gorje človeku, katerega obsede igralski vragi In sploh vsakemu, kdor hoče obogateti na kakršenkoli nenavaden način. Tudi igro z nepotrebnimi dolgovi in z brezskrbnim zadolževanjem štejemo v to vrsto. Nekateri namreč še vedno upajo, da bo država prevzemala vse dolgove za svoje državljane. Enkrat se je to zgodilo, a vedite, da se to ne bo na vse veke ponavljajo. Nobena vlada in nobena država ne bo tako nespametna.
s o j i 1 n i e o. Mnogi p r e j v e r j a m e j o vse kapitalistično navdahnjenemu mestnemu človeku ali Bogve odkod p r i v a n d r an e m u agentu kot pa domačemu zanesljivemu človeku. Prej bo nesel svoj denar v roke Judom kot domači posojilnici. Taki ljudje se v zadnjih 40 letih niso ničesar naučili.
Tretja stvar, ki je iz teh Krekovih be-3ed, ki smo Jih navedli, ne pozabimo, pa je tale: Gospodarske zadruge se bodo mogle oživiti le, če bodo razvito iz močne domače kmečke posojilnice. Dostikrat slišimo in beremo, kako napredni so kmetje v drugih državah, kako se združujejo za skupen nakup in skupno prodajo, da se rešijo vseh blagovnih oderuhov. To stopnjo naprednih evropskih kmetov bomo dosegli le, če bomo znali najpoprej združiti svoj kmečki denar v moč, ki bo mogla dati potrebno oporo nabavnim in prodajnim blagovnim zadrugam.
Pogoj našega gospodarskega napredka Je obnova posojilnic. Vsakdo naj pri tem pomaga 2 zgledom in besedo. Tako se bomo najbolje oddolžili delu našega Kreka za kmečki sten. Potem ne bo treba pisati »Črnih bukev kmečkega stanu«.
Menda ne bo prehude zamere, če obsodimo tudi shajalifiča ob mrličih. Čuvanje ln straženje mrličev. Meni »e zdi mrliika «oba kakor svetišče. Mrliški oder, ob nJem svete podobe, ▼ sredi križ, na straneh cvetje hi goreče sveče: slišite, povejte mi, ali ne nori vse to na sebi enačaja svetišča! In zdaj g« zbere v to svetišče zbor pivcev, žganjarjev, kadilcev, kvantačev in druge podobne plaže. Nakl To ne spada v mrliško sobol
Kaj, ko bi še p režale« pri raznih ženlt-ninah malo pokrtačili? To, kar se godi po raznih ženitninah s »šranganjem« in z drugimi nerodnostmi je marsikje že kar v najbližjem sorodstvu s čisto navadnim izsiljevanjem. Nekateri ljudje nimajo nikoli dosti ne denarja, ne pijače.
Vsa takale navlaka res ne zasluži drugega kakor boj. Boj od strani staršev in vzgo-jiteljev, pa tudi boj od mladine same. Človek je res družabno bitje, a te lastnosti ne sme izrabljati v sramoto sebi in svojim.
Tudi vse druge naše družbe in združenja imajo le takrat svoj namen in pomen na pravem mestu, kadar skušajo koristiti sploš-nosti in naš rod dvigniti na višjo stopinjo blagostanja in izobrazbe. Kakor hitro začenjajo nekatera društva hujskati proti tistim, ki ne trobijo v njihov rog, kadar začno člani nastopati s surovostjo in z divjanjem nasproti drugim društvom, je tako društvo iv-igralo in zaigralo svoj namen in ni več vredno, da se imenuje društvo.
Češki Nemci
Neka višja diplomatična osebnost je berlinskemu dopisniku švicarske »Neue Zilricher Zeitung« takole razložila trenutni položaj vprašanja, kako zadovoljiti zahteve Nemcev na Češkoslovaškem:
»Praška vlada je na angleško pobudo,« tako se je izrazila ta osebnost, »napravila nekaj korakov, s katerimi je pokazala svojo dobro voljo, kajti najnovejši predlogi praške vlade glede bodočih pravic nemške manjšine presegajo predloge, ki jih je vlada mislila prvotno staviti v svojem narodnostnem statutu. Zadržanje nemške vlade je do sedaj samo opazovalno. Nemška vlada je tiho in ni izpovedala nobenega stališča. V Berlinu bodo molčali vse tako dolgo, dokler praška vlada pod pritiskom Anglije ne bo izdelala in objavila svojih predlogov glede gudetskih Nemcev. Iz razgovora, ki ga je Imel angleški poslanik Henderson z zunanjim ministrom Ribbentropom, izhaja, da nemška vlada nikakor ne želi napraviti vtisa, da je trmasto zagrizena in nepristopna. V Berlinu namreč nevarnosti, da bi šla Anglija v protinemško fronto, ako bi njena prizadevanja za mirno rešitev češkoslovaških težav trdo odbili, nikakor ne podcenjujejo in se ji hočejo izogniti. Značilno je tudi, da je protičeška gonja v nemškem tisku kar naenkrat prenehala, ali Je vsaj omiljena. Iz vseh teh okoliščin raste zaupanje v mirno rešitev tega hudega spora. Trav gotovo pa Je, da ni treba pričakovati, da bi se v bližnjih tednih pojavile kakšne nasilne motnje ali celo kakšna nasilna presenečenja na fieškoslavaSkih mejah, ker nemška vlada se bo izognila vsemu, kar bi moglo kakorkoli ovirati njeno mirovno posredovanje. C® se je Anglija spustila v ta posredovanja, ne sme biti osramočena, tega s® vsi zavedajo, tudi nemška vlada.
kaj je novega
OSEBNE VESTI
d 60 letnik postane zadnji dan meseca maja apostoi slovenskega izseljenstva pater Kazimir Zakrajšek, župnik nove ljubljanske župnije sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Boj blagoslavljaj g. jubilanta še mnogo leti
d 50 let je minilo, kar sta se vzela v farni cerkvi v Polhovem gradcu Gregor Ambrožič in njegova žena Frančiška roj. Cešnovar. Zlatoporočencema daj Bog še dolgo življenje!
d 50 let že zvesto opravlja- službo cerkve-aika 73 letni Fran Bračko v cerkvi Matere božje v Tinjah pri Zibiki. Na mnoga leta!
d Iz duhovniške službe. Za kanonika izpraznjenega kanonikata ustan. c. Friderika III. v Ljubljani je bil imenovan g. Josip Šimenc, kanonik Čemažarjeve ustanove ljubljanskega stolnega kapitlja in župni upravitelj v Naklem. — Umeščen je bil na podeljeno mu župnijo v Št. Jurij pri Grosupljem g. Viktor Svigelj, župnik na Blokah. — Prezentirana sta bila: g. dr. Janko A r n e j c, župnik na Trsteniku, za župnijo Breznica, in g. Jožef S m o 1 i č , župni upravitelj v Stopičah, za to župnijo. — Podeljene so bile župnije: Podgrad g. Francu Ki-rarju, žup, upr. v Novi Oselici, Bioke g. Antonu Hrenu, kaplanu istotam, Mokronog g. Ivanu Sladiču, žup. upr. istotam, in Tunice g. Andreju Knižmanu, kaplanu na Jesenicah.
—	Za župnega upravitelja pri Sv. Trojici nad Cerknico j« bil imenovan g. Ivan Mramor, kaplan v Šmarju, župnik v Zireh g. Ivan Peč-nik pa za soupravitelja župnije Nova Ojelica.
—	V ljubljansko škofijo je bil sprejet g. Jožef Godina in bil imenovan za kaplana na Jesenicah. — Upokojeni »o bili: g. Josip Lavtižar, župnik v Ratečah-Planioi, g. Adolf Knoi, žup. upr. na Vranji pečlt i- Josip Pravhar, župnik v Loškem potoku, in g. Filip Marješič, ekspozit r St. Vidu pri Brdu,
DOMAČE novice
d »Narodni odbor« se imenuje društvo, ki
*o ga te dni ustanovili v Ljubljani in ki hoče delovati vzajemno z Rafaelovo družbo, Slovenko Stražo, Prosvetno zvezo in drugimi narodnimi društvi v državi.
d Odobritev važne pogodbe. Te dni je odobril baa dr. Natlačen pogodbo, ki so jo členile Kranjske deželne elektrarne s Trbo-
veljsko premogokopno družbo zaradi dobave električnega toka. TPD je zgradila v zadnjem času v Trbovljah novo moderno elektrarno za novih 12.500 kw. Elektrifikacija dravske banovine po KDE je v zadnjem času tako sitno napredovala, da dosedanje centrale, iz katerih prejemajo KDE svoj tok, komaj še zadoščajo. Z novo pogodbo bo KDE na razpolago potrebna rezerva iz Trbovelj, ki je je do sedaj manjkalo, in bo dovolj električne moči tudi za nadaljnjo elektrifikacijo. Vsekakor pomeni ta pogodba nov odločilen korak v izvajanju elektrifikacijske politike dravske banovine, ki je za nadaljnji razvoj našega narodnega gospodarstva nepregledne važnosti.
d Zveza združenih delavcev je zborovala te dni v Ljubljani. Med drugim sta bila navzoča tudi stolni kanonik dr. Klinar in minister dr. Krek. Obširno strokovno poročilo navaja v vseh podrobnostih, kakšne uspehe je ZZD dosegla lani v raznih krajih na korist delavstva. Samo pri mezdah je ZZD priborila delavstvu celokupno 750.000 din za povišanje. Trikrat se je morala organizacija poslužiti zadnjega orožja — stavke, da se je dosegla primerna izboljšava položaja delavstva. Od prvotnih 2150 članov je lani število članstva naraslo na 4212. Glasilo »Slovenski delavec« sedaj izhaja v 4500 izvodih.
d V noči od 14. na 15. maja je stopil ▼ veljavo novi vozni red. Kdor ima opravka z železnico, pozor, da ne bo zamude!
d Pri zaprtja ali pa pri noiniab « prebava vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode
d Baa dr. Marko Natlačen o gasilstvu. Pred kratkim so v škofji Loki blagoslovili prapor gasilske čete. Pri tej priliki je imel ban dr. Natlačen lep nagovor, v katerem je poudaril tudi tole: Državna oblast zre na gasilstvo z največjo dobrohotnostjo; nudi mu v vsakem pogledu svojo moralno in materialno pomoč, zavedajoč se ogromne moralne vrednosti dela, ki ga gasilska organizacija med narodom vršL Ogromne so koristi, ki jih ima od gasilske organizacije narod in država, kajti gasilskim organizacijam se imamo zahvaliti, da se leto za letom obvarujejo milijoni narodnega imetja pred uničenjem po požarih, nič manj pomembna pa ni korist, ki jo ima od gasilstva narod in država z ozirom na vzgojno delo, ki ga gasilstvo vrši med narodom. Slovenci in Slovani vobče smo znani po svoj: svojevrstni svobodoljubno-
državo sta nedavno obiskala turški ministrski predsednik in zunanji minister. Slika nam kaše visoka gost* r spremstva predsednika naš« flade in srbskih narodnih noš. ,
V treh glavah — ena sama misel: „Kako neki doseže sosedo tako belino pri svojem perilu?" Tri besed« pojasnijo tajnost: Terpentinovo milo Zlatorog. To izdatno miio daje gosto belo peno, ki s malo truda prizanesljivo odpravi s perila vso tudi $© tako trdovratno nesnago in pretvori perilo v sveže duhtečo belino.
TERPENTINOVO MILO
OJSUedcrcg,
sti, ki je naši slovenski in slovanski stvari mno« gokrat škodljiva, ker gre predaleč, ker pre« mnogokrat bohoti na škodo širše skupnosti) Preradi hočemo povsod in ob vsaki priliki uvei ljaviti svojo lastno voljo in ne znamo svojel volje podrediti skupni volji, pa smo zato razi cepljeni in brez moči. Gasilska organizacija budi in vzgaja v svojem članstvu pravega vojaškega duha, duha discipline, ki je nam, ker smo mal narod, prav posebno potrebna. Vsak član gasilske organizacije mora podrediti svojo voljo volji skupnosti, volji svobodno izbranega odbora in poveljnika. 2elira škofjeloški četi in vsemu našemu gasilstvu, da bi se v tem duhu širilo in raslo, da bi naša gasilska organizacija postajala od leta do leta mogočnejša in po* membnejša.
d Španska bolezen se je pojavila v Stra« žišču pri Kranju. Ker se ji rada pridruži pljuč« niča, je v zadnjem času umrlo nenavadno veliko ljudi. Lepše vreme bo preprečilo nadaljnji razvoj bolezni.
d Ekkitrika je zagorela v nedeljo, 15. maja, v Savinjski dolini. Glavna slovesnost je bila ▼ št. Juriju ob Taboru. Navzoč je bil tudi baa dr. Natlačen, ki ga je hvaležno ljudstvo na« vdušeno pozdravljalo.
d Spomenik kralju Aleksandru so preteklo nedeljo slovesno odkrili pri Sv. Juriju ob Ščavnici, torej v rojstni fari voditelja slo« venskega naroda dr. Korošca.
d 9. maja so zaprli veliko razstavo italijanskega slikarstva vseh stoletij, ki je bila v Belgradu odprta od 27. marca. Ta znamenita razstava, o kateri smo pisali, da je enake še ni bilo nikjer v Evropi, niti ne v Italiji sami, je v Belgradu trajala 45 dni. Razstavo je v tem času obiskalo okoli 84.000 ljudi. Poleg najvišjih za« stopnikov in deset tisoč drugih iz naše države, je prišlo na to razstavo tudi izredno število tujcev, posebno Nemcev, Romunov, Bolgarov:
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937
in Angležev. Obiskale so jo tudi številne skupine dijakov iz vseh krajev.
d Slovenski čebelarji so se sešli v Ljubljani na redni občni zbor. Predsednik profesor Verbič je opisal delovanje čebelarskega društva, ki slavi letos 40 letnico obstoja. Društvo ima na bivšem Kranjskem 83 podružnic s 1859 člani, na bivšem Štajerskem pa 72 podružnic s 1253 člani. Društvo je priredilo lani 50 tečajev in ustanovilo 30 opazovalnih postaj. Zborovaici so obravnavali še mnoge druge važne zadeve in izvolili stari odbor.
d Slovenski planinci so zborovali 15. maja v Celju. Po običajnih poročilih so izvolili nov odbor s predsednikom dr. Pretnarjem na čelu. Z veseljem so zborovaici pozdravili sklep ban-•ke uprave, ki hoče prirediti slovenski kulturni lilm. Ta bo šel preko naše meje in bo kazal mozemcem lepoto naše zemlje.
d Tudi Madžari že hodijo k nam na obisk. Več madžarskih časnikarjev in zdravnikov se je pretekli teden pripeljalo v Zagreb. Ugledni madžarski gostje so si v glavnem ogledali socialne ustanove v naši državi. Zagrebški župan dr. Teodor Peičič jim je priredil večerjo.
d Za evharistični kongres v madžarski Budimpešti, ki bo letos od 25. do 29. maja, vlada po vsej Jugoslaviji veliko zanimanje. Tega kongresa se bo po dosedanjih podatkih udeležilo iz naše države okrog 20.000 katoliških vernikov. Hrvate bo vodil zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepmac. iz Vojvodine poj-de na kongres nad 2600 vernikov.
d Kobiličja nadloga. Ogromne jate kobilic ie ped let delajo veliko nadlogo po nekaterih hercegovskih vaseh. Prvič so se namreč v večji meri pojavile leta 1934,, ko so uničile vse, kar so tamkajšnji kmetje posejali in posadili. Zadnji dve leti je bilo kobilic že nekaj manj, tako da »o kmetje že upali, da se jih bodo enkrat za vselej iznebili. Letos pa so se pojavile že v večjih trumah kot pred petimi leti. Najbolj jim diše posevki v občini Aladinič. Od tod je zdaj odpotovalo posebno zastopstvo občinskih svetovalcev v Split, da posreduje pri merodajnih oblasteh za pomoč pri iztrebljanju ie golazni, ki je spravila vso občino tako rekoč na beraško palico.
d V zadevi graditve železniške proge Črnomelj—Vrbovsko je te dni prometni mini-•ter dr. Spaho sprejel poslanca dr. Koceta. Ugotovila sta, da so vsa preddela za to progo že gotova in se bo proga Črnomelj—Vrbovsko pričela graditi še letos.
d Pri korpnlentnih Ijadeb se Izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot za-asaljivo In prfletno delujoče sredstvo proti
zaprtju, katera se uporablja brez posebne di-jete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Oel. reg. 8. br. 80474/84.
d Za upokojence, bivajoče v Inozemstvu
manj ko dva meseca, je izdalo finančno ministrstvo navodila. Po tem mora vsak upokojenec, ki odide v zamejstvo za manj ko dva meseca, pred svojim odhodom pisineoo obvestiti pristojno oblast, kdaj namerava potovati, ko pa se vrne iz zamejstva, mora obvestiti pristojno oblast, kdaj se je točno vrnil. Upokojenec more oditi v zamejstvo s pravico na prejemanje pokojnine v tem času samo enkrat na leto, brez ozira na to, koliko časa se v zamejstvu zadrži. Če je pri enkratnem bivanju v tujini, krajšem od dveh mesecev, že izkoristil možnost prejemanja nezmanjšane pokojnine, potem se morajo pri vsakem nadaljnjem njegovem bivanju v inozemstvu v istem
KULTURNI KOTIČEK
Fran Lev&tih
Fran Levstik je bil rojen 28. septembra 1831 v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, a je ni dovršil. Nekaj časa je bil v bogoslovju v Olomucu na Moravskem. Bil je nekaj časa domači učitelj, časnikar in nazadnje uradnik v licejski knjižnici v Ljubljani. Umrl je leta 1887. Prve pesmi je zlagal že v 3. gimn. razredu. Kot če-trtošolec je že priobčeval svoje pesmi, kot pe-tošolec pa je že pisal dramatske prizore. Pesmi je priobčeval v raznih takratnih časnikih. Leta 1854 so izšle njegove pesmi. Te pesmi so Krškega značaja, kjer razmišlja o življenjskih vprašanjih in govori o raznih pomembnih narodnih dogodkih. Potem imamo razne pripovedne pesmi, med katerimi je najbolj znana ubežni kralj, potem so razne Šaljive in otroške pesmi in zbadljive pesmi. Pesmi same se odlikujejo po lepem jeziku ia pravem resničnem gledanju na življenje. Ker je veliko občeval z ljudstvom, je dobro poznal njegov jezik, njegove navade in potrebe. Vsa zbirka teh pesmi je polna ljubezni do ;odne zemlje, objemlje pa tudi vso lepoto našega kmečkega življenja. Posebno važni pa to njegovi slovstveno ki jezikovno kritični spisi in ocene: Napake slovenskega pisanja (1858). V tem spisu zahteva od pisateljev, naj proučujejo ljudstvo in njegov govor ter ga uporabljajo v na« knjigi. Sam pra-
letu njegovi prejemki zmanjšati za 20 odst., in sieer aa toliko dni, kolikor jih je preživel v zamejstva manj ko 2 meseca. Ker ae dan odhoda in dan povTatka ne računata v čas bivanja v zamejstvu, upokojenci zato niso dolžni prijaviti takega primera odhoda čez itiejo, če se istega dne vrnejo, aH pa če se vrnejo vsaj že drugi dan, seveda če imajo odobrenje pristojnih oblasti. V takšnih primerih se tudi pokojninski prejemki ne zmanjšajo.
d Pri takih dobičkih bi lahko ceno elektrike znižali Nad 1,100.000 din čistega dobička so imela električna podjetja v Splita preteklo leto. Tako je razvidno iz poročila, ki ga je na zadnjim občnem zboru zastopnikov teh podjetij podal član upravnega odbora.
d Cene gredo goril Z 10. majem so podražili kruh v Zagrebu. Do te podražitve kruha je prišlo zaradi zvišanja cene pšenica in moki. Tako bo stala štruca ali hlebec belega kruha, ki tehta 0.86 kg 4 din, 0.94 kg polbelega in 1.06 kg črnega kruha ravno toliko. Cene mlečnega kruha ostanejo neizpremenjene. Peki morajo v svojih prodajalnah obesiti tablice, na katerih je označena teža in cena posameznih vrst kruha. — Sploh so se tekom leta podražile do 20 odstotkov skoro vse življenjske potrebščine.
d Dva milijona dinarjev za 100 novih zasilnih itanovanj bo dala mariborska mestna občina.
d Ali v Ljubljani ni filmske cenzure? V
kinu »Sloga« so te dni igrali prvič francoski film »Golem«. Kot že po drugih evropskih mestih, tako je tudi pri nas v Ljubljani prišlo zaradi tega filma do demonstracij. Nekaj katoliških akademikov je pred predstavo protestiralo, da se pri nas ta film proizvaja. Katoliška mladina je pač dala duška svojemu ogorčenju. V Bratislavi so ga združeni nemški, poljski in madžarski katoliki onemogočili, celo v Parizu je bil izžvižgan. Občinstvu v
vi: Črpajte iz neusahljivega vira narodne govorice in narodnega blaga. V Popotovanju iz Litije do Čateža (1858) pa je zasidral slovensko leposlovno prozo v ljudstvu in njegovem ustnem izročilu. Kako naj pišejo in kakšen jezik naj uporabljajo mlajši pisatelji, če hočejo, da jih bo ljudstvo razumelo in da bodo res ljudski pisatelji, morajo poznati ljudstvo, morajo poznati njegov jezik, vse to Levstik oči in na ta način spodbuja pisatelje k delu. Kako naj pišejo, da jih bo ljudstvo razumelo, pa je Levstik sam dal zgled v ljudski povesti Martin Krpan (1858). Potem je mnogo ocenjeval, zlasti Ci-glerjevo povest Sreča v nesreči, Cegnerjevega Pegama in Lambergerja in dr. Dalje je pisal politične članke v časopisju. Bil pa je tudi oni, ki je prvi zbral mladino okoli sebe, s katero je nastopil proti Staroslovencem, zlasti proti Bleiweisu. Bil je nepopustljiv narodnjak, bil je zaveden Slovenec, katerega vse življenje je poznalo samo 'no: slovenski narod. Njegov jezik je bil spočetka čist in ljudski. Pripravljal je tudi slovensko-nemški slovar. Prirejal razne poljudno znanstvene spise, prevajal različne zakone itd. Bil je bojevita osebnost, ki ni poznal dragega, kakor neizprosen boj za resnico in pravico. Levstik je mejnik v prejšnjem stoletju v našem narodnem življenja, je vogelni kamen našega kulturnega življenja, saj je pri-dobiJ priznanje s svojim delom našemu književnemu jeziku, saj je vnesel v naše slovstvo novega duha; pa tudi dal je naii politični borbi nove podlage, dal ji je smisel za ohranitev našega narodnega življenja.
vednost bodi povedano, da je film strupeno idovsko tendenciozen. Vsebina se naslanja na srednjeveško pravljico o rabotu-velikanu, katerega izum je skrivnost judovskega sadu. Pride čas, ko bo pa tudi ta velikan oživljen in on bo porušil prestole krščanskih vladarjev, stri krščanski družabni red, osvobodil zasužnjeno judovstvo, da bo to končno moglo zmagoslavno zavladati nad vesoljnim svetom. Film je ne le za katolika, temveč za vsakega
razsodnega človeka globoko žaljiv.
d Razočaran vlomilec. Te dni so bili izvršeni v Mariboru eno noč kar trije vlomi, ki so pa vlomilca hudo razočarali. Vlomljeno je bilo v tekstilno veletrgovino Slavija Textil, v trgovino z mešanim blagom Mavrič ter v Magda-lensko lekarno, last mr. ph. Savosta. Prvi dve trgovini se nahajata v hiši dr. Stamola, lekarna pa je v hiši, ki se drži Stamolove. Vlomilec je v vseh treh lokalih iskal samo denar. Ker ga ni našel, je vzel pri »Slaviji« nekaj zavojev sukna, pri Mavriču nekaj bal svile, v lekarni pa nekaj kosov mila. V lekarni se je spravil nad blagajno ter jo zavlekel s pulta v sosedno sobo. Ni vedel, da je blagajna odprta, pa jo je razbil. V predalu pa ni našel niti prebite pare. Ves razočaran je potem napisal s polnimnim peresom, katerega je v lekarni ukradel, na liste!« sledeče sporočilo v hrvaščini: »Dragi gospod, vsaj 100 dinarjev bi bili pustili v blagajni, zelo sem jih potreben.«
d Kdo se v Ljubljani s tramvajem vozi.,,
Izpred glavnega kolodvora se v tramvaj »vkr-cavajo« potniki, ki jih je bil pripeljal vlak. Zlasti polni so bili tramvaji ob nedeljah zvečer. Mnogo je priložnostnih »vozilcev«, takih, ki se s tramvajem morda vozijo vsega skupaj le po petkrat na leto. Stalni »potovalcic so tudi stražniki, ki gredo na službeno mesto ali pa se vračajo iz službe. Posebno velik je naval v zgodnjih jutranjih, v večernih in tudi v opoldanskih urah. Potem pa — okrog 9 zvečer — na vseh ljubljanskih tramvajih promet začenja usihati. Najmanj ljudi se vozi med deveto in enajsto uro ponoči. Ob enajstih promet spet nekoliko oživi; prihajati začenjajo razni ljudje, ki so večer prebili v gledališču ali v kinu. Zadnji val ljudskega dotoka pritisne po polnoči, pa tudi že nekoliko prej; ti ljudje so večinoma precej hrupni in že z vedenjem sporočajo, odkod so jo primahali. Zjutraj pa začenja nagla zveza spet poslovati v istem redu.
d Za modernizacijo Rogaške Slatine, Finančni minister je odobril banski upravi v Ljubljani najetje posojila 10 milj. din pri Državni hipotekami banki zaradi moderniziranja in razširjenja banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini.
d Slabo je naletel. Ponoči od 4. na 5. maja je nekdo poskušal vlomiti po polnoči v gostilno T. Kosija v Kosezah pri Ljubljani. Gostilničar je začul nekak ropot pri glavnih vratih. Oborožil se je z revolverjem in čakal. Zapazil je, da je neka oseba z desno roko odprla veliko vratno okno, z levo pa je hotela prijeti za kljuko odnosno za ključ. Ta trenutek je Kosi streljal. Neznancu je prestrelil popolnoma desno dlan, krogla pa je nato odletela še v levo lakt, kjer je obtičala v mesu. Neznanec je hodil okrog. Trpel je hude bolečine. Nazadnje je iskal pomoči v celjski bolnišnici. Tam se je javil pod napačnim imenom Šefič Mirko, Ljubljanska policija, ko je čitala ime poškodovančevo, je takoj obvestila celjsko policijsko upravo o neznancu. Zda; so ga pripeljali v Ljubljano, kjer so ugotovili, kdo je. Je to drzen in nevaren vlomilec Mate Radoševič iz Sinja. Na policiji je priznal, da je skušal vlomiti v Kosijevo gostilno.
d Toča je padala te dni v Velenju in okolici in dobesedno pobila vrtove in njive in napravila strašno škodo. Najbolj je prizadeta smer Stara vas-Šmartno-Konovo.
d Kot podporo za delavsko kuhinjo v Kočevju je finančno ministrstvo na posredovanje ministra dr. Kreka nakazalo 10.000 din,
d Kot golobja jajca debela toča je padala pred kratkim v okolioi Sremske Mitrovice. Prizadejala je ogromno škodo po vrtovih in polju, čeprav je padala vsega skupaj le nekaj minut. Po nekaterih vaseh je posevke tako zbila v tla, da tamkajšnji kmetje ne morejo računati na najmanjši pridelek.
d Za dvojni tir Zidani most—Zagreb je že odprt delni kredit iz proračunskih sredstev. Ta denar bo menda zadostoval za položitev
U7 radarjev je izgubilo življenje
T)va eksploziji zemeljskih plinov v angleškem premogovniku pri Markhamu v pokrajini Derbyshire sta povzročili strahovito nesrečo, pri kateri je zasulo vse delavstvo, ki je bilo zaposleno v rovu. Do eksplozije jo prišlo v trenutku, ko se je 200 delavcev pripravljalo na izmeno. Oblasti so takoj po eksploziji, ki je povzročila v vsem kraju strašno razburjenje, odredile reševalna dela in skupile dobiti zvezo z zasutimi rudarji, kar se Jim je tudi kmalu posrečilo. Prebivalstvo iz |'sega kraja je pridrlo pred vhod v rudnik 'n gai Vf* dan oblegalo. Ko so začeli iz rova spravljati trupla zadušenih in zasutih rudarjev, so se odigravali pretresljivi prizori. Med
ljudstvo je prišel tudi derbyshirski škof z duhovščino, ki je skušala potolažiti nesrečne ljudi. Zene in otroci zasutih rudarjev so ves dan čakali pred rovom, jokali ter na glas molili. Reševalna dela so naglo napredovala, tako da so do večera ugotovili, da je izgubilo pri eksploziji življenje 117 rudarjev. Trupla ponesrečenih, ki so jih prinašali na svetlo, so bila grozno skažena, tako da jih povečini ni bilo moči takoj prepoznati. Večina družin v mestecu Markhamu je izgubila ali očeta ali kakega svojca. Nesreča je pretresla vso Anglijo, saj je največja po letu 1934, ko je v Wrexhamskem rudnik« v Walesu eksplozija vzela življenje 265 rudarjem.
dvojnega tira na odsekih Zidani most—Sevnica in Zaprešič—Zagreb. Delo bo precej olajšano že zaradi tega, ker je ta proga od Zidanega mosta do Zagreba večinoma zgrajena tako, da je možno brez večjih stroškov položiti poleg prvega drugi tir. Z ozirom na položitev dvojnega tira bodo morali tudi precej preurediti in povečati kolodvor v Sevnici. To zahteva tudi graditev nove železniške proge Št. Janž—* Sevnica.
d Povsod tujec. Večja ležišča bauksita so odkrili v okolici Mostarja, posebno na Širokem Bregu in Drežnici. Vendar tega rudnega bogastva pri nas še nismo izrabili v večji meri. Za naš bauksit pa se zelo zanimajo tujci. Tako je med drugim te dni prispela v Mostar manjša skupina Švicarjev, zastopnikov neke švicarske tovarne aluminija. Prišla je z namenom, da v okolici Mostarja začne z izkoriščanjem bauksita. Domnevajo, da ima ta družba namen vzeti v najem okoli 100 kvadratnih kilometrov zemlje, ki hrani v sebi bauksitno rudo.
d Za enkrat smo imeli srečo. Med družbo »Batignol« in našo državo je prišlo do tožbe pred izbranim sodiščem. Ta družba je svoj čas sklenila z našo državo razne pogodbe, ki so državo zelo obremenjevale. Poleg tega je ta družba te pogodbe preveč razširila v svojo korist. Sodišče je zdaj o tej zanimivi pravdi izreklo sodbo v korist države. Francoska družba »Batignol«, ki je pred leti izvrševala v naši državi številna večja dela, bo morala plačati državi okoli 40 milijonov din odškodnine.
d Zavarovanje proti toči v driaski banovini, Minister za kmetijstvo je predpisal pravilnik za izvrševanje uredbe o zavarovanju setve in pridelkov proti toči na področju drin-ske banovine. Po tem pravilniku bo ustanovljen pri banski upravi v Sarajevu zavod za obvezno zavarovanje setve in pridelkov proti toči. Obvezno bo zavarovana po tem pravilniku vsa setev in vsi pridelki v času od 1. maja pa do žetve odnosno trgatve, razen konoplje in lana, oljne repice, tobaka, krompirja, detelje, vinogradov itd., za katere so predvideni posebni roki. Vsi kmetje morajo plačati zavarovalni prispevek v času od 15. avgusta do 1. marca naslednjega leta. Višino prispevka določa ban na predlog' zavoda. Kmetu, ki je pri privatni zavarovalnici zavaroval setev in pridelke na svojem posestvu in to dokaže z zavarovalno polico, bo vplačano premijo zavod vrnil.
d »Nezvesta, bodi zdrava!« Po vseh delih' Slovenije potujejo Bosanci in Dalmatmci s
VINA
za vse priložnosti naročite pri
Gentralni vinarni v KjubijonL 8*
svojo krošnjo, da si zaslužijo nekaj denarja za stara leta. Težak je ta poklic, veliko odločnosti je treba, da vztrajajo, saj je treba včasih prehoditi cele vasi, da se zasluži kakšen dinar. Tako je hodil po naših krajih tudi 26 letni Jože Matič, doma iz Sinja, ki si je v teku 10 letnega krošnjarjenja zaslužil vsoto 30.000 dinarjev. Pravkar se je hotel vrniti domov in si ustvariti ob lepi Adriji svoj dom skupno z dekletom, ki si ga je že izbral pred odhodom, pa je zvedel, da se je dekle poročilo z drugim. V sredo, 11. maja, okrog pol 5 ga je pot vodila čez Savo v Smledniku, naenkrat pa je vrgel raz sebe krošnjo in suknjič ter se pognal v valove Save, ki so ga odnesli. Ko to pišemo, že niso našli trupla nesrečnega samomorilca.
d Kdor hoče biti poceni oblečen, naj kupuje ostanke pri Stermeoki, Celje. Pišite takoj po cenik!
d Važno obvestilo: za romanje na Trsat i izletom po moTju na prekrasni otok Rab o binkoštih, je znižana voznina od 190 na 165 din. Kdor bi se rad še pridružil, naj pošlje denar do 25. maja »Družini božjega sveta« v Ljubljani, Sv. Petra nasip 17, da prejme še pravočasno romarsko izkaznico, vozni red in druga navodila.
d Proti trdi slolici in zlati žili, združeni * navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. ree. S. hr. 80474/53.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Minister brez Ustnice dr. Behmen je odstopil. Za njegovega namestnika je imenovan Džefer beg Kulenovič.
d Tuji glasovi o dr. Stojadinoviču. Veliko zaslugo za splošno priznanje italijanskega cesarstva pripisuje inozemsko časopisje ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču in njegovemu nastopu v Balkanski in Mali vezi. — Daljši članek o politiki dr. Stojadinoviča
Pariiani radi pijejo kozje mleko. V neki mlekarni imajo kar živo kozo, ki jo pomolzej«, če kdo hoče svežega kozjega mleka.
prinaša ugledni ameriški tednik »Christian Soience Monitor«. V njem pravi, da je po zaslugi politike dr. Stojadinoviča Jugoslavija najmočnejša država v južnovzhodni Evropi.
d Turški ministrski predsednik Dželal Ra-jar je obiskal te dni Belgrad, kjer je imel posvetovanja z min. preds. dr. Stojadinovičem. Z Bajarjem je prišel tudi turški zunanji minister Ruždi Aras. Oba turška gospoda sta bila slovesno sprejeta in prijateljsko pogoščena.
d Izjava predsednika turške vlade. Predsednik turške vlade Dželal Bajar je te dni iz Belgrada po radiu Jugoslovanom poslal tale pozdrav: »Dragi državljani Jugoslavije! Prišli smo v Jugoslavijo, da plemenitemu prijateljskemu in zavezniškemu narodu prinesemo prisrčen pozdrav iz Turčije. Sprejem, na katerega smo naleteli in izrazi resničnega prijateljstva, s katerimi so nas pozdravili, so sijajen dokaz glo-
bokosti občutij, ki vežejo obe državi, Nad vse prijetno smo bili presenečeni nad doseženimi uspehi in nad blagostanjem, na katerega smo naleteli na vsakem koraku v vaši državi. Za zveste prijatelje Jugoslavije, kakršni smo mi, si ne morem zamisliti večje radosti, kakor je radost, ki jo občutimo, ko gledamo zavidanja vredno stopnjo blagostanja, ki ga je dosegel jugoslovanski narod z modnim vladanjem, ki je vse posvečeno službi svoji domovini. Na čelu te vlade stoji toliko pomembna osebnost, naš prijatelj predsednik dr. Stojadinovič. Prepričani smo, da bomo v prijateljskem sodelovanju med balkanskimi narodi našli pravi studenec miru in sreče, odličen jasen izraz vsega tega našega prepričanja pa je Balkanski sporazum. Želimo iz vsega srca, da se ta vzvišena misel uresniči in da postane zvezda vodnica vseh Balkancev.«
d Pod prejšnjimi vladami takih sklepov ni bilo. Ministrski svet v Belgradu je odobril izplačilo 8 milijonov din za zidanje strojnega oddelka ljubljanskega vseučilišča. Nadalje je odobril ministrski svet izplačilo 5 milijonov din za dovršitev vseučiliške knjižnice v Ljubljani ter 4 milijonov din za ustanovitev vse-učiliških prehranjevalnic v Ljubljani, Belgradu in Zagrebu.
NESREČE
y ......-Ji*......JHnlli
v Turčiji so bili zadnje časi hudi potresi, ki s„ razrušili cele vasi. V razvalinah je ostalo fil	800 mrl.čev. Desettisoči ljudi so brez strehe.	J
d Velik požar je divjal v nedeljo, 15 maja, v Slovenskih goricah, in sicer v vasi C-nkovi v župniji Sv. Antona. Zgorelo je deset poslopij. Oškodovani so sledeči posestniki in po-sestnice: Lovrec Pavla, Kuri iz Verjan, Simon Rajh in Fras Anton iz Stogetincev ter Brot-sehneider Ivan.
d Veliko gospodarsko poslopje je zgorelo
v Peljem pri Velenju, last kmeta Blekača po domače Kašu.
d Mrtvega so našli v potoku. V škalski župniji pri Velenju je utonil kmet Razbornik Martin, doma v Škalskih Cirkovcah. S sinom se je vračal s kupčije, krenil potem po bližnjici preko brvi, kjer je starčku spodrsnilo in drugo jutro so ga našli utopljenega v potoku.
d Med čiščenjem oken je omahnila v sobo. Na ljubljanskem vseučilišču je čistila okna
51 letna služkinja Zupančičeva. Med delom je omahnila nazaj v sobo ter padla. Z glavo se ■ za(jela ob stol in obležala nezavestna. Hudo se je poškodovala na glavi ter močno ranila na desni roki. Njeno stanje je resno.
d Na groba svojega moža je amrla neka žena iz Sokobanje. Ko je drugi dan po moževi smrti odšla na pokopališče, da bi uredila grob, ji je nenadoma postalo tako slabo, da se je zgrudila in obležala na grobu mrtva. Komisija, ki je prišla na pokopališče, je ugotovila, da je nesrečno ženo zadela kap.
d Na cementna tla je padeL 47 letni hlapec Alojzij Fende na Primskovem pri Kranju se je mudil na skednju, kjer je razmetaval krmo. Pod njim pa so se nenadoma vdrle deske. Padel je precej globoko na cementna tla in dobil hudo rano na glavi. Nesrečni hlapec je kmalu po padcu izdihnil.
d Skočil 11 m globoko in se ubiL Ljubljanska policija je izsledila bolgarskega begunca Josipa Radeva, stanujočega v Ljubljani že leta 1928. Obdolžen je bil, da je 60 letnega hišnega posestnika Josipa Okorna ponoči napadel ia mu odvzel 640 din gotovine. Ko je policijski stražnik vodil Radeva v tretje nadstropje policijske uprave, je Radev, ogrnjen v suknjič, mirno korakal naprej, stražnik za njim. Prišla sta do velikega okna, ki drži na dvorišče. Ta trenutek je Radev napravil tako drzen skok, kakor kal: športni plavač salto-mortale. Veliko šipo je v trenutku zdrobil, ko se je v njo zaletel in zletel je na tlakovano dvorišču, kjer je takoj obležal — mrte*
d Oko je izgubil. Oni ponedeljek so se učenci 2. razreda litijske šole vračali domov in so se pričeli pred sokolskim domom prepirati. V prepiru je 9 letni Rudi Učakar vrgei koničasto preklo proti 8 letnemu učencu Frickotu Premku iz Grada. Konica prekle pa je tako nesrečno zadela malega Frickota, da mu je ranila levo oko. Zdravnik je nesrečnega fantka za silo obvezal, ter odredil prevoz v bolnišnico. Toda že na litijski postaji je fantku levo oko izteklo.
d Smrt zastopnika češkoslovaškega zunanjega ministrstva. Te dni je bil napovedan dohod zastopnika češkoslovaškega zunanjega ministrstva Bogdana Pavla v Zagreb. Gospod se je vozil s svojo soprogo in služkinjo v avtomo-
Nikdar na zrak brez mene!
Pomladanski zrak močno vpliva tudi na Vašo kožo. Zato jo dobro namažite s kremo N1VEA, preden greste na zrak. To krepča kožo, jo deia zdravo in ji daje mladostno sve-žost. Zakaj Eucerit vsebuje edino ie NIVEAI
bilu iz Prijedora proti Bosanskemu Novemu. Poldrugi kilometer pred tem mestom je na nekem ovinku avtomobil prehitro zavil. Avtomobil je zdrknil s ceste ter strmoglavil v globoko strugo reke Sane. V zaprtam avtomobilu sta utonila B. Pavlu in služkinja, gospej Pavlu pa se je posrečilo uiti strašni smrti s tem, da je razbila okno in priplavala k bregu. Bližnji pastirji so takoj prihiteli na pomoč, vendar pa niso mogli rešiti vseh treh ponesrečencev, kajti voda je te dni silno narasla. Obvestili so takoj pristojne oblasti o nesreči. Ženo pokojnega B, Pavlu, ki je dobila precejšnje poškodbe, so prepeljali v bolnišnico v Bosanski Novi, nato pa v Belgrad. Služkinjo so pokopali v Bosanskem Novem. Truplo B. Pavlu pa so pripeljali v Belgrad, od tam pa v domovino.
Političen upor v Braziliji
V noči od 10. na 11. maj je hotela mornarica vreči Vargasovo vlado in proglasiti sumovlado svojih pristašev. Za mornarico je vodil upornike neki pomorski častnik Hasel-niaun. Uporniki so pristaši skrajnih desničarskih struj tako imenovane organizacije zelenih srajc. Ponoči so uporniki zasedli najprej mornariško ministrstvo. Nato so skušali zasesti nekaj vojašnic in so navalili tudi proti palači predsednika republike Vargasa. Po zadnjih vesteh so uporniki vdrli v palačo predsednika republike in je v borbi bil ranjen tudi vojni minister. Predsednik republike Vargas je sam moral braniti svojo družino z revolverjem v roki. Toda proti jutru se je položaj razčistil in so redne čete zavrnile upornike. V bitki je bil vodja upora Hasel-mann smrtno ranjen. Vse voditelje upora so zaprli in jih bodo posebua vojaška sodišča obsodila v 24 urah. Popoldne so na mejo Brazilije že prihajale vesti, da je bil povsod v državi vzpostavljen zopet popoln red in
mir. V glavnem inestu je policija zaprla do-sedaj 30 oseb.
O poskušenem državnem udaru se širijo še naslednje vesti: Uporniki, člani tako imenovane integralistične stranke, so ob eni zjutraj napadla palačo predsednika republike Vargasa. Uporniki so nosili obleke brazilske mornarice. Vargas se jih je ubranil na ta način, da je odbil njihov napad s svojim tajnikom s pomočjo strojnice, ki je bila nameščena v predsedstveni palači. Ta bitka med njim in uporniki je trajala dve uri. Telefonske zvezo med palačo in ostalimi javnimi poslopji so bile pretrgane. Slednjič pa je Vargas po tajnem telefonskem vodu doklica). policijsko predsedstvo, ki je nato poslalo policijske čete na pomoč predsedniku. Mornarica in redna vojska nista podpirali upornikov. Napad upornikov je vodil Raul Tavarez, vendar pa je bil ta napad mogoč samo zaradi tega, ker so bili uporniki tudi v zvezi s služabništvom v predsedstveni palači.
d Ogrodje odra se je zrušilo. V tovarni Tekstilna industrija v Laškem se je oni petek ob 8 zjutraj pripetila huda nesreča pri postavljanju novega ostrešja na tovarniški stavbi. Ko so okrog 8 zjutraj delavci dvigali težak tram, se je ogrodje odra, na katerem so stali delavci, zrušilo pod težo, tako da so padli delavci 6 m globoko. Vsi štirje delavci so dobili hude poškodbe, najhujše pa težak Me-sarič, katerega je udaril padajoči tram na glavo. Mastnak Ivan ima zlomljeno desno nogo, Ccpuš Franc poškodbe na križu in zlomljeno desno nogo, Mesarič pa hude poškodbe v križu. Zdravijo se v celjski bolnišnici.
NOVt GROBOVI
d Ali, da bi revnemu mi dano bilo dospeti k Tebi tja v cvetlični raj... V Hinjah je umrl v 78. letu starosti trgovec Franc Pečjak. — V Lembergu pri Jelšah je izdihnila svojo dušo 65 letna učiteljica v p. Zidar Marija roj. Lein-fellner. — V Litiji je zapustila solzno dolino Alma Anžel. — V Štepanji vasi so pokopali Frančiško Bricelj. — V Mariboru je na veke zatisnil oči zasebnik Anton Hočevar. — V Begunjah pri Cerknici je odšel k Gospodu po večno plačilo tamošnji župnik g. Matej Ježek. — V Črnučah pri Ljubljani je umrl 74 letni hišni posestnik Vid Certanc. — V Litiji je preminula vdova po poštnem upravniku Antonija Kolbe. — V Gor. Logatcu je zapustila solzno dolino posestnica Iva Gostiša. — Na Viču pri Ljubljani so djali v grob Amalijo Mesesnel roj. Lenassi. — V Novem mestu je na veke zatisnil oči železniški uradnik v p. Kari Pfaff. — V Križah so pokopali veleposestnika in gostilni« čarja Josipa Primožiča. — V Ljubljani so umrlil fotograf Veličam Bešter, sin vseučiliškega pro* fesorja inž. Saša Hadži, vladni svetnik v p« Franc Zupnek, vdova po želez, uradniku Ana Forčešin, vdova nadzornika proge Marija Bole, tajnik Franc Jonke, želez, upokojenec Josip Keršič in vdova po načelniku fin. uprave Eleni Kastanatos roj. Koja. Naj počivajo v mirul
razgled po svetu
Iz Mussotiniievega govora v Genovi
Te dni je imel vodja italijanskega naroda Mussolini v Genovj, velik govor in je dejal med drugim tudi sledeče:
Smernice naše politike so jasne. Želimo mir z vsem svetom, in reči smem, da tudi narodno socialistična Nemčija prav tako iskreno želi mir v Evropi. Toda mir, ki uaj bo zanesljiv in trajen, mora biti mir v orožju. Vidite, zato sem hotel, da pride naša vojna mornarica v Genovo, da vam jo pokažem in da jo razen vam pokažem tudi Italijanom iz dveh izrazito kopenskih pokrajin naše domovine, iz Piemonta in Lombardije, da bodo tudi oni
ITALIJA
s Drobiž iz Julijske krajine. V Knežaku bodo povečali župno cerkev in bo stroškov 300 tisoč lir. — Anton Božič v Grahovem je delal v kleti. Po čudnem naključju se je podrl nanj strop. Komaj so Božiča izkopali, sicer še 'živega, vendar zelo poškodovanega. — Nagrado 800 lir je dobila Štefanijo Velikonja iz Cerknega za dvojčke. — Po pol odstotka od svoje plače bodo morali odslej delavci prispevati za sklad lašistične delavske strokovne zveze. — Pod voz je padel Andrej Murovec iz Lokav-eev in si zdrobil eno rebro in zlomil roko. — S kolesa je padel in se hudo poškodoval 23-letni Anton Manfreda iz Tolmina.
ŠVICA
s Svet Zveze narodov je zopet zasedal v Ženevi. Lahko rečemo, da so na tem zasedanju končnoveljavno pokopali Abesinijo, čeprav se je navzoči abesinski cesar skliceval na svoje pravice in pravice abesinskega naroda. Anglija in Francija sta se močno zavzeli za to, da se naj ta neljuba zadeva spravi s sveta. Če je Italija zasedla Abesinijo in jo sedaj drži in ni nobenega sredstva, da bi se Abesinija še kdaj osvobodila, je treba to stvarno stanje pač priznati že zaradi miru, ki je v nevarnosti. V Ženevo je prišel branit Abesinijo sam bivši abesinski neguš. Toda nič ni pomagalo. Zveza narodov je sklenila, naj se Italiji prizna lastnina nad Abesinijo. In tako je tudi to poglavje, ki je dve leti razburjalo svet, končano in iz imenikov neodvisnih držav so izbris.ali Abesinijo za vedno. Izbrisali so tudi Avstrijo, toda bolj tiho, ker o njej niti besedica ni padla. »Žrtvovano je bilo veliko načelo«, je dejal angleški minister, »toda žrtev ni prevelika, če je služila miru.« — Kaj pa če bi »zaradi ljubega miru« zadela nekega dne podobna usoda tudi kakšno drugo državo?
anglija
s Oboroževanje s podvojeno silo. Angleško letalsko poveljstvo je izdalo odlok, s katerim ustanavlja tri nove eskadrone obram-nih balonov za zračno ograjo nad Londonom. Balone že izdelujejo. V kratkem bodo začeli z delom za organizacijo nadaljnjih sedmih balonskih oddelkov. Za to zračno ograjo nad Londonom, kjer bodo baloni nosili jekleno mrežo, 8«
na lastne oči videli, kolikšna je naša moč na morju. Hočemo mir, toda obenem moramo biti tudi pripravljeni, da bomo ta mir branili z vsemi silami. Razni govori nas silijo k razmišljanju. Čeprav prihajajo ti govori celo z druge strani Oceanav se mi zdi, da je popolnoma izključeno, da bi se tako imenovane velike demokracije zares pripravljale na vojno. Toda za vsak primer je dobro vedeti, da bi totalitarne države (Nemčija, Italija itd), če res obstoje takšni nameni, v tem primeru pri priči pomenile popolnoma složno in enotno zvezo, ki bi šla do konca.
bo angleško letalstvo potrebovalo čez 6000 novih vojakov in častnikov.
s Podmorska zveza z Anglijo. Francoski listi sedaj zelo obširno pišejo, da se bo začel graditi podmorski predor pod Rokavskim prelivom med Anglijo in Francijo. Posebno med Francoskimi tehničnimi krogi je zavladalo veliko veselje za ta dela. Poudarjajo tudi, da sta oba generalna štaba zahtevala, naj se predor pod prelivom čimprej zgradi.
POUSKA
s Ker so v manjšini, zahtevajo avtonomijo, sami pa... Poljski Ukrajinci hočejo avtonomijo in je njihova stranka poslala vladi spomenico s to zahtevo. Ta čisto razumljiv ukrajinski korak je povzročil na Poljskem veliko razburjenja, saj je stara reč, da Poljaki ne marajo o ukrajinskih zahtevah slišati ničesar in da so Ukrajinci izpostavljeni hudemu političnemu pritisku. Kot prvi odgovor na to spomenico so poljske oblasti razpustile ukrajinsko žensko zvezo, ki šteje 50.000 članic. Ustavljeni so tudi vsi njeni listi, — In vendar še vedno pojejo: »Slovan povsod brate ima«.
NEMČIJA
d Vesti iz Korotana. Po nekaterih krajih silno primanjkuje živinske krme. Mnogi gospodarji so prisiljeni, da gonijo svojo živino že na pašo. Drugi pa hodijo v gozd po veje mladih smrek, da z njimi krmijo živino. — Na Selu pri Škocijanu je Markova mati tako nesrečno padla z drvarnice na tla, da si je zlomila obe liogi in se hudo poškodovala tudi na glavi. — V Celovcu so pokopali stolnega prošta opata dr. Janeza Quitta. — V Št. Vidu v Podjuni so ob veliki udeležbi domačinov in drugih odličnih osebnosti pokopali Karla Oraša, p. d. Jana. Pogrebni sprevod so spremljali trije duhovniki. Pokojni je bil vzoren krščanski mož, ki je veliko daroval za cerkev. — 1200 revnih koroških otrok se je vrnilo po enomesečnem bivanju v severno-zapadni Nemčiji v Celovec. Prišli so v uniformah in bogato obdarjeni. Naslednji transport koroških otrok se je odpeljal ,il. maja v severno Nemčijo.
s 27 milijonov katoličanov. V nekem nemškem cerkvenem listu so zdaj prvič objavljeni podatki o verski pripadnosti nemškega prebivalstva. Dosedanje število 21 milijonov katoličanov v Nemčiji se je po priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu povečalo za 6 milijonov.

je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega deluje milo In brez bolečin, Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol
Esu^nssssa
Zdaj je v Nemčiji skupaj 27 milijonov katolikov, pripadnikov evangeljske cerkve pa 41 milijonov. Katolikov je torej 36% vsega prebivalstva, pripadnikov evangeljske cerkve pa 45 odstotkov. Razmerje je na ta način nekako 3:2, 10% nemškega prebivalstva pripada drugim veroizpovedim. Katoliška cerkev v Nemčiji je bila po priključitvi Avstrije k Nemčiji razširjena za 2 nadškofiji in 4 škofije, tako da je zdaj v Nemčiji vsega skupaj 8 katoliških nadškolij in 22 škofij.
drobne novice
Japonci se pripravljajo na odločilno bitko s- Kitajci.
Severnovzhodno od Teruela so se v Španiji zopet pričeli krvavi boju
Novo belgijsko vlado je sestavil socialist Paul Henry Spaak.
Voditelj sudetskih Nemcev Henlein se je posvetoval te dni v Londonu, od tam je odpotoval v nemški Berlin.
15.000 novih delavcev bodo baje zaposlile aove Goringove železarne v Linzu.
Ker so iz pepela pokojnikov kradli zlato iz zob, je japonska policija zaprla 100 delavcev v tokijski sežigalnici mrličev.
Novo vlado je sestavil v Estoniji Padu.
Italijanska cesarska dvojica bo na Hitlerjevo povabilo najbrž še letos obiskala Nemčijo.
2,500.000 tujcev, največ levičarskih političnih beguncev, je sedaj v Franciji.
Predsednik turške repnbiike Kemal Ata-turk je te dni izročil vsa svoja posestva in nepremičnine državi z uradnim prepisom.
Največ elektriiiciranih železnic v Evropi ima Italija.
3500 prvovrstnih letal bo imela Anglija konec leta 1940.
Tri milijarde dolarjev za podporo in omogočanje dela ameriškim brezposelnim je določila ameriška zbornica.
Okrog tri in pol milijarde dinarjev škode je napravila zadnja suša v Angliji.
25.000 Judov se bo letno izselilo iz Dunaja; tako so se dogovorili Judje s Hitlerjevim komisarjem Bfirckelom.
71 letnico svoje neodvisnosti je te dni praznovala kneževina Luksemburg.
Močan severni sij so videli v eni preteklih noči v Češkoslovaški, Nemčiji in Angliji.
100.000 ljudi se je udeležilo pogreba bivšega romunskega min. predsednika Goge.
Sejmi
Sejmi do 29. maja.
24. maja: živ in kram. Nova vas. — 25. maja: živ. in kram. Mala gora pri Kočevju, Mengeš, Ha-deče pri Zidanem mostu, 6t. Gotard. — 27. maja: ziv, in kram. Žužemberk, Gor. Logatec.
Novi sejmi t Smarjeti. Banska uprava je dovolila občini 6inarjeta na Dolenjskem štiri letne živinske, konjake in k rani a reke eejme, ki bodo vsak kvatrni torej- Prvi sejem bo 7. junija. Kupci in prodajalci vljudno vabljeni I'
tabori slovenske mladine
Mednarodni
mladinski labor
Komaj dober mesec nas že loči od velike katoliške manifestacije, ki jo bo doživela Ljubljana ob dneh velikega mednarodnega mladinskega tabora 26. do 29. junija letos. Priprave so v polnem teku, delavci preurejajo Stadion, zidalo nove, betonske stopnice, na katerih bodo stojišča- Pripravljalni odbor ima polne roke dela saj je treba preskrbeti hrano za udeležence, najti stanovanje zanje in urediti še dolgo vrsto drugih kočljivih vprašanj. Kdor še ni imel s prirejanjem takih velikih stvari, kakor bo letošnji mednarodni mladinski tabor, opravka, si sploh ne more predstavljati, koliko dela in truda je treba, preden je vse urejeno. Tujih narodov bo na, naš veliki tabor prišlo prav veliko. Tako so na primer že sami Čenoslovaki prijavili doslej, da bodo s posebnimi vlaki pripeljali k nam približno 3000 udeležencev. Doslej je svojo udeležbo najavilo devet tujih narodov, med njimi celo Američani. Ta naša prireditev ho prekosila v izdatni meri prav vse, kar je bilo doslej kdaj podobnega v Jugoslaviji. Naša mladina, ki bo tekmovala, se pripravlja s stopnjevano vnemo, saj jo čaka težka naloga. Tuji narodi bodo postavili v častni boj svoje najboljše tekmovalce, ki bodo poskusili zasesti prva mesta. Toda naši fantje, dekleta in mladina se ne bodo pustili kar tako ugnati v kozji rog. Ni dvoma, da se bodo prav dob ro odrezali.
Vse se pripravlja na te velike dni. Po deželi in po mestih ljudje že komaj čakajo 26. junija, Naši fantje in dekleta skladajo kovač h kovaču, da si bodo za tabor lahko kupili kroj. Hranite denar in zbirajte, kajti naj ne bo katoliškega Slovenca, ki bi le količkaj zmogel, pa ne bi prišel za te slavnostne dni v Ljubljano
Dekliškim krožkom
Ljubljana se živahno pripravlja 2a mednarodni mladinski tabor. Cilj in stremljenje vseh pripravljalnih odborov, kakor tudi članstva samega je, z vsemi svojimi močmi prispevati k čim veli-iastnejšemu uspehu mladinskih prireditev.
Sestra, ali se pripravljaš tudi ti?
Prvo, kar si boš zadavila za svojo nalogo je sklep, da se boš vseh junijskih prireditev sama udeležila. Ker pa to ne zadostuje, zato vabi in navdušuj vse svoje prijateljice in znanke, ki jih druži ista katoliška miselnost, da pridejo zlasti 29. junija v Ljubljano in se udeleže slavnostnega •prevoda, kjer se bo štela moč, kjer se bodo kazale naše prebujene sile v vsej svoji veličini.
Udeležba za dekleta je možna: 1. v novih dekliških krojih, 2. v narodnih nošah in 8. v civilnih oblekah z znaki. Mislimo, da nobena članica dekliškega krožka ne bo pomišljala, kako naj ee sprevoda udeleži, temveč bo smatrala za svejo dolžnost, da pride na junijske prireditve v Ljubljano z novim dekliškim krojem. Razumemo, da si ga bo v tem kratkem času marsikatera težko nabavila, a zavest skupnosti jo bo gotovo privedla do primernega izhoda. Treba je samo mnogo veselja in dobre volje. Za one, ki so glede tega odvisne od doma, ee obračamo na ljube starše z najlepša prošnjo, naj pomagajo svojim hčerkam izpolniti najtoplejšo željo, za kar vain bodo gotovo zelo hvaležne. S tem svojim dejanjem pa boste pripomogli tudi k veliki zmagi naše katoliške misli, za katero bomo manifestirali v junijskih dneh. Ce bi vam pa ne bilo mogoče ugoditi želji svoje etarejše hčerke, uslišite vsaj prošnjo svoje najmlajše, ki je včlanjena pri mladenkah in in za katero dobite kroj za malenkostni znesek. Pomislite, kako težko vam bo, če bo vaša ljubljenka doma žalovala, medtem ko se bodo njene tovarišice vse polne ognja in navdušenja odpeljale v Ljubljano.
Kjer pa je stiska prevelika, 6e obračamo na vsa prosvetna društva s prošnjo, da omogočijo svojim članicam in mladenkam, da se udeleže junijskih prireditev v krojih. Nobena vaših deklet ne sme v prireditvenih dneh ostati domal
Zavedajmo se vsi, da je od naših priprav, našega dela in agitacije odvisen celoten uspeh ju-nijekih prireditev. Veliko odgovornost prevzemamo nase! Pomislimo na tisoče naših bratov in sestra tujih narodnosti, ki bodo v teh dneh prihiteli k nam in pokažimo jim, da je naš narod, dasi-ravno majhen po številu, zmožen izvesti velike tamisli, zato ker je močan in žilav. Z bočjo pomočjo pojdimo zato na delo!
Dolenjci! 12. iuniia
v Novo mesto/
Novomeško fantovsko in dekliško okrožje priredi 12. junija velik prosvetni tabor. Na predvečer bo slavnostna akademija v Prosvetnem domu, v nedeljo dopoldne sv. maša s cerkvenim govorom (mil. g. prošt) in nato javno zborovanje pred Prosvetnim domom (govorniki iz Ljubljane), popoldne pa javen telovadni nastop vsega članstva.
Dolenjska mladina! Zmeraj govore o Tebi z omalovaževanjem, češ da nas nič ni in da spimo. Pridi in pokaži, koliko nas je in kaj znamo! Pri-
S" telji, pridite, da skupno z našo mladino v srcu olenjske manifestiramo za naša načela! Podrobna navodila slede!
Prosvetni tabor na Viču
12. junij letos bo praznik katoliške in slovenske misli na Viču. Bo to jubilejna proslava vseh katoliških organizacij na Viču, predvsem pa župnije, ki slavi letos 30 letnico svojega nastanke.,, in pa Katoliškega slovenskega prosvetnega društva na Viču ob njegovi 35 letnici. Dne 12. junija dopoldne bo na Viču velik prosvetni tabor pod pokroviteljstvom g. min. dr. Mihe Kreka. Popoldne ob treh bo telovadni nastop naše mladine. Nastopi celotno barjansko fantovsko okrožje. Vso prijatelje katoliške prosvete od blizu in daleS vabimo, da prihite ta dan na Vič, da skupaj manifestiramo za svoje ideje.
Tabor v Braslovčah
12. junija bo okrožni tabor v Braslovčab. dopoldne ob 9 bo sprevod od križišča banovinskih cest v Parižljah k cerkvi, kjer bo blagoslov nove, društvene zastave in maša z ljudskim petjem. Sveto opravilo bo imel univ. prof. dr. Lukman, predsednik PZ v Ljubljani. Na zborovanju bost o govorila dr. Hohnjec, predsednik PZ v Mariboru, in profesor Bitenc, predsednik celjske podzvezc. Popoldne bo pa velik telovadni nastop vseh odsekov in krožkov savinjskega okrožja. Med nastopom bo govoril dr. Hanželič, duh. vodja pod-zveze. Bratje, sestre, 12. junij bo naš veliki pravnik! Bog živil
Tabor v Loki pri Zidanem mos'^
Dne 22. maja bo v Loki prosvetni tabor s celodnevnim sporedom. Pri jutranjih vlakih sprejem gostov na postaji. Ob 9 sprevod po vasi d.i
RAZNO
Nogomet pred 600 leti. Da nogomet, kakor se dandanes imenuje tisti del športa, ki je na Angleškem že od nekdaj nekaka narodna navada, pri nas v brcanju z nogami še ni dosegel tiste idealne popolnosti, ki mora dičiti pravega predmestnega fantalina, je *al prebfidka resnica. Daleč smo še mi mili Slovenci v brcanju. Mili južni bratje nas v tej »portni panogi bridko prekašajo, kar še brid-keje občuti naše športno »Minstvo. Brcanje je ta-korekoč temeljni element »sega narodnega izživljanja. Ni da bi človek govoril! In vendar je vse ano> kakor na dlani: navdušeno gledalstvo, ki Unči m se dere ter plo-«Ka ter zraven tudi brca, , b> bilo treba. Prav kakor pred 600 leti na Angleškem, ko se je ta Plemeniti šport začel raz-*!]"><• Pa takrat, to je P11« natančno leta 1814, dal ^no Anglijo vla-
! kralj Edvard II., ki gledat brcanje žoge. Na-
Imeni6 Pa le Sa ""»'J «ori 'menovanega leta v Lon-
prepovedal logobrc
L. Gangbofer:
77
Martinj hlošter
Roman U začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Pozni«
»Drevo sem brž zopet našel. Dobro sem si ga bil zapomnil. Toda ko stojim tam pod drevesom, sem se grozno prestrašil, zakaj čez in čez je vsa skorja raz-praskana, kakor bi bil kdo z nakovanimi čižmi hodil gor in dol po njej. Za sveto božjo voljo, sem dejal, pa vendar ni kdo drugi iztakni! mojega uljal Toda ko se ozrem kvišku, vidim, da visi cel roj čebel na za*delanem vzletišču. Nihče se ga ni še dotaknil, sem si mislil in se hudo razveselil. Zdaj seveda, zdaj vem, kdo je bil pri mojem ulju!«
»Kdo neki?«
»Boš že izvedel, potrpi malo!« Brat Vampo se je odduškal in napel lica. »Torej, da pripovedujem dalje — brž sem na palici prižgal borovo trsko in sem pregnal čebele od luknje. Nato sem splezal tjagor, malo trda je Sla! Ko sem sedel zgoraj na veji, sem se lepo zložno odduškal in si iz mladičja napravil strešico nad glavo, ker me je pral dež po hrbtu, kakor bi vlival iz Škafa. Nato sem si odvezal korec s pasa in začel.« Zasopihal je in si obliznil prste. »Povem ti, brat, vse deblo je bilo votlo. Se enkrat ni več zabrenčalo v ulju, tn ko sem segel v žlambor, sem začutil, da visi en sat pri drugem, debel in masten. Mlasknil sem t jezikom od veselja in delal, da sem se ves oznojil. En sat sem jemal za drugim in iztiskal, iz njega med, da je skoraj teklo že čez korec! Toda sredi najlepšega dela, brat, čutim naenkrat pod seboj neko tapljanje in praskanje. Kdo
neki hodi spodaj, si mislim in pogledam, pa bi t strahu požrl skoraj lastni jezik!«
»Zakaj pa?«
»Pod menoj, pomisli brat, pod menoj stoji neznansk" velik medved, kakor vol, in gleda postrani gor k meni, kakor bi hote! reči: ali mi greš dol ali ne!«
»Pa si kar lepo gori ostal, menim?« je vprašr' Švajker napol v skrbeh, napol vesel; saj je čepel brr.'. zdrav in cel pred njim na tleh.
»Ostal sem, seveda, pa ne dolgo!« Vedno bolj živ" je tekla bratu Vampotu beseda, vsak občutek, ki gr. je bil doživel pri svoji dogodivščini, se mu je zrcalil v njegovem razvnetem obrazu in njegove roke so so gibale urno, kakor bi imele dvajset prstov. »Gledal sem' in gledal, brat, in se neprestano oziral na strašno zverino kakor uboga duša na hudiča, ki se ji bliža s kav-Ijem. Ne vem, ali je trajalo en trenutek ali celo večnost, toda proč ni maral iti in je neprestano godel. In kakšen je bil! Ves kožuh razmršen, kakor bi mu bil nekdo po šopih trgal dlako iz njega. Glava krvava in razpraskana in po šapah je bil ves oguljen, kakor bi bil moral že enkrat spoznati, kaj so zanke! In tak stoji pod menoj in gode -- naenkrat se pa vzdigne in naskoči drevo!«
»O sveta nebesa!« je zajecljal Švajker. »In kaj si storil ti?«
Brat Vampo je moral goltnitl, da je prišel do besede; čisto mu je vzelo sapo. »Kaj sem storil? Se sam tega ne vem več! Vem samo eno: kar na lepem je krehnilo pod menoj in zletel sem navzdol. Ko kamen sem telebnil na tla. Toda pasti in se pobrati, je bilo eno! Poklical sem na pomoč vse svetnike in božjo pravičnost in sem s korcem v roki začel teči, brat, teči, da so me noge komaj dohajale! In ko tako tečem in tečem,
8*
»Domoljnbr. dne 18. maja 1938.	___
po domovini
Tati Kafica. Ob 10 maša. Po laaii zborovaaje Govorili bodo govorniki li Celja in Laškega. Po velernieah bo telovadni nastop. Nastopijo člani fantovskih odsekov, flaniee dekliških krožkov, mladci, mladenke in gojeake. Na orodja nastopi blodna vrtita iz Olja. Vsa prosvetna društva, fantovske odseke in dekliške krožke la«kega okrožja in tudi (sosednje pr»v"VljudiH> vsbimo, da se tabora v čim veijero številu udeležijo. Fantje in dekleta, v nedeljo, 22. i:iaja na svidenje v lepi loški dolini. Bog živi!
Mladinihi tabor v Vodicah
Gospod ban dr. Marko Natlačen je prevzel
pokroviteljstvo nad našim taborom 29. maja. Navzočnost tako odlične osebnosti bo našo prireditev še povzdignila. Vodice bite z zadnjimi pripravami. Za telovadiiie nam je z veseljem dal velik travnik posestnik Šporn Alojzij. Blizu je že ta dan, zato f.e morate že tudi drugod pripraviti in organizirati. Nekateri odseki izven kamniškega okrožja so se že prijavili, prosimo tudi druge, da to kmalu urede, da ne bomo v zadregi zadnji dan. Sprevod bo ob pol 10. Sv. mašo bo daroval trnovski župnik g. Cegnar. Po maši bo tabor, nato še kratka skušnja za telovadce. Smarnifna pobožnost bo v župni cerkvi.
Tabor v Ormoža
Za mladinski prosvetni tabor, ki bo na bin-koštni ponedeljek v Ormožu, se mladina VeLLko-nedeljske dekanije vneto pripravlja. Zjutraj ob
M: zberemo pri Katoliškem domu, nakar odkorakamo na prostor, kjer bo blagoslovitev novega prapora Po blagoslovitvi bo sv. maša s cerkvenim govorom. Med mašo bo ljudsko petje. Po sv. /naši bo prosvetno zborovanje.
Popoldne bo javen telovadni nastop ormoškega fantovskega okrožja in dekliških odsekov.
Na Tabor v Stičao
Dolenjci! Dne 29. maja se zbere dolenjska mladina v Stični na taboru, ki bo pod pokroviteljstvom g podbana dr. St. Majcna. Vabimo vse Dolenjce, da prihite peš, z vozovi, kolesi in vlaki na lepo mladinsko slavje. Sodelovala bo godba z Viča Nastop bo popoldne, zato lahko pridete z vlakoma ob 13.18 oziroma 14.40. Fantje in dekleta, pridite v krojih in narodnih nošah. Poagitirajte, da bo udeležba čim lepša!
iz raznih krajev
St. Mihael na Barja. V nedeljo 8. majnika se je prav lepo in slovesno opravila v doti cerkvi prva st maša. G župnik trnovski je blagosloviš najprej vodo v kropilnem kamnu, oltarni križ, podobo Matere božje in tabernakelj. Pri sv. maši in pri šmamkah so lepo prepevali barjanski otroci. Odslej bo sv. maš« v novi cerkvi vsako nedeljo o»' 9. V rriajniku to ob X 4 tudi ^mamice. Pridite pogledat našo hišo božjo Dne 22 maja, ko bo na Rakovniku procesija, bodo Smaroice na Barju že ob 2
Radna ob Savi Praznile Marije Pomočnice
bomo obhajali v nedeljo, dne 29. maja. Služba božja bo po istem redu, kakor prejšnja leta. Ob zaključku je na sporedu lepa Marijina igra s petjem. Marijine družbe iz bližnjih^ župnij prosimo, da tudi letos pridejo po možnosti« z zastavami,
Mekinje. Zaradi notranjega prenavljanja tukajšnje župne cerkve, ki je sedaj v polnem teku, v sredo križevega tedna prošnja procesija ne poj-de v Mekinje, ampak r Zale. — Priljubljena Marijina procesija na Zdušo se bo vršila, ker je ni mogoče prelagati tudi letos na 6. nedeljo po veliki noči, t. j. 29 maja, z začetkom ob po! 3 popoldne. — Tukajšnja ljudska šola je 8. t. m. kaj prisrčno proslavila materinski dan, katerega glavna točka je bila otroška igra »Pavelčkova pl-Sčalkac
.šmarjela. V ponedeljek 9. maja se je 4ietni cerkovnikov Lojzek iz Vinivrha kar ves dan držal maminega krila in vedno stopical zraven nje. Pa jo kar na lepem vpraša: »Mama, če bi jaz umrl in bi šel proti nebeaom, ali ne bi padel doli?« Pa mu mama pravi: »O ne, saj bi te an-gelci držali, da ne bi padel.« Ob Ave Mariji je šla mati v hlev. K« se je vračala, je pritekel iz hiše Lojzek ve« goreč. Vsa oblekca mu je že na telesu zgorela, le okoli vratu je še malo tlela. Nesrečna mati hitro polije otroka z vodo in ga nese v hišo. Bil je tako opečen, da je koža ponekod postala skorja. Iskali so pomoči v Novem
mestu, a brez uspeha — angel« so drugi dan okoli poldne ponesli nedolžno dušo v nebesa. — Nesreča se je najbrž zgodila na ta način, da j« otrok v materini odsotnosti odprl štedilnikov* vratca, skozi katera je puhni) plamen iu mu za-žgal obleko.
Velesovo. V petek, 6. maja je podobar Ivan Buh končal v cerkvi obnovo vseh sedem oltarjev in umetniško izdelane ograje na koru. V tako obnovljeni cerkvi se je 8. maja pričel sv. misijon. Ves teden sta g. misijonarja Šavelj in Berlec oznanjala večne resnice in verniki so se vseh govorov prav pridno udeleževali. Upamo, da je seme božje besede padlo na rodovitno zemljo in bo obrodilo obilno sadu. Spravna pobožnost v petek zvečer je na vse napravila najgloblji vtis. Stara sovraštva so popravljena, nastopilo je zopet medsebojno prijateljstvo. Ob lepem vremenu ia ob obilni udeležbi vernikov tudi iz okoliških župnij se je vršila v nedeljo popoldne sklepna procesija, katero je vodil g. dekan Matija Škerbec ob asistenci šestih duhovnikov. Tako se je župnija duhovno pripravila na proslavo 700 letnice ustanovitve božje poti in samostana dominikank. — V četrtek, 12. maja nas je počastil s svojim obiskom g. ban. Bil je tu za botra 14. otroku v družini Bogomirja Bukovriika iz Adergasa štev. 4. G. ban je obiskal imenovano družino in priporočil staršem, naj dobro vzgoje otroka, ki je dobil pri krstu ime Marko, da ne bo delal sramote svojemu botru.
Dole pri LitijL Veliko se govori o nekem medvedu, da se že dalje časa klati po naši okolici Ta ali oni ga je videl ali srečal sredi gozda. Baje ima verigo okrog vratu. Če je na tem kaj resnice, je potrebno, da sc zver spravi s poti, da ne bodo imeli ljudje, posebno otroci, strah pred njo — Lani smo imeli prav slabo letino. Marsikje primanjkuje živeža za ljudi in živino. — Korajžo in veselje je gotovo imel neki posestnik v Gradišču, ko je naredil pogodbo z
i nekim slikarjem, da mu bo delal denar. Spravila sta se kar nad »jurie«, katere je znal neki mlad fant, doma od Sv. Križa pri Litiji, tako sijajno ponarediti, da sta jih posestnik in njegov
čujem naenkrat v hosti mukati krave in vpiti ljudi, ozrem se, medved haca urno za menoj in kjerkoli iz-tresem kapljico medu, oblizne z jezikom po tleh, hočem se pogati naprej, toda moči so me zapustile in nazadnje sem obstal ko pribit in roke in noge so mi trepetale...«
»Zakaj pa nisi klical na pomoč, saj eo bili vendar ljudje tam blizu?«
>Pa kliči na pomoč,« se je razjezil brat Vampo, »če ne moreš spraviti mrve sape iz sebel In preden sem se še dobro zavedel, je bil medved že pri meni.. ,r
PrestraSen je sklenil brat Švajker reke. »Pa se te za božjo voljo ni lotil?«
>Lotil? Pri nogah me je začel lizati in je lizal navzgor po meni, dokler ni priže! do lonca! Kuto bi mi bil skoro /.glodali Toda zdaj mi je bilo zadostil Vzdignil sem lonec in treščil z njim straž no zverino po črepinji, da je zabobnelo! Z obema tacama je pograbil medved lonec in se zaril vanj z gobcem, jaz pa sem začel zopet pobirati stopinje, in ko sem napol mrtev pritekel do »amotorice, se mzadelal vrata z vsem, kar mi je prišlo pod roke! Potem sem se ves izčrpan zleknil po postelji in se nisem več ganil.«
Švajker ce je smejal, da so mu prišle golze; toda iznenada je obmolknil. Ebervajn je stal na pragu. Kakor z ostrim pisalom mu je bila zapisana v obličje nema govorica skeleče bridkosti, njegove poteze so bile trudne in blede in temni kolobarji so mu obkrožali pekoče oči.
»Dobri moj gospod!« je v strahu in skrbeh zajecljal Švajker, ko je uzrl Ebervajna, medtem ko je brat Vampo plaho vstajal in si brisal med z obleke. Švajker j« iztegnil roke proti svojemu gospodu, toda Ebervajn ga Je zavrnil. »Kje Je deček?«
»Deček? Ne vemlc je prestrašen odgovoril Vampo.
Švajker je prijel brata za roko. »Toda dejal si mi vendar ponoči, da je v celici pri patru Valdramu!«
»Jaz? Ponoči? Niti besedice ne vem o tem. Od sinoči nisem dečka nič več videl.«
Pohiteli so v Valdramovo celico in videli, da je prazna. S trepetajočim glasom je zaman klical Ebervajn dečka po imenu. Ko so šli proti cerkvici, se je na samotorici udri s strehe moker plaz snega, zamolklo treščil na tla in zasul darove, ki jih je bila prinesla pasti rica.
Zlatožareč, da se je jasno iskrila sleherna viseča kaplja, je sijalo sonce na krčevino in gozd. Orumenelo listje se je ognjeno spreminjalo, kakor bi gorelo, in bele gore so se svetile, da je bleščalo. Lesketajoč se je stalo sonce na čistem nebu in z bohotno zapravljivostjo razsipalo svojo svetlobo; celo sence, M jih je metalo, se niso zdele temne, temveč podobne sinjastemu dimu, za katerim se je svetil ogenj.
Sončna svetloba je segala že daleč po dolini, vsi šenavski pologi so se že kopali v njeni luči in vedno dalje proti jezeru se je pomikal ta sij čez Unterštajnov les. Samo ribičeva domačija in Vacemanov grad sta ležala Se v senci objezernih gora.
Na Falkenštajnu je odmeval zmeden hrup po grajskem dvorišču. Oboroženi hlapci so se oblagali s smol-nimi svitki in suhimi butaricami, dekle so nosile sem in tja med njimi vrče z medico in gospod Vače je stal s pet sinovi pri odprtih stopnicah, čakajoč na konje, ki so jih vprav vodili iz hlevov. Eden od hlapcev je spustil pri glavnih vratih most in ko je bil padel, se je dvignila Ula is svojega kota. Neslišno je smuknila skozi vrata in nihče ni tega opazil.
2o Je hotel gospod Vače stopiti v streme, ko so za-
ter svojo prepoved takole utemeljil: »Ker ta igra povzroča prevelik šun-der, ko se gledalci neprestano med seboj prepirajo in pretepajo.« Pa naj kdo reče, če naše slavno občinstvo, aH kakor športniki učeno pravijo »publika«, ni že na stopnji Športne kulture pred 600 leti!
Najvišji slap na svetu. Pred kratkim je ameriški letalec Jimmy Angel med svojim poletom nad Venezuelo odkril najvišji vodopad sveta, ki je mnogo višji kakor vsak dose-daj znanih vodopadov ia ki ni zarisan Se v noben zemljevid. Letalec poroča, da je odkril vodopad v nekem pritoku reke Caroni River, ki je sama pritok veliko reke Ori-noko. Ta reka je oddaljena kakih 250 milj od mesta Ciudad Bolivar ter teče proti jugovzhodu. Letalec je s pomočjo višinskega merila svojega letala zmeril tudi višino tega velikanskega slapa. Pravi, da je ta slap naj' manj 7C00 čevljev visok, kar je velikanska višina, če pomislimo, da en an-gleiki čevelj meri 0.305 metra, francoski čevelj pa 0.325 metra. Čeprav za znanstvena razlskavanjs

. T.ar lahko zamenjala. Ker je pa mojster za-Meval za plačilo preveč pristnih »jurjev«, je Tracar zadevo naznanil. Zdaj so vsi trije pod ključem. - V nedeljo. 8. maja so fantje popivali po zidanicah nad Sv. Križem, kjer imajo tudi naši občani vinograde. Na večer se jim nridružijo še fantje iz sosednje fare. Že pozno v noč je nastal prepir in za »hkof« bitka z noži, katere žrtev je bil posest, sin Pograic Franc iz Liubeža. Smrtno ranjenega 30 peljali v bolnišnico kjer je kmalu umrl. Morilec je mislil pobegniti, pa so ga že prijeli. Pokojni je bil edini moški pri hiši, mati je vdova, mlajši brat je pri vojakih. To nesrečno popivanje! Ali bi ne bilo za fante boljše, da bi se poprijeli prosvetnega dela v naših društvih in bi našli v tem pošteno veselje?
Petkovec. V Ložanski dolini je umrl 26-letni Janez Mrlak po dolgi in mučni bolezni. Pokojni Janez je ml veren, nadarjen in podjeten fant. Poldrugo uro je imel do župne cerkve, pa je prišel večkrat tudi na delavne dni i maši. Bog mu bodi bogat plačniki — V nedeljo, dne 22. maja popoldne ima M. K. Z. sestanek pri posestniku Leop. Juvanu. Predavatelj pride iz Ljubljane. Vabljeni stari in mladil — Hrošči so se letos pojavili v velikem številu. Ce jih ne bomo uničili mi, nam bodo pa oni uničili naše pridelke. Zatorej, le po njih, dokler jim moremo do živegal
Stari trg ob Kolpi. Pred leti smo pogoreli in je bilo treba graditi nova poslopja. Pot, kj je najvažnejša, imamo tako slabo, da komaj peš po njej prideš. Prosili smo že, da se ta pot izboljša. — V našem kraju se tudi prav lepo razvija naša stranka JRZ. Pred dobrim letom to nas nasprotniki zbadall, češ kaj vam pa dajo vaši ljudje? Zdaj pa. vidijo, kako se gradi vodovod, ki je Poljanski dolini najpotrebnejši, in so začeli delati ceste na več krajih, tako da ljudje zaslužijo In je vse oživelo kakor pred nekaj leti Dosti nasprotnikov se na tihem kesa, veliko jih je že komuniste zapustilo in upati ie tudi, da bodo še tisti, kateri so njih voditelji, kmalu zapustili politiko, ki jim prav nič ne pomaga.
Jezica. Umrla je 10. maja v 80. letu starosti v Mali vasi pri Ježiei ga. Marija Vran,kar rojena v Srednji vasi pri Kamniku. Naj ji sveti
večna luči
Raka pri Krškem. Tja, kjer kraljuje večna pomlad in veselje, je odhitela 12 letna Nežica
f Ježek Matej
Zopet je posegla neizprosna smrt v duhovniške vrste in nam ugrabila vzornega duhovnika g. Ježeka Mateja, župnika v Begunjah pri Cerknici, ki je podlegel težki operaciji.
Rodil se je 1 1881 v Spod. Gameljnih pod Šmarno goro in po dovršenih bogoslovnih študijah pel novo mašo avgusta 1906. Kot kaplan je bil najprej 2 leti v Mokronogu, nato 6 let na Blokah, od tam pa je bil umeščen za župnika v Begunjah pri Cerknici ob začetku svetovne vojna leta 1914.
Tu se je začelo njegovo plodonosno delovanje. Mlad po telesu in velik po duhu se je z vso resnostjo oprijel dela za preporod župnije v verskem, kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu. Po dolgotrajnem prizadevanju je zrasel nov prostoren »Donu, kjer se je začela zbirati mladina, on sam pa je, utrujen od dnevnega dela, zahajal večer za večerom med njo k sestankom, sejam, skušnjam itd. Saj je bilo največje njegovo veselje biti med svojimi fanti.
V društvih je v dobi 24 letnega delovanja vzgojil celo generacijo mož, ki danes aktivno posegajo na vsa javna področja.
Toda velikim naporom njegovo zrahljano zdravje ni moglo kljubovati. Zatekel se je v bolnišnico, in ko je koncem aprila prišel zaradi nuj* no potrebne težko operacije že v tretjič na zdrav* ljenje, je bila zdravniška pomoč že prepozna in je odšel, veliko prezgodaj, po zasluzeno plačilo k svojemu Stvarniku. Smrt, ki je tako nenadno in bridko zadela slehernega njegovih ljubljenih fa-ranov, mu je pretrgala toliko lepih in za izvršitev napravljenih načrtov.
Ker je hotel biti, kakor prej že živ, tudi po smrti med svojimi verniki, je bil prepeljan v svojo župnijo in sedaj leži, obdan od cvetja in vencev, pod častno stražo svojih fantov, v prostorni dvorani »Cerkvenega doma«, ki bo še dolgo glasen, viden spomenik njegovega dela.
Naj Vsemogočni obilo poplača svojega zvestega služabnika!
Tomažin iz Smednika. Naj spava v mirut — Iz Amerike sta se po polletni odsotnosti čila in zdrava povrnila Mrgoletov France iz Gmajne in njegova mati. Doucaj sta prepotovala in videla marsikako zanimivost, ki bo njima ostala v trajnem spominu. — Prošlo nedeljo je bila blagoslovljena obnovljena Gorenčeva kapela v Vi-njem vrhu — razredniku krške doline. — Ponovno smo na tem mestu apelirali, naj bi že enkrat tudi davčna uprava razglašala svoje »dobrotei v slovenskem jeziku. Prosimo I
Metlika. Vinarska zadruga je priredila dne 8. maja za svoje člane izlet v Vinsko zadrugo »Desinac« pri Jaški. Čeprav je zjutraj deževalo, se je zbralo zadružnikov poln avtobus. In smo zdrknili preko Karlovca in Jaške proti »Pleši-vici«, da si ogledamo banovinsko trtnico in drevesnico, ki leži levo in desno ob cesti. Zelo prijazno nas je sprejel g. upravitelj in nam razkazal nasad, kateri meri 25 juter in proizvaja 40.000 trt cepljeni 3000 ključev 20.000 drevesc, katere razprodaja tako poceni, da jc omogočen nakup tudi najbolj revnemu kmetu. Potem smo šli k bližnjemu kmetu; tu smo videli pravo razliko med njim in nami. Mi pridelamo 30—40 hI vina na oral, a oni tam 70—80 hI in imajo posamezni kmetje po 250 do 300 hI vina. Ta kmet
nas je ljubeznivo sprejel in nam razkazal vse. Ugajal nam ie vzoren hlev, kjer ima 20 glav lepe živine. Nato smo šli v zadrugo v Desinac. Tu smo videli lepo zadružno klet, katero so si postavili prav takrat kakor mi v Metliki, samo da,,so oni dobili državne podpore 500.000 din banovinske 350.000 din, dočim naša ni dobila niti četrtino tega. Imajo dve hidravlični preši na električni pogon, v kleti pa 20 sodov, ki držijo po 80 do lOOhl, eden celo 114 hI Proizvajajo letno okrog 3000 hI vina. Zelo zanimivi so napisi na sodih: Brez zadrugarstva nema napred-nog gospodarstva, ali: Vera v Boga i seljačka sloga, pa: Slogom rastu male stvari, a nesloga sve pokvari itd. — Preložitev klanca na cesti Drašiči—Repica—-Krmačen se je začela te dni. Dolgo trajajoče upanje je vendar postalo resnica. Koliko ljudi bo dobilo zaslužka, koliko otrok kruha, ko bodo očetje zaslužili pa kupili, ko drugače ne bi. Hodijo na delo po več ur daleč. Zahvalo smo dolžni g. banu dr. Natlačenu, kateri je uvidevajoč potrebo ceste kakor tudi bedo ljudi, odobril preložitev.
V Jablanških Lazih je umrl 84 let star oče g. Poglajen Anton. Pokojnik se je vedno živahno udejstvoval v javnem življenju, bil jo mnogo let občinski odbornik litijske občine ter
porabljajo včasih še radi francoski čevelj za mero, vendar ni verjetno, da bi ameriški letalec rabil kako drugo kakor angleško mero. Ce torej vzamemo angleški čevelj za mero, bi bil ta novo odkriti slap nad 2000 metrov visok. To je res ogromna viišna. Doslej najvišji slap sveta je bil 2000 čevljev visoki Kukenaam, za njim je prihajal slap autherland v Novi Zelandiji s 1900 čevlji, sloveči viktorijini slapovi v Afriki imajo le 343 čevlje. lJalec za njimi pa so šele tako sloveči Niagarski slapovi v Ameriki, ki so '."■ čevljev visoki. Kaj
Š%nS> w.?V primeri
s čevlji, če se letalec seveda ni zmotil!
Za svetovno razstavo v «ew Yorku, ki bo otvorje-"a 30- aprila IS39, sadijo na razstavnem prostoru v F ushinj! Meadows na Lomi ! 1000 dreves; nekaka teh dreves tehtajo do
čevlje"' V'SOka S° Pa d° 60
V Londonu se ne sme
9ranadstrPo°ptPii ^
Umrljivost v Londonu —
faradi pogoste megle v Londonu je ondi umrljivost ,vet na)man)5a na vsem
bobneli glasni udarci po vratih, ki so držala v obzidju v gorsko stran. Urno so odhiteli tja in odprli. Do pasu osnežen, je stopil Rimiger na dvorišče. Jezna rdečica je zalila Vacejevo čelo, ko je uzrl sina in zel sprejem se mu je hotel utrgati z jezika. Toda Rimiger mu je preprečil besedo z zahropljenim vzklikom: »Oče, tvoja beseda in prepoved velja v Gadenu toliko ko veter I Na tvoji prepovedani gori prebivajo ljudje«, se je zasmejal hripavo, »kurijo in si kuhajo!«
»Naj kuhajo!« je zavpil Henink. »Danes imamo druge skrbi!«
Gospod Vače je odrinil svojega konja in stopil k Rimigerju. »Ljudje na mojem prepovedanem svetu?«
»Za Ledenikom gori, v Pusti koči! In ugani kdo? Zupan s svojim fantom in Zigenotovo hčerjo!«
»Z Rotico!« je zavpil Ajlbert, da je preglušil ves trušč.
Predirni odmev tega imena se je odbil v družinsko sobo ic zdramil Vacejevo hčer iz njenega topega mrča-nja. Kakor jo je bila zapustila Ula, tako je sedela še sedaj z brado na prsih in z rokama na krilu. Zdaj je pa dvignila bledi obraz in prisluhnila. Cula je zmedeno kričanje, jezne besede svojega očeta in potem v gluhi tišini Rimigerjev glas: »Že ko sva šla čez prvi greben, še pri belem dnevu včeraj, sva gazila sneg. Tako nama je bila pot čez stene zaprta. Otloh bi se bil najraje vrnil domov, toda jaz sem mu ubranil, ker sem si obetal dober lov drugo jutro. Jelenjad, ki se pase za Ledenikom, mi je bila na misli. Zato sva krenila čez pašnik in se spustila proti Zbrisanemu jezeru. Še preden sva imela jezersko dolino za seboj, se je stemnilo. Otloh je hotel ostati v koči pri jezeru, toda jaz sem menil, da se morava popeti še do Puste koče za Ledenikom in gori prenočiti. Koča stoji komaj za streljaj daleč od prehoda,
po katerem se spušča v dolino divjad, kadar zapade sneg. Tako bi se bila dobro odpočila in bila zjutraj brž na mestu. Torej dobro, napotiva se naprej in prideva v svetli noči do koče. 2e od daleč se mi je zdelo, da si nekdo v koči sveti. In res, ko pridem bliže, se kadi iz strehe in na ognju čujem prasketati polena! Divji lovec? To je bila prva misel, ki mi je segla v glavo. Toda ko se splazim bliže, mi zadoni iz zaprte koče ženski glas na uho. In spoznal sem ta glas!« Heninkov smeh je pretrgal Rimigerjevo razburjeno pripovedovanje. »In brž na to čujem drug glas: županov! In še enega: glas njegovega sina! In ugani, kaj sem ujel iz njihovih pogovorov? Oče! Hlapca so ti ubili, ker je hotel ugrabiti ribičevo sestro!« Rimigerjev glas je zatopil trušč. Vsa trda je Reka vlekla na uho. Ujela je še nekaj pretrganih besed; slišala je, kako je pripovedoval Rimiger o svojem potu domov, in slišala, da je ostal Otloh varno skrit zgoraj, da bi stražil kočo.
»Na noge, oče, in na Ledenik!« je zavpil Henink. »Na Ledenik! Ali pa se mar hočeš dajati vsemu Gadenu v zobe in mirno sedeti, ko kmečka sodrga plaši divjad? Ribič straži svoj ograd, kutarji svojo samotorico, oboji ti ne uidejo! Na Ledenik, oče, na Ledenik!*
Trušča ki je nastal za temi besedami, je prevpil Va-cejev predirni glas: »Štirje suličarji z nami! Vižle na jermena! In vzemite kocke s seboj, fantje, zastavljam vam dekle I«
Hrup in smeh, topot konj in lajež psov je napolnil* grajsko dvorišče. V prazni družinski sobi je stala Reka, tresoč se po vseh udih. Medel nasmeh je sprebegnil njene blede ustnice, njeno telo se je vzravnalo in prsti. so se ji stisnili v pesti. »Rotica! Na življenje in smrt, dokažem ti svojo zvestobo I«
sploh za vsako dobro stvar vnet. »Domoljubov« naročnik je bil od početka izhajanja tega najbolj razširjenega tednika. Ko so v Smartnem oki'0" leta 1900 gradili farno cerkev sv. Martina, je pokojni Strnar prostovoljno delal 40 dni s parom živine, 50 dni pa sam ter s tem dal najlepši zgled požrtvovalnosti za dobro stvar. Bil je umen, skrben gospodar, ki je s truda-polnim delom svoj grunt tako izboljšal, da velja za enega najboljših v okolici. — S svojo, lansko leto umrlo ženo Katarino je živel nad 60 let v srečnem zakonu ter otroke vzgojil v strogo krščanskem duhu, v katerem je vsa njegova družina živela in delovala. K zadnjemu počitku so očeta položili na pokopališču v Jablanci ter se je njegovega pogreba udeležila vsa Jablan-žka dolina Na njegovem lepem posestvu pa odslej gospodari njegov zet Kastelic Anton, ki je povsem vreden in dosleden naslednik dobrega očeta Strnarja. Žalujočim naše sožalje, njegovi duši pa naj sveti večna luč.
Brusnice pri Novem mestu. Igra »A njega ni...<, ki jo |e priredil kulturno prosvetni odsek gasilske čete, je doživela lep uspeh. Nabito polna dvorana, zbranost gledalcev, ki so bili doslej vajeni gledati igre veselega značaja, prave solze na odru, jok po dvorani, vse to je pričalo, da so bili i j udje zadovoljni. Po predstavi je stopil na oder naš župan Gazvoda, ki je pozval navzoče na delo za postavitev spomenika padlim vojakom. — V nedeljo, 22. maja, po lita-nijah bodo i|;ro ponovili in vabimo k obilni udeležbi. — Sedaj ko nameravajo preložiti ga-bersko ccsto, bi bilo umestno, da se postavi na koncu »travnikov« nov križ, ker je sedanji že prepcrel. — Bog je dober; poslal nam je krasno vreme, kar vidno vse raste. Najbolj si je opomogla živina, ki je zaradi pomanjkanja krme hirala.
Tunice. Težko nam je, ko je nas zapustil naš dolgoletni dušni pastir g. Jakob Razboršek. Težko zlasti, ker vemo, koliko se je ta gospod trudil in pehal za blagor naše župnije. Povsod: v šoli, v cerkvi, tudi pri našem gospodarstvu nam je stal vedno ob strani. Sedanji rod ne ve več; mi starejši pa še vemo za njegova pota, prošnje in posredovanja ob strašnih dnevih svetovne vojne. Ali pa ob času, ko je nam pogorela cerkev. Zato moramo pred vso javnostjo izreči odišlemti gospodu svojo globoko hvalež-?jost. Ko že nas in njega več ne bo, bodo še naši nasledniki uživali sadove njegovega dela
in truda. Njegovega naslednika naj pa naša zahvala in izrazi hvaležnosti nič ne motijo. Kakor smo suoštovali in ga še spoštujemo g. Razbor-ška, tako bomo znali ceniti tudi njega in njegovo delo. — Hvaležni Tuničani.
Dolenjske Benetke. Dasi se naše starodavno mesto prišteva med tujsko-prometna mesta, smo šele te dni dobili povečan avtomobilski promet, za kar smo se borili že več let. Le škoda, da gre ves promet na Brežice, dočim moramo v Krško iz cele naše doline peš. Mogoče bi se z dobro voljo tudi to uredilo na korist vsem, ki hodimo na glavarstvo in davkarijo. — Kljub hudim časom, ki nas tarejo, še vedno vidimo ljudi, ki ob nedeljah delajo. Ali se ne pravi to norca delati še iz Boga?
Iz naših društev
Vodice. V nedeljo, 22. maja ob treh bo občni zbor Mlekarske zadruge. Ker je ta občni zbor izredne važnosti, je prav, da se ga vsi člani udeleže. Pride tudi zastopnik Zveze mlekarsikh zadrug, ki bo poročal o uspehih dela za zboljšanje mlečnega trga.
Vransko. Kat. prosvetno društvo bo uprizorilo v soboto, 21. inaja ob 20, v nedeljo, 22. maja in na Vnebohod, 26. maja, obakrat ob 15 v dvorani pri »Slovanu« pretresljivo igro iz naših dni »Podrti križ«. Igra zelo nazorno kaže, kam privede mladega človeka slaba družba in modema vzgoja. Ker je igra velikega vzgojnega pomena in da se omogoči udeležba tudi sosednjim župnijam, jo bom igrali trikrat, ob zgoraj navedenih dnevih. Prosimo vas, da pridete od blizu in daleč t
Rakitna. Na splošno željo ponovi Prosvetno društvo na Vnebohod ob treh popoldne narodno igro »Črna žena«. Ker je ta dan pri nas cerkveno žegnanje in ker slovi Rakitna kot lepa izletniška točka, vabimo okoličane, da pridejo pogledat, kaj znamo hribovci.
Stara Loka. V nedeljo, 22. maja bo v Staro-loškem domu prireditev tamburaškega zbora, združena z lepim pevskim koncertom slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Na programu je deset mešanih in štirje moški zbori priljubljenih slovenskih komponistov. Ker vlada za koncert veliko zanimanje zaradi lepega programa, zato le pohitite popoldne ob 4 v Staro Loko; naša prostorna dvorana bo vse sprejela in Vam bo nudila najlepše razvedrilo.
Medvode. Krajevna kmečka zveza v 1'reski za občino Medvode bo priredila v nedeljo, dne 29. maja javni shod pred društvenim domom v Preski. Govoril bo glavni tajnik KZ o perečih vprašanjih kmeta. Dolžnost vsakega kmeta je, da se shoda gotovo udeleži in povabi nanj tudi vso svoie prijatelje. Pa tudi ženske in mla-dina se lahko shoda udeleže. Shod se vrši takoj po prvi sv. maši, t. j. ob 7 zjutraj. — Odbor.
Vinica. Gasilska četa na Vinici si je za svojo 40 letnico nabavila novo motorno brizgaU no, ki je bila 4. maja — na Florijanovo slo-vesno blagoslovljena. Pri blagoslovitvi sta ku-movala g. Vilko Šterk in njegova soproga
Reteče. Katol prosvetno društvo v Retečah pri škof ji Loki uprizori 22 maja ob 15 5 dejau-ko »Tlačani«. Vabljeni!
Št. Jurij pri Grosupljem. Prosvetno društvo ponovi v nedeljo, dne 22. maja, ob 3 popoldne igro »Podrti križ«. Vabimo zlasti okoličane. — Krasno predavanje s skioptičnimi slikami smo videli v nedeljo. Takih predavanj s slikami bomo imeli še celo vrsto. Pridno jih obisktijmo.
Sv. Pavel pri Preboldu. Na željo mnogih, katerim ni bilo mogoče posetiti akademije dne 8. maja v Društvenem domu, se je fantovski odsek odločil, da skupno z dekliškim krožkom ponovi akademijo na Vnebohod, dne 26. maja točno ob 3 popoldne v Društvenem domu. Zanimivo in pestro sestavljen spored bo obsegal 18 lepih točk. Vljudno vabljeni!
Moravče. V nedeljo, 15. maja, je priredil fantovski odsek s sodelovanjem dekliškega krožka zelo pestro telovadno akademijo v dvorani Ljudskega odra. — V nedeljo zjutraj ob pol 1 sta dva pijana hlapca iz Moravč s kolom napadla dva mirna potnika iz morav.ške okolice. Miroljubni Moravčani obsojamo to barbarstvo in tolovajstvo, in prosimo našo orožniško postajo, da zadevo preišče, krivci so vsem znani, in javi sodišču.
Sv. Helena - Dolsko. Fantovski odsek Sv. Helene priredi v nedeljo, 29. t. m., ob 3 popoldne pri g. Veselil v Senožetih II. javni telovadni nastop. Po nastopu vesela zabava. Vabimo vse člane okoliških odsekov, posebno Zasavskega okrožja, da se nastopa udeleže v krojih. Zve/a z vlaki z ljubljanske in litijske strani je zelo ugodna. Vozil bo tudi avtobus do in po nastopu.
V vsako hišo »Domoljuba«!
Spomini na Ameriko
Na polju se je v dolgih razstavkah sušil oves. Ponekod je snopje že vse ornelo in dišalo po prhnini, tudi trava ga je prerasla. Lansko leto jih je bolj pogosto obiskaval dež, ki je napravil na polju mnogo Škode, Koruza pa je bila prav tedaj v najbujnejšem razmahu. Do 2 metra visoka stebla so se bohotila z dvema, celo s tremi storži. Koruzo porabijo po večini za klajo živine in prašiflev. Koruzna stebla in storže zrežejo s stroji v drobno rezanico, in jo, kot pri nas repo in zelje, stlačijo v stolpom podobne trdo zaprte prostore. Kot naša »kiselna« ljudem, daje v Ameriki te vrste rezaniča goveji živini izredno sočno in tečno hrano.
Na mnogih krajih so popravljali ali tudi nanovo tlakali cesto, na kar debelo tiskani obcestni napisi že od daleč naprej opozarjajo. Zato smo vozili tudi po dolgih stranskih ovinkih. Vendar pa so tudi stranska pota v zelo dobrem stanju, ne sicer povsod tlakana, vendar pa tudo posuta. Za vzdrževanje cest skrbe zvečine vozniki sami. Od vsake galone (nekako 31) gazolina plača voznik 5 ceatov (2.30 din) takse kot cestni prispevek. Ker se sleherni dan porabi na milijone gazolina, dobi država ogromne dohodke. O te mtudi ceste glasno govore. Menda ni države na svetu, ki bi se mogla ponašati s takimi cestami, kot so v Združenih državah.
V predmestju Toleda smo se ustavili. Prijazni m postrežljivi gazoliner je osnažil od prahu zaprašeni avto in z novim gazolinom utešil njegovo hudo žejo. G. kanonik Oman je zavil v prodajalno za sadje, g. ravnatelj Slapšak je stika za tobakom, jaz pa sem stopil na nasprotno stran ceste, odkoder so prihajali turobno otožni glasovi. Na »porču« enonadstropne hiše L™ postaran moški in i?ral na haraoniko. t;nt/\-m Predal, nepremično je zrl na črne tipke, ki so kra trepetale pod njegovimi prsti.
Ko pa je njegovo godbeno navdušenje priki-pelo do vrhunca, je vmes tudi zapel. Pel pa je tako ginljivo, da so mimoidoči postajali in mu v klobuk metali drobiž. Pozneje sem zvedel, da je to po vsem metu znani godec James: delo v tovarni mu je vzelo očd, neizprosna smrt pa ženo in vseh osem otrok. In zdaj si z godbo teši gorje in glad.
Toledo je obširno mesto z mnogimi mestnimi okraji in 300.000 prebivalci. Krase da prostrani drevoredi, razkošne trgovine, vabljive restavracije in kavarne. Tudi sicer vidimo v mestu mnogo visokih, krasnih stavb, muzej za umetnost in naravoslovje, mogočno borzo, bogato okrašeno justično palačo, da ne govorim o mestni hiši, raznih šolah in javnih knjižnicah. Zaradi ugodne lege ob zapadnem sklepu Erij-skega jezera slovi Toledo tudi kot važno pristanišče in železniško križišče. V okolici so bogata petrolejska polja. V obliki arteških studencev v zemljo napeljane črpalke dvigajo noč in dan drgoceno prirodno olje, ki teče v neštetih, komaj vidnih ceveh pprefko njiv in travnikov v ogromne tanke in rafinerije. V Toledu Jf tu«i nekaj Slovencev, ki so združeni v društvu S. N. P. J. Svoje cerkve nimajo, skrbi pa zanje slovenski duhovnik Anton Pirnat, doma iz Dravelj v Št. Vidu nad Ljubljano, ki upravlja ondotno angleško župnijo.
Onstran Toleda se naša pot zaobrne naravnost. proti severu in prestopi v novo državo Michigan. Beseda »Michigan« je indijanska in pomeni »veliko vodo«. Ime je primerno in upravičeno, vode je res povsod veliko. Država Michigan sestoji iz dveh polotokov, ki ju obkrožajo kar tri velika jezera: Michigansko, Hiron-sk0..lP Erijsko. Tudi v notranjščini kar mrgoli večjih in manjših rek, potokov in jezer.
ovet je skoraj popolnoma raven, le tu pa tam se pokaže komaj vidna vzpetina. Naša pot se vije preko nepreglednih, z ovsom, ržjo, pšenico m koruzo posejanih poljan. Bolj proti se-
verozapadu pa so razsežni gozdovi, železni, bakreni in premogovni rudniki. V tovarnah izdelujejo pohištvo, vozove, kočije, stavbinski les in »leseno kašo« za izdelovanje papirja. Na prvem mestu pa je avtomobilska industrija, posebno v mestu Detroit, kamor bomo skoraj dospeli.
Slovencev je v državi Michigan razmeroma veliko in so zaposleni v vseh indusrijah. Največ jih je v Calumetu, kjer so bakreni rudniki. Pečajo pa se tudi s poljedelstvom in po raznih krajih so manjše slovenske farmarsice naselbine.
Nad Detroitom je ležala sivo meglena tančica in opoldansko sonce je tako pripekalo, da je kar žgalo, ko smo se lovili okrog zunanjega kolodvora. Zgršili smo cesto Genevo, ki pa smo jo s pomočjo postrežljivih src kmalu našli V prijaznem domu oo. frančiškanov smo dobili vse, kar potrebuje od štiriurne vožnje izmučeni želodec in od žgoče vročine izsušeno grlo. Oče Avguštin je bil kakor svetopisemska Marta: ni nas samo nasitil, zapregel je celo svoj avto in nas popeljal v mesto in k sloveči cerkvi Male Cvetke.
Detroii je največje mesto v Michiganu in šteje nad en milijon prebivalcev, med njimi do dva tisoč Slovencev. Mesto je zaslovelo in jelo naglo rasti, ko se je pred dobrimi dvajsetimi leti začela razvijati avtomobilska industrija. Znani Henrik Ford, največji izdelovatelj avtomobilov, je tedaj obljubljal po pet dolarjev dnevne plače in osemurni delavnik. To je vledclo kot magnet. V »Fordovo mesto« so kar drveli od vseh vetrov in od vseh narodov delavci, rokodelci, obrtniki in trgovci. Zato je tudi Slovencev največ okrog Fordovih tovarn. Organizirani so versko in kulturno. V župniji sv. Janeza Vianeja delujeta dva navdušena Slovenca znpnik Avguštin Svete in njegov pomočnik Marcel Marinšek. Prosvetno in izobraževalno delo pa vodi ondotnl narodni dom.
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Položaj viničarjev
Ves svet ječi danes pod silno pezo pomanjkanja in uboštva, vendar tako hudo kot viničar-
iem, se menda ne godi nikomur. Povsod, v vsa-:em podjetju so med vodstvom podjetja in delavstvom sklenjene kolektivne pogodbe, ki točno določajo, koliko mora plačati lastnik podjetja za delavčevo delo, ki je neredko lažje od viničarje-vega, a vendar se plača tovarniškega delavca zelo razlikuje od plače viničarja. Zakaj viničar, ki dela 12 ur dnevno, zasluži na dan komaj 4—7 dinarjev. Razen tega pa ima tovarniški delavec delo vsak dan, poleti in pozimi, viničar pa le ob gotovem času. Viničar je navezan edino na to, kar si je poleti mimogrede pridelal na tistih nekaj kvadr. metrih »kopanja« (ker prave njive navadno itak nima), t. j. nekaj mernikov koruze in krompirja, s čemer se mora prehraniti od jeseni do poletja. Nekaj si prisluži tudi z mlačvijo na Murskem polju ali na Hrvatskem, kjer mora, hranjen s »sirotko«, delati od treh zjutraj do pozne noči. To pa le tedaj, čemu gospodar dovoli. Viničar je od gospodarja popolnoma odvisen. Za vsako malenkost ga ali spodi iz službe ali pa se na drug način maščuje nad njim, kakor z utrgo-vanjem krvavo prisluženega denarja, namesto katerega mu vsili kako stvar, ki dostikrat nima za viničarja prav nobenega pomena, ali pa mu sploh noče plačati, tako da mora eno, dve ali pa še več let čakati na zaslužek, če ga sploh dobi. Zgodilo se je ,da je neki oskrbnik utrgal viničarju šest »težakov« zaradi tega, ker se je viničarka pri južini in obedu zamudila pri otroku nekaj minut več kot »predpisane« pol, ozir. ene ure. Ni čudno, če hodijo potem otroci okrog umazani in raztrgani, ko pa se no dovoli viničarki toliko časa, da bi v redu opravila svoje gospodinjske posle. Tudi pretepanja je deležna uboga viničar-ska para. Ce se pa količkaj zoperstavi vinograd-nikovim nasilstvom, tedaj mu vrže vse borno imetje iz itak napol podrte bajte in ga zapodi, pa naj bo poleti ali pozimi. Vinogradniki ozir. njihovi oskrbniki gredo kratkomalo preko vseh viničarjevih pravic. Zelo redki 80 vinogradniki, ki dajo viničarju toliko, da se za silo preživi.
Trn v peti pa je vinogradnikom Strokovna zveza viničarjev, ki ne neustrašeno bori za viničarske pravice. Le škoda, da so nekateri viničarji tako malo zavedni ln ne pristopijo k organizaciji, ki se leto za letom trudi in dela v korist viničarjev ln jih brani najhujšega zatiranja od strani vinogradnikov. Vsak viničar, ki je včlanjen v tej organizaciji, je deležen preganjanja, zasramovanja, ne dobi službe itd. Pred petimi, šestimi leti je vsa Prlekija odmevala ob vsakem delu v vinogradu od veselega petja in vriskanja. A sedaj? Kakor da je vse izumrlo. Še ob trgatvi, ki je vendar najveselejši čas za vinogradnika in viničarja, je vse tiho. Kako pa naj bo tudi siromak vesel, ko pa gre lačen na delo in spet lačen z dela s 3—7 dinarji na dan v raztrganem žepu domov? Doma ga pa čaka 2—6 ali pa še več istotako lačnih otrok. In s temi dinarji naj potem kupi obleko, čevlje, hrano in vse drugo, kar neobhodno potrebuje za življenje.
Najhujše pa je to, da mnoga, mnoga vini-čarska družina zaradi bede ne more zadostiti svojim verskim dolžnostim. To je za sicer globoko vernega viničarja najhujši udarec. Vsak viničar ima navadno 3—10 otrok. In vsi ti otroci rastejo tako rekoč brez vere in brez Boga, brezbrižni za vse, kar je božjega, brez vsakih višjih ciljev. Vsak si lahko sam misli, kaj iz njih postane, ko dorastejo.
Skrajni čast je, da se začne oblast zanimati za v skrajni bedi živeče viničarje in jim, kakor drugim delavcem, dovoli uredbo o najnižjih minimalnih mezdah, da ne bodo več tako do krvi izkoriščani od vinogradnikov, ker drugače jim grozi tudi popolna verska in moralna propast!
iz pisarne Kmečke zveze
Obenem s številom članstva in izpopolnjevanjem svoje organizacije, pridobiva Kmečka zveza tudi na ugledu in moči ter more nuditi vedno več pomoči svojim članom, ki se v vseh potrebah in težavah obračajo nanjo s svojimi prošnjami. Tako se je zadnji čas posrečilo s posredovanjem Kmečke zveze preprečiti proda-
2 Kdo pa je ta Fathher Coughlin, čigur ime je v ustili vseh,« sproži razgovor g. ravnatelj Slapšak, ki se je že v prvih treh tednih skoraj popolnoma poamerikanil: sosed John mu je poklonil pristno ameriško pipico, ki kar naprej posluje, g. Julij mu je poskrbel novo, po ameriškem kroju urezano obleko, da se je kar za dvajset let pomladil, sam pa govori, se nosi in stopa kakor pravi Amerikanec.
»Father Coughlin,« je poprijel besedo o. Avguštin, »je poleg predsednika Roosevelta ena najbolj znanih, osebnosti po vsej Ameriki. Nadeli so mu tudi ime »radio duhovnik«. Izprva je bil menih bazilijanskega reda, ki so ga vpeljali v Ameriki zadnje leto svetovne vojne. Želja po socialnem udejstvovanju pa je Cou; ghlina izvabila v svet. L. 1929 je postal svetni duhovnik in dobil v najbolj zapuščenem predmestju Detroitu na pol razpalo župno cerkev z 52 družinami. Danes, po preteku dobrih devet let, pa šteje njegova cerkvena občina do 30 milijonov ljudi, ki so raztreseni po vseh Združenih državah. Pri tem ogromnem delu podpira osem duhovnih in sto petdeset laiških pomočnikov.«
»To se pa sliši kakor bajka,« pripomni g. ravnatelj.
»Pa ni bajka. Pa poslušajte, kako on sam pripoveduje: Kako sem prišel do tega, me vse vprek povprašuje? Popolnoma enostavno. Nekega dne se me je polaštfala misel, da bi si najel radio in stalno po njem pridiga!. V Ameriki se namreč lahko vse vzame v najem: stanovanje. klavir, avto. Tudi radio postaja. Najel sem torej radio za štirideset minut in sem ves ta čas pridigal. Drugega dne sem prejel do sto pisem od popolnoma neznanih ljudi, ki niso bili moji župfjani, prosili so me, da bi prihodnjo nedeljo zopet in ob istem času po radiu govoril. Odgovoril sem jim, da jim ne bom mogel ustreči, ako me ne bodo denarno podprli, ker mi že najem radia za eno samo nedeljo grozi " denarnim polomom.«
>In kaj se je potem zgodilo?«
»Potem so pa vsak dan prihajale v žup-nišče velike denarne vsote, ki so mi omogočile, da sem svoje radio pridige nadaljeval.«
»Kaj pa ste v teh radio pridigah obravnavali?«	, ' . ,	. • n j-
»Vsakdanja življenjska vprašanja, /.iasti pa sem si prizadeval, da bi postal ljudem v vsakdanjih stiskah in potrebah moder vodnik. Pobijal sem socializem in njegove zle posledice, ker rušijo kulturo, poštenje in so veri sovražne. Pobijal sem tudi kapitalizem. Ameriški kapitalizem je popolnoma zastarel svetovni na-nazor. Tako imenovana prosperiteta — blagostanje — se je morda mimogrede res povrnila, toda to so povzročile le velike naročitve oboroževalne industrije. Te pa ne morejo ne dežele ne ljudi stalno ozdraviti. Noben narod ne more živeti od izdelovanja orožja, s katerim bi druge pobijal in uničeval. Kapitalisti tudi dosledno zastopajo misel, da se morajo vojni dolgovi
P°Vr»Koiiko pa je kaj vaših radio poslušalcev?«
»Newyorški listi jih cenijo na 33 milijo-
°0V »In kolikšni so dohodki vaše cerkve?«
»Moji oslušalci mi pošljejo sleherno leto do 600.000 dolarjev (28,000.000 dinarjev). Zase porabim le neznaten del tega denarja, vzdrzu-jem pa z njim 41 radio postaj, ki so s centralo v Detroitu porazdeljene preko vse Amerike.«
»Katerim ljudskim slojem pa pripadajo vasi
P°Sl»Moji poslušalci pripadajo vsem ljudskim slojem od navadnega tovarniškega delavca do milijonarja. Med njimi je tudi mnogo protestantov, celo več kot polovica. V Združenih državah tvorijo katoličani le eno petino vsega prebivalstva. Na tisoče pisem prejmem iz vseh dežel. Mnogi me tudi odklanjajo in na vse pre: lege kritizirajo, toda vsi me prosijo, da naj čez štirinajst dni zopet govorim.«
jo več kmečkim gospodarjem, v teku pa jc velika akcija Kmečke zveze, ki se je zavzela za tvoje člane, posestnike - dvolastnike iz Sorice, ki so jim italijanske oblasti zemljo onstran meje razlastile, da se prizadetim pripomore do pravice, t. j. vsaj do primerne odškodnine za razlaščeni svet, če drugega ni mogoče
ln čim močnejša bo Kmečka zveza, tem več boste lahko, kmečki ljudje, pomoči od nje pričakovali! Močna pa bo, če boste vsi kmetje v njej včlanjeni, če boste vsi članarino v redu plačevali in z organizacijo sodelovali. Kmetje, v vašo korist bo, če se tako zgodil Torej na delol
Zborovanja KZ v Suhi Krajini
V	nedeljo, 22. .maja, bodo velika kmečka zborovanja: po prvi maši, to je ob 7 v Hinjah, po 10. maši, ob 11 v Ainbrusu, popoldne po li-tanijah pa v Zagradcu. Poročala bosta g. Bro-dar, predsednik Kmečke zveze, in g. Brulc, predsednik okr. Kmečke zveze ter še drugi prijatelji kmečkega stanu. Vsa okolica naj se zdrami. Vse, kar kmečko misli in čuti, možje in fantje pa tudi žene in dekleta so vabljeni. Vsi na zborovanja, tudi taJri, ki so do sedaj bolj od strani opazovali naše kmečko gibanje.
Zborovanje Kmečke zveze za Trebanjsko dolino
V	nedeljo, 8. maja, se je v Trebnjem zbrala velika armada kmečkih mož in fantov, članov Kmečke zveze, ki so prihiteli na kmečko zborovanje. Zbranim zborovalcem je predsednik Kmečke zveze, g. Janez Brodar, v temeljitem govoru obrazložil sedanji položaj slovenskega kmečkega stanu in naloge, ki kmečko ljudstvo in njegovo stanovsko organizacijo, Kmečko zvezo, čalcajo v bodočnosti. Navzoči so njegovim izvajanjem z veliko pazljivostjo sledili in navdušeno odobravali njegove besede. Za g. Bro-darjem je govoril zastopnik novomeške okrajne Kmečke zveze, g. Veble, nakar je bilo mogočno kmečko zborovanje zaključeno.
Kmečki tabor v Vojnih«*
Na Vnebohod priredi marljiva vojniška organizacija Kmečke zveze velik kmečki tabor s slovesno sv. mašo, slavnostnim sprevodom in zborovanjem, na katerem nastopijo: predsednik
»Kako pa je v Ameriki s katoliškim časopisjem?«
»Imamo nešteto katoliških tednikov, toda nobenega dnevnika. Ti so v rokah velikih tiu-stov — združenj — in žive od judovskega kapitala. Jaz sam izdajam tednik, ki ima nad en milijon naročnikov, imenuje se >Social J-astice« — Družabna pravičnost. Oglasov pa v list načelno ne sprejemam.«	.
»Ali priobčujete v listu tudi svoje pridige?«
»Včasih, toda le s privoljenjem svojega škofa, ta jih mora prej prebrati in dati svoje odobrenje.«
»Ali dobite poleg tega ogromnega dela se kaj časa za spisovanje svojega programa?«
»Sleherno leto izdam dve knjigi -
Med takimi razgovori smo se približali cerkvi Male Cvetke. Je to velikanska rotunda — okrogla stavba. Na pročelju se dviga mogočen stožčast stolp s podobo Kristusa na k«zu, izklesano iz sivega granita. Podoba Knzanega ima svojo posebno zgodovino. Kmalu po prihodu v župnijo je g. Coughlin postavil v bli: zini stare cerkve lesen križ. Pa so mu ga veri sovražni framasoni izpodžagali, podobno kakor pri nas evharistione križe. G. Coughlin jim je v sveti jezi zagrozil: »Le še malo potrpitel Postaviti vam hočem križ, ki mu vaša zloba ne
bo kos!«	. , , i ■«.
Tudi odznotraj so cerkev bogato okrasili, stebri in oltarji so iz ameriškega, švedskega m kararskega marmorja in vendar je kljub vsej tej raznolikosti vse tako ubrano, harmomcnol Glavni oltar je v nekoliko vzvišeni sredini, da se nanj vidi od vseh strani. Maln Terezika Deteta Jezusa pa stoluje v stranski marmornati kapelici, ki gleda proti glavnemu oltarju. Premnogo zahvalne podobe pričajo o njeni mogočni priprošnji pred božjem prestolom. V olJ-stranskih vežah prodajajo podobice, rožne vence, razglednice in druge božjepotne spominke.
(Nadaljevanje -dedi.)
A
Kmečke zveze g. Janez Brodar, svetnik kmet. zbornice za celjski okraj g. Iurnšek ter celjski župan g Mibelčič. Tabor bo veličastna manifestacija kmečke misli. Popoldne istega dne pa bodo igrali na prostem narodno kmečko igro »Miklova Zalac v priredbi Davorina Petančiča. Vojničani in okoličani: na Vneboliod vsi na tabor!
Blagoslovitev prapora MKZ v Sf. Janin pri Velenja
V Št. Janžu pri Velenju bodo imeli na praznik Vnebohoda pomembno slavnost: Blagoslovitev prapora MKZ v št. Jarmi. Navdušeni člani fantovskega in dekliškega odseka Kmečke zveze obenem z odborom Krajevne kmečke zveze se za ta dan z vso vnemo pripravljajo, ker želijo, da se blagoslovitev njihovega prapora čim slo-vesneje izvrši.
Za govornika na slavnostnem zborovanju, ki ga prirejajo ob tej priliki, so naprosili voditelja MKZ, g. Puša, poleg njega pa še domačin«, g. inž. Vrhnjaka iz Pameč.
Kmečki ljudje, posebno mlajši, fantje in dekleta, od blizu in daleč, pohitite tega dne v Št. Janž. da daste izraza svojemu kmečkemu stanovskemu ponosu in zavesti!
V	št Juriju pod Krimom je bilo istega dne zborovanje Kmečke zveze, ki se ga je udeležilo nad tristo ljudi. Govornik, svetnik Kmet. zbornice g. Pevec iz Št. Vida. je v prijetni domači besedi obrazloži! poslušalcem naloge in ustroj Kmečke zveze, njene cilje in uspehe, ki jih je že dosegla v kratkem času svojega obstoja, obenem pa je poročal tudi o delu Kmetijske zbornice, v kateri on zastopa litijski okraj. Njegovemu govoru so zborovalci sledili z velikim zanimanjem in se je po govoru razvil živahen razgovor o raznih perečih vprašanjih. To zborovanje je pokazalo, da se dandanes kmečki ljudje tudi v hribovitih krajih zelo zanimajo za vsa javna vprašanja in dobivajo smisel za organizacijo.
V	Izlakah pri Zagorja je bilo istotako tega dne kmečko zborovanje, na katerem je govoril načelnik Okrajne kmečke zveze, g Lojze Str-man. Tudi to zborovanje je bilo zelo lepo obiskano in so bili zborovalci g. Strmanu. za njegovo stvarno in izčrpno poročilo zelo hvaležni.
Šmartno pri Litiji. Izredno smo se razveselili, ko smo na občnem zboru MKZ zagledali sredi naših deklet, članic MKZ tudi gdč. učiteljico Ažma-novo. V kratkem času. kar je pri nas, je popri-jela za delo v V9eh naših organizacijah. S posebnim veseljem je sodelovala tudi pri MKZ. Žal bo sedaj zapustila naš kraj, ker mora med naše Izseljence v Nemčiji. Ker se člani KZ ne morejo dobri gospodični več osebno zahvaliti za njen trud in ee posloviti od nje. se ji tem potom za vsa dobra dela v nadih organizacijah iskreno zahvaljujejo. Bog plačaj!
Klic obupa iz Haloz
Iz Haloz smo dobili že več dopisov, ki v zelo črnih barvah slikajo položaj tamošnjega prebivalstva. Nekaj takih klicev obupa smo že priobčili. S kakšnim uspehom, vedo Halozam sami. To nas prav nič ne straši, da bi se ponovno ne zavzeli za žalostno usodo tega koščka slovenske zemlje, ki ni po svoji krivdi postal v našo veliko škodo in sramoto to. kar je. Besedo ima naš haloški dopisnik!
Halozam preti lakota
Velikansko pomanjkanje stiska prebival-valstvo v vinorodnih Halozah. Dela ni, zaslužka ni, žitaric ne pridelujemo, krompir, glavna hrana revnih slojev, je lansko leto v zemlji segnil, sadje ni imelo cene, fižol je bil krastav in ni dal niti semena. Večina družin je že dre leti brez kruha, ljudstvo radolžcno, mladina beži v tujino za del om, kakor Prekmurci, ker se za uboge Haloze nikdo ne potegne. Naša šolska deca je jetična zaradi nezadostne prehrane, nasi naborniki slabi in bolehni. Pri nas ni turizma m tovarn, ni industrije, ni rudnikov, ni javmh del. Vinogradi stari, potrebni obnove, izčrpani zaradi toče leto za letom. Podpora pre-mala. Ah naj z 10 do 20 kg moke živi družina celo zimo? Nekatere kraje, ki niso tako revni, hočejo zadušiti z javnimi deli, nas pa tirajo v
obup. Ni nič čudnega, če v takih razmerah raste nezadovoljstvo. Prosimo, da oblasti posvečajo Halozam prvenstveno zanimanje, zlasti, da takoj začno z zgradbo zadružne vinske kleti pri Sv. Barbari v Halozah. Mi vemo, da ima kmetijski minister pooblastilo, da porabi iz proračunskih ostankov iz I. 1956 5 milijonov din za zgradbo 5 vinskih kleli, med temi je tudi naša. Ne bomo nehali, dokler tega ne dosežemo.
Cesta iz Savske banovine proti Halozam
Poročevalec >Domoljuba< je ime! priliko videti gradbo nove ceste oid hrvatske Višnice proti meji Slovenije. Precejšen del je že tlakovan z živim kamenjem, podobnim sivemu in črnemu marmorju. V kamnolomu je pripravljenega še ogromno kamenja. Ko bo ta cesta končana, bo morala biti nadaljevana tudi od mejnega kamna v naši banovini čez del Paradiža po sedanji občinski cesti, nato po grabi v Pristavo, mimo banovinskega |X>sestva k veliki cesti, kjer bi bila zveza pri poštni avtobusni postaji Paradiž —Sv. Elizabeta, Ta del ceste bi bil približno dolg 2—5 kra do hrvaške meje in bi bi! važen za tujski letoviški promet, dal pa bi tudi dela in jela domačinom Merodajni činitelji naj takoj prouoe to ceslno zvezo, zakaj Hrvati jo bodo letos na svoj strani že gotovo dovršili. Tudi Haloze naj bodo deležne zaslužka in javnih del iz milijardnega posojila'
Haložani odhajajo v Nemčijo
Zadnje dni meseca aprila je odšla samo od Sv. Barbare skupina 10 moških in žensk v Nemčijo. Koliko pa še iz drugih občin v Halozah! Zaniman je je bilo veliko. Nad 30 oseb je hotelo v Nemčijo samo od Sv. Barbare. Pa so bili odklonjeni zaradi neznanja jezika in zaradi števila, ki je bilo doseženo. Ali odločujoči kro^i kaj pomislijo, zakaj morajo ljndje za zaslužkom? Ali je kdo preiskoval in poizvedoval o nezaposlenosti v Halozah in kakšnega duha se bodo navzeli Haložani v tujini in kakšnega mišljenja? Nehajte že enkrat z izvozom živega ir, krščenega blaga'! Dajte nam dela in zaslužka doma, in narod bo ostal nepokvarjen, skromen in zdravega političnega mišljenja.
Kakšni se vrnejo? Taki nikdar, kot so odill, vsaj vsi ne. Ali se ne bodo ob pogledu na velike naprave v Nemčiji navzeli mišljenja, da smo kot beraški narod? Ali se ne bodo odtujili vsemu, kar jim je bilo doslej sveto: jeziku, veri, državljanskemu čustvovanju? Bojimo se za vse in za vsakega.
Toliko žuljevih rok vsak dan išče dela in zaslužka v Halozah, pa se nas noče in noč® nikdo spomniti. Samih obljub ni nikdo sit. Pravimo pa tudi tole: Kdor nam zdaj noče pomagati, naj ne bo lačen, ko pride čas, naših glasov.
DOBRO ČTIVO_
k Parni kotel. Spisal inž. Gvldon Gulič. Ima 100 strani besedila in 52 slik, ki ponazorujejo posamezne dele kotla. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani in stane vezan« 30 din. Knjižica je namenjena predvsem kurjačem, delovodjem, ]>osestnikom parnih kotlov, služila bo tudi izborno naraščaju, ki bo Imel šele opravka s parnimi kotli. Knjiga obsega vse, kar mora vedeti oni, ki ima opravka s parnimi kotil, tako: svojstvo pare, kurivo, rešetke, priprava m požiranje dima, material in oprema kotla, pregrevati, dimnik, snaženje, eksplozija, predpisi za kurjače, prestopki Itd. -- Druga važna knjiga za strojnike, obratovodje je Parni stroj ia parna turbina. Spisal inž. Gvidon Gulič. 122 stran!. f«na vezani knjigi Je 80 din: založila istotako Jugoslovanska knjigarn« v Ljubljani. Knjiga obravnava s praktičnega stališča parni stroj in parno turbino, torej tvarino, katero mor« obvladati vsak strojnik, da lahko položi obvezni izpit, ki ga js po zakonu dolžan prestati. Z« lažje umevanje tvarine im« knjiga 165 sliL.
Listnica uredništva: Dopisnikom, ki obširno poročajo o tem, kako se je pri njih izvršila sv. birma, sporočamo, da teh dopisov ne priobču-}emo, ker so drug drugemu popolnoma podobni in ker jih je toliko, da bi nam zmanjkalo prostora. — Isto velja za naše prijatelje čebelarje ki so nam kar u 21 krajev sporočili, da so že imeli j>rve roje. Naj nam ne zamerijo, če iib tu ne imenujemo.	J
RADIO LJUBLJANA
od 19. do 26. maj« 1938.
Vsak dani 12 Plošče, 12.45 Vrem«, poročila. 13 Čas, spored, obvestila, 13.15 PloAče, 14 Vrem« borza, 19 in 22 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila.
Četrtek, 19, maja: 13.20 Radijski orkester 18 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slo! vence. 19.50 Zabavna črtica. 20 Radijski orkester 21 Klavirski koncert. 22.15 Plošče. — I»otek* 20. maja: 11 Šolska ura. 13.20 Radijski orkester 18 Ženska ura. 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina.' 19.30 Nac. ura. 19.50 0 niednarod. gimn. nastopu v Ljubljani. 20 Plošče. 20.30 Mozartova ura. 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 21. maja: 18 Preno« promenadnega koncerta. 18.40 Strokovno šolstvo 19.30 Nac. ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 0 zunanji politiki. 20.30 »Preljubi mesec maj«. 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 22. maja: 8 Koncert Radijskega orkestra. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Koncert ruskega seksteta. 9.45 Verski govor. 10 Prenos cerkvene glasbe. 11 Otroška ura. 11.30 Koncert Radijskega orkestra. 17 Kmetijska ura. 17.30 Prenos pevskega koncerta z Rakeka. 19,30 Nac. ura. 19.50 Prenos majniške pobožnosti. 20.30 Koncert. 22.15 Plošče. — Ponedeljek, 23. maja: 18 Zdravstvena ur«. 18.20 Plošče. 18.40 Narodno blago z Gorenjskega. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Koncert Radijskega orkestra. 21 Pev-ski koncert zbora orglarske šole. 22.15 Prenos lahke glasbe. — Torek, 24. maja: 11 Šolska ura. 18 Za boljšo voljo. 18.40 Kako vpliva narava nt obleko in prehrano sredozemskih narodov. 19.30 Nac, ura. 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 Plošče, 20.15 »Svet t, komedij«. 21.15 Radijski orkester. 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 25. m«ja: 18 Mladinska ura. 18.40 Umetnostni spomeniki na Dolenjskem. 19.30 Nac. ura. 19.50 Šahovski kotiček. 20 Koncert »Glasbene Matice«. 20.45 Jo«. H«ydn: Godalni kvartet. 21 Nastop tamburaškegi seksteta. 22.15 Plošče.
ZA DOBRO VOLJO
Ne več mlad« in tudi ne dobra pevke se j* producirale na dobrodelnem koncertu.
On«: »Ti, mol, meni se zdi, da mora vseeno biti težko z« pevko, ko se iaved«, d« izgublja svoj gl«s.<
On: »Se hujše je, če se ne zaveda.«
lahlH-InlMltaik n«r>reio»l]lva tvarlna. ii kater« n«. JDIIIII IRUallllB pravit« noj boljši Jabol«nik sli hrol-kove«, tndl bron naravne pljede, katerer* J• t« rajni K. dr. Volnjak priporočal in te tndl po njerovem navodilo Izdelajo 8 poitnlno atane 60 I SMO, 1001 ST-, 1501 tU*— din. Znitana cene. Stotine pohvalnih pisem.
Glavno r.astopatvp: Henter, PodCsMek.
Letoviščarka se js hotel« v čolna prepeljati če* reko. Ker je voda močno narasla, čeln p« je bil v slabem stanju, Je boječ« vpr«iala čolnarja, če je tod le kdo izginiL
»0, nak,< pravi čolnar, »lini j« utonil neki tujec, pred nekaj mesci pa moj brat, a so ob« dobili.:
RRT1V1V! prvovrstno, istrsko dobit« V Ljubljani pri tvrdki FHAN POGAČNIK, m.« o.«.
Tyršev« (Dunajska) c. št 88 (Balkan)
V umetniškem klubu so ss menili o slikarski umetnosti. »Tudi jaz sem nekaj naslika! za to razstavo,« je dejal Mih«.
»In je bilo izobešeno?« so ga vpraševali.
Miha: »Seveda; in celo bita vhoda, tako da je vsakdo mogel videti tako na prvt hip.«
»Joj, kaj pa je bilo takega, jaz se ne spominjam,« je pripomnil eden.
Miha: »Izobešena je bil« tabla t napisom: »Kaditi prepovedano.«
Suhe smreke (mairrohe)
kupujemo po najvišji ceni
S IVER 1 KOMP.
LJUBLJANA
Profesor je dij«kom razlagal, kaj je testa* ment. »Torej, česa je treba za testament, Uršnik?«
Dijak je vstal, nekoliko pomislil, nato P» bleknil: »Mrtev človek In p« denar.«
-40.0°
denarnih NAGRAD
H kateri točki navodila o uporabi Radiona spada posamezna slika ?
Navodilo za pran]« z Radionom, Id je tiskano na hrbtni stran! vsakega zavitka, Ima 6 toik, Potrebno J«, da točno doženete, katere točke Radion navodila predstavljajo te slike. Vzemite v roko zavitek Radiona (n prečrtajte pazljivo vsako toika navodila, pa ga primerjajte s temi •iikaml. Nato vnesite v prazne kroge na teh slikah Številko tiste talke, Skl po Valem mnenju spada k posameznim slikam. Napilete v spodnjem desnem kotu tega oglasa iltljivo Vale Sme in natančen naslov. Izrežito cel oglas In ga poiljite kot tiskovino v odprti kuverti frankirano s 25 para brez vsakega drugega obvestila na: Jugoslavensko d. d. Schicht-iever, oddelek reklama, Osijek.
POZOR: Poslednji rok za vpošiljatev jo 31. maji
Din. 1o.ooo.> „ 5.ooo.-,, 3.000.-„ 2.000.-too.-
1.	nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
4.	nagrada 2oo nagrad po
Skupaj Din. 40.000.- za pravilno rešitev I
Ugotovitev pravilnosti reiitev, Žrebanj« In delitev dobitkov izviii posebna ocenjevalna komisija, katere Zlani so:
Dr. Mato Pe.ic, kr. javni notar
Kamllo Krvaric, direktor »Hrvatskega Lista"
ln£ Ante Safner, direktor Jugosl. d. d. Schicht-lever
Dragan Gregurovif, ief reklame JugosL d. d. Sthicht-Lever
Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. junija.
Navodilo o uporabi obeta pri nagradnem tekmovanju dobitek, točna izpolnitev istega pa prihaSa uspeh pri pranju peril«!
ere sam - pere prizanesljivo
Moli oglasnik			
Vsaka drobna vrstica ali me prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmeti iske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali lščeio poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbin« za mala oglase se placuie n«pre|.			
No« rediini prašeh »REDIN« za prašiče. Vsak kmetovalec si iahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 3 zav. po pošti 24 din. Uspoh vam je zagotovljen. Prodaja droge-rijs Katic, Ljubljana, Židovska ulica 1.	Ifseh vrst oblačil v ogromni izbiri moškega sukna, perila i. t. d. kupite najceneje pri Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 14. Hupim posestvo 2 do 5 glav živinp, najrajši na Gorenjskem — Anton Kristan, Mali Vrh, p. Poljane nad Škofjo Loko.	Travniške parcele v Lipah prodam. Per-šin, Brest pri Igu. Vagonske količine žaginih odpadkov (žamanja) trdega lesa kupim. — Oferte pod .Takojšnje plačilo' 7559 na upravo Domoljuba.	Posestvo naprodaj na lepem kraju, 25min. od postajo Podnart in Duplje. Redi se lahko, 3 govedi in 4 prašiče. Lep sadni vrt, elektrika, vse v dobrem stanju. Informacije: Pod-tabor 6, Podbrezje, Gorenjsko. Hlanra na kmetijo niflpifl sprejmem takoj. Peter Cerar, Ljubljanska c. 13, Domžale. nBbln pridno, pošteno, HbHIG jgfe župnišfe. Plača do 200 Din. Naslov v upravi Domoljuba.
		Lahko kočijo ffi: bo z navedeno ceno J. Pretnar, Dosloviče, p. Žirovnica.	
M\m esescaMoslio Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 130 litrov Din 20'—, pa pošti Din 35'—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.	Sobo Hišo % zasajenim vrtom, z dobro vpeljano gostilno prodam. — Naslov v upravi pod št 7061.		
		flehla Pridno, pošteno UBMU za kuhinjska in hišna dela, vajeno peči kruh sprejme takoj Zavod sv.Terezike, Videm - Dobrčpolje.	
	Iii» PrOdaj n^ ^ zaprta kočija (landaver) črno pleskana, v dobrem stanju. — Dobi se po ugodni ceni istotam tudi odprta kočija s tromi sedeži. Več se poizve aa Vidovdanski sesti 9.		Rdo proda posestvo pošteni družini na daljše odplačilne obroke. Jamstvo odplačil po dogovoru. Ponudbe z natančnim opisom na upravo Domoljuba pod »Vodna moč« št 7875.
		Prodam posestvo z gospodarskim poslopjem v izmeri 25 hektarov v bližini industrijskega centra. Cena po dogovoru. Spitalar Ferdinand, Sv. Planina 17, Trbovlje.	
Hrojiih. pomočnika tekoj sprejmem, delo stalno. Ludvik Slak, Dobrnič, Trebnje.			
			Trboveljski cement Storijo, žeblje, suhe in oljnate barve, blago za moške in ženske predpasnike ter špecerijo kupite najceneje pri Mtlller-ju, Grosuplje.
	Rnhlln brejo prodam. RDUIIB Rakovec, Vna-nje gorice, Brezovica,		
Balastu za strojno IBJinnn pletenje sprejmem. Zofija Kun-tara Vid-Vižmarje.		Trgovska Mk ££ zemljiščem na prometnem kraju ob banov, cesti v ljublj. okolici naprodaj ali v najem. Naslov pove Domoljub pod štev. 7867. Malo posestva v*iah. ljani naprodaj. — Pripravno za upokojence, obrtnike ali poletno bivališče. Ponudbe pod »Dom 1938« upravi Domoljuba.	
	Rasna pmegavka. do. nreva bra inlekarica, 550 kg težka, teleti koncem maja, naprodaj. Moškrin št 2, p, Škof j a Loka.		
Minil fant miren, s nosu IBKII posestvom, poroči pošteno dekle s primerno doto. Ponudbe upravi Domoljuba pod »Resno« 7722.			Slaiiiifljo zlTvX ljani iščem za takoj. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Vrt« št. 7374.
	Illanra poštenega, na Hlapca kmetijo sprejmem. čorne, Zgor. Šiška 25, Ljubljana VII. 1	tflirl pinegavske L 1SIIM pgsme, stari 2	leti in pol, visoko breji prodam. Zalog št 43, Komenda.		
ČsiljBF. pomognitia zanesljivega sprejmem za stalno. — Travnik, Trebnje.			Prodam blJo^i™ vas Gora 21, Komenda. b.i... najnovejši le-liOlBSfi tošnji mode« v največji izberi že od Din 550 — naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 86, (nasproti Gospodarske zveze). j
Mlatilaico S silnico Deering v dobrem stanju, poceni prodam. — Ahlin, Jožica 16.			
	Malo posestvo se proda. KrašSe pri Moravčah. Poizve se Duplica št ?, Kamnik.	Rnfotn in koledarske noiese potrebščine nudi najceneje nova trgovina Marolt Josip, Zamostec, Sodražica.	
XVIII. Ijublji velesejem
43. razstavna priredi ter
4. do 13. Junija 1938.
Petoviifta vozniaa m Železnici. Pri blagajnah železniških postaj kupite ruBCM leleintika izkaznica za Din 2-—.
Sejmišče obsega 40.000 m*, preko 600 raz-stavljalcev 14 držav.
Posebne raistave: „Cesta" — Franoija — Pohištvo — Avtomobili — Tekstil -— Ženska domača obrt. — lepa zabavIHe.
10. do 12. junije Ml. friival trgavskt kaagres.
Skot je imel naročeno, da trgovcu dobavi 20 kokoši. Ko je trgovec poslano blago preštel, je ugotovil, da je le 19 kokoši. Pozno popoldne je Škol prisopihal še z dvajseto kuro.
»Kako to, da šele zdaj prinašate kokoš?« »I, če pa ni hotela prej znesti.c
Hranilne knjižica,
vrednost«« papirje, delnice. 3%obvesnlce
vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kupo-prodaja nepremičnin
Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturi »VRELEC SRECEc.
Ai. Pianiniek, nabijam Beettn»*iK>»a 14
Gospodinja je opazovala svojo služkinjo, ki je povešala glavo. »Kaj pa vam je?«
»I, kaj, moj ženin ine Je zapustil.« »No, no, boste pa druzega dobili.« »Tu pri vas že ne, ko imamo dvakrat na teden jeSprenj.t
Mizarji!
Stavbno in pohištveno okovje, razno orodje in vso železnino dobite po najnižjih cenah pri
Fr. Stupica
Ljubljana, flosposvotsfca cest. 1
Profesor: »Prosim, gospod sprevodnik, imate prostor zame?«
Sprevodnik: »Kateri razred pa imate?« Profesor: »Sedmega«.
V vsako hišo Domoljuba!
Krojaškega pomočnika
sprejmem "takoj. Jane Jože, Senično Križe, Gor.
Razpis.
Farna občina Bloke razpisuje službeno mesto
organista.
Predpisano opremljene prošnje z navedbo plače, je vložiti tekom 14 dni na podpisano upravo občine. Uprava občine Bloke, dne 10. maja 1938.
»Domoljub« stane 38 din za celo leto, za inozemstvo 60 din. — Dopise in spise sprejema nredmStvo »Domoljuba«, naročnino, inse-rate in reklamacije pa oprava »Domoljuba«.
—	Oglasi se zaračunavajo po posebnem cenika.
—	lelefon uredništva in npravei 40-01. — Izdajatelj: dr Gregorij Pečjak. - Uredniki Jože Košiček. - Zo Jugoslovansko tiskarno:
Karel če&
Veliko izbiro moških kamgarnov nudi
F. I. GORiCAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
in sicer:
čisti volneni kamgarni v najnovejših desenih ....	od Din 110'—	do 140'—
polvolneni kamgarni trpežni...........(f (< 65'_- n 88<_
trpežni blagovi siični kamgarnu.........„ |f 32-— ' 48'—
temno modri in sivi štofi za birmance......„ „ 40-—	"u 80'-~-
lepe srajce za botre in birmance, kravate itd.	" •
Radi prezidave cene globoko znižane, izrabite ugodno priliko I