I The Oldest Slovene DoHy in Ohio Bsst Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) SEPTEMBER 15 ,1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 218 v bilbau na BEGtf feb ^ j® odločil, ko je v,. ® komanda sporo-nL* položila mine pristanišča. _ Ameriški g konzularni uradniki v j ° včeraj skupaj s 15 ' Veliki državljani ukrcali na ame-# ix Kane ter odri- Z rebelna ko- Mi Dri f bo dala za- 'iiidej. ^ Bilbao in San-j® ameriš- '^('bvesf Chapman o %je jgi. <^žavni department naročil, naj za-bau ^ konzularne urade v "^ec u ■ zapusti mesto. je bil pred ne-Štia« 1 neindentificira-letala, je odpe-,^Unc ^ ^^Plomate in osta-Saint y francosko prista-%anp,; . De Luz, kamor Pfl^, Wi. 15. redna konvencija JSKJ i; zasedanju Po ostri debati je bil včeraj poražen predlog, da se društvom dovoli prispevati iz svojih blagajn v verske in politične svrhe. Boj za spremembo je vodil Louis J. Pire. v ZAGATI ZARADI KNOXA Louis J. Pire, urednik "Ame-*- rLške Domovine", je danes po-, REPUBLIKANCI novno spravil na površje vprašanje dovoljenja društvom JSKJ da lahko prispevajo iz svojih blagajn v verske in politične svrhe, toda konvencija je tudi danes porazila to zahtevo skupine, ki jo v tem boju vodi Pire. V ^ V Je o' v opozorilo vse ino- i" 'hladnih sil v Bil-'POZoriln irs ®iestu "okli J. . ^ naj se umakne-^ čas, poveljnike i- er %% d luki, pa se je ^Prto' - ^ pristanišče kma- % v ladij, ki se na- oiibau; da bo ]a v Bilbau se vladnega vojaš-BO pribežali ■v.-y^g-.,.^^®tiana, katerega brez boja. ^ &Panska vlada v ^ ponovno pre-Palačah pobeglih ari- % ■toy Je ]jj|^ posledica teh pre- Včerajšnje zasedanje 15. redne konvencije JSKJ je bilo o-tvorjeno ob devetih dopoldne. Tekom razprave o pravilih je pri spelo pismo predsednika Roose-velta, ki pozdravlja konvencijo in ki je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Glede posojil na posestva članov JSKJ je konvencija sklenila, da jih člani lahko dobe po štiri odstotke. Od-glasovanih je bilo tudi precej sprememb z ozirom na odškodnino v slučaju poškodovanja ali otrpnjenja udov. Konvencija je bila v tem pogledu dokaj liberalna. Podpora za operacije o-stane po starem, dodano pa je bilo, da se razne bolezni bolj strokovnjaško sistematizira, da bo stvar članom bolj umljiva. O-krog 40 minut se je debatiralo o vprašanju, ali se dovoli operacijsko podporo za operacije, ki jih izvrše osteopati, a je bilo nazad- WASHINGTON. — Republikanski podpredsedniški kandidat polk. Knox je pred kratkim izjavil, da ni pod Rooseveltovo administracijo "varna nobena življenska zavarovalna polica in nobena hranilna vloga" ter s tem spravil republikance v neprijetno zagato, kajti zavaro-valninske firme in bankirji bodo morali priznati, da je baš obratno resnica. Roosevelt je spričo tega sklical za jutri konferenco predstavnikov zavarovalninskih kompanij, ki se bo vršila v Beli hiši. Republikansko vodstvo se zdaj skuša izreza ti z izjavo, da Knox ni mislil reči, da zavarovanci ali vlagatelji ne bi dobili polne vrednosti polic ali vlog, temveč da bo new-dealsko trošenje denarja povzročilo inflacijo, ki bo znižala vrednost dolarja. Podrobnosti o str a hoviti poplavi na Norveškem "Newdear izgubil bitko v Maine PORTLAND, Maine. — Včeraj so se v tej državi vršile vo-Strašna katastrofa je popol- litve zveznega senatorja, kon-noma uničila dve letovi- grešnikov in governerja, ki po- ščni vasi in zahtevala 74Rooseveltov "new deal" prvi poraz pri letošnjih vo- smrtnih žrtev. FILMSKI REŽIŠER UMRL HOLLWOOD. — Včeraj je nenadoma umrl 37-letni filmski režiser in podpredsednik filmske družbe Metro-Goldwyn-Mayer % osti^_^.^^®nosti ^okro v skupni i—. V „ milijonov do- poleg i(i Eai ^®^®nosti našli tu-orožja, municije zastav. Tajna A nadaljuje s N«." "»mnmneg. afenta. l^^edsednika španske člane špan- najdeno na po- \Z "a nekem praz- ®^stman Ave. in >C:'A^kih50č iclf«.! >r*"" čevljev od železnice, za-Mol obglavlje- ženske. Kosti so s:s zvezane z žico in Slavi e in več reber. Mr- Pea ženska umorjena Irving Thalberg, mož ene najlep-nje sklenjeno, da ostane po sta-' ših filmskih igralk. Norme rem. Glede operacij trebušne j Shearer, ki se je od navadnega mrene je bilo sklenjeno, da se j stenografa dvignil do pozicije e-morajo izvršiti v bolnišnici, ra- ^ nega izmed vodilnih mož ameriške filmske industrije. Stisnila ga je pljučnica. Thalberg se je poročil s Shaererjevo 1. 1928 in je imel z njo dva otroka, sina Irvinga in hčer Katarino. v ' se je našlo de-1 ^ slučaju nujne potrebe. No- drp ostnih papirjev in I ^^pristopli člani bodo odslej ta- koj upravičeni do bolniške podpore, ako se ponesrečijo. Člani, ki so ob času pristopa stari nad (Dalje na 2. str.) L biti pravi, da OBRAVNAVA PROTI TERORISTOM DETROIT. — Državno pravd-ništvo je pripravilo dokazilni materijal proti nadaljnim 12 članom teroristične organizacije Črne legije, ki so obtoženi u-mora delavca WPA Charlesa A. Poola in poklicanih je bilo 21 prič, ki so včeraj potrdile, da je bil Poole zvabljen v smrt pod pretvezo, da ga bodo (teroristi) peljali na neki sestanek igralcev baseballa. Razprava proti obtožencem se vrši že četrti dan. V poroti sedi deset moških in štiri ženske. ^ C Pokopa- ^jbrž^i* fgloboko ždai f^opal kak pes. ali ni po- tudi ta hI ženska žr- 11».. ^orilca, ki je umo- ®lesii že t, šest ljudi. kx ^ našp ^^Jega dneva je \ii in tis- delegatov Kakor smo včeraj na kratko poročali, se je v dolini jezera Loena na Norveškem zgodila strašna naravna katastrofa, ko se je odtrgala od 6,388 čevljev visoke gore Rogne, ogromna masa skalovja ter treščila preko tisoč čevljev visokih pečin naravnost v jezero l.oen, kar je povzročilo strahovito poplavo, ki je Loensko dolino popolnoma opustošila. Pri tem sta bili popolnoma uničeni letoviščni vasi Bodal in Nesdal, ki sta čepeli pod strmim pečevjem, ki obdaja ozko, dve rpilje dolgo jezero Loen. Deset družin je bilo popolnoma iztrebi jenih. Vseh smrtnih žrtev je bilo 74. Poleg tega je poplava uničila tudi vso domačo živad ter odnesla vso rodovitno zemljo. Katastrofa se je zgodila zgodaj zjutraj, ko so prebivalci teh vasi še spali. Od gore Rogne se je odtrgala kakih 1200 čevljev široka in 1500 čevljev visoka masa skalovja ter med silnim truščem treščila preko str litvah. Louis J. Braun, prvi demokratski governer v tej državi v več kot 40 letih, je izgubil volilno bitko proti republikanskemu senatorju Wallaceu H. Whi-tu z okrog 10 tisoč glasovi v manjšini. Mnogo bolj občuten poraz pa so doživeli ostali demokratski kandidati, ki so ostali daleč zadaj za svojimi republikanskimi tekmeci. Nekateri politični "preroki" smatrajo te volitve za "barometer" splošnih volitev v novembru. Če bi to držalo, potem bi Roosevelt v novembru pogorel. Toda Maine je znana kot tradicijonalno republikanska država, ki je imela v 40 letih samo enega demokratskega governerja, namreč sedanjega gov. Branna. Nacijski kongres zaključen NUREMBERG. — Sinoči je bil zaključen kongres nacijske stranke med 'navdušenim nazdravljanjem Hitlerju, ki je v mega pečevja naravnost v jeze-1 svojem zadnjem govoru izjavil, ro, katerega vodovje je v hipu'da Nemčija ne želi vsiliti svoje planilo več sto čevljev visoko ter uničilo vse, kar je doseglo. Za prebivalce BodWa in Nesdala sploh ni bilo i^gpne rešitve. Predno so se zavedli, kaj se godi, so že postali žrtve pobesnelih voda. Vodovje je udarilo iz jezerske kotline s tako silo in tako visoko, da je vrglo neko staro ladjo, ki jo je slična poplava 1. 1905 vrgla 350 čevljev visoko v breg, še 300 čevljev višje v breg. Na nekaterih krajih je voda planila eno miljo daleč v notranjost jezerske pokrajine in je uničila poleg dru- ga političnega sistema drugim deželam, s katerimi bo živela v miru, dokler se je ne bo nadlegovalo. Posebno svarilo je naslovil na sovjetsko Rusijo, katero je opozoril, da je na nemških mejah močna nemška armada. O demokraciji se je to pot izrazil manj ostro kot zadnjič, ko je dejal, da je sploh za nič; izjavil pa je, da je demokratični vladni sistem prešibek za današnji svet, ker ne zna ustaviti komunistične povodnji." V tej zvezi je opozoril na špansko civilno vojno, češ, to je zadostno svari- da ežiti kZ ^ bili s kon-ni bilo mo-vseh imen. Med J"® konvenJni oisijj Vsem hva- Seio v 2' loškega zadruge Osmih zvečer se odseka % " Vabi m Zveze. Vse da se seje Voznik taksija ociganjen Včeraj se je pripeljala v Cleveland s taksijem neka mlada ženska, naročila vozniku pri High Level mostu, naj jo počaka da opravi toaleto v bližnji umivalnici, odšla in se "pozabila" vrniti. Pripeljala se je iz Pon-tiaca, Mich, in dolguje vozniku taksija 47 dolarjev. Voznik je zadevo prijavil policiji. Pomagalo mu to najbrž ne bo in se bo moral za voznino obrisati pod nosom. Direktorska seja Sporočam direktorjem SND, da se ne bo vršila direktorska seja v torek zvečer, to je danes, pač pa se bo vršila v torek zvečer 22. septembra. Prosi se vse direktorje, da vzamejo to sporočilo naznanje. — John Tavčar, tajnik. Vehovec in collinwoodski most Mestni odbornik Anton Vehovec je včeraj peljal pred mestne uradnike in kouncilmane delegacijo iz Collinwooda, ki je zahtevala, da se zgradi nove dohode na most prego proge N. Y. C. železnice na Vzhodni 152 cesti, kajti sedanji dohodi so v takem slabem stanju, da je promet resno ogrožen. Župan Burton je delegaciji obljubil, da se bo skušalo dobiti sredstva za takojšnja popravljalna dela na tem mostu z ozirom na poročilo mestnega inženirskega depart menta, da dohodi niso več varni tudi za avtni promet. Mestni inženir Hoffman bo v nekaj dneh podal novo poročilo o stanju tega mostu. Zastopniki cleveland-ske cestnoželezniške družbe so izjavili, da bo treba spričo poročil inženirskega departmenta most zapreti in bodo morali avtobusi, ki so doslej rabili ta most, voziti po Darwin Ave., E. 140. St. in Saranac rd. Roosevelt na vrhu Tukajšni dnevnik "Press" je pretekli teden uvedel slamnato glasovanje, da se dožene sentiment državljanov z ozirom na novemberske predsedniške volitve in dosedanji rezultat tega glasovanja v našem okraju je: za Roosevelta 1537 glasov, za Landona 725, Lemkeja 336, za Browderja 32 in za Thomasa 19. Vstopnice za razstavo Tvrdki Mihaljevic Bros. 6031 St. Clair Ave., se je posrečilo dobiti še nekaj vstopnic za Veli-jkojezersko razstavo. gega tudi eno elektrarno, več i lo narodom z ljudskimi fronta-žag, mostov in cest. mi, kaj jih čaka, če bodo te vla- Rešilo se je vsega skupaj o-krog dvajset prebivalcev Bodala in Nesdala, izmed katerih se de vržene — "Evropa bo potem plavala v krvi ter se vrnila v strašno barbarstvo", je dejal. jih 13 nahaja v kritičnem sta- Tudi je povedal pristašem, da bo nju. "Plaz je prišel kot silovit grom," je dejal eden izmed re-šencev. "Moj dom in moja družina—vse je šlo." Iz Osloja in Bergena so nekaj, zvezi njegove ur po katastrofi prispeli z le- meznikov se ne bo vprašalo, da do potrebne nadaljne žrtve, kar se smatra za namig, da se bo naložilo nemškemu ljudstvu nove davke. "Obetajoče" so bile v tej besede: "Posa- Papež poziva na boj proti komunizmu Pij XL kaže na Španijo in poziva narode na mogočen odpor proti "blaznim prevratnim silam," kar pomeni komunizem, "če ni že prepozno.. Papež je govoril pred 500 španskimi begunci, večinoma duhovniki. CASTEL GANDOLPO, Itali-*-- ja. — Papež Pij XI. je včeraj v, KRVAVI KMEČKI NEMI-svoji vili govoril pred okrog pet j y ROMUNIJI sto španskimi begunci, večino-) ma duhovniki, katere je imeno-j BUKAREŠTA. — V nedeljo val junaške mučence za božjo'J® prišlo do hudih izgredov v stvar ter naslovil na narode j mestu Piatra - Leamt, ko je več na strasten apel, naj se dvignejo prcki "blaznim prevratnim silam"^, komunizma ter ustavijo njegov pohod, "ako ni že prepozno ..." Vrhovni poglavar katoliške cerkve je izjavil, da te sile v Španiji in drugod "ogrožajo temelje vsega reda, kulture in civilizacije" in da vidi popolen tisoč kmetov in kmetic, oboroženih z vilami, kosami in drugim kmečkim orodjem navalilo na ječo, zahtevajoč osvoboditev voditelja takozvanega "sveto-kole-darskega" gibanja Glikerieja, ki je bil aretiran na obtožbo nelegalnih verskih aktivnosti. Proti demonstrantom je bilo poslano kaos, ako se "tisti, čijih dolž- vojaštvo, ki je množico razgnalo tali zdravniki in bolniške strežnice, da pomagajo pri reševalnih delih. Po Loenskem jezeru ki je ena izmed najlepših in naj-privlačnejših letoviščnih točk na Norveškem, so plavala mrtva trupla žrtev katastrofe, ljudje in živali, pohištvo itd. Med mrtvimi je bilo trideset otrok. Nekega kmeta je voda nesla 1200 čevljev visoko v breg, vendar je ostal živ. Plazovi v tej okolici so bili sicer pogosti, vendar ne tako strašni kakor sedanji, z izjemo sličnega plazu, ki je 1. 1905 zahteval 60 človeških žrtev. KRALJ ZOGU BOLAN TIRANA, Albanija. — Albanski kralj Zogu, Mussolinijeva lutka, s čijega pomočjo se je fašistični diktator usidral na Balkanu, je zbolel za malarijo. prispevajo, temveč se jih bo prisililo, da bodo dali." nost je to, ne podvizajo premostiti prepada, ako ni za to že prepozno." Papež je govoril mnogo tudi o španski situaciji in preganjanju španske duhovščine ter obžaloval bratomorno klanje v Španiji. Potem pa je apeliral na svoje poslušalce, naj vzlic vsem "krutostim in preganjanju ljubijo svoje sovražnike in molijo zanje." Papež je govoril 40 minut in je bil njegov govor razposlan po vatikanski radijski oddajni postaji. O španski krizi je dejal, da je "šola, ki daje Evropi in svetu najresnejše svarilo, kako daleč so že ogroženi temelji reda, kulture in civihzacije." O katoliški veri je dejal, da je "e-na izmed resnih zaprek na poti tem prevratnim silam," o katerih je dejal, da je njih namen "oborožiti mase ter jih blazno pognati proti vsaki obliki ustanov, človeških in božjih." Zanimivo je bilo dejstvo, da papež, ki je govoril italijansko, niti enkrat ni spregovoril besede "komunizem", čeprav pravijo vatikanski krogi, da je bil pretežni del njegovega govora naperjen proti komunizmu, temveč je rabil izraz "prevratne sile", program sovraštva, nasilja in razdejanja in podobne izraze. Beguncem, med katerimi je bilo mnogo duhovnikov, ki bili zopet v duhovskih oblačilih prvič, odkar so v civilni obleki pobegnili iz Španije, je dejal med drugim: "Vas so oropali vsega . . . ter vas lovili in zasledovali . . . s streli iz pušk, pri čemer je bilo mnogo kmetov ubitih, še več pa ranjenih. Omenjeno gibanje stremi za povratkom julijanskega koledarja, ki je bil nadomeščen z gregorijanskim leta 1824; Kmetje so prepričani, da izvirajo vse njihove težave iz spremembe koledarja. Okrog 150 pristašev tega gibanja je bilo aretiranih in izjemni zakon je bil podaljšan za nadaljnih šest mesečev. NAPAD NA PASTORJE-VO ŽENO AKRON, O. — David Messner. pastor neke protestantske verske sekte, ki je star 74 let, se je spomladi poročil s 25-letno Ma-delino, kar je povzročilo med njegovimi verniki hud razkol. Mlada pastorjeva žena je začela dobivati grozilna pisma, naj se pobere proč, če želi sebi dobro, v soboto pa ji je neka zakrita ženska vrgla v obraz steklenico kisline. Člani omenjene sekte dolže Messnerjevo bigamije, toda oblasti so to obdolžbo zavrgle kot neutemeljeno. SOVJETSKI PREMOG ZA KANADO OTTAWA, Kanada. — Kanadska vlada, ki je začela odstranjevati carinske zapreke zdaj ste prišli k nam, da po-proti sovjetski Rusiji, je včeraj naznanila, da bo sovjetska Rusija v kratkem začela izvažati antracit v Kanado. V bolnišnico V Glenville bolnišnico se je podala Mrs. Mary Mulec, 6601 Bonna Ave., ki se je morala podvreči operaciji. John Mrhar je tudi srečno prestal operacijo v Glenville bolnišnici. Vpisovanje v šolo SND Starše se opozarja, da se bo ta teden vsak večer od sedmih do devetih vršilo vpisovanje o-trok v slovensko in umetniško šolo S. N. Doma in sicer v tajni-kovem uradu v starem domo-vem poslopju. Ne odlašajte z z vpisovanjem in pridite še nocoj. Žalostna vest Mr. Frank Razinger, 10212 Unity Ave., je prejel žalostno vest, da mu je v Begunjah na Gorenjskem umrl oče Anton, star 74 let. Pokojni zapušča v v domovini ženo, tri hčere in e-nega sina, v Clevelandu pa poleg njega še sina Antona, ki živi v Collinwoodu. Naše sožalje! veste, kako vas veseli, da se vas je našlo vredne, kakor prve apostole, trpeti za Jezusovo ime . . " Španski poslanik Louis Zulu-eta ni bil navzoč, pač pa je že pred nekaj dnevi opozoril papeža, naj ublaži svoje govore o Španiji. K včerajšnjemu papeževemu govoru ni hotel podati nobenega komentarja. Shod v četrtek Komunistična stranka bo i-mela kampanjski shod v četrtek 17. septembra v Hrvatskem Domu na 6314 St. Clair Ave. ob 8. uri zvečer. Andrew Onda, komunistični kandidat za governerja, bo glavni govornik. Vile rojenice Vile rojenice so se oglasile, pri družini dr. Anthony Škurja ter pustile krepkega sinčka, ki je šesti otrok v družini. MARY PICKFORD ODIGRALA HOLLYWOOD — Mary Pick-fordova, "miljenka Amerike" iz časov, ko je bila ameriška filmska industrija še v povojih, se ne bo več skušala udejstvovati v filmih, pravijo njeni prijatelji. Zadnjič je poskusila svojo filmsko srečo 1. 1933 s filmom "Secrets." $1000 za informacije o morilcu Clevelandski dnevnik "News" je včeraj razpisal nagrado v znesku tisoč dolarjev za informacije, ki bodo vodile do izsleditve in aretacije blaznega morilca, ki je od lanskega septembra umoril in razrezal že šest ljudi v Clevelandu in čijega zadr njo žrtev so našli pred dnevi v potoku Kingsbury. Smrt v Forest City ju Dne 8. septembra zjutraj je po kratki bolezni nenadoma u-mrl John Kotar, star 72 let in o če znane Mrs. Angele Pevc in stari oče Miss Angy Pevc, znane agitatorice za SSPZ v Forest City ju. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 15. septembra, # "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po iiiznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$550 ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........*1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 ta 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države In Kanado za celo leto ......$4.50 ca 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameilko in druge inozemf':e države Ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. "SNEZNOBELI JAGENJČEK KODER-ČEK" FRANČIŠKANA BRENA Lemontski frančiškanski pater Hugo Bren je imel v "Amerikanskem Slovencu" dne 12. t. m. dolgo tirado, s katero nas je hotel osmešiti, ker smo objavili članek "Po lateranskem sporazumu," v katerem so ubežni primorski a-kademiki nazorno pokazali, kako je Vatikan izdal svoje slovenske vernike na Primorskem. Samo osmešiti nas je skušal, češ, kaj bi se "rdečkarji" potegovali za pravice katoliških vernikov, ko pa sami na levo in desno preganjajo katoličane, jih pobijajo, zapirajo in podirajo cerkve itd. itd. Jedro njegovega članka je, da je bilo grozno "smešno," ker smo z objavo omenjenega članka pokazali, da Vatikan niti svojih vernikov ni pripravljen braniti, če mu njegove koristi narekujejo drugače. In da bi bolj držalo, je svojo tirado zabelil s krvavimi ocvirki o "rdečih pašah v Rusiji, Španiji in Mehiki, ki. . . cerkve spreminjajo v gledišča, blodišča (bordele; ured. op.) >n pogorišča . . . narodne duhovnike morijo in mesarijo na debelo . . . jih na križ pribijajo . i za baklje rabijo ... za tarčo pri strelnih vajah rdeče mladine . . . vernikom ugašajo žejo po božjih virih s svincem . i^ ^cWbnimi. . krvavimi grižljaji. S tem je njegova ti?a!da izgubila še tisto malo resnosti, kar bi je imela, če bi se ne bil spustil na opolzko pot pisanja krvavih "kriminalnih romanov" na podlagi prerazgrete domišljije, ne da •bi imel pri rokah kake dokaze, in mi bi se na tem mestu goto\'o ne pečali z njegovo derviško tirado, da ni med drugim zapisal dobesedno tudi tehle- besed: "O. Miissiil1,11, iia ko!rrrt!(/ lacmi (jrctlo Icnrtff, ki ■<(' (jii'li zitsii'.ujcinnt bvu- fdiii njcfioCti jii io, jI' i: /iiinicii ,c n/rci- nii- tlikldlorji r Hitsijt, Mehiki m .^jnniiji .šr. ,s-//ri/w6f'/( ja(/viij<'<'k kixirn'ck." {I'lxirrfd-'IIje Te besede pa že zaslužijo nekaj pozornosti. Znana stvar je, da ti naši klerikalni apologetiki vselej strahovito za-kriče, kadar jim kdorkoli očita, da se o-grevajo za fašizem in da je Mussolini mož po njihovi volji. In vendar se zmerom znova s|*ozabijo in te očitke sami potrdijo. Vedno znova sami blagoslavljajo fašističnega krvnika Mussolinija, katerega so pripravljeni malo manj kot postaviti na altar samo in edinole zato, ker je v Italiji zatrl delavsko gibanje. Kaj, če morajo trpeti tudi primorski slovenski verniki — jih bo že Bog na "o-nem svetu" nagradil za krivice in trpljenje pod Mussolinijevo krvavp peto! Blagoi- svete cerkve zahteva, da se delavsko gibanje zatre in če pri tem krvavi škorenj fašističnega diktatorja pohod: in uniči najosnovnejše človeške pravice njenih vernikov, ni to nič v primei i s cilji, katere zasleduje, vsled česar je dolžnost teptanili, ])onižanih in preganjanih vernikov, da vse te krivice in zločine molče prenašajo — zaradi blagra, t. j. političnega in ekonomskega prestiža matere cerkve! Mi bi lahko navedli dolge kolone krivic, zločinov in grozodejstev, ki jih je Mussolinijev režim zagrešil nad našimi primorskimi brati in ki jih nihče ne bo nikdar mogel izbrisati. Lahko bi navedli ^o vrsti, kako je Mussolinijev fašizem (Dalje v 6. holtmi) V nedeljo popoldne koncert v SDD \ ne pevce, pevovodja pa mladega, j v Ameriki rojenega Slovenca, Jack Nagelna. Ko sem videl te-I ga mladega za slovensko pesem V nedeljo otvori direktorij S.' navdušenega pevovodja, sem si D. Doma na Waterloo Rd. dram- mislil, da ako bi bilo več takih sko družab. sezonsko prireditev posnemovalcev bi se nam ne bilo v SDD. Ob drugi uri popoldne treba bati, da bi slovenščina tabo v ta namen podan pestri kon-, ko hitro utonila v tujini. certni program na odru. Pri pro-1 Pevskemu zboru "Slovan" že-gramu sodelujejo: pevski zbor Hm največjega uspeha na narod-"Jadran", Mr. Louis Pečjak, J nem kulturnem delu. Torej živel Leonard Zallar, Miss Josephine Slovan! Modic, Miss Elenor Šter, Modem Crusaders Glee Club, Miss Edith Modic, Miss Elsie Artel j, Mr. Frank Slejko jr. pevski zbor "Slovan", Mr. Frank Plut in poznani Vadnalovi kvartet. Iz navedenega lahko izprevi- John Zalar, delegat z Waukegan, 111. razne družbe kot pa kakšne u-metnosti. Ogledali smo si tudi ceste narodov, ki pa ni naredilo posebnega vtisa na nas. V gostilni "Ljubljana" smo tudi kaj boljšega pričakovali kot smo pa v resnici videli. Morda pa nismo prav v pravem času obiskali. Cel popoldan hoditi po razstavi nam je bilo dosti in tako smo jo zapustili in zopet odšli med škrat Tudi pri nas so takih misli.. Poglavar nacijskih rjavosrajč-nikov je pretekli teden v Nurem- Obisk v Clevelandu Za Labor Day se je več De- troitčanov odločilo, da gremo v dite, da bo koncert raznoličen in! Cleveland ogledat Veliko - je-užitka poln. Vstopnina h koncer-j mersko razstavo in obiskat naše tu in plesu je 35c samo zk ples j rojake. Tako smo večina sasedli zvečer pa 25c. Po koncertu se. naše avte in jo mahnili proti bp vršil ples v auditoriju in i- Clevelandu že v soboto in imeli grala bo poznana Krištofova or- j gmo lepo vožnjo. Nasprotno pa kestra, v spodnji dvorani pa bo-j je bilo v pondeljek nazaj, ker je ste lahko dobili okusno večerjo. ^ bilo polno avtomobilov na ce-Vse dosedanje prireditve S. D. Utah, posebno skozi Toledo je j našega umetnika Peruska, ki nas D. so bile zabave polne za vsa-,bila mučna in počasna vožnja. V i3® povabil v njegov studio m kega, tudi v nedeljo boste de- Clevelandu smo se razgubili vsak razkazal slike, kar smo naše rojake. V nedeljo zvečerjbergu na Nemškem (drugje bi ga itak ne hoteU poslušati) dejal, da je demokracija nepotrebna in prav za prav škodljiva stvar, katero je treba popolnoma uničiti, kakor je ou napravil v Nemčiji. — Hitler ni edini, ki goji take misli. Tudi v naši lepi veliki vasi imamo čedno skupinico rodoljubnih rojakov, ki so natančno istih misli in ki bi rajši danes kot jutri poslali demokracijo k zlodju ter jo nadomestili z ricinovim oljem, količki in sekirami. smo se prav dobro zabavali v Euclidu (Ljubljani) na 25 letnici društva Zavedni Sosedje, št. 158 SNPJ. Za 25 letnico so I imeli na dražbi lepo torto, kate-Iro smo Detroitčani odnesli, kar I nismo pričakovah, da nam bo tako naklonjeno. Ljubljanski šuštar se je res boril, ampak je propadel, ker smo imeli večino na naši strani. Sedaj je v posesti S. N. Doma v Detroitu, da se bomo mastili z njo. V pondeljek smo se tudi ustavili v S. N. Domu na St. Clair Ave. in imeli priliko spoznati ležni tega, pridite z svojimi znanci. Auditorij S. D. D. je bil v zad- k svojim prijateljem in smo bili povsod prav prijazno sprejeti. Posebno družini L. Rebolj se za-njem tednu na novo prebarvan i hvalimo za naklonjenost in po-in dekoriran, to delo je izvršil »trežbo. katere smo bili de-poznani slovenski dekorator Mr. Anton Plut, in nove baržunaste zavese na okna pa je preskrbel naš ženski odsek Doma, tako da danes auditorij izgleda kakor pred 10. leti , ko, je bil otvor-jen. Nove zavese so stale precejšnjo svoto denarja in zdi se mi, da je odsek svojo blagajno ponovno izpravnil za v korist S. D. Doma in za to požrtvovalno delo vsekakor moramo dati za-1 hvalo našim vrlipi ženam od odseka. drage volje sprejeli. Res nekaj lepega je njegovo delo. Vsake stvari je enkrat konec, tako je prišel tudi konec našega obiska in smo se podali zopet proti De-ležni skozi tri dni. Cas nam jeitroitu. Delavske razmere za-tako hitro potekel, da sploh ni- časno niso ravno preveč dobre v sem mogel vse prijatelje obiskati, katere sem želel. V nedeljo popoldan smo obiskali razstavo. Videli smo dosti stvari a več je oglaševanja za Detroitu, kjer se vse avtomobile spreminja na novi model. Upamo, da nas tudi Clevelandčani kmalu obiščejo, so dobrodošli! Rudolf Potochnik, Paul Ocepek. Huda ura nad Ljubljano bil za danes napovedan prenos tem dvem postajam. Strela oplazila tri dečke Velik preplah je strela povzročila v neki še ne dograjeni Iz Hitlerjevega govora so zvenele res lepe želje: sovjetsko Rusijo je treba uničiti .... — "boljševiške Žide" ali "židovske boljševike" je treba poslati v pekel .. . demokracijo naj vzame sam peklenšček ... rusko ljudstvo je treba "rešiti" . . . itd. itd. Ko sem čital poročilo o njegovem govoru, sem nekaj časa mislil, da berem dopis našega dobrega prijatelja Matije, tako slične so si njune želje . . . Razlika je samo geografska in narodnostna. Ljubljana, 12. avg. — Letoa- Dramsko društvo Verovšek i- Poletje smo sicer navajeni hiši blizu Št. Vida ob železniški Dramsko diubtvo Ve o & ze marsikaterega vremenskega'^jv-oei V tel hiši so bili triie ma tudi pri nedeljskem koncer-^ ° ^ tU svoio točko in sicer v tem nepiicakovanih dečki, ki jih je zajel vihar. Deč-lU SVOJO tocKO m sicer v te , sprememb, vendar so se danpslgten drugemu dečku ie strela da dam napravili povsem no- LLjubljančani pošte ' ^ ^ vo vrtno acenarijo, nalašč za v ustrašili ta namen tako, da bosta oder in e udarila strela, ki je švignila Zjutiaj je nasto- r.ato v vse tri dečke ter jih o- vsem c'u Viktor je obležal nezave-in Bar-1 ten, drugemu dečku je strela /lA- r-ino VinTmnnir-in r,ricvnvMvi-i hladno Vreme ter je pričelo hromila. Najhujše je zadela 7 dvorana narmonicno oagovaria- _____-.„i j j j Spi\ ■; ^ novinar in ]>olitičui ideolog našo dobo mod najpomembnejše | nosti 19. stoletja. ()semdosotletp obuja njegovega imona, ker . nt"' šotno v vsem češkem javnoin i lika lavličkova razstava na ,|!i Pragi jo najvidnejši dokaz '''| jup ga kulta te možate, nosontinieii osebnosti, lo])el izraz ljubezni sli, ki jo čuti os^'ot)ojeui luU'Ocl i svoje svobode. (Dalje prihodnjič) (Dalje iz 1. kolone) uničil tisoče slovenskih in K LiOUVC OiUVCilOIYlll 2" loVe'" mov, kako je požgal nešteto kulturnih središč, kako niti ^ prizanašal, kako je s krogi^'^^j^j strahopetno moril slovenske^' kako je zatrl ves slovenski tis > » vensko kulturno izživljanje v p(^, ozemlju, kako je vrgel v jece konfinacijo tisoče slovenskih gi mladeničev, pri čemer ^ *■ venski duhovniki niso bili v ^ | je slovenske otroke s silo ^ ^ srajce fašizma, kako' je pi'®f gp]o)t \ preganja slovenske učitelje n: inteligenco, ki je ostala zves ^.jj^)i| skemu jeziku, kako je napi'^^ bolj zavedne in kulturno venske pokrajine — iz samo strahotno mučilnico, ^ j A našim zasužnjenim bratom niti umreti. Toda, ali je to po ^ . P niso to že tisočkrat obelodaW vsem in svetu znana dejstvi- u • i! Toda dobri frančiškan go Bren vzlic tem krvavim javlja pred vsem svetom, jgf lini "snežnobeli jagenjček ^ Zakaj? Je mar znorel? Mussolini ju? Samo zato, ker z vsemi U nimi tovariši vred smrtno nje delavskih in kmečkih skušajo oprostiti tisočletnih stva in krivic ter svobodno mo zato je j)ripravljen poh^|^ gvo _ ga tirana in krvnika, ki if ljubne delavce in kmete! gg h pe tudi katoliški verniki lavsko gibanje zatre! Pa se še najdejo med stočejo, da tem ljudem krivi ker od časa do časa pokaže^ "ljudski prijatelji" so! [^^embra, ^ ^ndon 1936. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Montana Kid Uont; "»m nog. I„ to iz ^^žrokov. Resna in stroga 4 danske J! tudi me- ^aiš • in pokvarila prastare navade. Ta " d V pričela osvajati 'pa ni gledala prijazno ' se je prišteval Poleg tega pa je Kid, j!^^^^knilo svoje meje k te ^ilj navzgor. Tail* Nora g. dovolj 8e- iigtj ^ zemlja do male- Yg' ' SO vendarle le mj.. ® zamrznjene kva- "idile to dobro, da ^%lknTT' j™ je doma ^'»zav^l^ pro- Iwr^etje. M°®tana ^ril, tsii i" K It; *1^ k* !P Kid se je poslovil od' k benetskem jezeru, kjer je svojih mehikanskih o- j dvajset ur prav neprijetno raz-si otrkal idahoranski sajal. Neka skupina zlatokop-cev pa ga je vzela na piko in tako je moral pobrati zopet šila in kopita. To se mu je večkrat pripetilo. Včasih je moral tako naglo povezati svojo culo, da se je v naglici vsedel kar na tujo vprego. To pa pomeni pod milejšim podnebjem konjsko tatvino. Zato se je na tem begu preko Benetta skrbno ogibal naselbin. Ko je bil že sto milj prejahal, je šele razpel svoj ša-tor. Pričela se je pomlad in mnogo odličnih meščanov iz Dawsona se je že sedaj napotilo na jug, da jih ne prehiti vlažno vreme. Marsikoga je srečal, pa se je seznanil z njim ter si zapomnil njegovo ime ter število njegovega zlatokopa. Imel pa je sijajen spomin in živahno domišljijo — resnicoljubnost pa žal ni bila njegova čednost. Ko so zagledali dawsonski meščan je Kidove sani, so so žurno zbrali na bregu zamrzle-ga Yukona. Silno so bili radovedni na novice. Seveda, on pa tudi ni bral časopisov, da bi ve je bil eden ti- Jjlio ug je na obrežje J ' kakor da bi mu Polili 'najmanj pol du- ""Halr ' je več ' (denarja. Posre- b' ^ ia pj. ^^iseu vkrcal na 'foviip vse težave vožnje. Ko j del, je li bil Durrant obešen ali ^je izkrcali, je bil 1 i^ Poniladnega dne izkrcali, je bil psov, hra-A PoVj pristojbine, ki n T ' državi, so j ^ da je ta se- pa kdo je bil zmagovalec pri zadnjih konjskih dirkah. Ničesar ni vedel o vojni med Združenimi državami in Španijo, ni vedel, kdo je Dreyfus niti kdo je O'Brien. Pa je vedel. Vse je vedel! Pazil Paradi tega je O'Brien je utonil pri Belem ko pride čimpreje njičku — samo Sitka Charley g ;Sa. ^ tod mrgole- se je rešil. Kaj pa Joe Ladue? '■I ^"^Hierav j^^'^^rjev, in baš | Obe nogi zmrznjeni. Odrezali J -^eki v °®kubiti. i so mu jih. Pa Jack Dalton? Z " ' ŠUpi iz borovih deski "^oi"skim levom" zletel v zrak z vso posadko vred. Pa Bet-ties? S "Kartageno" nasedel v Seymourskemu prelivu. Od tri-I sto mož se jih je rešilo samo In Bili, Na lebarškem Je silo igralnico. ^'^i'^orala, da je '"•*2® ' ' mrIKa. Se-'• zaradi tega po- ^ :!% je cena tako N^':^''" :'^ ' ^ Si jih komaj štiri i j® ® šestimi opernimi pevka-Pa je nenado vred. Guverner Walsh? U- dolari Postavil ha trg sto; ,,., in Montana Kid thirty Milu. tonil z možmi in sanmi Devereaux? pri Kdo vali na jug, so bili mrtvi. Možje, z divjimi in nezaupljivimi pogledi, so prišli od rek in poto-I kov, da vidijo moža, ki je v|del toliko nesreč. Uboga ruska mu-latinja se je neutolažljiva vrnila k svojemu ognjišču in si po-tresla bel pepel na svoje črne lase. Zastava na vojašnici je žalostno plapolala na pol drogu. Dawson je objokoval svoje mrtve. Nihče ne ve vzroka, čemu je povzročil Montana Kid tako žalost v Dawsonu. Opravičuje ga kvečjemu to, da ni za njega veljala nobena resnica. Pet dni je vladala žalost v deželi in pet dni je bil Montana Kid najslavnejši mož v vsem Klondiku. Dežela mu je nudila od vsega najboljše. Najboljše stanovanje, najboljšo prehrano. V gostilnah je imel prost vstop v bar. In vedno več ljudi je povpraševalo po njem. Visoki uradniki so se mu klanjali, da bi zvedeli čim več, vojaški poveljnik je priredil njemu v čast slavnostno ve čerjo. Nekega dne pa se je u stavil pred gostilno s svojimi trudnimi psi Deveraux, vladni kurir. Mrtev? Kdo pravi to? Naj mu le hitro postrežejo z je lenjim zrezkom, potem jim bo že pokazal, kako je mrtev! Tako! Guverner Walsh tabori pri Little Salmonu in O'Brien bo dospel, kakor hitro bodo proste vode. Mrtev? Kar hitro en je-lenji zrezek, da bodo videli, da je živ in zdrav! u videl,, da ga bo pomlad prehitela. Yukon je renčala in se trgala s svojih verig. Na mnogih krajih je moral reko obiti, zakaj led se je v deročem toku topil in v premikajoči se ledeni masi so nastajale velike razpo ke. Led je pokal 2 zamolklim bobnenjem. Skozi razpoke in neštevilne odprtine se je pričela voda razlivati preko ledu. Vode se je že toliko nabralo, da so psi bolj plavali kakor hodili. Posebno v bližini nekega otoka, kjer se je nameraval ustaviti. Na otoku je stala koča in oba prebivalca te koče sta ga sprejela zelo neprijazno. Pa je kar izpregel pse in pričel pripravljati južino. drugi breg. Toda pri natanč- J in sani je odnesla. Moža pa sta !po dolgem trudu vendarle do- In zopet je bil ves Dawson na nogah, zastavo na vojašnici so dvignili in Bettlesova žena se je umila in praznično oblekla. Po tem so na fin način obvestili Montano Kida, da je najboljše, če se takoj pobere iz mesta. Pa jo je popihal, seveda zopet na tujih saneh. Oddahnil se je Dawson, ko se je oddaljil na Yukonu in želel mu je srečno pot k cilju, ki je usojen vsem takim grešnikom. Za njim pa jo je udaril lastnik psov s policistom. Potoval je proti Circle Cityju in led se je topil pod sanmi. Že zaradi ukradenih psov je želel, da čim preje doseže ameriški ; jc bil to? Da, kurir! Na mar- teritorij, še p redno se stopi led. H Poklicni »''ganizi. • i^osace in v & "^W tarifo za °streščki pa so ierai . P'^idno posečali jih jc Hj Vends k opeharil. ftiU L Pogruntali. Za- 3QV \ deii; ar. tla in si razde-Pa zopet s M L 8e ga sani! , j® držala smo- Pa, so %verii-'^-^^ in neznanih ', t indijanski vod- ogo J Ste NtaiT ^ Povzro-1(1 tak ■ ^ ^^PGn in ne-J® prišel v tabor Zganja pa mu je škem jezeru so ga ustrelili In dijanci. Za vse je vedel. Meščani so' sc kar drenjali okoli njega; da zvedo novice, da povprašajo po prijateljih. In so bili od novic tako omamljepi, da so pozabili celo kleti. Še predno je Kid dosegel brežino, ga je že obkolje-vala več stoglava množica od vseh strani. Tepli so se zanj. Vsakdo je hotel čimpreje zvedeti o svojih tovariših. Od vseh strani so mu ponujali pijačo. Še nikoli niso sprejeli nobenega tujca s tako odprtimi rokami. Ves Dawson je bil na nogah. Še nikdar ni slišal naenkrat toliko novic, odkar se mu piše zgodovina. Vsi ugledni meščani, ki so spomladi odpoto- Toda popoldne tretjega dne je Donald in Davy sta bila tipična predstavnika klavernih obmejnih naseljencev. Bila sta v Kanadi rojena Škota in vzgojena v mestu. Iz pisarne jih je spravila hipna strast po zlatu. Dvignila sta svoje prihranke in odpotovala v Klondike, da bi kopala zlato. Pa sta čez mero okusila negostoljubnost te zemlje. Ko jima je pošla hrana in jima je upadel pogum in ko jima je ostalo od vsega navdušenja samo še goreče domotožje, sta se vdinila neki družbi za sekanje drv za parnike. Družba jima je obljubila za plačilo hrano ter brezplačen povratek v domovino. Kako neizkušena sta bila, priča že to, da sta si zbrala za svoje delo in bivališče baš ta otok, ki je bil okoli in okoli obdan od ledu. Dasi tudi Montana Kid ni dosti ver vedel, kako je takrat, kadar prične pokati led na velikih rekah, vendar se je poželjivo oziral po drugem bregu, kjer bi bil v visokih ska-linah pač dovolj varen pred to ledeno grozo. Ko se je okrepčal in nakrmil pse, si je prižgal pipo in odšel na izvid. Kot vsi drugi otoki na tej reki, je bil tudi ta na zgornjem koncu višji. Tu sta si tudi Donald in Davy zgradila svojo kočo in tu sta zlagala svoja drva. Reka je bila široka nekaj kilometrov. Otok je ločil od nasprotnega brega približno sto metrov širok stranski rokav. Že se je hotel spustiti Montana Kid s svojimi psi na nem opazovanju ledu je opazil deroč tok. Nekoliko višje je reka zavila v ostrem ovinku na zapad in tu je bilo polno majcenih otočkov. "Od tamle se bližajo ledeni vali," si je dejal sam pri sebi. Opazil je potnike, ki so s pol ducatom sanmi brodili vodo in ki so. najbrže potovali po reki navzgor v Dawson.Potovanje po reki je bilo sedaj dan za dnem bolj nevarno in potniki so hiteli na vso moč, da čimprej dospejo do otoka. Eden potnikov je bil oslepel od snega. Privezan je bila za sani in prav nerodno je homotal za njimi. Bili so sami krepki, mladi ljudje. Rašasta je bila njih obleka in bili so trudni. Montana Kid si jih je dobro ogledal in je kaj kmalu spoznal, da niso njegove baže. "Halo! Kaj je novega v Dawsonu?" so spraševali in si ogledovali sedaj Donalda, sedaj Davyja, sedaj Kida. Takole prvo srečanje v divjini ni prav nič ceremonijalno. Pogovor se je kmalu zasukal na obče zadeve in kar po vrsti so si pripovedovali novice iz obeh koncev dežele. Prišleci so bili s svojimi novicami kmalu pri kraju. Zimo so pretolkli v Mi-nooku — tisoč milj dalje ob reki, kjer se ničesar posebnega ne zgodi. Montana Kid pa je prišel baš iz primorja in ko so postavljali šator, so ga neprestano obsipali z vprašanji o obljudenem svetu, od katerega so bili vse leto odrezani. Oster vrišč jih je nenadoma zapodil na breg. Voda na ledeni površini se je poglobila in led, zajet od spodnje in zgornje strani, se je boril, da bi se oprostil trdih klešč obrežja. Z bobnenjem in hruščem so se lomile razpoke in zrak je bil nasičen od tega ostrega prasketanja. Od zgornjega toka sem sta drvela na ledeni plošči, ki še ni bila pod vodo, z eno samo vprego dva moža. Kmalu ju je dosegla voda in skušala sta jo pre-bresti. Led se je drobil pod njihovimi stopinjami in plošče so se postavljale pokoncu. Skozi odprtine je vrela voda in kmalu jima je segala do trebuha. Pse LIFE'S BYWAYS ^ ^ CH£APJLCC \ ITILBL A <^UARTO? OK NCJmiM'l ki Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič "Avtor 'The Native's Return,' 'Laufjhinfj in the Jungle' in 'Dynamite' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPRBJKMA ENAKOPRAVNOST segla otok in Montana Kid jima je prvi priskočil na pomoč. "Naj me pri priči obesijo, če ni tole Montana Kid!" je vzkliknil možakar, ki ga je Kid vlekel na breg. Imel je rdečo srajco jezdeče policije in dvignil je roko v pozdrav. "Vabilo imam zate, Montana Kid," je dejal in privlekel bel papir iz prsnega žepa. "Upam, da mi ne boš delal preglavic in da boš šel rad z menoj!" Montana Kid se je ozrl na razdivjano ledeno reko in skomignil z rameni. Policist, ki je sledil njegovemu pogledu, se je smehljal. "Kje so psi?" je vprašal drugi- 6231 ST. CLAIR AVE. ^ — CLEVELAND, OHIO Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo, da smo še krepki |n čili in se ne mislimo še podati reakciji! wyr baking liV POWDERl Ssmt P. če Todaif^ as 45 years Aqo 25 ounces254 ''B^uL iction. / millions of pojjnlss kave be£n used.byx>u#governKent "Gospoda moja, to je Jack Sutherland, lastnik eldorada št. 20," je predstavil policist svojega tovariša. "Pa ne Sutherland iz leta 1892?" je vprašal slepec in se neokretno tipal bliže. "Da, tisti!" Sutherland mu je stisnil roko. "Pa vi ?" "Oh jaz sem poznejši letnik, pa se spominjam vaše posesti iz časov, ko sem lovil lisice." Obrnil se je k svojcem in dejal: "Tovariši, to je Sutherland, Jack Sutherland, ki je bil nekoč najboljši golman univerze. Hej, zlatokopci, objemite ga! Sutherland, tu pa je Greenwich — je bil tudi golman pred dve-mi leti!" (Dalje prihodnjič) IZNE6ITE SE GLAVOBOLA Olajša mesečno trpljenje Brez opija ali kinina Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? Iznebite si jih! Za hitro odpomoč — brez kinine, bromida ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžiti štiri krat lOc, 12 za 25c. GARFIELD Prašek proti glavobolu ■T 1 ftTnti JI Pišite za brezplačen / |1\ I IJIi jl Poiskus Garfield pra-ška proti glavobolu— tudi Garfield čaj proti zapiranju. Pišite Garfield Tea Co. Dept. T, Brooklyn, N. Y. ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povkjte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj ml obleka dobro prlstoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povAjete Kruschen Salts. OK'D BY MILLIONS NORGE ONLY IN IlUHUL BO TOO OH THE PLUS VALUE OF SOLLATOB 4r »EFRIQEBATIOS • Part of the pha w*h* h Norge i* the j^ua o(dd-aackin( pownr of the Rdlatoc It h able to make more oold tfan yoall ever need, ia »imp*# b construction, Bmootfa h* optof tion, uses hardly kny euiiMU, it almost everiasldnf. By actual test, the RoQstar improves with use. The extreme effieknqr aad dependableness of the RoQatar fa the basis of saving in bodi food and refrigeratiaa. RoHator Refrigeration enaUea N@f*m ownera to aave op to $11 m month. THE ROLLATOM... Sm»*tb, »sty, roIUns pr»Hd»t m»r« išO fiSfWA ( «Mt »•***. """""" BEFORf Yo # Wheayoabiv mi yoa cxpect it to cb* 3 free accvioaL Bat d» yooMiAaa (hat, from Hw% .....Illtlill pcxfixsMooib &# fiwrt pcaUmt pact at m wiaber b the part yottnu aee? thetiauaiBhaloo. AxtdooSy ttw RotcB warfaer hm tiM •Vtotob«^ mimiiHiialrw. ##& km vjratem of "take-op potou" vUcb makta &e norga tndy a Bk- aa-J» SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. N O R G E FTRAN 4. ENAKOPRAVNOST 15. septembA' Carica Katarina Zgodovinski roman — Madona, ali naj bi vas ča-1 kal? — vpraša starec. — Ne, — hvala, — vrnila se i bom peš, dragi Nikola! Plačo boste dobili jutri zjutraj. Zbogom ! Bog naj vas blagoslovi! — Ne, signorita, vas naj bla-: goslovi, — vzklikne starec in po-, gleda mlado in lepo ženo. — Bog; naj vas blagoslovi in obvaruje vsake nesreče, — tukaj ni baš preveč varno. Boljše bi bilo, če bi šel jaz z vami. — Ne! Ostanite! — vzklikne Klarisa in stopi na stopnice po katerih je odšla na obalo. Čez nekaj trenutkov je stala pred kolibico, pred katero so visele ribiške mreže in se sušile. Grofica Pineberg se je še enkrat ozrla in pogledala na vse strani, potem pa je trikrat potrkala na vrata. Zaslišali so se koraki! — Mlada žena si je pritisnila roke na razburjeno srce. Vrata so se odprla, na pragu pa se je pojavil lep, črnolas mladenič. — Gianettino! — Klarisa! — Ljubljena! — Prišla sem, dragi moj! — Dobrodošla, pričakoval sem te! Ginanettino razširi roke in potegne Klariso čez prag. Objela sta se in pozabila na ves svet. Vrata so se za njima zaprla. Valovi kanala so tiho šumeli, v daljavi pa so se bleščale Benetke, kraljica morja. 107. POGLAVJE. Gondolijerjeva ljubezen. Gianettino je potegnil svojo ljubljeno v revno urejeno sobico. Še vedno sta bila objeta, poljubljala sta se in si šepetala najslajše besede. Grofica Klarisa je slekla svoj plašč in vrgla tudi klobuk na mizo. Grofica je objela mladega gondolijerja, ki ni prenehal poljubljati njenih rdečih, sočnih ustnic. — Madona, prišla si? — je šepetal Gianettino. — Ali si zares tukaj ? Oh, bal sem se že, da boš nocoj popolnoma pozabila na svojega ubogega Gianettina. — Vozil sem se mimo tvoje palače — videl sem razsvetljena okna — slišal sem zvoke godbe, po katerih so plesali tvoji gostje, — oh, Klarisa, ko bi ti vedela, kako mi je bilo težko! — Morda jo sedaj objema kak šen drugi moški, — morda jo je prav sedaj objel kdo drugi in zaplesal z njo. — Oh, madona, moja roka je nehote segla po bodalu, na mojo srečo pa me je moja gondola hitro odnesla. — Oh, Klarisa, jaz ne morem več prenašati tega življenja! Ti prihajaš k meni samo ponoči, podnevi pa te obdaja toliko drugih moških! — Oh, ti ljubljeni in ljubosumni človek! Mar ti ne dam tisočkrat več, kadar sem tvoja, tvoja ponoči? — Ali ne veš, da je noč ustvarjena za tiste, ki se ljubijo? — Ali še nisi slišal, da imenuje pesnik noč prijateljico ljubezni?--Oh, Gianettino, NAZNANILO Prevzeli smo dobro poznano restavracijo in gostilno ZRINJSKI CAFE 4018 St. Clair Avenue Postregli bomo z dobrim prigrizkom in pijačo ob vsakem času. Se priporočamo za obisk. Pete Schafer 666 VROČINO TEKOČINA. TABLETI MAZILO, NOSNE prvi dan KAPLIJICE Glavobol pa v 30 minutah Poikuilt« "Rub-My-Tism" — Najboljie niaillo na Svetu. poglej, sedaj sem naslonila svojo glavo na tvoje prsi. — Tukaj sem na varnem, tukaj sem mirna. — Kajne, Gianettino ti bi me branil, če bi mi pretila kaka nevarnost? — Branil bi te s svojim življenjem! — vzklikne Gianettino in dvigne roko k svečani prisegi. — Toda kdo naj bi ti stori] kaj žalega ? — Saj ti si angelj siromakov! Vse Benetke te obožujejo, celo preveč te obožujejo, jaz pa moram vse to mirno gledati! — Gianettino, ti bi bil lahko srečen, ker je tako. — Srečen bi bil, če bi vedel, da bodo ti ljudje kedaj zvedeli, da si moja! No, Klarisa, povej mi sama, ali ni najina ljubezen popolnoma brezupna ? Nikdar ne bova združena ---nikdar ne bova pred ljudmi pripadala drug drugemu! — Jaz se moram k tebi plaziti ponoči kakor tat, ti pa prihitiš k meni kakor metulj, ki ga preganjajo. — Klarisa, ti si postala zamišljena ? — Povej mi na kaj misliš? — Zakaj se ti je čelo nagrbančilo? Zakaj strmiš tako žalostno v tla ? ■— Ker slutim, da najina ljubezen ne bo dolgo trajala, — odvrne Klarisa. — Bog ne daj! — se prestraši Gianettino. — Najine ljubezni ne sme biti nikdar konec! — Ah Klarisa, ali misliš, da tvoja ljubezen ni dovolj globoka, da bi me mogla z njo vedno osrečevati? Ali misliš, da bo prišel čas, ko ne boš več hrepenela za menoj? — Ne mislim tako, moj dragi, moj edini, ljubljeni Gianettino, — odvrne lepa, rdečelasa žena in sede h Gianettinu na obrabljeno zofo, — ljubila te bom do svojega poslednjega vzdihijaja. Saj ti si mi vse na svetu! Jaz te ljubim, ljubim, moj edini? Nikdar te ne bom prenehala ljubiti! — Moja pot pa me bo odpeljala od tebe! — Moja pot vodi daleč odtod, vodi v deželo, kjer ne cvetejo pomaranče in lemone, temveč gospodari mraz. Tam se bom borila, tam me bodo obdajali sami sovražniki, tam se bom morala boriti za carsko krono! Da, Gianettino, borila se bom za prestol! Potem pa — potem bo morda uboga Klarisa postala carica, ti pa veš, da žena, ki sedi na prestolu ne sme poslušati svojega srca. Carica pripada le svojemu narodu! — S teboj bom odšel v državo ,o kateri govoriš! — odvrne Gianettino kljubovalno. — Boril se bom poleg tebe! Klarisa, potrebovala boš prijatelja in zanesljivega človeka! Potrebovala boš nekoga, ki bi z veseljem žrtvoval zate svoje življenje! — To bo storil tvoj Gianettino in če se ti bo zares posrečilo doseči carsko krono, bom ležal kakor zvest pes pred tvojim prestolom in raztrgal vsakogar, ki bi se ti približal s hudobnim namenom ! —Moj dragi prijatelj! — vzklikne Klarisa in pogladi Gianettina po njegovih črnih laseh. — Vedi, da se bo nocoj o vsem odločilo! — Kaj?! — Nocoj? Gianettino jo je prestrašeno pogledal. - Da, moj prijatelj! — Ti poznaš kneza Orlova, tistega odličnega Rusa, velikega admirala, ki tebe in mene rešil iz hladnih morskih valov. — Poznam ga, odvrne Gianettino nemirno, — vem, da te ta človek obožuje in da si je prisegel, da boš ti njegova! — Ko sem ga prvikrat videl, se mi je zazdelo, da je ta človek prišel samo radi tega v Benetke, da bi ti storil kaj hudega! že takrat sem ga hotel s vojimi pestmi podreti na tla! Gianettino pa je bil pretkan, mnogo bolj pretkan, kakor mislijo ljudje. Pretvarjal se je, kakor da bi bil temu bradatemu Rusu prijatelj, ves čas ga je vozil s svojo gondolo kamorkoli je hotel. — Klarisa, priznavam ti, da sem to storil samo zaradi ljubosumnosti! V knezu Orlovu sem videl svojega tekmeca, hotel sem vedeti za vse njegove poti in za njegovo početje in ga nisem pustil izpred svojih oči. Moral sem se prepričati, če zahaja k tebi, kako dolgo ostaja v tvoji palači, ko pa se je vrnil, sem mu čital z obraza, kaj je govoril s teboj. — Oh, Klarisa, če me zares ljubiš, reci temu človeku, da ne sme več prestopiti praga tvoje palače! Nikar ne bodi njegova prijateljica! Jaz temu človeku ne zaupam, smatram ga za potuhnjenega in zlobnega in zdi se mi, da ti je nastavil zanko! Ljudje v Benetkah pripovedujejo o njegovih neštevilnih posetih v tvoji palači! — Oh, sladka madona, pazi se pred njim! — Baš nasprotno, — odvrne Klarisa, — hočem mu postati še bližja, kakor sem mu bila doslej! — Ti ga torej ljubiš ? — Oh, ti ljubosumni človek! Mar ne veš, da ljubim samo tebe in nikogar drugega? Toda knez Orlov je mogočen! V Rusiji ima mnogo privržencev in jaz bi ga rada pridobila za svojo namero in se z njim zvezala! Z njegovo pomočjo se mi bo posrečilo, da bom uničila prestol carice Katarine in na razvalinah zgradila svojega! — Nocoj bo priredil admiral knez Orlov na krovu svoje vojne ladje "Cesme" meni na čast veliko pojedino. Giane-1 česar. Nikdar se nisem zanimal ttino, radi tega bom ' morala za to, s čemer se je bavila velika kmalu oditi. Čez dve uri moram biti na ladji! —Klarisa! — vzklikne Gianettino prestašeno, — ali boš šla v jamo levov? Klarisa, to se ne sme zgoditi! Prosim te, ne prekorači praga njegove kabine! Nikar ne pojdi na njegovo vojno ladjo! Gianetino se je razburjeno vrgel h Klarisinim nogam in proseče dvignil svoje roke. — Ne hodi! — vzklikne Gianetino še enkrat, — zdi se mi, slutim, da ti preti poguba. Teh besed ne govorim • iz ljubosumnosti, čeprav ne tajim, da sem ljubosumen do blaznosti! Jaz sovražim tega lepega, črnobra-datega odličnega Rusa, ki prihaja v tvojo hišo, medtem ko se mora tvoj Gianettino potikati o-krog voglov tvoje hiše — toda sedaj ne govori iz mene ljubosumnost, temveč skrb zate! — Klarisa, pomisli, ti nameravaš vzeti ruski carici carsko krono, — še več, morda celo njeno življenje — ti pa misliš vse to zaupati Rusu, človeku iz caričine najbližje okolice, o katerem si tudi sama slišala, da je il je nekoč miljenec, zaupnik in ljubimec! — Mar si slepa ? Mar res ne vidiš ničesar? Ali ne slu ! tiš, da te namerava ta človek pogubiti? — Danes je priredil tebi na čast na svoji admiralski ladji pojedino, jutri bo morda že ležal pri tvojih nogah in ti prisegal večno ljubezen. Rotil te bo, da bi odšla z njim, če pa boš to zares storila, tedaj si izgubljena! — Odpeljal te bo v Rusijo, tam te bo izročil carici, — carica pa te bo mučila in te ubila. — Jaz pa,. — Klarisa, jaz bom znorel! Življenja brez tebe si ne morem misliti! Že sama misel na to mi jemlje razum! Grofica Klarisa Pineberg se je smehljala in pogladila črnolase-ga gondolierja. — Oh, moj dragi, edini Gianettino, ti nfe (reš, kako šem ti hvaležna, — reče Klarisa nežno, toda popolnoma mirno, — da se tako zanimaš za mene in da tako skrbiš za mojo usodo! —Za tvojo usodo, — mar ni tvoja usoda tudi moja? Mar nista najini poti tesno združeni ? —Vem, moj dragi Gianettino, midva sva združena, dvoje teles sva z eno dušo! Toda — ti se ne boš jezil, če bom iskrena, — o politiki ne razumeš ničesar. —O politiki ne razumem ni- gospoda. Toda jaz te ljubim, Klarisa, jaz slutim, da so se nad tvojo glavo nakopičili temni oblaki ! — Že pred nekaj tedni sem te hotel na kolenih prositi, da bi se ne družila več z onim črno-bradim Rusom, čeprav je knez in admiral. Slutil sem, da je to lopov in da ima črne namene. — Bil pa sem preponosen, da bi govoril! Nisem hotel, da bi me videla majhnega in ljubosumnega, nisem ti hotel pokazati. zame vse storil? Če bi ti rekla: umri zame? — Tedaj bi umrl! — Če pa bi ti rekla: ubijaj zame? — Tedaj bi ubijal! — In če bi ti rekla: Gianettino, strgaj sliko svetnikov s cerkvenih zidov? — Tudi to bi storil, čeprav bi vedel, da me bodo svetniki za to proklinjali in me pogubili! — Dobro, Gianettino! Kaj bi storil, če bi me nekega dne našel v naročju drugega? — Kaj kako trepečem za tvojo ljube- j bi storil, če bi te nekega dne pozen! Moški si mora biti svetst klicala k sebi in ti rekla: ljubi- la ^ ljubezni ljubljene žene! — Gianettino, pridi, sedi k meni, — ga je prosila lepa grofica. — Tako — k meni, — oh, moj črnolasi tiger, kako si zaljubljen, kako ponosna sem, da se mi je posrečilo te ukrotiti! — To, kar pripoveduješ o Orlovu, je morda resnica. Orlov je bil miljenec carice Katarine, toda nikar ne pozabi, da on danes ni več to! — Moj dragi Gianettino, sedaj pa mi odgovori iskreno svoji Klarisi! — Poglej, sedaj sediva tukaj skupaj, nežno stisnjeni drug k drugemu, eno srce in ena duša, — najini roki sta se našli, — našle so se tudi najine ustnice, — — moj Gianettino, tako bom prodrla s svojo dušo v tvojo! — Oh, Klarisa, — Klarisa, kako te ljubim! — Gianettino, kajneda, ti bi Kolikor premorete — ena teh hiš bo prava. Proda se pohištvo za tri sobe, vse v dobrem stanju, in tudi veliko drugih stvari. Išče se tudi soba med East 70 in 55 St. — Naslov se poizve v uradu "Enakopravnosti". J. S. WIDGOY Slovenski fotograf se priporoča vsem za izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah. 485 E. 152 St. Odprto ob nedeljah Čistimo in likamo vsakovrstne obleke Pridemo iskat Rogel Dry Cleaning 6526 St. Clair Ave. 10104-6 Born Ave., blizu St. Clalr-ja, za 2 družini; 5 velikih sob v VKitkem .stanovanju ; lot 79x100. Pogoji ; bančna financa----$4500 1263-7 Chun hiH h d., od Mayfleld Lyndlnirst ; : družinska hlSa; 6 velikih *4)1) 1 1 kopalnica z:i vsako stanovanje; t soba lui 3 nadst. Veliki porči: prenovljeno. Po goji: Bančna nnan''u__, ^<^000 991 East 64 SU scrremo od Si. CIalr Ave. Leseno poslopje s 6 stanovanji, 4 "tolleta" In 2 kopalnici. Dobri dohodki. Pogoji: Bančna financa. Sa- $4500 THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL E. 9th in HURON ' PRospect 7666 13704-6 Dlesa Ave., stanovanje za 2 družini od Kast 140 St., 5 aob, kopalnica v vsakem stanovanju; lot 4 8x8 o; davki ^AAr%f\ $120.96 na leto---------$44UV la sem te, toda sedaj te ne ljubim več, sedaj pripada moje srce nekomu drugemu — Gondoliere plane. Bil je bled kakor smrt, njegovi oči so se bleščale kakor da bi znorel, izza njegovih rdečih ustnic pa so se prikazali zobje — močni beli zobje kakor pri levu. — Kaj bi storil? — vzklikne Naprodaj Oprema za trgovino, razstavni kabineti in police. Poizve se pri Frank Svetek, 768 E. 200 St. Gianettino divje, oči pa ^ strašno svetile, -bom povedal, kakor si zahtevala! - Ubil bi te! ne ubU, kajti mrt^b prelahka kazen! " j,# noči bi posedal ^ mišljeval, kako bi se ti da bi pretrpela iste w sem jih pretrpel jaz, "T j Ijeval bi, kako bi te " zadel! vzklikne Klansa m — prav tako hoče ston knez Orlov ^ — Katarina ga P J ^ dvignila ga je na naJ j: njo v državi, — jj) kar more dati moškemu, ki ga U" ga. Vzljubila je AleK temkina-tipamisli^^lf, taknezOHovmq^^L^ ci? Ne, Gianettino, ur najboljši zaveznik-(Dalje p«'" Proda se Pohištvo za 6 sob se proda skupno, ali posamezno. 1169 E. 71 Street. Vstavite se v gostilni "Ljubljani" pa Veliki jezerski razstavi. i NAZNANILO Cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel pod svoje vodstvo GA^OLINSKO POSTAJO NA VOGALU WATERLOO RD. IN 152. STREET Dolgoletna izkušnja v tem poslu vam naj ba zagotovilo, da bo vsakdo najboljše postrežen karkoli rabi vaš avtomobil. MOBIL GAS in MOBIL OIL je najboljši gas in olje za vaš avtomobil, če hočete imeti varno in brezhibno delovanje avto-motorja. Namažemo vaš avtomobil in ga pregledamo po zmerno nizki ceni. Delo garantiramo. Posiužite se naše gasolinske postaje v prepričanju najboljše postrežbe. i John. JPaLulin. vogal Waterloo Rd. in E. 152d St. J|| i # t # Ji Hi Dobite največ za vaše hranilne knjižice posojilnic INVESTIRAJTE JIH V POHIŠTVO Po sedajnih nizkih cenali, po iiaterih vsiiw nudimo pohištvo, boste dobili najboljše cene knjižice NA INTERNATIONAL ALI CUSTODIAN POSOJILNIC IZMENJAJTE VASE ^ HRANILNE KNJIŽICE ZA pohištvo, peči, radio, pralne stroje ali ledenice IZMENJAJTE VASE $20 DELNICE NORTH AMERICAN BANKE n^LAR ZA DOLAB- THE KRICHMAN & PERUSEK FURHITUREco 15428 WakrIooRd. PRECITAJTEin takoj sporočite, svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLASL-FICIRANI IŠČEJO SE POVEHJENCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu ^ za zanesljivo, inteligentno In poznano osebo. PIŠITE! J* //A L,)'' IVAN WlACHNfO Ur'dnik NewMWT 156 Fifth Ave. Buy handke Vith It IšD*t necessary to pay denUfrice. Tooi cf Usterine, comes to you i tow it cleans, boauti6^*° ^ $3 • H/ ov,ri.«ve.,ou.pP«^3^*y denUfricM. Buy ihing« T luiidkercliiefs are merely » BUlcal Co. LISTBRlNl tooth Oglaiajtev- "Enakoprfl"' Hdp Ki% . Do^tTakeDr^^J by neglect or drasti^^'. careful. If vol) ^ aiBordera make ^ ,„eBS. "w' Up Nlghta, Nervou« ,„s U I,, Pains Rheumatic ^vor««,, ] cles unaer or ' ,, Burning. SmartlnS ■*'jrf'S need to take »W,. have the ment for these fro cription eallert W f° fast—safe a"'' bring new vitality years make you feel r ;c^ week or in?"®Z_ %sts package. Cystex yara" y druggists ana tne e ' peppy go* /6u can this easy BUT.., tired out, "'y- "aUK\ Men doa t like fvi«n oon v •/■"»Hem*®"" parties to enjoy J of j>tfP* -/«1^^5*1 ?Iong «ho .re full LVDIA E. P:%"yoU POUND help« e'Vi j, over .Uty y««" Jlid .«<52? taking thU *W%I up ... to help ? ' •parkle. Notice tlw Aj-wfAU you who are .•'?o """ "sff-flkstlW /1 ihVm win Vl^ the y HAM'S VEGETAL K, •hould . ETABLE are more attractive : Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domoči tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižj®* Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811