Št. 26. ¥ Ljubljani, 29. junija 1907. Leto lil. r Izftaja vaaka sobota in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne aeviike po 10 vin Ne naročbe Urez denarja se ne oziramo. Uredništvo in lipravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. <5LRSIL0 KMETSKE STRMKE NA NOTRANJSKEM. Insopatl se računajo za celo stran 36 K, za »/, strani 25 K, za *(» strani 18 K, za */, strani 9 K, za 0« strani 5 K, H» strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren po¬ pust. ■ " Občni zbor kmetijske družbe. V četrtek se je vršil ob številni udeležbi občni zbor kmetijske družbe. Klerikalci so istočasno sklicali zborovanje svoje Zadružne Zveze, da svoje ljudi od¬ vrnejo od kmetijske družbe. Pri volitvi je odbor pri¬ poročal kompromisno listo, med drugim kot nova od¬ bornika kanonika Kalana in komisarja Gombača. Bila sta izvoljena, vendar moramo začudenjem vprašati, kaj je bilo odboru treba s klerikalci delati kakih kupčij in v kompromisu predlagati — kanonika. Odbor bi bil bolje storil, da se v volitev ni vtikal. O referatu ravnateljstva prinesemo v prihodnjih številkah izčrpno poročilo, danes poročamo le o važnih predlogih, ki so se stavili občnemu zboru. Predsednik trgovske zbornice g. Lenarčič je predlagal, naj družba ustanovi poleg podružnic zadruge, ki bi nakupavale zadružnim potom od glavnega odbora vse kmetijske potrebščine. Ta predlog je zelo umesten, protivili so se mu pa klerikalci češ, da bi bila to nji¬ hovim zadrugam konkurenca. Predlog pa je bil sprejet, le 2 klerikalca sta glasovala proti. Drugi predlog je šel na to, da se vrši občni zbor v mesecu, ko imajo kmetje več časa. Tretji predlog je stavila novomeška podružnica, naj družba izda na¬ črte vzornih hlevov. Soglasno sprejeto. Bohinjska po¬ družnica prosi, da bi živinozdravnik hodil vsaj 3 krat na mesec k njim, kostanjeviška podružnica predlaga, ha se „Kmetovalec“ razširi. Nato se je razpravljalo o potovalnih učiteljih, ki so vsi omenjali, da njih število danes ne zadošča. Za vsako glavarstvo naj bi bil na¬ stavljen po eden. Na drugi strani se tudi ljudstvo premalo zanima za učne tečaje. Dalje se sklene podpirati zahtevo po posebnem čebelarskem nadzorniku za Kranjsko. Mokronoška po¬ družnica se oglaša radi trtnic, priporoča pa tudi, naj se vendar že enkrat ustanovi deželna zavarovalnica. Kamniška podružnica želi, da se dela energično za zavarovanje kmetijskih poslov. Sprejme se tudi njen predlog zaradi premembe lovskega zakona v agrarnem smislu. Gospod Lenarčič priporoča, naj bi se uvedla kontrola za deteljno seme, ki prihaja k nam tako zelo pomešano, in predlaga tudi, da se prouči vprašanje o izseljevanju delavcev. Gospod Žirovnik predlaga, da se družba za¬ vzame za kmetijska predavanja pri vojakih. Sprožili so se tedaj, kakor iz poročila razvidno, silno važni predlogi. Nekatere smo stvarno itak že ob¬ delovali v gospodarskem delu, na nekatere pa se svoj čas še povrnemo, da jih temeljito predelamo. Politične vesti. Poslanska zbornica je izvolila predsednikom nemškega klerikalca z Dunaja Weisskirchnerja. Čehi so kandidaturo Čehov Kramara ali Žačka opustili, ker so Poljaki in klerikalni Slovenci bili vneti bolj za nemškega klerikalca. Za slovensko vseučilišče je že začelo nasto¬ pati naše parlamentarno zastopstvo. Žalibog smo po klerikalni krivdi deljeni v dva tabora. Mnenja smo, da nobeno nasprotstvo ne gre tako daleč, da bi se ga ob vseučiliškem vprašanju ne dalo premostiti. Skupno na¬ stopanje bi nam ravno v tem vprašanju bilo bridko potrebno. Ta čas pa gre na stotine peticij na poslansko zbornico. Osobito naša Notranjska stori v tem oziru dolžnost. V Ljubljani se je vršil v četrtek velikanski manifestacijski shod, ki je zahteval takojšno otvoritev pravne fakultete kot prvi korak k popolnemu vseučilišču. Pri volitvah v Pulju je zmagala italijanska stranka z malo večino nad hrvatsko stranko. Volitve so pokazale, da je italijanstvo v Pulju na silno slabih nogah. Stran 202. NOTRANJEC Letnik lil. Hrvatska vlada je morala vsled pritiska Ogrov odstopiti. Novi ban se imenuje Rakocaj in je brezzna- čajen madjaron, ki bo orodje Ogrov, ki hočejo od kralja izposlovati, da se razpusti sabor in skuša pri volitvah zopet spraviti stare madjarone v večino. Dopisi. Nekoliko odgovora Domoljubu. V neki šte¬ vilki resnicoljubnega Domoljuba stala je notica radi ugovora g. Rihtarjevega Tomaža, „da je Bog povsod," ob priliki shoda agrarcev v Starem trgu. Ni bil sicer moj namen pogrevati to sveto dejstvo, a v dokaz ljud¬ stvu, kako konsekventni so pristaši Domoljuba celo v verskih stvareh, spopolnjujem to notico v toliko, da Potošken Lojze ni trdil, da v „liberalnih hišah" ni svetih podob, marveč on je direktno trdil, da v teh ni Boga. Mesto, da bi ga Domoljnbovec poučil, da je Bog res povsod, ga zagovarja v svojem glasilu na le njim obi¬ čajen način. Komu naj sedaj ljudstvo verjame, ali du¬ hovnom v cerkvi, ali Domoljubu ali celo Potoškemu Lojzetu. Daleč smo prišli! Da, francoski časi prihajajo, toda ne radi nas, marveč radi onih, ki pravijo, da je vera v nevarnosti. Toda vse kar je prav. — Oni, ki so v dvomu o tej verski resnici, potrudite se k ver¬ nemu Tomažu v Podcerkev; ta vas prepriča, da je to Listek. XXX. občni zbor kranjsko-istrskega gozdarskega društva v Trstu. Takoj ko je vroče poletno solnce začelo se po¬ tapljati za visokimi gorami in mrak začel oznanjevati bližajoči mir noči, sem se napotil v spremstvu dveh sester proti bližnjemu nasadu, oživljajoč med potom prijetne spomine. Pridna roka je dala pred šestimi leti raznovrstnemu igličastemu drevju življenje mogočnega prirodnega razvijanja. Ko smo tako po stezi obraščeni z visoko travo in ob živahnem petju poljskih grilčkov dospeli na vrhunec tega nasada, obrnil sem se po dolini, hoteč še vedno rešiti krasen razgled okolice pred vsakdanjo temno odejo. Nehote so mi odšle misli onkraj nasproti stoječega pogorja — bil sem na Krasu. Primerjal sem naš kraj z onim in dasi smo najbližji sosedje, vendar kakšna razlika v naravi. V tem trenotku sem imel že načrt skovan. Molče toda urnih korakov napotili smo se proti domu naravnost v sobo, kjer je v kotičku pohlevno stala mizica za časopise. Izmed 19 raznih časopisov, katere si držim deloma v zabavo in poduk in kolikor sveta resnica, kljub temu, da ni to njegovo delo. O, francoski časi! — Škoda, da ni šel Rihtarjev Tomaž na limanice ob priliki, ko so mu ponujali županski stol proti primerni odškodnini; ta bi več dobrega storil ljudstvu s tolmačenjem verskih resnic, kot pa s svojim županskim poslovanjem. — Veseli nas, da znate ceniti vsaj poštene in verne ljudi, a žal, da vam ti ne marajo kimati. Veren kmet. Iz Starega trga pri Ložu. Prva žrtev ka¬ planovega hujskanja. Dne 21. junija 1907 bil je pri c. kr. sodišču obsojen na 3 dni zapora z enim postom Andrej Šumrada iz Kozarišč radi žaljenja časti. Tožilo ga je namreč vse tukajšne učiteljstvo, ker se je v gostilni g. Ivana Benčina izrazil, da so učitelji goljufi, ker otrokom prepovedujejo pozdravljati s „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Pri obravnavi izgovarjal se je Šumrada, da so to gosp. kaplan Franc Vovko v Kozarščah rekli, da prepovedujejo učitelji pozdravljati in da je bila polna hiša ljudi, ko so to rekli na nekem volilnem shodu. Več seveda ta uboga žrtev o kaplanu ni upala izpovedati boječ se gospodu zameriti. Dobrega pač gospod kaplan o učiteljstvu ni mogel povedati, ker je vsled njegovega govora ta zapeljanec prišel celo do prepričanja, da so učitelji goljufi, in to tudi očitno govoril v javnem prostoru, kar ga je posadilo na za¬ tožno klop, na kateri bi moral prav za prav kdo drugi sedeti. Ravno z ozirom, da je bil Šumrada k temu toliko v podporo — našel sem takoj „Notranjca“ in nato nesel debel zavoj v svojo pisarno. Zakaj sem posegel ravno po „Notranjcu“ po pravici rečeno skoraj ne vem — a ko sem začel zopet po dolgem času čitati v poljudnem domačem jeziku in ko sem z debelimi črkami videl napis ,.Notranjec“, bil sem v hipu ponosen, da imamo mi Notranjci tudi svoje glasilo. Ta list, ki tako vabljivo v domačom duhu piše in moj izlet pred kratkim na „Kras“, dala sta mi pogum, da sem tudi jaz vzel pero v roke in skušal občutke zaupati papirju mogoče celo nehvaležnemu bralcu. Vzlic temu uvodu nisem najbrž še tega dosegel, da me razume, kaj da sploh s tem mislim. Nimam namena tirati radovednosti do skrajnosti, dragi bralec — skušam opisati samo letošnje zborovanje kranjsko-istrskega gozdarskega društva, ki je imelo letos svoj izlet v Trst. Ker je nam Notranjcem kraj do Trsta predobro znan — peljem se tudi jaz z po¬ pisom brzovozno in brez vsake postaje naravnost do Trsta. To mesto, katero mi pred leti nikakor ni ugajalo, postalo mi je naenkrat priljubljeno in nič ne vem, ali ni k temu vplivala okolnost, ko sem v vrstah svojih rojakov stopal govoreč v lastnem jeziku do velikega vojaškega trga in ko smo tam naenkrat stali pred mogočno stavbo slovenskega hotela „Balkan“, kjer sem tudi prenočeval. Kako samozavestno smo še tisti večer hodili po mestu in zakaj bi tudi ne — vsaj vemo, da se je na dan volitve iz visokega „Balkana“ svetila Letnik III. NOTRANJEC Stran 203. žaljenju nekako zapeljan in nahujskan, prisodila se mu je tako nizka kazen. Tako torej gg. kateheti delajo za složno delo¬ vanje pri vzgoji otrok med domom in šolo. Kako naj ljudstvo učitelja spoštuje, ko se mu na tako podel način ugled izpodkopava. Toda učiteljstvo ne bode tega več mirno prenašalo, ampak z vsakim tako postopalo kot s Šumradom pa naj bode kdorkoli. In to mu damo čisto prav! Kar piše „Domoljub“ o našem učiteljstvu, je tako nizkotno, da se nam zdi pod častjo na to odgovarjati ali učiteljstvo proti tem napadom braniti. Vsakdo pozna ta učiteljstvu posebno sovražni listič! Nekaj dobrega je pa ta listič vendar storil, kakor mi je pravil g. učitelj Wigele. Mnogo je bilo ljudi, ki niso znali njegovega imena pravilno izgovarjati ter ga na vse načine pačili. Odkar pa se je njegovo ime v Domoljubu tolikrat tiskalo, videlo in čitalo ga sedaj vsak pravilno izgo¬ varja. Naročil mi je, naj se v njegovem imenu gosp. dopisniku „Domoljuba“ za to uslugo zahvalim. Na vse drugo pa niso in ne bodo napadeni gg. učitelji nikdar odgovarjali, kar jim vsi, kar nas je njihovih prijateljev, popolnoma prav damo, ker poznamo nje, poznamo pa tudi one, ki jih v „Domoljubu“ z gotovim namenom obrekujejo. To je res plemenita ljubezen do bližnjega, katero oni uče. Prijatelj učiteljstva. umetna luč z napisom „ Aleluja 1907“, kar je pomenilo, da so propadli pri volitvi naši tuji sovražniki, kateri so tu go¬ spodarili in kruto teptali pravice tam bivajočih Slovanov. Neki spretni voditelj-soizletnik nas je peljal še istega večera do dobre kapljice, pozneje, precej pozno že smo se razšli k počitku. Drugi dan t. j. 31. maja zjutraj smo se zbirali vsi udeleženci na takozvanem velikem trgu (Piazza grande). Vozovi in radovedno ljudstvo so nas že pričakovali in točno ob 7. uri se je pomikala dolga vrsta vozov, katerih je bilo okoli 40, skozi mesto v tržaško okolico. Izletnikov je bilo okoli 160. Spadali so v večini v gozdarsko stroko. Občudoval sem med potom, kako se je Trst v malo letih tako velikansko razvil. Večnadstropne hiše in palače so takorekoč kar čez noč zrasle; drvenje vozov, železnic, tulenje piščal pri parnikih so nam pričali, da je v Trstu trgovina doma. Ko smo bili že precej visoko zunaj mesta, odprl se nam je ves razgled čez vse mesto ali kar je mene še bolj zanimalo, videl sem v precejšnem obsegu Jadransko morje. Solnčni žarki so se lomili nad morsko ravnino in se kazali kot biseri na temno modrem morju, in šviganje ribiških čolnov z odprtimi jadri je le še povečalo moje občudovanje. Letošnja stroga zima še celo tam ni prizanesla oljki, katera je ob cesti nasejana med drugim zelenjem kazala rujavo mrtvo lice. Domače vesti. Osebna vest. Absolvirani pravnik gosp. Anton Kraigher iz Postojne je vstopil v notarsko pisarno g. dr. Žnidaršiča v Postojni ter se prijavil v listo no¬ tarske zbornice kot notarski kandidat. Pevsko društvo „ Postojna 11 bode o priliki jamske slavnosti dne 29. t. m. popoludne sodelovalo v jami na plesišču, kjer bode zapelo več moških zborov. Iz Postojne se je odpeljalo na vsesokolski zlet v Prago nad 20 oseb. Iz Ljubljane v Postojno pride dne 1. julija 1 bataljon 17. pešpolka k bataljonskim vajam, kjer ostane do 14. julija t. 1. Radi precejšne vročine, ki se je zadnji čas pojavila, došlo je že precej letoviščarjev v Postojno. Popraševanje po stanovanjih je postalo precej živahno. Peticije za slovenske srednje šole in vse¬ učilišče so poslala na poslansko zbornico državnega zbora na Dunaj naslednja društva: Telovadno društvo „Sokol“, pevsko društvo „Postojna“ in prostovoljno gasilno društvo, vsa v Postojni. Enako peticijo odpo¬ slalo je takoj, ko se je začelo zasedanje, in sicer brzojavno, županstvo v Postojni. — Nadalje so odposlali iz Matenjevasi: podobčina, ljudska knjižnica, pevsko društvo „Javornik“ ter kmetijska podružnica. Konjiči so urno drčali, in ko smo imeli znameniti vinski kraj Prosek za seboj, smo bili že pri prvem nasadu tega pogozdovalnega društva. Vsi izletniki nekako oživljeni poskačemo z voz in hitimo v ograjeni pogozdeni svet. Gospod Miroševič, c. kr. gozdni svetnik, je iz prijaznosti razkazoval lepo urejene nasade. Povedal je med drugim, da se takozvani črni borovec najbolj na takem skalnatem svetu obnese; napravili so se bili poskusi tudi z drugim drevjem, toda brez vsacega vspeha. Ravno v tem nasadu je bilo izjemoma opaziti različna drevesca kakor smreko, jelko, divji kostanj itd. ali vsa drevesa dozdevala so se mi tako kakor, da bi riba na suhem živela. Vse na okoli tega nasada pa ni bilo nič druzega, kakor samo skalnata planjava in lahko sem si domišljeval, da je ta nasad v sredini nekaka „oaza“ v puščavi. Prvi, kateri so se zavzeli za tako pogozdovanje bili so sami Tržačani, ki so osnovali v ta namen društvo. Imeli so gotovo namen nekoliko skriti nagoto obližnjih hribov, si napraviti za svoje sprehode sence in nemirno burjo vsaj nekoliko ublažiti. Pozneje pa je ta posel prevzela v to poklicana pogozdovalna komisija. Seveda so se vršili od začetka taki poskusi le v ožjem okvirju. Pogozdovalo se je le v tržaški okolici in to še na takem svetu, katerega je posestnik ali občina prosto¬ voljno prepustila v pogozdovanje. (Konec prih.) Stran 204, NOTRANJEC Letnik III. Iz Matenjevasi. Pretekli ponedeljek se je vršil tu letni blagovni sejm, kateri pa vidoma ugaša. Ni čuda — malo pred tem sejmom je eden v Št. Petru, a po njem zopet eden istotam. Ne kaže druzega nego ustanoviti en živinski sejm, pa ne ob tem času, ampak rajše spomladi ali jeseni. Čuje se, da ima občina že davno dovoljenje od deželnega odbora za živinski sejm. Naj se to izkoristi. Ljudska knjižnica v Matenjivasi ima dosedaj okolu 120 knjig. Nanovo so darovali: Kranjska hranil¬ nica knjižici, g. A. Pegan, učitelj tu 19 knjig in sešitkov ter dva rokopisa, Neimenovan „Cerkvene pristojbine 1 ', g. A. Durjava v predvečer svojega godu K 10.24 ter člani pevskega društva „Javornik“ odklonjeno plačilo pijače K 6‘76 skupaj 17 K za ,.platnice". Živeli! Iskrena hvala! Rokodelsko podporno društvo v Postojni ima na svojem društvenem traku nemški napis. Ker so člani tega društva domačini, med katerimi bi pri belem dnevi z lučjo v roki zastonj iskal nemca, si moramo razlagati zgornjo prikazen na ta način, da merodajni ljudje pri rokodelskem društvu smatrajo to za malenkost, kar pa ni resnica, in da ne vedo, da so podobni ostanki iz starih časov dobri k večjemu za kakšen muzej. Tudi ni znano, da bi prejemalo imenovano društvo kakšne posebne podpore iz nemških rok. Mislite si le rokodelsko društvo tam kje na Nemškem, ki bi na društvenem traku namesto do¬ mačega nemškega napisa imelo španski napis. Vsak pameten človek bi se jim po pravici smejal. V Postojni životari ponesrečen ostanek nekdanje nemške kazine. Ta nenaravna in smešna stvarca bi tako rada takoj pri smrti dr. Deva zapustila našo solzno dolino. Pa glejte: našli so se med Postojnci nekateri neusmiljeneži, ki skušajo še vedno na umeten način podaljšati revni in pokvečeni stvarci njeno obžalovanja vredno životarenje. Za danes jim damo prijateljski nasvet, naj se ne ustavljajo več zakonom narave in naj puste, da zgine, kar nima več pravice do obstanka. Slavno jamsko komisijo v Postojni uljudno vprašamo, je li samonemški napis na čepicah jamskih uslužbencev neobhodno potreben za procvit postojnske jame? Logaška narodna društva so priredila v nedeljo, 23. rožnika „Gfregorčičev večer." Vspored je bil jako obširen. Prolog („Gregorčičevemu spominu", dr. M. Opeka) je deklamovala gospica Palme in Gregorčičevo „01jki“ gospica Delak. Mešani zbor je pel pod vodstvom g. Vilarja „Domovini“ (Aljaž), „Naša zvezda" (Nedved) in „Nazaj v planiški raj" (Nedved). Zadnja točka se je na splošno željo ponovila. Pevski kvartet iz Ljubljane (gg. Fr. Matjan, V. Stegnar, I. Završan in D. Šebenik) je žel za svoje izborno petje občo pohvalo. Zlasti naj omenimo solo-točke, ki sta jih pela gg. Matjan in Završan. Na glasoviru ju je spremljal g. M. Gruden. Ljub¬ ljanski slavčki so podali še več pesmi, za katere se jim je navzoče občinstvo zahvaljevalo z živahnim plo¬ skanjem. — Predavanje gospoda Iv. Korbarja o Simonu Gregorčiču kot pesniku in človeku je bilo vzorno. V zbranih besedah nam je podal gosp. predavatelj precej popolno sliko o našem pesniku-ljnbljencu. — Poleg domačinov, ki so se udeležili tega večera v precej ve¬ likem številu, je bilo opaziti tudi mnogo gostov iz drugih krajev. Narodnim društvom logaškim izrekamo za njih požrtvovalni trud, ki so ga imela s prireditvijo „Gre- gorčičevega večera", najiskrenejšo zahvalo. Razdelitev skupnih pašnikov na Vrabčah postaja čimdalje nujnejša potreba. V to potrebni koraki, so se napravili že davno, ali vzlic temu vrabška razde¬ litev le ne pride na vrsto. Večina vdeležencev je pri¬ čakovala, da se skupni svet v 1.1. razdeli. O tem pa ni še doslej slišati. Iz Zagorja na Pivki. 23. t. m. se je vršil tu „občni zbor" podružnice sv. Cirila in Metoda za Št. Peter in okolico. Predsednik g. R. Horvat pozdravi navzoče ter povdarja, da letos ni takih dohodkov, kot druga leta, ker so se lanski računi sklenili meseca oktobra, vendar pa izkazuje blagajnik precejšnje na družbo odposlane svote. Blagajnik poroča, da se je odposlalo družbi skupaj 127 K 4 v, med temi 60 K kot odkupnino za novo leto. Pri volitvah v novi odbor so bili voljeni stari odborniki z malimi spremembami; letos so se volili tudi podblagajniki za nekatere vasi, da se o tem olajša delo dolgoletnemu in neutrudljivo pridnemu blagajniku g. Miha Kalanu. Delegatom k glavni skupščini družbe je bil voljen g. Al. Domicelj ml. Nato je stavil g. Al. Domicelj ml. predlog, da se odpošlje na poslansko zbor¬ nico prošnja za ustanovitev slovenskega vseučilišča, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Po sklepu obč. zbora se je nabralo mesto venca za g. Kocmurja svoto K 27’30 v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Slavni komisiji za agrarne operacije! Iz Zagorja: Veni zadnjih št. „Slov. Naroda" je bila obelodanjena prošnja glede konečne ureditve preporne meje „Rebri“ med Jurščem in Zagorjem. Stvar se v istini že predolgo vleče ter tudi mi uljudno prosimo, da sl. komisija isto kar mogoče najhitreje reši! Iz Zagorja. Peticije za vseučilišče so poslale od tod sledeče korporacije: občina, bralno društvo, mle¬ karska zadruga, kmetijska podružnica in podružnica sv. Cirila in Metoda. Kmetijski podružnici v Zagorju je naklonila sl. c. kr. kmetijska družba 400 K. Ljudsko izobraževalno društvo s knjižnico se snuje v Dolenjivasi pri Senožečah. V ta namen se je sestavil pripravljalni odbor, ki bo sprejemal s hva¬ ležnostjo morebitne darove. Šolska veselica se vrši v trorazrednici v Be¬ gunjah pri Cerknici v nedeljo, dne 30. junija t. 1, ob 3. uri popoldne. Veselica se vrši v šolski knjižnici. Vstopnina za osebo 20 vin. Ker je čisti dobiček na¬ menjen za nakup knjig ljudske knjižnice, se preplačila Letnik III. NOTRANJEC Stran 205. hvaležno sprejemajo. ,K udeležbi vabi uljudno krajni šolski svet in šolsko vodstvo. Čitalnica v Starem trgu pri Ložu priredi veselico dne 7. julija t. 1. na vrtu gospe Peče-tove. Vspored. 1. Koncert, katerega izvaja »Ljubljanski sek- stet“. 2. Prosta zabava in ples, kateri se vrši v čital- niški dvorani. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina za ude: za osebo 60 v., družino 1 K 20 v., za neude: za osebo 1 krono, z družino 2 kroni. Ker je čisti do¬ biček namenjen za Simon Gregorčičev spomenik, se preplačila hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši v slučaju slabega vremena v čitalniških prostorih. K vdeležbi vabi vljudno odbor. Javna dražba lova je bila dne 21. t. m. v Ložu. Starotrški lov je prevzela graščina šneperska za 4000 kron, ložki lov je izlicitiralo lovsko društvo za 400 kron in bloškopoliški lov za 500 kron graščina Auersperg. Župni upravitelj Peter Havptman se je zelo trudil dobiti starotrški lov — a ko je prišlo na 4000 kron, mu je sapo zaprlo, istotako pri loškem lovu »zavednemu 41 Ivanu Hlapše. Lov velja za dobo petih let. Pred 5 leti se je bil starotrški lov za 1050 kron oddal, tedaj letos za celih 2970 kron več. Različnosti iz Starega trga, Loža in okolice. Tukajšne klerikalce je volitev tako razburila, da je še sedaj ne morejo pozabiti. Sklenili so, vsaj kakor se kaže, da bodo natihoma vse take, ki ne trobijo v njihov rog, bojkotirali, to se pravi, da ne bodo jemali blaga pri trgovcih ali zahajali v gostilne, ki niso v rokah »zavednih?“ klerikalcev. K temu pravimo samo: Vi revčki. Sicer pa milo za drago. Najbolj pa so v nemilost padli učitelji. Dasiravno se niso niti v naj¬ manjšem pregrešili, se je od strani klerikalcev proti njim začela splošna gonja. Ker niso klerikalni so¬ mišljeniki, jim nahujskani ljudje očitajo, da so v šoli otrokom prepovedali, pozdravljati z »hvaljen bodi Jezus Kristus 11 , nadalje, da kriče »ven s križem iz šole 11 in druzega več. Ako to do dna preiščemo, moramo priti do sklepa, da se to ni rodilo v glavah tukajšnjih kmetov, temveč, da jim take laži vcepljajo ljudje, kateri odločujejo mnenje svojih podložnikov. — Ej, gospod kaplan Vovko, podučujte vendar ljudstvo prav, vsaj ste vendar duhoven, drugače bodete zopet v nevarnosti, da boste vabljeni na ričet. Sedaj bodite le miren, ko nosite neizbrisni pečat, da ste čast kradel. — V nedeljo je odprl Ivan Mule iz Otoka gostilno na novo. Pripravil je vsega v izobilju in vabil brez razlike vsacega. Možicelj je pa pozabil, kako je pridno agitiral za »blaženo 11 kleri¬ kalno stranko in je iz Otoka vse volilce tiral v oddaljeni Stari trg na volišče. Tarnal je in se čudil, da ni bilo Lo¬ žanov; prav radi verjamemo! Najbolje je bilo, ko seje začel izgovarjati, da ni tako mislil z agitacijo. Da, da, že pridemo na Otok, ampak držeč se gesla: »svoji k svojim 11 in to po vzgledu Vaših bratcev klerikalcev v hišo, kjer nas ne bodo motili slabi klerikalni duhovi. Priporočamo vsem izletnikom iz vasij ležečih ob jezeru, da blagovolijo naš nasvet upoštevati in zahajati k Jeršinu — pod domačo streho. Slabo spričevalo za Nemce so samonemški napisi »Es wird ersucht.. .“, na sekundarnem vlaku, ki vozi izključno po slovenski zemlji iz Reke v Ljub¬ ljano in nazaj. Seveda — Slovenci so dovolj izobraženi, ni treba jim kaj tako priprostega in samoobsebi umlji¬ vega prepovedovati. Ravnateljstvo južne železnice to upošteva ter samo »olikanim 11 Nemcem prepoveduje pljuvanje po tleh. Narodno gospodarstvo. Konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani razglaša sledeči poziv na županstva, hranilnice, posojilnice in druge denarne zavode: Premovanje konj bo leta 1907 v Postojni dne 26. avgusta, v Domžalah dne 27. avgusta, v Kranju dne 28. avgusta, v Škofelci dne 30. avgusta, v Ribnici dne 31. avgusta, v Trebnjem dne 3. septembra, v Št. Jerneju dne 4. septembra, v Lescah 6. septembra in v Boh. Bistrici dne 7. septembra. Ker se v vseh po¬ stajah razdeli skupno le 93 državnih daril, torej v vsakem premovalnem kraju povprek le 10 daril državne podpore, je želeti, da v svrho podpiranja domače konje¬ reje tudi občine in denarni zavodi k tem prispevajo ter konjerejskemu odseku v Ljubljani za premovanje konj domačih konjerejcev ali konjerejcev sosednih občin nakažejo. Mlada zelenjava je jako primerna hrana za prašiče. Rezana, sveža detelja, dodana primerni drugi hrani, se lahko poklada prašičem, katere pitamo; prašičem na prostem nadomestuje detelja celo vsako drugo hrano. Ostanki vrtne zelenjadi se dajo s pridom uporabljati. Prezgodaj odpadlo sadje se mora skuhati, a preveč ga ne smemo dajati, ker lahko povzroča bolezen v črevih. Rezanica od žita ali fižola se lahko uporablja poparjena ali skuhana kot primes k drugi hrani, posebno ako je ta težko prebavljiva, kar povzroči, da se prašiči dobro izčistijo. Nagnitega krompirja ne smemo puščati na polji, ker se ž njim ohranijo v poljski zemlji glive, ki povzročujejo in razmnožujejo gnjilobo. Psu ne smemo dajati vroče hrane, ker se mu žnjo pokvarijo kmalu zobje. Kdor ljubi svojega psa, mu bo dajal le mlačno hrano; posebno velja to za pse-čuvaje, katere imamo priklenjene. Pšenična žetev. Pšenico žanjemo v drugi polo¬ vici malega srpana. S tem delom ne smemo odlašati, kajti bolje je, da jo dva dni prej požanjemo, kakor dva dni pozneje, ker se zrela pšenica rada izsuje. Poleglo pšenico je že prej požeti, da nam zrnje na tleh ne izkali. Cikanje se, kakor znano, rado pojavlja pri onih vrstah vina, ki nimajo mnogo alkohola n. pr. pri jabol¬ čniku. Cikanje se le težko odpravi: Vina, ki cikajo, je najbolje hitro porabiti ali pustiti jih za jesih. Ako se Stran 206 . NOTRANJEC Letnik III. je bolezen v vinu še-le začela, kar se spozna na kislem duhu, se da cikanje še zabraniti. Poskuša se popraviti nesrečo s pasterizovanjem. Ocetne glivice, ki povzro¬ čajo bolezen, se pokončajo, če ogrevamo tekočino do 60 % Celzija in še pustimo to gorkoto uplivati 1 / 2 ure. Vino je zopet uporabljivo, a ima lahek okus po kuhanji, katerega pa izgubi, če ga mešamo z drugim vinom. Ko režemo mladike za požlahtnjevanje s popkom, moramo gledati na to, da so vejice že do gotove meje olesenele, kajti take, ki so še prenežne, niso za rabo. Spreten vrtnar že po vnanjosti spozna, ali so primerne za rabo, namreč po barvi in debelosti. Najbolje se priporočamo o uporabnosti mladike, če jo večkrat prelomimo in pogledamo ali je že nekoliko olesenela ali je še prenežna. Po sveto. Konj brez dlake. Konja brez dlake, brez grive in repa pripeljali so na sejm v Tondernu. Posestnik Jensen ga je prodal neki družbi, katera ga bo kazala po sejmih. Dober jezdec. Poročnik Maks Krauze 35. arti¬ lerijskega polka jezdil je iz Bukarešta v Rim; v 22 dneh je prejezdil 2300 kilometrov, niti en dan ni počival. Jezdec in konj se dobro počutita. Lov na bike. Strašen lov so imeli te dni v Madridu. Za bikoborbo, ki naj bi se zvečer vršila v areni, pripeljali so z dežele 3 krasne bike. Peljali so jih v kletkah skozi mesto, vse je drlo vkup, da si jih ogleda. Naenkrat eden izmed bikov začne strašno rjuti, zaleti se v steno in jo z enim sunkom razdrobi. Vsi trije biki planejo iz kletke, strašna zmešnjava nastane. Nekateri ljudje so zbežali v prodajalne, drugi splezali na drevesa, zopet drugi so se poskrili za vozove. Ne¬ kega moža je bik zabodel z rogmi, umirajočega so ga peljali v bolnico. Neko ženo je bik vrgel visoko v zrak, pri padcu se je zelo poškodovala. Potem se biki lotijo treh konj, ki so jih izvoščeki zapustili, ter jih usmrte. Bikoborci iz arene in policija prihiteli so na pomoč. Eden izmed bikov se vrže proti orožniku, a ta sproži puško in žival je bila mrtva. Z velikim trudom se je posrečilo spretnim bikoborcem vjeti druga dva. Redka materinska ljubezen pri živalih. Na nekem posestvu v Kavelstorfu v Nemčiji imajo ovco, ki poleg svojih jagnjet oskrbuje tudi mlade pujske, katerim je mati poginila. Skupno gredo na pašo in se igrajo ter sesajo pri stari ovci. Prašički se lepo raz¬ vijajo, ker ovca skrbi za svoje rejenčke kakor, da bi bili res njeni. Riba v telesu. V Ošelinu je zaklal mesar Kro bolno kravo in našel v mehurju 35 cm dolgo ribo. Bila je vsa krvava, plavuti ni imela, rep pa je bil dobro razvit. Najbrž je krava požrla ribo, ko je bila ta še majhna, zrastla je v nji, iskala je vode ter tako prišla v mehur. Živinski oče. Te dni je stal pred porotniki kmet Ivan Dorozievic iz Kroscienka, radi uboja. Zadavil je namreč v prepiru svojo 18 letno hčer, ker je bila baje tako grda, da je nihče ni hotel vzeti za ženo. Porotniki so ga obsodili na tri leta težke ječe. Kobilice na Ogrskem. V komitatu Hajdu so se pojavile marokanske kobilice v četah in so povzro¬ čile veliko škodo. Kobilice gredo proti zahodu ter prete mestom in vasem v tej smeri ležečim. Oblasti in prebivalstvo se trudi na vse kriplje, da odstranijo nevarnost, a dosedaj je delo brezuspešno, ker so se kobilice priklatile v tako velikanskih trumah, da bo treba izvanrednih sredstev za njih uničenje. Iznajdba za gluhonemce. Zdravnik Dupont v Parizu je iznašel stroj, ki bode s pomočjo elektrike omogočeval gluhonemim slišati. Rodbine z mnogimi otroki bodo na Fran¬ coskem proste davkov in bodo prejemale državno podporo. Huda kazen. Kmet iz vasi blizu Beronna na Češkem je hotel odvesti iz šole svojo sestro, katero je učitelj kaznoval z zaporom po šoli. Pri tem je učitelju grozil. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev težke ječe. Sole v prirodi. Pariz misli otvoriti šole v pri¬ rodi za jetične otroke. Največja blaznica v Avstriji je nova blaznica pri Dunaju, ki je sedaj dogotovljena. Poslopja so sezidana na prostoru, ki meri 1,430.000 štirijaskih metrov; 970.000 metrov je obdanih z zidovi in ograjami. Na tem prostoru je 60 poslopij, zadostovala bodo za 2200 bolnikov. Po potrebi bo preskrbljeno za prizidanje drugih poslopij, da bo v nji prostora za 4000 bolnikov. Posebno lepa je cerkev. Vsa naprava je podobna majhnemu mestu. Sokolska slavnost v Pragi. K petemu sokol¬ skemu kongresu je prišlo 370 čeških gostov, ki so večinoma iz Amerike, 20.000 članov raznih sokolskih društev, tudi ženskih, se je že oglasilo za soudeležbo pri javni telovadbi. Pri tej telovadbi bo vprizorila Federation europčenne de gymnastique internacionalne turnirje. Na¬ dalje so prijavili svoj dohod odposlanci mestnega sveta iz Pariza in Londona. Tovarna za prosilna pisma. Dunajska policija je iztaknila družbo, ki se je pečala z izdelovanjem prosilnih pisem in dokumentov. Štirje izdelovatelji so prijeti, dvema se je posrečilo uiti v tujino. Glavni pod¬ jetnik je delavec Karol Vitman, pomagači so mu bili brezposelni Herman Kratohvil in trgovska uslužbenca Avguštin Šajner in Friderik Ezer. Ko so preiskavah stanovanje potepuhov, našli so tam vsakovrstne štam- pilije, tiskovine, tiskarske priprave, steklenice in po¬ narejena izpričevala. V bijležnici so našli zapisana imena visokih dostojanstvenikov, kateri so jim pošiljali podpore. Dvakrat so dobili tudi večje zneske po inseratu v listih. Zanimiva je spretnost, katero so dosegli v svojem podjetji. Kadar so prosili duhovnika ali kak samostan za podporo, podpisali so izmišljeno ime z Letnik III. NOTRANJEC Stran 207. opombo, da je prosilec veren katoličan; če so se obračali do judovskega bankirja, je bil prosilec žid. Neki pro¬ silec, ki je prosil pomoči od kneza Lichtenštajna, je bil rojen v Vaducu, torej knezov podanik, — tako so ga opisali. Glavar Vitman je obsojen na tri mesece ječe, drugi so dobili primerno kazen. Praga ima po najnovejših statitičnih izkazih 460.900 prebivalcev. Vračunjeno je v tem številu tudi prebivalstvo predmestij in vojaštvo. Tri nove vojašnice bodo zgradili pri Kotoru v Dalmaciji. Uhane v ušesa ? Zaradi te prastare navade, ki je tudi med divjaki razširjena, je minuli teden umrla na Dunaju deklica. Dala si je uhan vtakniti od zla¬ tarja. Vendar ta slučaj ni edini svoje vrste. V praško bolnišnico so prinesli dva otroka z bolnimi uhlji. Enemu izmed njiju je babica 7. dan po rojstvu prebodla uho. Temu je moral zdravnik rano žgati, pri drugem 141etnem otroku se je moralo isto zgoditi. Posebno nevarno je, če držimo šivanko, predno prebadamo uho v ustih, kar se mnogokrat zgodi. Štiriletna deklica si je bila na¬ lezla na ta način najgroznejŠo bolezen od zlatarskega pomočnika, dvajsetletno dekle pa je dobilo raka, ker si je dala prebosti uho od bolnika, ki je kmalu potem umrl za jetiko. Nekaj iz turške vere. Mohamed je pridigal: Če je bolniku usojeno, da ozdravi, bo ozdravel brez leka. Vendar zapoveduje koran materam, da morajo 2 leti dojiti otroke, kar je vsekakor zelo dobro za potomce. Mohamed je bil sicer v medicini slabo poučen. Mislil je, da je srce v zvezi s sapnikom, da je mleko mešanica krvi in jedil, da hudobni duhovi povzročajo bolezni. Zapovedal je, da se verniki večkrat umivajo, in da se mnogo dni v letu strogo postijo. Vendar so Mohamedanci zelo umazani, postijo se pa le, dokler solnce ne zaide, po noči se pa najedo. Zelo koristna pa je Mohamedova prepoved, da ne sme nihče piti alkohola, ta prepoved je vzeta iz judovske vere. Za kratek čas. Ponižnost. Predstojnik: „Ojej, vsedel sem se na Vaš cilinder!“ Uradnik: „To mu je bilo le v čast, ekscelenca!“ Kje se izve. Katinka: „Vendar bi rada izvedela, koliko bom imela dote!“ Jerica: „Vprašaj svojega ženina! Ta bo to najboljše vedel!“ Narobe svet. „Prej, ko je moja stara živela, nisem smel piti vina, ker me ni pustila. Zdaj, ko jo je vzel Bog k sebi in bi ga smel piti, pa imam slab želodec, da ne prenesem vina več.“ Skladu notranjske organizacije so darovali: Za sklad kmetske organizacije nabral g. M. Fatur, župan v Zagorju na Pivki 9 K 30 h. Loterijske številke. Trst, 22. junija. 8 74 40 39 64 Praga, 23. junija. 10 46 80 39 23 E 80/7 3. Dražbeni oklic. Po zahtevanju mestne hranilnice ljubljanske zasto¬ pane po g. dr. Iv. Tavčar-ju odvetniku v Ljubljani bo dne 3. julija 190 7 dopoldne ob 9. uri pri spodaj Oznamenjeni sodniji, v izbi št. 6 dražba zemljišča vlož. št. 345 d. o. Orehek obstoječega iz trav¬ nikov in njiv. Neprimičnini, kojo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 2500 K. Najmanjši ponudek znaša 1700 K, pod tem znes¬ kom se ne prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepre¬ mičnine (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekarni izpisek, iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 6 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je ogla¬ siti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle nveljavati glede neprimičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega po¬ oblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Postojni, od¬ delek, II., dne 24. maja 1 907. Stran 208. NOTRANJEC Letnik III. Onika! Nova bogata Onika! Na Sušaku pri Reki najde jo vsakdo, če se obrne na Ivana Rebreka. Bogato pristanišče Reka in Sušak sta obdana od vseh strani po krasnih letoviščih n. pr. Opatija, Lovrana, Crkvenica itd. Ker dohajajo semkaj bogati ljudje iz vsega sveta, je nastala velika potreba po poslih. Kdor želi zaslužiti, evo mu prilike — tukaj mu je nova Amerika ! Kdor išče službe, se obrni na mojo posredovalnico ter se lahko zanese, da dobi dobro plačo na stalnem mestu.-Sledeče potrebujem takoj : 80 raznih kuharic z mesečno plačo od 20—100 K, 50 sobaric za boljše hiše s plačo 20—30 K, 160 raznih služkinj s plačo od 16—30 K, 50 slug, kočijažev itd. Dalje mi treba do sto raznih obrtniških delavcev, kakor veče število mladeničev od 12—15 let za učence v razne zavode in trgovine. V moji posredovalnici se lahko najde poslov za vse stroke. Kdor tedaj išče službe ali rabi poslov in delavcev, naj se obrne na moj zavod. NB. Za odgovor se ima priložiti znamka za 10 h. lastnik posredovalnice Telefon 857. na Sušaku, Zvonimirova ulica 96 . Telefon 857. WZXit flmepitia! Nova bogata Smeriha! IVRM JR^C & sin v Ljubljani f Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo Aivalnih strojev, voznih holes Pouk v šivanju in vezenju OiSalHife Stroje«, na »troje brezplačen. Notranjci, berite, širite in naročajte = „Notranjea“! = Svetovnoznana postojnska jama j« odprta vsak dan ob pol 11. nri dopoludne in ja izključno električno razsvetljena. Od i, marca do 81. oktobra je odprta tudi ob pol A. uri proti vstopnini K S•— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 8*— za osebo. mwvww f vv v v w jj ašelj. Kdor tega ne uvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesu! Kaiserjeve prsne karamele s tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti kašlju in hripavosti, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku. 5120 notarsko poverjenih izpričeval potrjuje, da drže kar obetajo. Zavoj 20 in 40 vinarjev. - Škatljica 80 vinarjev. - Zalogo ima J. Hus lekarnar v Vipavi. Prsni sirup proti kašlju, hri- j pavosti itd. steklenica 1 K 40 v. = Čisto, belo ribje olje, = i steklenica 1 K, velika 1 K 80 v. i Mazilo proti trganju in rev- ■ matizmu, steklenica 1 K. = Mazilo proli ozebkom = j 1 lonček 70 vin. Razpošilja lekarna Hus v Vipavi. fti