233. številka. Ljubljana, petek 12. oktobra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD lE-haja vs*k dan, isvKemiti ponedeljke in dneve po praznici L, ter velja po polti preioinan za avstro-oger ske dežele za celo leto 16 gld., za pol lota 8 gld., M tetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gio., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poailjanje 4*xo se raenna 10 kr. &a mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko -;ec, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih iolafa in tljake velja sni ft a u a cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje eetiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ne isvole franktrati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hili #\ 3 „gledaliSka stolba". Opravniitvo, aa katero naj se blagovolijo pošiljati naročnice, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiiL Telegrami. Gornji Studen 9. oktobra. Ofi-cijalno. Manjši turški napadi na Koševo in pri Kadikioi so bili odbiti. Pri Kadi-kioi so večje turške vojne moči skupljene. Turki so zapustili 7. t. m. Kostanco in Sudino. 8. oktobra so Turki pri Silistriji odprli ogenj iz baterij in ladij. London 10. oktobra, lleuterjev bu-reau poroča: Vlada je ukazala garnizono na Malti zmanjšati. Karaj al 9. okt. Oticijalno. Muktar-paša je zapustil denes po noči skoro vse svoje pozicije, mej temi tudi Kiziltepe in se pomaknil nazaj. Busi so obsedli črto Hadživali, Subotan, Kubveran. Svištovo 9. oktobra. Pred Plevno je več col visok sneg, Turki poskušajo vsako noč male izpade. Bukarešt 9. oktobra. Polk moskovski in druga artilerijska gardna brigada, sestavljena iz osmih baterij, so marširale tu Bkozi ▼ Bulgarijo. Zemun 9. oktobra. („N. W. T.u) V Srbiji je pesimistično mišljenje (?) o mogočih vapehih prihodnje vojne, da si ravno je Srbija zdaj bolje oborožena, nego v lanskej vojni. Vojska. Z bojišča nič novega. Pač pa priprave kažejo, da je v Bulgariji kmalu večjega sukoba pričakovati. Uzrok, zakaj mislijo Busi glavni stan iz Gornjega Studena v Svištov preložiti je res le zdravstveni. Gornji Studen leži v nezdra- vem kraji. Car je dobil 14 dnij trajajočo mrzlico. Zdaj mu je odleglo. Svištovo leži bolj na hribu. Iz Bukarešta se piše 8. oktobra: Vihar je tako velik, da je odtrgal in odnesel več slabše zanuičkanih mostničnih čolnov du-navskega mosta pri Nikopolji. Drug dan je bil most popravljen. Iz Cetinja se poroča, da je slavni ruski general in Slavjanoljub Fadejev v Črnogoro prišel. — Črnogorci delajo utrdbe na več krajih, katere so osvojili, zlasti zdaj, ko so čuli, da se Mebemet Ali postavi novej vojski na čelo, katera pride zoper Črnogoro. V Aziji se Muk t ar paša nazaj pomika. To je najboljši dokaz, da so v zadnjej velikej bitvi Turki tepeni bili, kakor smo mi po ruskem oficijalnem in po poročiln angleškega lista »Dairv N>ws" precej tačas sodili. Muktarjeva protivna poročevanja o turških zmagah in velikanskih ruskih izgubah so bile „ardahanske" vesti, dogodki jih zdaj sami omečejo. Koristi sedanje vojske za Slovanstvo. Dostikrat se celo v rodoljubnih krogih čuje, da bodo brez vspeha vse velikanske krvne in gmotne žrtve, katere použiva sedanja slc-vanska vojska, če se naredi premirje ali če Rusija ne zmaga. Da, res bi bile v tem slučaji brezvspešne vse te žrtve v očeh tistih, ki so navajeni računati samo z gmotnimi faktorji. Vse drugače se pa zdi tistemu, kateri natančneje promotruje gibanje cele Evrope v obče in Slovanov posebej, gibanje, katero je prouzročila slovansko-turška vojska. Poglejmo tedaj, kakošne nasledke bi imela sedanja vojska, Če bi se prav sedaj, kar pa nij nikakor verjetno, ne posrečilo svetej Rusiji namerjevano jugoslovansko osvobojen je. Bodo li Rusi kedaj pozabili, koliko krvi so prelili na balkanskem poluotoku? Kri v boji za svobodo padlih junakov bo klicalaneprenehomanamaščevanje. Tudi ruski narodni ponos bi ne prenašal dolgo tacega madeža na svojej časti. To vojskovanje je pokazalo Rusom, da imajo v vojnem oziru še dosti pomankljivega, kar bodo pa gotovo kmalu odstranili. Torej smemo za gotovo upati da bo Rusija, ko bi se tudi sedaj mir sklenil, gotovo zopet kmalu z uredenimi močmi Turčijo napala in tako Jugoslovane iz turških krempljev rešila. Drugo, kar izvira iz te vojske je to, da se je Evropa s Slo vani bolj seznanila. Kaj bi rekel sedaj ruski profesor Sreznevski, kateri se je uža leta 1843 v javnem govoru tako-le izrazil: „Je-li davno, kar so govorili v^ Evropi o Slovanih; dvajset let je, ko je malokdo o njih pisal; deset let je, ko je Se malokdo o njih presojevati hotel. A sedaj ?• Jaz pa pristavim: a sedaj v letu 1877? Sedaj so napolneni časniki vseh narodov skoraj samo s poročili o slovanske j vojski in s Slovani sploh. Poprej še večji del Evrope za Slovane v Turčiji vedel nij, sedaj so pa opisali razni poročevalci uže vse njihove reve in nadloge, njihov značaj in naravo, njihove šege in navade. Skoraj vsa Evropa je izpoznala poštenost slovanskega prizadevanja in plemenitost tistih, ki so sloveli v „omikanemM svetu za barbare. Augleški državnik Salisburv piše v svojej knjigi: „Dva meseca s Črnjajevim v Srbiji", Na naših gorah. (Povest iz šostnajstega stoletja, spisal L-berius.) IV. (Dalje.) Pri tej besedi potihne govorica, kajti krčmarju in baje tudi starejemu pivcu je bila neljuba beračeva druščina. Štefan pa je tudi podpiral vina polno glavo in molčal in mlajši pivec tudi. Zdajci se na široko vrata odpro in berač stopi v kočo, voščeč dober večer pivcem. „Na, pojdi pit, Krokar 1" tako so namreč klicali gospodskega berača kmetje krog in krog, „ potem pa skupaj kakovo uganemo. Ti veš gotovo novic polno torbo, vsaj ves svet prehodiš in prebrodiš," kliče pivec Podgorski in moli polno kupo beraču nasproti. »Vsaj je res," pritrkuje krčmar, smejoč se in kaže svoje škrbaste zobe sosedom. „Naj pa bode, da ne rečete, berač se je prevzel," pravi nekako ponosno prišlec, in postavi pol kupe pijače na mizo. A v tem tre-notku zatoči tudi le.skeč zlat po hrastovej mizi, kričeč: „Stražar, denes pa le pijače na mizo ! Kedar ima Krokar denar, naj bode vesel dan, pa vina polne kupe." Krčmar kar zazija, zagledavši svetel, nov zlat in poželenje po njem se mu izbudi z ue-popisljivo močjo, na drugi strani pa tudi misel, namreč, kje je dobil berač takov denar. Prislužil si ga nij, priprosil tudi ne, sum peklenšček ga mu je moral prinesti, ali pa je našel zaklad. Da, poslednje se ve, da bi bilo najbolje in brez greha. „Gani se, gani, stražar! Moje grlo je suho in želja po vinu je velika," jekue zopet berač in vdari s koščeno pestjo po mizi, da zazvenkečejo kupe. „Denes si pa petičen, Krokar?" vpraša zdajci grajski Štefan, predraiuivši se, in pogleda zauičljivo na berača, kakor da bi hotel reči: kaj bodeš neki reva raztrgana. Če imaš denar, Bog ve, kako jo prišel v tvoje roke. V tem trenutku stoje zopet napolnene kupe na mizi, a grajski hlapec porine svojo od sebe in podpre zopet glavo. To berača razžali. „Pij, fantalin, moje vino, akoravno je beračevo, ne škoduje ti ne, pošteno je plačano," kriči Krokar in postavi prazno prvo kupo pred se. „Jaz si ga sam lehko kupim, če hočem, za krivoverski denar ga ne pijem in nočem piti," odgovori hlapec. Pivci se spogledajo, kajti umeti ne morejo, kam merijo Štefanove besede in kako bi se dale raztolmačiti. „Molči, tepec!" kriči zdajci razžaljen berač in vpre svoje srdite oči v soseda. „Če molčim jaz, govore drugi in trdijo, da zahajaš k tistemu starcu v Podgorji, ki gotovo nij nič prida. Znano je, da je svoje dni spremljal glasovitoga Jurija Kobilo.'1 da mora vsak, kdor se je imel priliko seznaniti s kakšnim ruskim oficir jem, o ruskem narodu samo dobro misliti. Največja korist za Slovanstvo je pa ta, da so se Slovani mej soboj natančneje za rodne brate izpoznali in da se je začela res pospeševati vzajemnost mej njimi. Ko se je pričel vstanek, so podpirali vsi slovanski rodovi razun ekstra slovanskih Poljakov Bošnjake in Hereegovince s prostovoljci, denarjem in obleko. Lepo so se izpolnovale pri tem početji besede poljskega pesnika \Vo-ronicza: \Vap61nego rodu nie zabaciajcie W /-i i .m sie bratnia dlonia vvspierajcte. (Skupnega rodu ne zametujte, vzajemno se z bratovsko dlanijo podpirujte.) Žalibog, da baš Poljaki nijso hoteli čuti tega poljskega glasu. Koliko so se pa sto-pram sedaj za časa ruske vojske Slovani mej soboj približali. Češki narod je po svojih poslancih čestital Jtusom pri začetku njihovega osvobojevalnega dela in Aksakov je odgovoril v slovanskem, da, v hvperslovanskem duhu. Koliko je bilo na Hrvatskem taborov in skoraj na vseh se je naglaševala tudi slovanska Vzajemnost. Hrvatski sabor je čestital črnogorskemu knezu za sijajno vzetje Nikšiča. To je precejšen napredek pri Hrvatih, ker znano je, da so li nekako srpo gledali na vojsko, katero so bili začeli bratje Srbi. Tudi Slovenci bi bili radi kaj storili v tem oziru, ali jim nij bilo dovoljeno. Češki listi imajo še sedaj vsak dan zaznamovane darove, katere prinašajo rodoljubni Čehi za ranjene Črnogorce. Končno nas uči ta vojska, da Slovanu nobeden ne pomaga, če si sam ne. Skoraj vsa Evropa pozna sedaj tužno stanje slovan-ske raje na Turškem pa se še ne zmeni po primeri tistega levita v sv. evangelji. Ruski bratje so se postopili te velikanske naloge sami, ker druga Evropa jim ne pomaga, pač jih pa zavira. Tega prepričanja, da se Slovan nema od nikoder, razun od svojih bratov, pomoči nadejati, so uže tudi prosti ljudje. Bivši oni dan v Karlovci, sem šel pogledat k razpadlemu gradu, kjer stanujejo pribegli Bošnjaki. Pri tej priliki sem vprašal neko devojko, kdaj se bodo zopet v svojo domovino povrnili in odgovorila mi je: „kadar nas reši pravoslavni car". To so tedaj posledice sedanje vojske, po- Zadnje besede, kakor gadji bič zadenejo berača. „Laže, laže, ta hlapčon," kriči dalje berač in zahteva nove pijače. Ko stopa pozneje stražar zopet s prazno posodo skozi vežo, prekriža tri pote sebe in merico, da bi ne bilo kake nesreče, ko bi ta denar ne bil v resnici pošten in bi izhajal iz krivoverskih rok. Nekoliko pozneje koračita od krčme po gozdu samotna človeka, grajski hlapec Štefan in stareji pivec, ter ugibljujeta različne stvari in uganeta posled, da isti duhoven iz Podgorja nij prida človek in berač tudi ne. Pri razhodu pa šepne hlapec svojemu tovarišu še nekaj skrivnega na uho in položi palec na zijava usta, Češ, naj molči, kakor zid še zdaj, dokler nij jasno vse. „Ne bodi, ne bodi! To se razume," odgovarja kmet in zavije na stransko pot. V. Vsak človek je sodnik oster ali mehak, krivičen ah pravičen, poklican ali vsiljen. Ko sledice, ki imajo neskočno veliko korist za celo Slovanstvo. Kako lehko bodo napredovali duševno zjedinjeni Slovani zavoljo svojega ogromnega števila. Naj končam z besedami prvega zastopnika slovanske vzajemnosti, z neumrlim Kollarjem: „Slovansko življenje bode razširilo, kakor potop povsodi meje svojih korakov". S—n. Nevarnost, katerej smo ušli. Z (Jorenjskega 9. okt. [Izv. dop.] Vedno napravlja pozornost po časnikih magjarska-poljska zarota zoper Rusijo. Vedno nove stvari o njej prihajajo na dan. Slovanski in nekateri bolj objektivni listi priporočajo pozornost in strogo pa pravično ravnanje z zarotniki; nasproti pa bolj turkoljubni prosijo, da naj se ne ravna preostro in smatrajo to kakor nedolžno in nepomenljivo početje nekaterih mlajših ne izkušenih navdušencev za svobodo. Se ve, ko bi bili to Slovani, bi ti turkoljubi drugače pisali in kričali iz polnega grla: „Križajte jih, križajte jih," ali ker so to Magjari, zato bi se po njih mnenji moralo jim prinašati. Res čudna logika teh magjarskih in nemško-judov-skih časnikarjev! Ko so magjarske sodnije potrdile zoper srbskega narodnjaka Mi le ti ća na goli in nedokazani sum, da je deloval za Srbe, svoje slovanske brate, so vsi ti turkoljubni časnikarji enoglasno odobrovali to početje, ali za magjarske prenapeteže, kateri so hoteli vojski tuje države, vojski prijatelja našega presvitlega cesarja, za hrbet udariti in jej škodovati, milosti zahtevajo. Strogega postopanja proti njim tudi ne bo, magjarski sodniki bodo kolikor mogoče pregledali, ali pa še celo stvar po svojej zmožnosti pokrili, če bode mogoče, da se bode orožovanje mej zarotniki na skrivnem Še nadaljevalo. Skušnja nas uči, da se politični prestopki Magjarjev in nemških ustavovercev večkrat merijo po drugej meri in kaznujejo, nego enaki pregreški Slovanov. Zarota pa tudi nij tako nepomenljiva in nedolžna, kakor ustavoverna in magjarska glasila izrazujejo, po zanesljivih poročilih je zarota v širje kroge segla in je še neki ru-sko-poljski revolucijonarni odbor sodeloval, torej bi bila utegnila biti Rusiji, še bolj pa Avstriji nevarna. Velika materijalna in moralna škoda bi bila ta za Avstrijo, ko bi se se snidemo s tujcem na prašnej cesti, ozremo se v njegov obraz, oči, osobo, hojo, obleko in še v druge malenkosti, ter sodimo iz pri jaznega ali neprijaznega, lepega ali temnega pogleda, umetno postavljenih ali priprostih be-sedij, ubožnejši ali dražji obleki, o tujčevem stanu, značaju, sploh o njegovi veljavi. Koliko potov je ta sodba resnična, koliko potov ne, kolikrat Be motimo in slepimo, ne vemo, in kako tudi ? Naš mladi pivec, znanec iz samotne krčme, Konrad Krivec, kakor se je imenoval sam popotnemu tovarišu iz Podgorja, tudi nij bil prost popisanih lastnostij, kajti uže pri vstopu v krčmo, je urno premeril svoje tovariše z bistrim očesom in izrekel, se ve da, samemu sebi baje ne najboljšo sodbo o njih. Temu je morda pripisovati, da je s početka le malo govoril pri svojej pijači in le bolj opazoval in poslušal zgovorne sopivce. Stoprv ko se zmrači in otide grajski hlapec, razveže se mu polagoma beseda. Zdajci postavi krčmar temno stajalo na bila ta stvar v tako velikem stilu izvršila, kakor se je nameravalo. Rusija bi bila prisiljena poslati velike vojne čete na mejo naše Er~ deljske, da bi upor pri korenini zatrla. Avstrija bi bila prišla mej dva ognja, ali bi bila morala turkoljubnim Magjarom željo izpolniti, slovanskej Rusiji vojsko napovedati, ali proti magjarskim upornikom energično postopati Prvo in drugo bi bilo stalo mnogo slovanske krvi in silno denarnih stroškov in bi utegnilo biti nevarno za obstanek naše monarhije. Prvo bi imelo veliko nevarnost za Avstrijo; sveta slovanska Rusija se svojima zaveznicama Nemčijo in Italijo bi — ne bila stvari tako pustila. Povrnili bi se bili za nas dogodki 18GG. leta samo še v večej meri. Da bi Francija zadržavala Nemčijo na njenem vojnem potu, nij misliti pri sedanjem stanji stvarij, ker jo slabe domači strankarski prepiri, njene vojne priprave še nijso dovršene za veliko vojsko z Nemčijo; a ko je Nemčija svojo vojno od zadnje vojske jako zboljšala ; in Italija je zadnje čase, kakor vsa dostojna poročila naznanjajo, jako urno dopolnjevala vojne priprave. Da bi Angličani poslali Avstriji v takej stiski vojno pomoč, nij misliti, čeravno so zdaj magjarsko zaroto z denarjem podpirali, ker njih pozemeljska vojna je nezdatna in sama vojna flota bi v vojski Avstriji jako malo koristila. Zraven tega so AngliČanom le lastni, a ne avstrijski interesi, pri srci. Avstrija bi po takej vojski z Rusijo Nemčijo in Italijo bila zopet ponižana in bi izgubila več svojih zemljišč, ali bi pa še celo ruski, nemški in italijanski kanoni streljali k njenemu pokopu in bi delali evropski diplomati oporoko pokopanej Avstriji. Ko bi pa Avstrija začela strogo postopati po dovršenoj zaroti proti magjarskim zarotnikom, bi nastopili prigodki 1848—1849. leta, samo, da bi utegnilo biti nevarneje za Avstrijo, ker imajo Magjari vlado v svojih rokah in torej mnogo več moči nego v prej omenjenih letih in bi jih zraven še Angličani z denarjem podpirali kakor njih pobratima Turka. It ilijaaisimi v Primorji in v južnih Tirolah, zdaj uže teško čakajoči priložnosti se odtrgati od Avstrije, bi se urno vzdignili zoper našo vlado in I ta', ija, ki uže davno hrepeni po avstrijskih provincijali, bi videvši, da se Avstrija braniti ne more, poslala veliko vojsko proti njej. Njeni, ob enem tudi avstrijski, zaveznici mizo, na katero postavi brlečo leščerbo, ki le na pol razsvitljuje kočo, in čudno odseva v resnem obrazu, sivej bradi in temnej halji be-račevej. Konrad Krivec se torej pomakne bližje k svojemu sosedu, dvigne kupo, pogleda nekako ostro starcu v oko in pravi: „Na zdravje prijatelj in na zdravje tvoje družine!" Berač se zgane in strupeno pogleda tovariša izpod širokega pokrivala, dvigne kupo — a jo zopet postavi na mizo. „Ali ne piješ zdravice, prijatelj, ali se po-mišljuješ. Trči s svojim sosedom, ki ti nij tako tuj, kakor se ti dozdeva!" povzame precej glasno in nekoliko osupnen Krivec. „Prijatelj, jaz svojih nemam, na svoje zdravje pa ne pijem, ono nij vredno požirka vina, in tebe in tvojega mišljenja ne poznam, torej ne zameri!" „Svojih nemaš?" vpraša Krivec in še ostrejše pogleda starca. Berač ne odgovori temu vprašanju, temuČ Rusija in Nemčija bi jej ne branile, izpoznavši, da od Avstrije nobeue koristi ne morejo pričakovati, ker se v njej, take tem državam Škodljive zarote vzbujajo. Avstrija bi se tolikemu številu sovražnikov, zlasti ker še ustavo vernim Nemcem nij nič zaupati, da bi se ne pridružili k vstaji kakor so storili Dunajčanje leta 1848, ne mogla ubraniti in Italija bi zopet odtrgala velike kose njenih zemljišč. Na vsak način bi bila magjarska zarota Avstriji napravila mnogo škode in nevarnosti za njen obstanek in njeno čast; zato se moramo vsi zvesti avstrijski podaniki veseliti, da se nij izvršila. ITŽe sedanji prigodki v Magjflriji zamo-rejo biti Avstriji v veliko Škodo. V sedanjih viharnih časih bi Avstrija potrebovala močnih in zvestih zaveznikov, taki so gotovo Nemčija in Rveta slovanska Rusija. Po magjarskem „puču", zlasti če sodnije ne bodo energično postopale proti zarotnikom, bodo se te države uverile, da Avstrija ne more biti njih zaveznica, ker v njenem osrčji gnezdijo jim sovražni in škodoželjni elementi. Tako bo Avstrija vedno bolj osamljena in zapuščena v vsakej nevarnosti, trocarska zveza bo čedalje rahljejša postajala; a temboljše se krepila zveza mej slovansko Rusijo, mogočno Nemčijo in združeno Avstriji sovražno Italijo; Avstriji gotovo ne v korist. Zato mi avstrijski Slovani želimo, kakor zvesti sinovi Avstrije, da bi se proti zarotnikom jako ostro postopalo, ter da se tako nadaljevanje takih Rusiji sovražnih, Avstriji, kakor omiki in kulturi protivnih početij zatre. Po pravici se vsakemu čudno zdi, da se tako dolgo o tem skrivnem kovarstvu nij nič vedelo. Morebiti ne dolže nekateri po krivici, da magjarske sodnije in policije so nav-lašč z očmi mižale. Rusija je isto točno vedela o tej zaroti, kakor pri nas, čeravno je njeno pravo središče v avstrijskej Erdelji, in so se celo nemški Saksonci bali, da bi zarotniki ne začeli rogoviliti. Dualizem in preziranje Slovanov je tudi krivo, da so taka kovarstva mogoča. Ako bi ne bili Avstrije razkrojili v dva dela, ter tako Magja-rom dali v roke gospodstvo nad ogerskimi Slovani in pustili Slovane v višje sodnijske in policijske urade v Magjariji bi ti hitreje take stvari ovadili in jih brž pri kali zatrli. Za nas Slovane pa imajo ta skrivna kovarstva turkoljubnih Magj arov tudi svojo dobro stran. Možje na vladnem krmilu bodo imeli priliko spoznati, da je Slovan boljši pomakne pokrivalo globočje na oči, zra nepremakljivo pred se v leščerbo, ki gori z velikim vtrinkom in dela široko senco na lesencj steni. Ta trcnotek porabi tujec, da še skrbnejše opazuje berača in naposled, kakor da bi se prepičal svojega mnenja in si hotel ponoviti nekov mračen spomin iz minolosti, potegne z desnico po Čelu in pravi: „Prijatelj, ako nemaš nikogar druzega na svetu, trči na pogubo krivoverstva in njegovih ozuanjevalcev, ki ga razširjajo po deželi t" Strupen pogled iz beračevih očij prodere zdajci mladeniča, pogled, v katerem se je bralo z jasnimi črkami zapisano: gotovo si tudi ti izmej istih in hočeš zakrivati s tem svoj zaničljiv stan. Berač dvigne kupo potem in trči, da glasno zazvoni po koči ter postavi prazno posodo na mizo. „Ali si vedno pil s takim veseljem na Avstrijec, ki je vareval cesarstvo v vsakej nevarnosti, nego Magjari, ki v Avstriji tujim državam Škodljive skrivne zarote kujejo in nemški ustavoverci, ki take postopke ogerskih turkoljubov odobrujejo. Iz tega izpoznanja bode izvirala za nas Slovane boljša bodočnost v mnogojezičnej Avstriji, ki smo jo tudi zaslužili, ker le slovanski sinovi so vedno zvesto branili Avstrijo, kakor pričajo viharna leta 1848 in 1849, ko so slovanski vojaki kri prelivali za svojega cesarja v Italiji in na Ogerskem; in ravno tako le slovanski sinovi bodo vprihod-njič zvesto branili avstrijsko krono proti vsem tujim napadom. Naši protivnik! so nam često izdajstvo očitali, ker smo simpatizirali za Jugoslovane in Ruse, svoje brate po jeziku, ki se bojujejo zdaj na jugu za omiko, svobodo in povzdigo Slovanstva, a ne za Turke; zdaj je vidno, kdo je Avstriji zvesteji sin, ali Slovan, ki jo je na brezštevilnih bojiščih branil se svojo krvjo pred sovražnikom, ali azijatski Magjar, ki jo skrivnimi zarotami hoče izpod-kopati. Naši protivniki Magjari in njih prijatelji nemškutarji ne bodo nas mogli tako črniti, ker imajo pred svojimi vratmi dovolj pometati. Politični razgledi V Ljubljani 11. oktobra. Na f»twftj9 delajo nad obnovljenjem trgovinske zveze z Nemčijo pa ne morejo pogoditi se. Nemčija terja visoke cole na vino, živino in žito. Tudi pogajanje z^Italijo neče do ugodnega resultata priti. V a/jer+ltetn mbam je bil Ilelfv interpeliral, ali ne bi vlada hotela predložiti posameznosti o stvari erdeljskej. Minister Tisza je na to v seji 10. oktobra odgovarjal in rekel, da one vesti, ki so trdile, da je bila to notranja revolucija, nijso resnične; on varuje tudi pravico, v takih slučajih protivno postopati, in odreka predlaganje posa-meznostij, ker je stvar pred rednimi sodniki. Preiskava bode pokazala od kod in zakaj je orožje bilo. Dozdaj je bilo 2000 pušk in 3 kovčegi dinamita konfiscirano, osem liudij zaprtih. Sicer se nij nič izrednega storilo. Magjarski ..Ecvertertes" poroča, da so prišla v Erdelj pošiljanja „šampanjca14. Ali v steklenicah je bil smodnik namestu vina. Tnaisje 4 r žare. Da Srbija stopa zopet v soboj proti divjaku Turčinu za osvobojenje svojih krščanskih bratov, jezi naše nemške turkoljube silno. „N. Fr. Pr." v svojem uvodnem članku zadnjo sredo Evropo kliče na pomaganje, in enake zdravice prijatelj, kakor zdaj?" vpiaša zopet Krivec. „Če hočeš vedeti vse, povem ti," odvrne berač razgret obile pijače. „Da, vedno sem pil, kar sem se prepričal hinavščine in goljufije'teh hudičevih sleparjev Lutrovih." Mladenič se vgrizue pri teh besedah v ustnice, nekoliko zarudi, kar pa berač ne opazi, ter nadaljuje: „Kaj ne, od tistega časa, kar vam je izginila hči in se skrivoverila, ter postala far-jeva nevesta?" »Molči, mladič! Kdo ti je rekel?* kriči zdnjci berač in srdito meri svojega tovariša. „A povem ti, od tistega časa pijem vedno na prokletstvo luteranstva, kar hodim z grjačo od hiše do hiše." „Iu na tistega pridigarja gorje, morate reči, jaz uže ne vem več, kako so ga klicali," odgovori Krivec in napolni izprazneno kupo. (Dalje prih.) zlasti Avstrijo hujska, naj ne dovoli Srbiji de'a, ker Turki nam bodo to hudo zamerili! Zatoni! Večina prebivalstva avstro-ogerske monarhije srbsko orožje blagoslavlja in nij mogoče, hvala Bogu, da bi uslišani bili magjarski in nem^ko-judovski dunajski hujskači zoper srbske brate naše. fVf»icof»,i' minister Fourtou je v mi-nfstersk^m shodu baje rekel, da on upa večino poslancev dobiti za vladno stranko . . . Gambetta je govoril v zboru več nego gooo osob in rekel: Občna glasovanjska pravica je v nevarnost. Brez nje pa nij mogoča močna vlada, a Ž njo je vsaka revolucija nemogoča. Gambetta je Grevvja postavil kot naslednika Thiersu. a on sam hoče biti le zastopnik demokracije. Gambetta je trdil, da pride 400 republikancev v zbornico namesto dosedanjih 868. Iz st&fpc se poroča, da so rodovi Mu-tuali in Ausarie na Libanonu spuntali se zoper Torke. Prvi teh rodov so mohamelanski razkolnik\ šijiti, močno sovraženi od sunitskih Molnmedanov, t. i. Turkov in Arabcev. Drugi, Ausarie, so poganje in jih je 150 000. Torej tudi prOtl tem se mora sultan boriti. Domače «tvar u — (Iz seje deželnega odbora Kranjskega G. oktobra t. 1) Predlogom dotičnih krajnik in okrajnih šolskih svetov primerno pritrdil je deželni odbor, da se pode1' služba nadučitelja v Litiji dosedanjemu učitelju Antonu Kunšiču v Trebnjem, učiteljska služba v Planini (Stokendorf) Čr-nomeljskega okraja pa učitelju K. Krištofu, ter da se učitelj Janez Uršič v Tujnicah definitivno potrdi v tej službi. — Dalje je deželni odbor pritrdil, da se ljudska šola |v Trnovem, okraja Bistriškega, isto tako šola v Žužemberku razširi v trirazredno šolo ter na vsakej teh šol namesti še en učitelj. — Izpraznjeni službi paznikov v deželnej posilnej delavnici podelil je deželni odbor Ignaciju K n a f e I c u, dosedanjemu pomočnemu pazniku in pa Val. Vrančiču, pazniku pri c. kr. finančnej straži na Reki. — (Naznanilo novega šolskega leta) podkovske in živinozdravske šole v Ljubljani. Novo šolsko leto se začne 5. dne prihodnjega meseca novembra, to je, v ponedeljek po vseh Svetih. Kdor želi v podkov-sko šolo sprejet biti, se mora izkazati: 1. s spričalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika (ksela) izučil in da je sposoben učiti se podkovstva bolnih in sicer napačnih kopit, 2. z domovinskim listom, 3. s spričbo svojega fajmoštra, da je poštene ob-naše, in 4. da zna vsaj slovensko brati. — (Nove orgije) v Kamniku v fran-čiškanskej cerkvi je te dni izdelal ljubljanski orgljar France Goršič. Strokovnjak v glasbi in orgljanji, pater Angelik Hribar, hvali v „Slovencu" Goršičevo delo kot na vse strani izvrstno in imenovanega domačega umetnika priporoča vsem slovenskim faram. — (Rojanska čitalnica) vabi na veselico, katero napravi v nedeljo, dne 14. oktobra ob pol sedmej uri zvečer. Sporedje: Tombola, igra „Uskok", po igri večerna zabava. Ker se s to veselico odpre zimska sezona, nadejati se je obile udeležitve. Odbor. — (Iz Črnomlja) se o. oktobra piše „Slovencu*': Duo si i'uciunt idem. Poročali ste, da sta bila litijski zdravnik dr. Eržen in Ie-karničar obsojena zarad surovosti, ki sta jo uganjala po volitvah za deželni zbor. Tudi naš učitelj Autou Jeršinovič je v preiskavi zaradi kupovanja glasov pri z a d-niih volitvah za deželni zbor, a še vedno opravlja posel c. kr. okrajnega šolskega nadzornika; ko je bil pa pred nekaj leti učitelj Stanonik iz Starega trga pri Poljanah zavoljo volitev za kupčijsko zbornico v preiskavi, bil je nemudoma kot ud c. kr. okrajnega šolskega sveta suspendiran." — (Iz Poljanske doline) na Gorenjskem se, nam pise 0. t. m. Pretečeno nedeljo zjutraj in uže prej po noči je bil zopet sneg zapadel tu okolo stoječe gore in napravil velik hlad, ki bo zelo škodoval dozdaj še ne spravljenim jesenskim pridelkom. — (Da krava ne brca.) Tiše se nam: Ko je bil zadnji živinski sornenj v Kranji, je nekdo kupil kravo, a je sumil, da krava nij „brez tadva" (brez napake), kakor je prodajalec zatrjeval. Ko je kravo pošteno plačal, pravi prodajalcu: No, zdaj mi pa vendar po pravici povej, ali ima krava kakov ,,tadev" ali ne! vsaj je zdaj uže tako vse eno, ker je krava uže plačana. Prodajalec se malo namuzne in pravi: Druzega nema, samo brca rada. — O, to pač nič ne de, če druzega pogreška nema, mene ne bo brcala, pravi kupec. Jaz znam to narediti! Vsi radovedni, kako je to treba narediti, ga prosijo, naj jim pove. Kupec počene h kravi, ter jo prime za vime in reče prodajalcu enako storiti od druge strani. Ko prodajalec uže tudi čepi, mu reče kupec: No, zdaj pa denar, ki si ga za kravo potegnil, predeniva iz rok v roko pod vimenom, pa te ne bo nikoli nobena krava več brcnila, jaz sem tudi tako na somnji naredil. Ko prodajalec kupcu denar pod vimenom v roko da, misleč, Bog ve kako copranje se vrši, kupec z denarjem vstane, ter ga spravi in smeje se reče: No, zdaj pa mene ne bo več brcala — in otide. Prodajalcu je pa krava ki jo je brez „tadva" prodal, zdaj s „tadvom" ostala. — (Umor.) Iz Trsta se nam piše: Ko-čijaž Ivan Suebel, okolo 40 let star, je imel doma se svojo ženo in taščo prepir. V soboto po poludne pride domov, ko je bila baš samo tašča, žena 55. let, doma. Ta se zapre pred njim, a on razbije dveri ter jej zada. z nožem 7 ran v spodnje dele telesa iu drugod, potem pa otide k izvoščeku Cimadori v via della Cassa. Starka je za pol ure umrla, morilca pa so takoj prijeli in izročili sodniji. Razne vesti. * (Mlad obešene c.) Dietnega dečka, ki je v nedeljo po Pragi prosjačil, je policija zaprla. Po triurnem bivanji v ječi, je fante sklenil obesiti se, in je tudi svojo namero takoj uresničil; namestu vrvi mu je bila dobra rutica. Na srečo je kmalu potem prišel stražar in rešil mlademo paglovcu življenje. * (Opeharjeni tatovi.) V davkarski urad v Lugosu so v noči na 4. t. m. ulomili tatovi, a dekla nekega uradnika, ki jih je bila opazila, skočila je skozi okno na ulico in hitela naznanit mestnej straži. Tatovi so se prestrašili in pustili nedotakneni dve VVert-heimovi kasi, a vzeli so soboj samo majhen železen zaboj, v katerem je bilo — česar go tovo nijso mislili — 5000 živinskih izkazov. * (Žena v 10G. letu) živi baje v Lu-tonu, na Angleškem, ter je še prav vesela in čvrsta. Dve nje hčeri so v Londonu ter ima jedna 78, druga GG let. Dve njiju sestri in trije bratje — vsi trije vojaki — pa so umrli. * (Smodnik) se je v fabriki v Tergu-šoru pri Ploještih užgal, vse vkup je raztreščilo se,— IG vojakov je ubitih, zaBulgarijo k vojski namenjeni smodnik pa uničen. * (Glad v Indiji) je — kakor je uradno izračunjeno — umorila 750.000 ljudij. Izdatelj in urednik Jo;up J u r t i ft. Uboštvo po tamošnjih krajih pa vedno še raste. Angleži bi bili lehko poslali v tamošnje svoje pokrajine pomoči, da so darovali podpore, ki so šle v Turčijo — svojim pod ložnikom. Tujci. 10. oktobra: Evropa< Lavrenčič iz Gradca. r'n siomi: Kastelic iz Trsta. — Deisingor iz Loke. — Oblak iz Dolenjskega. — Matajeo iz Stražišča. — Neuiuan iz Duuaja. — Trajer iz Trsta. — Kcither iz Dunaja. — Neuner iz Celovca. Pri iflall4tx Elvenich iz Frai.kobroda. — pl Ciozani iz Kranja. — Uiegl iz Dunaja. — Resnik ii Trata. — pl. Eerman iz Gradca. — Oter is Dunaja. — Schonta iz Puja. — Modrušan iz Karlovca. — (Jade iz Hamburga, Dunajska borza 11 oktobra. (Ilvlrao telegrafično poročilo.) Enotni drž. di Ig v bankovcih 63 Kld. 50 kr. Ki.ni ni drž. dolg v srebru 66 TI 15 n £lata renta ....... 73 SO 109 _ Akcije narodne banke . . . 8j6 _ 200 25 119 "n 25 Napol.......... 9 rt 57 5 72 105 40 Državne marke..... 58 n 95 V nujno pomoč za brezposelne in brezkrušne tkalce in čipkarje v Krkonoših in Rudnih gorah. Sedanja velika siromaščina ^fc^ Sedanja velika siromaščina Krkono&ili »asfrJ HimIiiiIi gorali dajo povod 30 let obsto- ▼^■^^ ječej in IplOino znanoj ces. kralj, dvornej tovarni za platno in perilo Dunaj. Brandstatte št. 3, poleg Štefanovega trga, da 86 delavcem brez kruha da zaslužek, izprazniti veliko zalogo platna in perila svojega izdelka in jo '*.*\. polovico o«iio ^.liiziiti, in sicer: Perilo za gospode: 1 možka srajca, bela ali barvana 75 kr. t amerikanska Linkoln-srajca glil. 1.0U« 1 možka srajca iz najtinejega sifona, z gladkimi ali nagubanimi prsi gld. 1. 1 barvana okstbrd-srajca z 2 zavratniki in 300 mnogovrstnim finim izgledi gld. 1.5u, 2, S4/«« 1 možka srajca iz pravega belega platna, glauaa ali zgubuna gld. 1.5U, 2. 1 možka srajca iz finega angl. širtinga, gladka ali zgubana gld. l.oo, 2, 2.60. 1 možka srajca iz pravega holandskega platna, lepo ročno delo gld. z, k'/a, 3, 4. 1 niožke hlacn: iz težkega čistega platna 75 kr. x uiožke hlače it. pravega šlezkuga platna, neui ški, francoski ali ogorski kroj glu. 1, 1.5U. 1 niožke hlače iz pravega rumburškega platna, nemški, francoski ali ogerski kroj gi. 1.7o, 21;,. Perilo za gospe1. 1 ženska srajca, pletkana, iz pravega širtinga gld. 1. 1 ženska srajca iz pravega belega platna, za za- drhmti gld. 1, l.bo, 2. 1 ženska srajca fantasio, iz širtinga s čipkami iz Kudnih gora gld. 1.50, 2. 1 ženska srajca iz pravoga holaudskega platna z lepo pletenino gld. 1.30, 2.30. 1 ženska srajca U belgijskega čistega platna, jako pletkaua, s cviruatimi čipkami iz Kudnih gora gld. 2.u0, 3, 4. 1 ženska srajca fantasie, iz platna, elegantno narejena, z valoucienskimi čipkami gld. 3, 4, 5, 6, 7. 1 ženska srajca modna, platnena, različno narejena, 8 kincom iz Kudnih gora gl. 2'/a, 3, 4, o. 1 žouske hlače iz najboljšega širtinga, obrobljene gld. i. 1 ženske hlače iz najboljšega angleškega širtinga, krasno vrezane, okusno garnirane gold. 1.30, 1.75, 2. 1 ženske hlače, platnene, z jako plctkanim kin-čeiu rudnogorsknn gld. 2, z1/*, i*. 1 ženski korset iz sifona, krasno okinčan gl. 1. 1 žeiiBki korset iz najtinejega angleškega širtinga, lepo okinčan, najnovejši kroj giu. 1.50, 2, a»7t( 3. 1 ženski korBet z lepo pletkaniini ustavki rud- nogorskimi gld. 2, 2'/j. 3, 4, h. 1 žensko spoUajo krilo iz najtinejega širtinga gld. i.50, 2, »Vii a-1 žensko spodnjo krilo, kostim ali šlep, krasno okinčan /. volanu in robci gld. X1,*, ii, 4, o. 1 žensko spounjo krilo, koatnu ali siep, tantasie, zelo bogato pioikauo giU. 3, 4, O, b, 7, S. 1 ženski predpasnik, eleganten, krasno okinčan bO kr., gld. i, lVii 1 ženska nočna a\bica, elegantna, hO kr., gl. 1, ll/3. 1'laln.i i o omizje. 30 vatlov */* belega plutua gld. 4'/a, 5'/2. du vatlov pravo barvane posteljinu gld. d'/a, 4*/«. mmmi Popolne opreme za neveste od 200 gld. počenši. Vse po najnovejšem kroji. HBB ■n i.Qi Za blago za 60 gold. bu dobo po vrhu l platni »na »rajca, i platnene hlate, _t\,ct DćiL. o rut. (248—5) NorOČbe iz provinc se s 30 let znano solidnostjo promptno vrše. — Muštri vseh predmetov so uh zahtevanje frauco dopošiljajo. — Naročbo naj se adresirajo i An dte kaiaerl. kGnigl. Eof-Leinic 'o/if UfA helega prta gld. l.fO, 2, 2'/a, 3. 1 it?,* 7*' ,0/*» ri'4 bolt;Sa' damaBtuega prta gid. 2, 1 kos barveue kavne prtenine 6/4. •/.. «/. vel. 70 kr., gld. 1, 1 »/i, 2, 2«/,. 6 kosov belih in barvauih desertnih serviietov 70 kr., gld. 1, l'/„ 2. 1 kos dauiastDe garuiture za 6 osob gld. 41/*, 1 kos dauiastno garniture za 12 osob eld. 71/.. b*/i. 1W, 12, 15. 6 1 kos damastne garniture za 18 osob gld. 18. 20, 2o, 30. Kazlieiio. 1 frizirni plašč za dame s fino pletenimi vstavki iz Kudnih gor gld, 4, 6, 6, 7, 8, 9. 1 negligee za damo iz vseli tvariu, lepo okinčan, trancoski facon gld. 5, 6, 7, 8. 1 negligee za damo iz vbcIi tvarin, s pletenimi vstavki, zelo eleganten, gld. 7, b, 9, i0, 12. 1 parhentasto hlače za damo, najliuejše gld. 1, l'/j, 2. 1 lin korset iz parhenta za damo gld. 1.25, 1.75, 27«i 3. 1 liu parhentasto gate za damo gl. 1.50, 2, 2'/9, 3. lllačo in srajce za dečko in dekletca iz piaina, širtinga, parhenta bO kr., gld. 1, l*/tl 2, 2',.. Labinma in uaa .JSutuuue ritikarne".