Št. 38. Maribor, dne 31. avgusta 1911. Tečaj XL V Ust ljudstvu v. pouk in zabavo« Sshafa vsak četrtek in velja s poStnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četri leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge IzvenavsHiiS» leSel« 6 K Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katc-Sakavnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine^ Posamezni Usti stanejo 10 vin, Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, t-* Eokopisi se no vračajo, Upravništvo: Korotti cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, g® inaerate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 sin« za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InseraH se sprejemaj» do srede zjutraj, — N* zaprte reklamacije so poštnine proste. Sklep šolskega leta na kmetijski šoli v St. Jurju ob j. ž. V soboto, dne 26. avgusta smo si ogledali zopet našo slovensko kmetijsko šolo.. Slavili smo sklep šolskega leta. Nismo hoteli verjeti, da je mogoča taka sprememba, kakoršna je tu okrog gole. Vzorno gospodarstvo, vzorni hlevi, polni lepe živine, na poljih in travnikih lepo zidane ceste, vrtovi spretno zasajeni, vsako zelišče, vsaka žitna vrsta ima svoj odmerjen prostor, pol- in visoko-debelnasta sadna drevesa na zemljišču, poleg tega drevesnica — vse kaže na poče-tek umnega gospodarstva, katerega se morajo učiti gojenci. Namen Šole se tudi v prvi vrsti izvršuje: namreč izobraziti kmečke sinove v prave sloveske "kmetovalce. Ti se učijo o živinoreji, o mlekarstvu, gozdarstvu, kmetijskem gospodarstvu in knjigovodstvu. ' Koncem drugega šolskega leta je prišlo mnogo starišev poslušat, koliko so se naučili sinovi v enem letu. Občudovali smo vsi njih znanje. Iz Gradca je bil kot zastopnik dežele groi Franc Attems, vlado 'je zastopal dr. Breschar, Kmetijsko družbo Fr. Thaler, izmed poslancev smo opazili dr. Verstovšeka, Piše-ka in Novaka. Po poročilu ravnateljstva je bilo izpraševanje učencev, ki so prav dobro rešili svoje naloge. Odgovarjali so točno in gladko v kratkih, jedernatih odgovorih. Zlasti se lahko ponašata z vspehi živinozdrav-nik Uršič in pa inženir agr. ZIdanšek. Edino motilo je celi izpit, ki se je sicer prav gladko vršila da je bil primoran groi Attems opozoriti ravnatelja, da o-pozori učitelja Kvedra na boljši način izpraševanja. Po izpitu je prav lepo v vznešenih" besedah pohvalil grof Attems vspehe, ki so se dosegli v šoli, in je s tem sam kot Nemec pač najbolj zavrnil napade nemških učiteljev na šolo, ki so se drznili celo huj-skati, da so slovenski fantje že posvinjili šolo. Za njim je govoril poslanec dr. K. VerstovŠek in vzpodbujal mladeniče, da se povrnejo z obilnim znanjem nazaj na domačo grudo in pomagajo stari-Šem, povzdigniti kmetijstvo. Po sklepnem govoru g. ravnatelja so zapeli u-čenci cesarsko pesem. Nato smo se zadovoljni razšli in si Še ogledali hleve in polja. Obiskovalci kmetijske šole v tem Šolskem letu so bili: Anderlič Jože, KaČjidol pri Pristavi: ArnuŠ J., Setarjeva pri Sv. Lenartu; Forte Janez, Trbovlje pri Zidanem mostu; Habjanič Leopold, Plešivica, Ivanf-kovci pri Ormožu: Hauptman Filip, Sv. Križ nad Mariborom; Irman Lovro, Šmartno ob Paki; Janže-kovič Fr., Formin pri Sv. Marjeti, Ptuj; Kosirnik L., Studenice; Kunej Alojzij, Stolovnik pri Rajhenbur-gu; Menih Alojzij, Topolšica pri Šoštanju: Mirnik Alojzij, Babno pri Celju; Mravlak Anton, Sv. Anton na Pohorju; Nemec Tomaž, Slomi pri Ptuju; Olstrak Anton, BiŠečki vrh pri Sv. Bolfanku; Pečolar Franc, Lehen pri Slov;. Gradcu; Pučnik Anton, GruŠovje pri Prihovi; Rifln Ferdinand, Rečica pri Laškem; Ro-bar Janez, Gabernik, p. Gornja Polskava; Sagaj M., Babinci, p. Ljutomer; Selinšek Janez, Janški vrh pri Ptujski gori; Sotošek Franc, Križe pri Kozjem; Salobir Matija, Dobje pri Plapini; Stigelj Anton, Razbor, poŠta Loka pri Zidanem mostu; Stiglic Ant., Rečica pri Gornjem Gradu. Podpora za nakup živine. Se večja suša kakor pri nas, vlada na Češkem in Moravskem. Tam že od meseca maja ni prai* vega dežja. Zato tudi nimajo sena in slame toliko kakor po nekod pri nas na Spodnjem Štajerskem. Ker se tuintam pri nas slama in seno prodaja? ta in ker se je zvedelo tudi na Dunaj, sklenilo je poljedelsko ministrstvo nasvetovati, da si rajši isti Štajerci, ki mislijo seno prodajati, nakupijo živino iz Češke in Moravske, kjer je vsled pomankanja krme živina (goveda in svinje) zelo po ceni. V to svrho je bilo dne 25. t. m. posvetovanje v Štajerskem namestni-štvu, katerega, se je udeležil tudi državni poslanec dr. Korošec. Pri posvetovanju se je sklenilo: Kdor ima dovolj krme in hoče nakupiti živino, se mu bo posodila potrebna svota za nakup živine na 3%. Svota se mora plačati v treh letih nazaj. S tem denarjem kupljena živina mora biti vsaj pol leta v hlevui kupca. Izjave, da se hoče nakupiti živina, se sprejemajo do 15. septembra. Javlja se pri Zadružni zvezi v Mariboru, pri kmetijskih podružnicah in pri okrajnih za-stopih. Pove se naj število živine, ki se hoče nakupiti, pasma, ki je za isti okraj določena in pa namen, v katerega se bode živinče rabilo. Glede pasme se naznanja, da se dobi tudi pincgaivska in simendolska pasma za nakup. Sicer pa se priporoča, da se naročajo junčki in junci, da ne bo trpelo domače čistokrvno pleme. Glede junic in krav se bo zahtevalo, da se ne rabijo za pleme. Katerim potom se bo izposojeval denar za nar kup živine, se je določilo v seji dne 30. t. m., katere se je udeležil zopet g. dr, Korošec. Ker moramo te vrstice prej pisati, nego izvemo o izidu te seje, priobčili bomo sklepe na kratko med najnovejšimi novicami. Politični ogled. Dne 24. avgusta: Ob dalmatinski obali se vrše velike vaje avstrijske vojne mornarice. Vajam prisostvuje tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand. — Pričela so se pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med Turčijo in Bolgarijo. — Avstrijski minister za zunanje zadeve, grof Aehrenthal in italijanski minister San Giuliano, se bosta v kratkem sestar la. — Za predsednika portugalske republike je bil izvoljen Manoel de Arriga, zmeren republikanec. Kandidat prostozidarjev, Mahado, je ostal v manjši-pi. Dne 25. avgusta: Sv. Oče so že tako Čvrsti, da so danes služili zopet sv, mašo; zdravijo se Še nadalje z vodo iz Marijinih varov. — Listi poročajo, da pojde koroški deželni predsednik baron Hein jeseni v pokoj. — Ker odstopi avstrijski vojni minister, bo ž njim vred baje odstopilo več drugih vojaških dostojanstvenikov,. Dne 20. avgusta: Po poročilu listov bo baje državni zbor sklican na 10. septembra. — Češki deželni zbor se septembra Še ne bo sklical, ker se še ni doseglo sporazumljenje med Cehi in Nemci. — Vaje naše vojne mornarice so se končale. Prestolo- IPODIrflSTJSK < Novi župan. (Spisal J. Barle). Mekužje ni niti vas niti trg. Spoštovani Mekužanje se sicer ponašajo in hočejo biti nekaj več kot navadni kmetje, pravi tržanje pa vendar-le niso. Sicer nekateri res dokazujejo, da je Mekužje trg in da je ona stara listina, pisana na oslovski koži za časa kralja Matjaža, v kateri je bilo Mekužje povzdig-njeno v trg, zgorela pred 200 leti, ko je bil v Mekuž-ju velik požar, vendar marsikdo tega ne veruje. Res je v Mekužju nekoliko lepih, enonadstropnih hiš, vendar Še več jih je takih, katerim bi malo večji možak, Če se dobro stegne, lahko dosegel do strehe, katera je s slamo pokrita. Spoštovane Mekužanke ravno tako nosijo vodo na glavi, kot po drugih vaseh, a Mekužanje pridno orjejo, kopajo, kose in mlatijo kot navadni kmetje. To, da nekoliko Mekužanov hodi tudi ob delavnikih praznično oblečenih in da se na ženski glavi vidi gosposki klobuk in v rokah rdeči ali pa pisani solnčnik, to se najde dandanes, ko se je vse nekako pogospodilo, tudi v drugih večjih vaseh. Nekoliko ja-re gospode Še ne napravi iz vasi trga, kot tudi ne prineseta ena ali dve lastovki pomladi. Nu, pa če baš mora biti, pa jim bodi, da se jim ne zamerim, govoril bodem o slavnem trgu Mekužje, o njega ponosnih tržanih in zgovornih tržankali. Izvestno se jim s tem prikupim in ob prvi priliki prineso mi morda Še pismo. v katerem bodem potrjen za Častnega tržana slavnega trga Mekužje, a to ni kar si bodi, kaj bi tisto! Slavni mekužki Župan, gospod Peteršilj, je za zmtraj zatisnil svoje oči. Zupanil je, kar pomnim, in Če sc kdaj spravim, da napišem zgodovino Mekužja, tedaj bodem nazval dobo županovanja gospoda Peter- Šilja zlato dobo v mekuški zgodovini. Predaleč bi zašel, da opišem vse njegove naprave in zasluge. Preje bi preštel vso mnogoštevilno žabjo družino v mekužki mlaki, kot pa število onih živinskih popotnic, katere je podpisala njegova spretna roka. Pokojni župan vpeljal je razsvetljavo po tržkih ulicah, ne sicer električno, vendar tudi ono nekoliko petrolejskih svetilnic je dobro razsvetljevalo malo nerodne in blatne ulice, katere je popreje ponoči pokrival tajinstven mrak, da je bilo tema kot v rogu. Sicer se je tudi sedaj vedno računalo na mesečino, pa če je nagajivi mesec včasih skril svoje zabuhlo lice za goste oblake, zato spoštovani prižigalec tržkih svetilnic, Matiček Koleselj, vendar ni prižgal svetilnic, saj je bila v pratki polna luna, a kdor je ne vidi, naj si jo pa misli. Da dalje govorim o zaslugah gospoda Peterši-lja, povem samo to, da je njegova smrt zavila celo Mekužje v globoko žalost. Kdo nam bo sedaj župa-nil, povpraševali so se žalostno tržanje, takega, kot je bil gospod Peteršilj, ga ne bo več rodila mati. 2u-paniti v Mekužju, to ni kar tako, kakor bi si kdo mislil! Vendar usoda je poskrbela tudi za župana. Kmalu po županovi smrti so se začeli oglašati v Mekužju županski kandidatje, saj je bila to najvišja čast in služba v Mekužju, katero je marsikdo na skrivaj želel. Nu, med prvimi kandidati je bil umirovljeni stotnik, gospod Peter Puran. Zibelka mu je tekla baš v Mekužju, in ko se je že navžil vojaških lovorik, povrnil se je na starost zopet v svojo domačijo. Dela ni imel, izprehajal se je ves božji dan po mekužkih ulicah, postavil tu pa tam, ko je umrl stari župan, mislil je, da ne bi bilo napačno, da bi se malo požar baval z župansko službo in imel prvo besedo v Mekužju. No, tudi drugi so imeli skomine po županski službi; gospoda Pavla Kalina, najbogatejšega tržana, je tudi mikala županijaT a imel je tudi nekako prar vico do nje, ker je bil dolgo let prvi svetovalec. Njega bodo morali pač Mekužanje izbrati, če bode le on hotel, mislil si je gospod Kalin, V pritličju njegove lepe enonadstropne hiše je pa stanoval trgovec Lovro Kos. Tudi on je čutil v sebi dosti sposobnosti za župana, a pri tem je mislil tudi na svojo korist. Njegova prodajalpica bi si s tem pač mnogo pridobila, ker kje bi kupovali tržanje, če ne pri županu. Ta-kemu gospodu se pač nobeden ne bi hotel zameriti in hodil bi vsak k njemu kupovat. Srečno Mekužje, katero ima toliko in pa takih mož na izbiro! Cas pred volitvijo je vsak kandidat dobro porabil. Gospoda Puran in Kalin sta bila čudno prijazna s tržani, za vsakega sta imela prijazno besedo, kar preje baš ni bilo v navadi. O gospodu Kosu mi tega ni treba niti omenjati, on je imel kot trgovec vedno namazan jeziček. Gospoda Puran in Kalin sta pa tudi Široko razvezala svoji mošnji in marsikaterikrat plačala tržanom pijačo, h kateri se je dobro prilegel mastni golaŠ, ali pa prav ogrski paprikaš, katerega so umeli mati gostilničarka „Pri mastnem prašičku" tako izborno pripravljati. Gospodu Kosu tega ni tre-balo, odprl je samo bolj na široko svoje računske knjige, in precej je bilo v Mekužju vse oduševljeno za nJega. Vsakemu od teh gospodov se je tedaj smejala sladka nada, da se bode nekega lepega večera vle-gel kot mekužki župan. Vendar vsi trije obenem niso mogli županiti Mekužju, zato se je jako željno pričakoval dan volitve, ko se je morala odločiti usoda. In ta dan je naposled prišel in vzdignil celo Mekužje na volilne noge. Srečno Mekužje, Če se trgajo taki možje za tvojo župansko čast. Bilo je veselo tistega dne v Mekužju. Na občinski hiši je vihrala rdeča zastava, kakor na kakšni turški trdnjavi, in od vseh strani so prihajali volilci v praznični obleki/. Gospodje kandidatje so se jako spretno ofrkavaJi med njimi, bodrili jih in jim oblju-bovali marsikaj, med tem tudi gosposko kosilo. Na mekužkem zvoniku je počasi odbilo 9. uro ip volitev se je pričela. Boj je bil hud, ker je imel vsak kandidat lepo Število svojih pristašev, tako, da se ni nič gotovega znalo, kdo bode Županil, Mnogo zvedljivih naslednik' je pohvalil poveljnike in mornarje. — V Przemislu v Galiciji se je začel poljski katoliški shod. Dne 27. avgusta: Ministrski predsednik Gauč ho sredi septembra obiskal Prago in cesarskega namestnika Thuna. - Ogrski Košut, sin znanega prekucuha, se je izrazil odposlanstvu socialnih demokratov, da je on proti splošni in epaki volilni pravici. — Med Nemčijo in francosko vlado radi Maroka napeto razmerje Še ni ponehalo. Vsaka od obeh držav hoče priti do kolikor mogoče velikega dobička. Kakor pa se gotovo pričakuje, se bo rešilo razmerje mirnim potom. Dne 28. avgusta: Cesar se letošnjih cesarskih vojaških vaj na Ogrskem v Karpatih ne bo udeležil, ker mu zdravniki odsvetujejo. Namesto cesarja se udeleži teh vaj prestolonaslednik, ki dobi s tem večji vpliv na avstrijske vojaške zadeve. — Ogrski državni zbor bo baje razpuŠČen radi obstrukcije. Pri novih volitvah upa dobiti ministrski predsednik tako veČino, ki bo sklenila nov poslovnik. — Na Reki se je začela velika delavska stavka, — Napeto razmerje med Nemčijo in Francosko se je nekoliko poleglo. Francoski ministrski predsednik se je izrekel za mir. — Nemška cesarska dvojica je odpotovala v Ste-tin. D n e 29. avgusta: Cesar se bo dne 8. septembra vrnil iz letovišča lschl v Schonbrunn. — Poljski katoliški shod se je slovesno zaključil. — Listi poročajo, da se namerava srbski kralj Peter odpovedati prestolu na ljubo svojemu sinu, ki bo baje poročil neko rusko princezinjo. — Angleški poslanik na Dunaju. Carturight, se je nekaj vmešaval v frap-cosko-nemški spor na korist Franciji. Nemci so vzrojili in zahtevajo od Anglije, da se Carturight odpokliče z Dunaja, — Nevarno je obolel francoski ministrski predsednik Combes. Dne 30. avgusta: Kranjski deželni zbor bo baje sklican septembra na kratko zasedanje. — Cesar sprejme danes češkega namestnika Thuna v Ischlu, ki mu bo poročal o čeŠko-nemški spravj. Razno novice. Duhovniške izp?emembe. Za provizorja v Št. Ožbaltu ob Dravi prida č. g. Vinko Loreucie od Sv. Ane na Krembergu. Prestavljeni so. čiS. gg.: Franc Letonja iz Škal k Sv. Ani na Kn-mbergu, Anton Pnčaik iz Celja v Šmarje pri Jelš »h, Ivan Hribar iz Šmarja pri Jelšah na Sladko goro, Simon Šiunoac iz Sladice gore v Podsredo, Franc Kampre iz Sv. Vida pri Grobelnem v Marenberg, Franc Škof iz Maren-berga v Kamnico. Na novo nastavljen je č. g. novomašnik Vaclav Jastrobnik kot kaplan pri Sv. Vida na Grobelnem. — Prestavljen je č. g. Franc Ostrž s Ptujske gore k Sv. Križu pri Ljutomera. Na novo nastavljen je g. novomašnik Franc Kompolšek kot kaplan v Škalab. Čast. gospod kaplan Pin-ter Jožef pride iz Mate za dragega kaplana v Celje. čast. gospod novomašnik Goleč gra za kaplana na Remšnik. Č. gospod kaplan Adolf Grd je prestavljen iz Remšnika na Muto. Č. g. F. Bervar je nastavljen kot kaplan na Ptujski gori. * Škofijski zbor (sinoda) se vrši v Mariboru d predsedstvom prevzvišenega g. knezoškofa dr, , Napotnikaiod 28. avgusta do 1, septembra v cerkvi sv. Alojzija. Udeležuje se zbora 233 duhovnikov. m. Iz šole. Izpraznjena so sledeča učiteljska mesta: Na ljudski šoli v Sladki gori učiteljsko mesto III. krajevnega razreda; prošnje je vložiti do 5, septembra. — V Ivniku mesto definitivnega učitelja na 6raz-redni deški šoli; prošnje do 8, septembra. — Na 3raz-redpi ljudski Šoli pri Sv. Martinu na Pohorju je razpisano mesto učiteljice II. krajevnega razreda; prošnje do 16. septembra. — Na deški ljudski šoli v Studencih pri Mariboru sta razpisani mesti dveh defini-tivnih učiteljev; prošnje do 15. septembra. — Pri Sv. Petru v Radgoni je na 6razredni mešani deški Šoli razpisano mesto definitivnega učitelja II. krajevnega razreda. Iz finančne službe. Finančno ministrstvo je imenovalo davčnega upravitelja Karola Exela v Mariboru', Ivana Klopčiča, J. Fettingerja v Lipniei, O. Cze-cha v Ernovžu in M. Lešnika v Mariboru davčnim nadupraviteljem za službeno področje finančnega deželnega ravnateljstva v Gradcu, — Fran Ravnikar, davčni upravitelj v Radovljici in Adolf Ruda v Ljubljani, sta imenovana davčnim nadupraviteljem za službeno področje finančne direkcije v Ljubljani. * Kardinal Missia. Spomenik kardinalu Missii na Sv. Gori pri Gorici je že izgotovljen. Izdelal ga je goriški umetni klesar g. Bitežnik. Delo je krasno. Kamen tehta 3000 kg. * Nov srebrn denar dobimo pri nas namesto dosedanjih goldinarjev. Novi denar bo tudi srebrn po 2 K. Iz 1 kila srebra bodo skovaU 110 2kronskih novcev. Vlada hoče s tem doseči, da .se navadijo ljudje računiti v kronah. * Tečaj za vodje gledaliških iger priredi 14., 15. in 16. septembra S. K. S. Z. v Ljubljani. Priglasiti se je treba do 4. septembra. * Pristaši! Delajte na to, da je v vsaki hiši vsaj eden klatoliško-naroden list. To je kapital, ki vam bo nesel veliko obresti. Katoliška misel, narodna zavednost in splošna izobrazba bo dobila globoke korenine povsod, kamor zahajajo naši listi. Posnemaj-mo v tem oziru nad vse marljive nasprotnike! * Resnica nad vse! Naloga vsakega poštenega Časnika je, da opozarja svoje Čitatelje na nedostatke v javnem življenju. Tako smo tudi glede nepripravljenih nastopov slovenskega tajnika Kmetijske družbe, g. Holca, in glede nekaterih njegovih nespametnih izrazov jasno povedali svoje mnenje. Sedaj hočejo liberalci natveziti svojim pristašem laž-njivo mnenje, da smo mi nasprotniki Kmetijske družbe, in so Šli celo tako daleč, da se odpovedujejo lastni Kmetijski družbi za Spodnji Stajer. Mi pa pravimo, kar Kmetijska družba dobrega stori, bomo hvalili, kar slabega, bomo grajali; sicer pa želimo za Slovenski Stajer lastne Kmetijske družbe, ker bi potem naši kmetje imeli od te naprave še mnogo več koristi. Mi imapio povsod jasen program, mi nismo nikjer izdajice svojega naroda. Pisali bomo resnico in pobijali tudi narodne hinavce in lažnjivce. * Čuvajte mladino! Kakor je razvideti iz slovenskih liberalnih glasil, je postala liberalcem na Štajerskem narodnost deveta briga. Sebe in svoje ljudstvo ponujajo za hlapce Nemcem v. deželi. Samo-osvojitve na političnem, Šolskem in gospodarskem polju nočejo, ampak hočejo še dalje ponižno služiti svojemu narodnemu nasprotniku. Na Štajerskem se uresničuje rek: Kdor liberalec, ta narodni izdajalec! Za- tržanov, še bolj pa tržank, je obsipalo občinsko hišo, ker so pričakovali konec volitve. Na, in sreča se je nasmejala gospodu Puranu, dobil je pet glasov veČine. Gospod Kalin in Kos sta stala poparjena, ko se je oglasil gromoviti: „Naj živi župap, Naš gospod Puran!" Gospd Puran si je vihal zadovoljno dolge brke In smehljaje pogledoval svoja protivnika, katera sta se jezno pobrala kmalu iz volišča. Potem je pa stopil k zeleni mizici in dejal blizo tako-le: „Gospoda moja! Hvala vam, srčna hvala za odlikovanje, s katerim ste me danes počastili. Bodite u-verjeni, da od srca rad sprejemam na svoja pleča težko breme, ki ste je mi danes naložili. Gospoda moja, sin sem slavnega trga Mekužje, in povem vam, da bodem z vsemi svojimi močmi deloval na prospeh in razcvit njegov. Trudil se bodem, da postanem vreden naslednik pokojnega gospoda župana Peteršilja, slava njegovemu spominu, a prosim vas, da me tudi vi složno podpirate. Usojam se vas prositi, da greste z menoj „K mastnemu prašičku", tamkaj vam bodem obširneje razložil svoj program. Slava slavnemu trgu Mekužje, živeli Mekužanje, živeli vrli volilci!" In zopet je zagrmelo po sobi: „Naj živi župan, Naš gospod Puran!" In dolga vrsta volilcev in drugih vrednih trža^ nov. pomikala se je slovesno proti gostilni „K mastnemu prešičku". Novi župan korakal je pa ponosno pred njimi in zazdelo se mu je, kot da vodi svojo nekdanjo stotnijo v krvavi boj. Rudeča zastava jo pa veselo plapolala raz streho občinske hiše, saj je dobilo zopet slavno Mekužje svojega župana — gospoda Purana. A gori na hribcu nad Mekužjem pokali so pa topiči, kot da je prišel v goste sam Mustafa paša, saj ni mala stvar, kadar volijo Mekužanje župana. Preslabo je moje pero, da opišem slavo, katera se je razvila „Pri mastnem prašičku". Spoštovana gospa gostilničarka je bila podobna ogromni žogi, ko je skakala med lačnimi in žejnimi gospodi Volilci, pred katere je postavljala velikanske sklede golaža in ponosne Štefane rujnega vinca. Ko sta se želodec in grlo za silo potolažila, razvezal pa se je jezik zgovornih volilcev in začuli so .se prekrasni govori v slavo novemu županu. Cicero in Demosten naj bi se prišla očit semkaj učit zgovornosti! Podal bi rad vse te govore v celoti, ali bojim se, da bi se spis preveč raztegnil, pa zato raje o tem molčim. Povem le toliko, da so bili govori izvrstni, ker kako bi mogli pač Mekužanje govoriti, Če ne izvrstno. Oglasili so se tudi godci, cvilile so gosli in jeČal je mogočni bas, da nikoli tega. Da se je tudi pelo, to se že tako razume. Refren vsem pesmim je bil pač le oni: „Takega ni pač, kot naš je župan, Slavni mekužki stotnik Puran," katerega je znapi mekužki kapelnik gospod Klenet za to priliko prav izvrstno zložil in po neki narodni pesmi uglasbil. A ko je razgrelo dobro vince vsem glave, tedaj je pa gospod Klenet pristavil še sledeče vrstice : „Ni ga, če tudi Kalin in pa Kos Danes sta dolgi obesila nos." In vsi so se smejali in hvalili gospoda Kleneta, da ima dobro pevsko žilico. Gostija je trajala do pozne noči. Vsem se je bilo težko raziti, a ko so se volilci naposled vendar-le razšli, glasila se je Še tu pa tam vesela pesem. Gospod Puran se je pa zadovoljno vlegel tiste noči v postelj kot novi župan, da se drugega jutra zbudi na delo v prospeh slavnega trga Mekužje. Županiti, to pač ni Šala! , (Dalje priK.) to pa pazimo na mladino, da nam je ne okužijo liberalna društva in liberalni Častniki. * Orel vzdiguje ponosno svoja perota nad Slovenskim Stajerjem. Odkar izdajejo liberalci svojo narodnost dan za dnevom, se vedno več slovenske mladine zbira pod čistim narodnim praporom našega, čilega Orla. Dne 10. septembra se zberemo vsi Orli v Petroy,čah, kjer bomo zajedno z Zvezo slovenskih mladeničev nanovo obljubili zvestobo svoji mili slovenski domovini. Kdor Slovenec, ta Orel, Kdor liberalec, ta izdajalec! * Žalostno. Znano je, da dela nemška večina zdravemu razvoju šolskega vprašanja velike težave. Ljudstvo je vsled tega nezadovoljno, slovenski učitelji so klicali po odpomoči in vse slovensko razumni-Štvo, najsi je bilo liberalno ali katoliško, je zahtevalo, da se glede Šolstva kolikor mogoče odcepimo od Gradca. Tako je bilo, dokler liberalci niso bili or-organizirani na Slovenskem Štajerju. Odkar pa se naši liberalci bojujejo pod nedolžno narodno zastavo generala Alojzija v Celju, je tudi v tem oziru drugače. ,,Slo.v¡enski Narod", kjer sedaj tudi naša liberalna stranka oznanjuje svoj evangelij, ker so se ji doma listi posušili, prinaša zadnjo soboto (dne 26, t. m.) člančič: „Zakaj smo proti delitvi deželnega šolskega sveta na Štajerskem", v katerem liberajna iz-dajica hvali naš nemški deželni Šolski svet, da stori za slovensko (!!!) Šolstvo več kakor slovenski kranjski šolski svet, in da se pri nastavljanju uciteljstva gleda v prvi vrsti na sposobnost in kvalifikacijo. Take reči smo dosedaj čitali samo v „Štajercu". Kajpada nemški listi z velikanskim veseljem ponatiskujejo čla^ nek, Češ, samo klerikalci so narodni nestrpneži in prenapeteži. Neverjetno se zdi človeku, da vladajo sedaj v našem liberalnem razumništvu tako izdajalski nazori, A resnica je, Četudi žalostna. Tem bolj pogumno mora sedaj katoliška kmečka stranka dvigniti svoj narodni prapor, ker ga liberalci omadežujejo in izdajajo. * Ljudsko štetje v Avstriji — obsodili Angleži, Vsem Slovanom v Avstriji se je pri ljudskem Štetju godila vnebovpijoča krivica. Vse pritožbe so brezuspešne, le v Trstu so jih dobili Lahi pod nos lod svoje varuhinje vlade. Povsod drugod so Lahi in Nemci počeli, kar so hoteli. Se vedno preveč nas je za vlado, Lahe in Nemce, To pocenjanje pri ljudskem Štetju pa je tako grdo, da so se začeli tudi drugi evropski parodi zanimati za avstrijsko ljudsko štetje. Več vplivnih politikov drugih narodov je obsodilo način ljudskega štetja v Avstriji. Te temne razmere so se zdele preveč krivične celo za Člana angleške zbornice, S. Bolanda, ki je dejal: „Ljudsko Štetje v 'Avstriji je v narodnem oziru podobno ničii!" Tu naj se primejo za nos Lahi in Nemci, ki so pod vladnim pokroviteljstvom delali nasilje Slovanom. Evropa jih. obsoja! * Slovenščina in vojaštvo. Kako malo upoštevajo slovenski jezik pri vojakih, kaže dejstvo, da v polkih, kjer služijo Slovenci, med 1945 častnikih zna slovensko le 450 oficirjev. Slavni vojskovodja nadvojvoda Albreht pa je rekel, da so častniki, ki ne znajo jezika moštva, nerabni, in ovirajo vzgojo in pouk vojaka. * Znamenite besede. Nobene stvari ni v sedanjih časih tako treba katoliškim strankam ko poguma. Do-čim so liberalci ip socialni ciemokratje drzni napado-valci krščanstva, opažamo med katoličani neopravičeno malodušnost ali pesimizem. V tem oziru je govoril dne 7, t. m. na 58, nemškem katoliškem shodu v Mogunciji škof Gross iz Litomeric na Češkem prav znamenite besede. „Boj proti cerkvi", je dejal govornik, „je postal ves drugačen kakor je bil pred desetimi leti. Prejšnja leta so si stali nasprotniki kakor pajki sovražno nasproti; a, sedaj stoje pod nekim, nevidnim vodstvom, in pri vsakem napadu na cerkev začno streljati vsi hkratu kakor na komando pri manevrih. Najbolj značilno pa je, da puste katoličani, da se delajo izjemne postave za cerkev, kakršne ne veljajo niti za anarhiste in dinamitarde. To pride od tod, ker bere katoličan dan na dan liste, ki venomer trobijo, da je cerkev kriva, Če se trgovina in industrija ne razvija, če ni v Franciji in Španiji dovolj premoga in če ne rastejo na severu dateljni in fige. Ljudje postanejo vsled takega berila popolnoma zmešani in sami ne vedo, pri Čem da so. Treba je ljudstvu pojasniti, da v veri ni nobenega pogreška in nobene krivde! Treba nam je veliko več versko-obramb-nega Časopisja!. Ne smemo igrati vloge mučenika, ker s tem popolnoma ničesar ne dosežemo; kdor vidi vse črno, je sovražnik vsakega dela. Nikar( ne ležimo v postelj in ne potegnimo odeje črez ušesa ter ne čakajmo, dokler ne pride smrt! Bog pomaga po tem življenju dobrim, v tem življenju pa pametnim!" — To so prav resnične besede, ki ne veljajo toliko za katoličane v Nemčiji, kakor za katoličane v Avstriji. Pre-mišljujmo jih in ravnajmo se po njih! Ako bodemo Še nadalje spali, bodo hodili sovražniki po naših truplih. * Uvoz srbskega svinjskega mesa v Avstrijo se ne zviša. Avstrijska vlada je namreč pripravljena, da v očigled velike mesne draginje dovoli višji uvoz srbskega svinjskega mesa, ^ toda pod pogojem, da Srbija temu nasproti dovoli večje ugodnosti za avstrijski industrijski uvoz« Srbija pa je to odklonila. Romarskega vlaka k Mariji Pomagaj na Brezje letos ne bode. Kakor nam poroča južna železnica, VSI v Še ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je Še-le te dni odgovorilo na njeno dotično pismo glede voznega reda. Vlaka zato ni več mogoče organizirati, vsled česar mora za letos romanje izostali. * Osrednja zadruga za vnovČevanje živine in pospeševanje živinoreje ima v ponedeljek, dne 11. septembra ob 8. uri dopoldne izvanredni občni zbor v prostorih Zadružne zveze v Mariboru. Dnevni red: Od vlade nasvetovana sprememba pravil. Ako občni zbor ob 8. uri ne bo sklepčen, se vrši isti ob 9. uri ob vsakem številu navzočih članov. Vsi člani prijazno vabljeni. * Davek na samodrče (avtomobile). Listi poročajo, da se namerava v jesenskem zasedanju državnega zbora predložiti od dveh skupin poslancev postavni predlog, da se uvede v Avstriji davek na samodrče. Izvzeti bi bili od tega davka edino vojaški in poštni avtomobili in tisti, ki so v službi zdravnikov, bolnišnic, bolniških blagajn ter avtomobili, kateri vozijo tovorno blago. Ta davek se bo porabil za popravo cest in se bo plačeval v dveh oblikah. Temeljni letni davek bo znašal glasom te predloge za motorna kolesa od 10 do 30 K, za avtomobile 60 do 300 K. Doklade se bodo računale glede na konjske moči avtomobilov, in sicer za vsako konjsko moč 4 K, pri večjih avtomobilih 15 K. Od inozemskih samodr-čev bodo pobirali davek obmejni carinski uradi. Lastnik samodrča, ki se ne more izkazati, da je plačal letni davek, se kaznuje z globo od 20 do 100 K. E-nak davek bi bil res primeren. Vlada vedno sili z vinskim davkom, a desetkrat pravičnejši je gotovo davek na samodrče. * Katoliški shod avstrijskih .Slovanov se bode vršil prihodnje leto v Ljubljani. Ob tej priliki se u-stanovi tudi ¿¡vjeza slovanskih Orlov. Mariborski okraj. Umrl je dne 25. t. m. v tukajšnjem frančiškanskem samostanu č. p. Krizolog Spur. Mlad in goreč redovni mašnik, rojen v Kraipju, župnija Ljutomer, dne 17. maja 1886, je še le predi letom dovršil svoje bogoslovne študije ter je želel iti na Kitajsko ali v druge paganske kraje oznanjevat sv. Kristusovo vero; pa lotila ¡se ga je potuhnjena sušica ter mu prekrižala njegove idealne načrte. Pogreb se je vršil v soboto, dne 25. avgusta popoldne. Udeležilo se ga je nad 20 duhovnikov in mnogo ljudstva. N. v m. p.! m Maribor. Podružnica Slov. Straže bo prirejala odslej mesečne družinske večere. m Maribor. Sin lončarskega mojstra, Janez Heričk.o, se je dne 26, avgusta igral z revolverjem, ki se je sprožil in zadel mizarskega pomočnika Me-sariča .v prsi. Težko ranjenega so prepeljali Mesarica v bolnišnico. m Št. IIj v Slov. gor. V nedeljo, dne 27. avgusta popoldne so obhajale Šentiljske mladenke lepo slovesnost. Blagoslovila se je nova zastava Marijine družbe. Slavnostni govor je imel Č. g. Janez Kalan iz Ljubljane. Po cerkveni slovesnosti pa je imelo Bralno društvo v dvorani Slov., Doma dobro obiskano poučno predavanje. Govoril je vodja treznostnega gibanja na Slovenskem, č. g. Kalan. m Sv. Trojica v Slov. gor. C. kr. orožpištvo uljudno vprašamo, kako se to strinja z njih avstrijsko vojaško opravo, da se udeležujejo germanskih' veselic pod okriljem frankfurtarskih zastav? Tudi bi radi vedeli, če je prepevanje „vahtarce" dovoljeno c. kr. avstrijskim stražmojstrom ? Ali jih plačuje cesar za obrambo Rena ali za obrambo avstrijskih državljanov? m Sv. Trojica v Slov. gor. Rekrutenbal je pri •Sv. Trojici samo za nemške rekrute. Da bi se ne pri-tepel kak Slovenec, so raztrosili po („stari poŠti" ne-broj nemških zastav. Pa tudi res ni bilo nobenega. Stoli in mize so se sami zabavali. Tistih par navzočih hajlovcev je pa preganjalo ta strah praznote s huronskim vpitjem in prepevanjem nemške „Wacht am Rhein". Najbrže so torej ti rekrutje za Viljema in Nemčijo. Vahtali bodo Ren in ne Avstrijo. m Sv. Rupert v Slov. gor. V nedeljo, dne 20. avgusta, smo imeli redko svečanost. Dobili smo novo jabelko za stolp farne ;cerkve in tudi novo pozlačen križ. Omeniti je treba, da ima jabelko tako fino obliko, kakoršne se ne najde lahko drugod. Na okusno ozaljšanih nosilih so nosili fantje križ, belo oblečena dekleta pa jabelko. Po cerkvenem blagoslovu in kratkem nagovoru Č. g. župnika o pomenu jabelka in križa, se je oboje pri jako ugodnem vremenu potegnilo na stolp. Silno lepo, pa tudi ganljivo je bilo gledati, kako so ti predmeti plavali nad nami. Domači pevski zbor je zapel med tem primerno pesem, vmes pa so pritrkavali znani roperčki zvonovi. Izvršil je delo vrlo dobro gospod Jožef Kramberger, kleparski mojster pri Sv. Ani na Krembergu. Kakor že običajno, je tudi tukaj g, kleparski mojster pokazal svoj „govorniški talent" ter ob postavljenem križu in jabelku napival na vse strani. „ m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Tu se je vršila dne 20. avgusta veselica Slov. kat. izobr, društvi- U-spela je ugodno. Predstavljali sta se* dve igri, ena za moške: „Prepirljiva soseda", druga za ženske vloge: „Pri gospodi". Igralke in igralci so spretno rešili svojo nalogo, posebno igralke so nam privoščile ne malo prijetne zabave ter nam izvabile mnogo smeha. Udeležba je bila jako povoljna, posebno sosednji Ur-bančani so se izkazali, gmotni dobiček je tudi zadovoljiv. Pa Še drugič kaj! m Sv. Bolfank v Slov. gor. V petek, dne 25. avgusta je vozil tu mimo samodrč, ki je prizadel pre- cejšnjo Škodo posestniku PukŠiČu od Sv.. Urbana, Konji so se ustrašili v najhujšem diru leteče „rdeče hiše", in ker se ni dalo nikakega znamenja, tudi vo& nik ni mogel pravočasno stopiti h konjem, ki so se v trenotku obrnili ter pometali z voza osebe — bilo jih je 10 — enega moža pa so vlekli kakih 30 korakov daleč, tako da je dobil poškodbe na hrbtu. Vendar hvala Bogu ni prišel nikdo ob živ,ljenje, čeprav je bilo na vozu 12 kos. Vsa zadeva se je naznanila pristojnim oblastim. m Sv. Marjeta na Dravskem polju. Tiho in žalostno so zapeli zvonovi, kakor bi se bali, da zbudo s svojim do.nenjem ravnokar zaspalo, še-le 23 let staro dekle Marijo Kac. Na dan Vnebovzetja Marijinega jo je po kratki, mučni bolezni, previdepo s sv. zakramenti, presadila neusmiljena smrt v svoj nebeški vrt. Gotovo so tudi njo spremljali angeli pred tron Najvišjega, saj je bila ves čas svojega življenja pridna, pobožna in vzgledna družbenica Marijine družbe. Pogreb se je vršil ob velikanski udeležbi dne 17. t. m. Truma belo oblečenih deklet jo je spremljala ip nesla pred cerkev sv. Janeza, kjer je pri sv. maši, ki se je služila za drago rajno, prejela veČina deklet sv. zakramente in jih darovala v blagor njene duše. Po končani sv. maši se je pomikal sprevod na pokopališče. Ob odprtem grobu imel je preČ. g. kaplan pretresljiv govor, . i I m Hoče. Zopet smo imeli Slovenci v HoČah lep in veseli dan, dan navdušenja in neprisiljene radosti. Dekleta so uprizorila krasno igro „,Dve materi". Igra je ugajala, kar je kazalo viharno ploskanje. Med posameznimi dejanji je popeval moški zbor. Po končani igri smo Šli iz društvene sobe, ki je bila do zadnjega kotička nabito polna., na prosto, kjer smo i-meli zopet krasen vžitek. Pred cerkvijo so nastopili naši vrli Orli iz Maribora, Z napeto pozornostjo smo gledali, kako urno se sučejo in gibljejo ti mladi junaki. Pač dokaz, kaj doseže vstrajnost in marljivost. Ta dan ostane nam v lepem spominu in gotovo ne bo brez sadu in koristi. Pokazal je, da verni in zavedni Slovenci v Hočah Še živimo, se gibljemo in smo. Zi-vio! Slov. Bistrica. Ogenj je upepelil dne 24. t. m. vsa gospodarska poslopja gostilničarja Kumerja v Slov. Bistrici. Zgorelo je tudi nekaj glav goveje živine in svinj. Goreti je začelo okoli 11. ure dopoldne v smetišču. Hrup je bil tem večji, ker je bil v Bistrici ravno sejm in ker se je bilo bati, da ,?m praznovanja rojstnega dneva cesarja Franca Jožeta I. je. daroval c. in kr. major in grajščak na Frajenberg[u, gospod K. Ramel, za občinske uboge občine okolica) Celje znesek 50 K. Od Savinje. Tukaj se vrši sedaj glavna hmelj-ska kupčija. Obiranje in sušenje hmelja se bliža koncu. Tem bolj pa se ljudstvo zanima za ceno. Hmelj-ska cena se je začela letos z zgodnjim hmeljem po 4 krone za kilogram. Srednjezgodnji, takoimenovani „Golding", najbolj iskani savinjski hmelj, se je plače- val po 5, 6, 7 do 8, "da celo 9 K. Zato je pa ljudstvo* toliko bolj ogorčeno nad hmeljskimi mešetarji, ki so hmelj že v zgodnji spomladi ljudstvu skoraj izsiljevar li po 2 K do 2 K 40 vin. kg. Zatorej je tukajšnje ljudstvo bilo jako hvaležno našim cenj. gg. poslancem S. K. Z. za njih posredovanje radi predprodaje hmelja. Žal, da se radi predprodaje Še ni dalo več doseči. 0-čividno so to deloma zapreČili zopet liberalci od Nar. stranke. Savinjski kmetje-hmeljarji so prestali letošnje leto hudo in drago izkušpjo. Pokazalo se je, Česa nam Še manjka. Hmeljarsko društvo sicer vrši svoj namen, za, katerega je ustanovljeno. Da pa bi društvo tudi kedaj šlo svojim članom pri prodaji hmelja na roko, tega gotovo ne bomo dočakali. Saj so od-' ločilni činitelji Hmeljarskega društva tesno zvezani s hmeljskimi mešetarji in prekupovalci, oziroma opravljajo sami ta posel, kako naj torej sami proti sebi delujejo. Kaj torej ? Treba nam je, že lansko leto nameravane ustanovitve močne hmeljarske zadruge. Ta naj daje hmeljarjem ob Času stiske na hmelj predujem v denarju proti obrestovanju. Naj stopi v razgovor neposredno s hmeljarskimi odjemalci in posreduje prodajo hmelja svojim članom, in dočakali Še bobemo, da izgine zadnji hmeljski mešetar, ki sedaj Še dobro živi na račun nas hmeljarjev — iz Žalca in iz cele lepe Savinjske doline. Proč z ljudskimi izkoriščevalci! Zatorej, možje .vieljaki, na delo! Z Bogom za ljudstvo! c Žalec. Liberalci pravijo, da je Hmeljarsko društvo v Žalcu vedno resno svarilo hmeljarje pred predprodajo hmelja. Vprašamo pa žalske liberalce o-koli Hmeljarskega društva: Zakaj pa niste zatrobili žalskemu Vohu, Sagmeistru, Košmelu in drugim žalskim mešetarjem v ušesa, da naj ne lazijo pozimi in spomladi okrog kmetov in naj jih ne nagovarjajo k predprodaji hmelja. Povedali bomo prihodnjič še nekaj resničnih slučajev, kako so žalski mešetarji sitnarili tako dolgo okrog hmeljarjev, da so jih k predprodaji nagovorili. Gospod Petriček, zakaj pa niste teh najbližnjih mešetarjev „resno svarili" ? c Žalec. Ko se je vršil tabor hmeljarjev v Žalcu, govoričil je doberteški Cvenkl, da so kmetje-hmeljarji zato naprej prodali hmelj, ker so ga tudi nekateri gg. župniki naprej prodali. Dobro vemo, da znani Cvenkl, ki v novejšem času nemške zatožnice kr-puca na deželni Šolski svet zoper nekatere župniker sam ne veruje svojemu obrekovanju. Hmeljski baran-tač Cvenkl se zelo jezi in govori, cla le maha po duhovnikih. Lepo naprednjaštvo! c Galicija pri Celju. Velik prijatelj kmeta mora biti tisti liberalec, ki je dne 26. t. m. rekel: „Naj le prav pripeka solnce, prav je, da pripeka." In res, solnce pripeka, dan na dan, kakor za stavo, in bo, Če pe bo dežja, uničilo in speklo ne samo drugim, gotovo tudi njemu mnogo poljskih pridelkov. Pa kaj, liberalec je vesel, če se „klerikalcu" slabo godi, četudi ima pri tem sam Škodo, O drugem liberalcu trdijo hudomušneži, da se njegove pure in purani rede na občinske stroške. Mi pa pravimo, da to ni res; saj si vendar lačne živali liberalnega gospodarja same nabirajo živež po klerikalnih njivah, travnikih in vinogradih, kar je zdaj jeseni sicer malo sitno; pa kaj?' Klerikalec mora vse potrpeti, liberalec pa nič, c Drami je. Veliko dopisov sem že bral v „Slov». Gospodarju" o drameljskih liberalcih. Naj tudi jaz nekaj spregovorim. Naš velik mož ter obenem vodja tukajšnjih liberalcev, se je pred nedavnim Časom jezil v svojem evangeliju, „Nar. Listu", ter rekel, da ima „Slov. Gospodar" odločen za njega poseben kotiček, in sicer o samem natolcevanju in lažeh. Imenuje tudi dopisnika „Slov. Gospodarja" javno laž-njivca, Nazadnje se pa pohvali s svojo bogatijo, češ: „Ne menjam z vsemi „Gospodarjevimi" dopisniki" (dra-meljskimi). O j revČe, kako Vas krč lomi;! Ni vredno odgovarjati takim budalostim, ker je že splošno znano, da bi liberalci radi na laž postavili kar ni liberalnega, pa navadno jim spodleti. Da ste pa tako bogati, Vam pa iz srca privoščimo; samo pomislite, da Vam je Vaš trebušček v Dramljah zrastel. Spominjam se še, da ste k nam prinesli jako malo. Kaj pa je z Vašo Častno besedo z dne 4. junija, ko ste proti-Bosjanu mlajšemu rekli, cla boste čez en mesec v K. zvezi?! Zdaj že teče tretji mesec, pa Še ni nič. Oj ta resnicoljubnost! c Iz mozirske okolice. Gotovi liberalni gospodje v Mozirju nazivajo okoliško občino umazano, to menda vsled tega, ker je odrekel občinski odbor redno podporo nekemu društvu, katero je vkljub raznim podporam okraja, dežele itd. vedpo v večjih! dolgovih, Dotičnim gospodom se svetuje, naj ne rabijo tako podlih izrazov proti občini, katera vseskoz vzorno gospodari, Dokaz, v Štirih letih plačani dolg 8962 K, katerega so napravili največ gg. liberalci ob Času skupne občine; dobro gospodarstvo okoliške občine spričujejo razne trpežne in cene nove zgradbe in pa znižanje občinskih doklad. Tudi je razvidno iz občinskih računov, da občina vsako leto podpira razna dobrodelna društva in ustanove. Tudi naj pomislijo dotični gospodje v trgu, da veČina prebivalcev v trgu živi ocl kmetov iz okolice. Pometite liberalci nesnago izpod svojih pragov, potem še-le napadajte druge. — Okoličan. c Št. Jurij ob Taboru. Lepo slavnost je imela v nedeljo tukajšnja podružnica Slov. Straže. Naš cla-leko znani pevski zbor je zapel pesem Slov. Straže, s,Na planipe, „Potnik,", „Hišica očetova". Zolka Luk-manova je podala sliko o velikem delu Slov. Straže'1 v 1. letu obstanka. Predsednik podružnice Č. g. Jos. Lončarič je poročal o delovanju podružnice v letu 1910» Imela je podružnica 109 članov ter nabrala 122'60 K, za kar gre hvala zlasti Dekliški zvezi, Ta je uprrzo- rila tudi Šaloigro: „CaŠica kave", ter bi tudi zana-prej skrbela za procvit podružnice, edine v Savinjski dolini. Domovini posvetimo glavo, srce in žep! Vsa vstopnina 40 K, se vpošlje Slov. Straži. c Sv. Pavel pri Preboldu. Dne 22. avgusta smo Iz Kaplje vasi spremljali k večnemu počitku zadnjega Radeck'yjevega veterana naše župnije, 86 let starega 'Jakoba Dolinar. Pokojni je znal posebno zanimivo pripovedovati o „očetu Raideckyju"; ves je bil v ognju, kadar je govoril o slavnih bojih" svojega polka Kinsky zoper Pijemonteze, posebno pri Veroni leta 1848. in Novari leta 1849. in nekaterih drugih, katerih se je osebno udeležil. Blagi, globokoverni veteran, počivaj v miru! c Sv. Peter v Savinjski dolini. V naši občini je več hmeljarjev že spomladi naprej prodalo hmelj. Cvenkl govori neresnico, Če pravi, da so ga zato naprej prodali, ker so posnemali svojega g. župnika. Kakor, Vinko Kunst, bi lahko tudi cela vrsta drugih Sempetranov Cvenklu v obraz povedala, da za pred-prodajo hmelja po g. župniku še vedeli niso. Cvenkl torej ne pozna resnice, c Vransko. Naše katoliško slovensko izobraževalno društvo vedno lepše cvete. Bilo nam je treba samo pravega voditelja, ki nam s svojim pridnim delom kaže, kje je pravi cilj in prava sreča. Naša Dekliška zveza vrlo napreduje, a tudi mi fantje ne zaostajamo. Zbira se nas veliko Število pri mesečnih predavanjih, pri katerih se jasno dokazuje, kaj lahko stori vzoren slovenski mladenič in pridno slovensko dekle. Pokaizalo se je tudi po zadnjih volitvah v državni zbor, ko je tudi naša mladina pomagala naši stranki do sijajne zmage. Slišal sem glas, kjejevran-ska mladina, ali spi? Toda vranska mladina napreduje in bo napredovala, akoravno liberalci pravijo, da imamo pamet v laseh. Toda imamo jo gotovo na boljšem kraju, nego jo imajo liberalci, katerih možgani se menda nahajajo v peti, iz katerih se je sedaj v tem njihovem padcu izgubila vsa pamet. Vsa mladina slovenskega Stajerja korajžno naprej, izpodko-pali smo že temelj tem rušilcem naše sreče, združimo se sedaj v eno skupno moč, in odpravili bomo lahko te zagrizene naše sovražnike. S tem se bode naselilo blagostanje v našem narodu, vladala bo trajno neskaljena sreča med Slovenci, Na veselo svidenje dne 10. septembra v PetrovČah! Našo savinjsko mladino pozdravlja — vranski mladenič, c Dobrna. Predstavo, ki so jo priredili naši Orli dne 20. avgusta, nas je vse zadovoljila. VeČina je nastopila prvikrat na odru, a vendar je bil nastop miren in dovršen. Bilo je veliko smeha pri posameznih Šaljivih točkah. Tako je prav! Mladina naj skrbi za pošteno zabavo svojih domačinov. Mladeniči, vi pa krepko in neustrašeno naprej! Ne strašite se truda! Plačilo vam bo vaša lastna izobrazba in pa hvaležnost domaČega slovenskega ljudstva. Bili nismo sami, imeli smo tudi goste od vseh strani: iz Nove cerkve, St. 'Janža na Peči, iz Slatine, Konjic, Skal in iz St. Jurja v Slov. gor. Ti gosti so imeli dobre zastopnike. Dobro znani govornik in organizator, mladenič Zaje iz Skal, je v jedernatem govoru spodbujal mladino, naj pridno prebira dobre knjige in Časopise. Prisrčna hvala! Iznenadil nas je korajžen nastop mladenke Marije Androjna iz St, Jurja y, Slov. gor. V prisrčnem govoru, ki je bil prepleten s pomenljivimi verzi slovenskih pesnikov, nas je pozdravljala in obenem proslavljala s srčno željo, da bi se tukajšnje organizacije vedno lepše razvijale v blagor in brambo slovenskega ljudstva. Iskrena hvala, kliče vrli govornici slovenska Dobrna! Med posameznimi točkami je prepeval domači pevski zbor lepe slovanske pesmi. Lep dan je bil to za Dobrno, Dal Bog Še več takih! c Rimske toplice. Minoli teden smo morali tudi iz Smarjete na Laško pred sodišče. G. Pukmeister, nadučitelj pri Sv. Jederti, je tožil našega g. naduči-telja. Pa zakaj? Naš g. nadučitelj je bil pri zadnjih državnozborskih volitvah postavljen za komisarja, g. Pukmeister pa je bil zaupnik Narodne stranke. Ker pa smo večinoma volili dr, BenkoviČa, je to Pukmei-stru zelo smrdelo. Ko je torej začela komisija Šteti glasove, je hotel Pukmeister zavreči razne Benkovi-čeve glasovnice, ki niso bile dosti lepo popisane. G. komisar se sitnega zastopnika Narodpe stranke ni mogel drugače znebiti, kakor da je žandarju naročil, naj ga v imenu postave odstrani, Se-le tedaj jo je gospod Pukmeister odkuril in po dolgem času je prišel do sklepa, da je najboljše, Če toži, ker to vendar ne i gre, da bi g. Pukmeistra izganjal orožnik iz volilnega prostora. Pa ni šlo po Pukmeistrovem. G. komisar je bil oproščen, Pukmeister pa obsojen, na 20 K globe in mora poravnati sodnijske strošike. Kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade. c Šmarje pri Jelšah. Tukajšnja prostovoljna požarna bramba je imela dne 13. avgusta 1911 izvan-redno slavnost. Društvenika gg. Edvard Legvart in Volbenk Safar sta bila za 251etno vstrajno službovanje pri požarnikih odlikovana z kolajnami od o. kr. namestnije. Ob 8. uri zjutraj je bral č. g. prof. Vre-že ob asistenci č. g. dekana Bohanca in obeh kaplanov slovesno sv. mašo, katere se je udeležila požarna bramba in mnogo občinstva. ^Društvo je potem z godbo na Čelu odkorakalo pred svoj gasilni dom. G. župan Ferlinc je s primernim nagovorom pripel kolajne odlikovanima na prsi. Pri slavnostnem obedu v gostilni g. načelnika Skaleta v Mali Pristali, počastili so društvo s svojim prihodom ČČ. gg. profesor Vreže, dekan Bohanec in kaplan Hribar, za kar se društvo imenovanim gostom, kakor tudi vsem tržanom in Cj kr. orožnikom iskreno zahvaljuje. Posebna hvala g. dekanu in g. profesorju za krasne nagovore, s katerimi sta bodrila društvenike k vstrajnosti pri svojem prostovoljnem, a težavnem poklicu. Društvo si Šteje tudi v dolžnost, se gospej Skaletovi za njen trud in požrtvovalnost najtopleje zahvaliti, c Čebelarska podružnica za Celj« in okolico priredi v nedeljo, dne 3. septembra ob 3. uri popjldan pri čebelnjaku g. Samca na Lož-niči pri Celju čebelarski shod s predavanjem o preži .aovanju čebel. Po predavanju se vrši občni zbor podružnice. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. c Dobrna. Dne 8. sept. popoldne po vefernibah se vrši pri nas v gostilni g Korena politični shod. Govori dr. Korošec. c Braslovče. Dne 10. Sfpt. priredi braslovška mladina veliko veselico ob 3. uri pop. na vrtu gostilne g. Plaskana. Vabimo vse naše prijatelje.. c Šmartno ob Dreti. Dne 8. sept. bode shod Slov. kmečke zveze pri g. Rajtenu takoj po pozni sv. maši. Govori drž. in dež. poslanec dr. Verstovšek. c Bočna. Na praznik 8. septembra bode po rani maši ob pol 8. zjutraj shod S. K. Z. v stari šoli, poroča drž. in dež. poslanec dr. K. Verstovšek. Ker se bode razpravljalo tudi o raznih občinskih zadevah v sosednjih občinah in o vodovodu, je nujno potrebna obilna udeležba. c Pr#8tovoijso gasilno društvo v Latkovi vasi namerava prirediti ob priliki blagoslovljenja nove brizgalne, dne 17. sept. t. 1. veselico z prav zanimivim sporedom. Sosednja društva se prosijo, naj se blagovolijo pri določitvi svojih veselic ozirati na to prireditev. c Nova Štifta pri Gornjemgradu. Dne 10. sept. shod S. K. Z. po opravilu zjutraj v cerkveni hiši. Pride drž. in dež. poslanec dr. Verstovšek. c Pri Sv. Roku v Šmarju pri Jelšah se vrši na praznik Marijinega Rojstva dne 8. sept. velik dekliški shod. Mladenke pridejo do 10. ure, v procesijah s svojimi dušnimi pastirji. Ob 10. uri pridiga za mladenke in slovesna sv. maša. Od 12,—1. ure odmor. Od 1. —3. ure veliko dekliško zborovanje na prostoru pri cerkvi z govori, deklama-cijami in petjem. Ob 3. uri slovesne večernjce in pridiga. Ob 4. uri odhod v procesijah. Ta shod obeta biti posebno veličasten. Krasna cerkev sv. Roka in prenovljeni sloveči križev pot tudi zaslužita vso pozornost mladenk. Dekliške Marijine družbe iz Šmarja, Sladke gore, Kostrivnice, ocl Sv. Križa tik Slatino in od Sv. Petra na Medved, selu pridejo polnoštevilno z zastavami. Zastopane bodo tudi daljnejše Mar. druži e in dekliške zeze.- To bo krasen dekliški praznik. Mladenke, vsepovsod na delo! Skrbite za kratke a temeljite govore. Bog daj krasen uspeh! Brežiški okraj« V zadevi posledic suše se je državni poslanec dr. Benkovič obrnil' na vse občine svojega volilnega okraja s kratkim poukom, kako imajo postopati, da bodo najbolj potrebni posestniki deležni podpore. Cu-je se, da nekateri liberalni župani nočejo Škode po suši niti oblastim naznaniti; ljudstvo si jih bo zapomnilo. b Kozje. Tukaj sta se dne 25. t. m. sodnijsko ločila zakonska Janez in Veronika Detoma, lastnika krčme in imejitelja znane trgovine „Pri Štajercu" iz Dobja. „Stajerc", ki je delal več let nemir v Dobju, ni mogel napraviti domaČega miru, Čeravno sta ga dobivala cele zavoje in ga razširjala med okoličani. Gospa Veronika bo odnesla 15.000 K denarja, Janez Detoma pa dobi poslopja in dolgove. Kaj dobijo pa upniki, še ni znano, Vestnik mlad. organizacij e. Polet „Orlov" v Petrovče dne 10. septembra 1911 o priliki občnega zbora Zveze slovenskih mlaffeničev in ustanovitve Podzveze Orlov za Štajersko. Dnevni red: Dopoldne: Ob 8. uri sprejem kranjskih in štajerskih gostov na kolodvoru; pohod k sv. maši; za-jutrk; odmor. Ob %10. uri zborovanje v dvorani društvenega doma: občni zbor ZVeze slovenskih mlade-ničev; ustanovitev Podzveze Orlov za Štajersko. Ob $12. uri obed za telovadce; vaja za nastop. Popoldne: Ob 2. uri večernice. Ob 543. uri javna telovadba: proste vaje, nastop naraščaja, orodna telovadba, moreška, rajalni odhod. Ob 4. uri velika ljudska veselica: godba, petje, srečolov, streljanje na dobitke, cvetličnjak, šaljiva pošta, razni šotori, kavarna itd. itd. .Vstopnina k javni telovadbi: Sedeži: 2 K, 1 K, 60 vinarjev. Stojišča: 30 vinarjev. Naraščaj z izkaznico je vstopnine prost. Vstopnina k ljudski veselici: 30 vinarjev. Orli v kroju so vsake vstopnine prosti. Vabimo vse prijatelje naših vrlih fantov, vse naše somišljenike k temu velepomembnemu, prvemu velikemu nastopu Orlov na Štajerskem! Udeleženci iz Kranjskega. se pripeljejo z vlakom, ki odhaja iz* Ljubljane 4.50 zjutraj, udeleženci iz Štajerske z vlakom, ki odhaja iz Maribora 5.45 zjutraj. Oba vlakai imata ob 7.43 zjutraj zvezo z vlakom v Savinjsko dolino. Udeleženci torej ne korakajo peš iz Celja v Petrovče, kakor se je pomotoma poročalo v „Straži" in „Slovencu", ampaik ostanejo na kolodvoru do savinjskega vlaka, s katerim se odpeljejo v Petrovče, kjer je na kolodvoru ob 8. uri zjutraj sprejem. Udeleženci iz Šaleške in Savinjske do-1 line pridejo z vlakom, ki odhaja iz Velenja ob 5.44 zjutraj. c Št. Jurij ob južni železnici. V nedeljo., dne 20. avgusta prirejeni mladeniški shod je nad 300 u-Ideležencev-mladeniČev, znova navdušil za mladeniške cilje. Mladeniči so došli iz Dramelj in Ponikve, od Sv. Vida in Sladke gore, iz Smarij in od Sv. Petra na Medvedovem selu, od Sv. Štefana in iz Slivnice, iz Kalobja in iz Teharja, iz Celja, Vojnika, St. 'Jurja ob Taboru in iz Trbovelj. Pridigar župnik Gomilšek nas je navduševal, kako naj bi postali pravi katoliški možje, znaČajni kristjani in goreči apostoli. Shod je vodil župnik Gomilšek. Mladepiči-govorniki so srčno in navdušeno nastopali. Govorili so: Cretnik V, (Sv. Jurij ob juž. žel.); V, Golež (Sv. Jurij); Jan. Petovar (Šmarje); Miha VenguŠt (Dramlje); Miha Vo-dušek (Dramlje); Anton Sibal (Ponikva); Filej Stef. (Dramlje); Jernej Drofenik (Sv, Peter na Medvedovem selu); Jan. Hajnšek (Sv. Peter na Medvedovem selu) in Lorber Fr. (Trbovlje). Župnik Gomilšek je končno razložil, kako nam je mladeničem treba več ljubezen do starišev in domovine, več studa do grdega pijančevanja in več ljubezni do versko-narodnega tlela. Vmes so zapeli pevci tri domoljubne pesmi. Pri večernicah je kaplan Sinko opominjal v pridigi mlar-deniče, kako naj bi bili prijatelji čistega življenja. Bil je to lep dan za naše mladeniče.,1 Od tolikih stra-ni so došli tovariši, kar je bilo za nas SeniijurČane Še posebna čast. Želimo le, da seme, ki ga je ta ne-pozafrljeni shod posejal v naša srca, obrodi stoteren sad. Slovenski fantje na koroškoštajerski meii! Vsi Da velik mladeniški siiod, dne 8. sept. k S*'. Križu pri Sp. Dravogradu. Ob 9- uri sv. maša in pridiga, ob pol 11. velik shod pjd milim nebom. Gornja Radgona. Opozarjamo še ponovno dekleli Murskega polja in Slov goric na dekliški sh^d pri Sv. Petru, dae 3. sept. Go ori g. dr. Hohnjfc. Hmelj. Proč z mešetarji. Velikansko razburjenje med našim ljudstvom radi nesrečne predprodaje hmelja se Še ni poleglo in «;e tudi ne more, kajti neikbji liberalni mešetarji podžigajo plamen ljudske jeze čimdalje bolj ostudno in nesramno, Česar niti pri Židih ne opazimo. Ker so Češki in bavarski kupci pri posvetovanju v Žalcu dovolili napitnino na predprodani hmelj, se zopet hočejo nekateri mešetarji okoristiti, ter se pridno vozarijo po vaseh ter prigovarjajo kmetom, naj njim odstopijo del napitnine, češ, bom pa govoril za Tebe, da dobiš več kakor drugi. Da so samo liberalni mešetarji krivi predprodaje hmelja, je gotova stvar, ter njim ne pomaga ni-kako zavijanje, ampak dejstvo je, da so nesrečne in brezvestne liberalne mešietarske duše oškodovale letos savinjske hmeljarje za dober milijon kron. Da je ta trditev resnična, evo dokaz: K nam prihajajo večinoma nemščine zmožni ljudje, kot zastopniki vele-trgovskih hiš, kateri rabijo pri kupčiji, tolmača. Pred leti se je opravljala služba tolmača kot taka v splošno zadovoljnost ljudstva, a novopečeni tolmači posegajo pa že v kupčijo ter dobijo lepo provizijo od 4 do 10 K in več od meterskega stota kupljenega) hmelja. Prav z lahkoto kupi tak tolmač od 50 do 100 meters-skih stotov hmelja na dan, ter samoumevno ne z žulji na rokah, ampak na jeziku, zasluži lepo švoto od 500 do 1000 K. Ker prihaja leto za letom več kupcev k nam, zato tudi Število tolmačev raste od leta do leta in v zadnjih štirih letih se je poprijela tega obrta cela množica ljudi, katerim bi pošteno slovensko ljudstvo z ozirom na njih preteklost ne smelo zaupati glavne gospodarske žile, hmeljske kupčije. Zadnjo polovico avgusta, celi september in oktober se klatijo različne kapacitete po vaseh okrog, ter lažejo, begajo in slepijo neredno ljudstvo, da se poštenemu človeku mora gabiti v dno duše. Iz celega sveta. Kolera. V Trstu se ni prijavil zadnje dni noben nov slučaj kolere. Mesta: Reka, SuŠak in Trst so po poročilih listov sedaj kolere prosta. Edino v Budimpešti je obolelo dvoje oseb dne 28. t. m, na koleri, Iz Turčije pa prihajajo dan za dnevom slabša poročila. V Carigradu, Monastirju in drugili turških mestih, pa tudi na deželi se širi kolera vedno huje. Dan. za dnevom zboli za kolero mnogo ljudi. Enako je na Južnem Italijanskem. V mestu Chioggie je v bolnišnici 200 bolnikov, ki so oboleli na koleri. Umrljivost je zelo velika. Prebivalstvo prireja procesije, ki se jih udeležujejo bogatini in siromaki bosi in odkritih glav. Ob Adriji gospodari kolera izredno hudo, ker manjka zdravnikov. Oblast je zaprla več vodovodov, ker je že voda okužena. Poleg tega pa še pritiska huda suša. — Novejša poročila pravijo, da je v Trstu te dni umrl na neki ladiji za kolero nek turški popotnik. Najnovejše. Podpora za nakup živine. V včerajšnji seji dne 30. avgusta pri namestništvu se je sklenilo, nasveto-vati okrajnim zastopom, da oni vzamejo nakup živine v roke. Denar jim bo na razpolago od nemške Zadružne zveze v Gradcu s posredovanjem Kmetijske družbe. Le kjer bi okrajni zastopi ne hoteli prevzeti nakupa, bodo to storile naša slovenska in nemška (Gradec) Zadružna zveza. Prijave za nakup pa sprejemajo v vsakem slučaju tudi Zadružne zveze., ki se bodo potem sporazumele z okrajnimi zastopi. Radi davkov. Finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu je dovolilo rok za vplačanje zemljiškega in hišnorazrednega davka posestnikom tistih občin, katero so naznaaiile poškodovanje posestev vsled uim, do 31, decembra 1911, Glede hišno-najemninskega davka ter osebnih davkov se bode ustavila eksekucija sa-mo onim, ki vložijo tozadevne prošnje (koleka proste). Listnica uredništva. Sv. Trojica v Slov. gor: Hvala lepa! Dobili od druge siranl Oddali „Straži" — Pernovc: Preosebno, bi bili toženi in obsojeni. — 8v. Miklavž pri Podčetrtku: Gospodje sami ne želijo enakih zahval in obramb. — Sv. Jedert: Prenevarno! — Selnica, Zalmkovje, Polenšak, Iiizeljsko in Veličane: Prihodnjič! — Sv. Jurij v Slov. gor.: Hvala! Odstopili „Gosp. Novicam". -¿aroSaite, ponudite, zahtevajte in pijte samo ________________w _ ki je edina slovonska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podietie v nF rodna namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tožsžsvrška slatina, pošta GuStanf, Koroško, kjer je tndi gostilna, letovišče in prenočišče. —-—--Svoji k svojim! Tolstovrško slatino. zdravilna in namim« Halo irnilo DJ ____i______3. . Iščemo za takojšni :: vstop še nekaj spretnih, zanesljivih kovačev ¿«» verige za preiskušene verige na škripec. Bratje Braun, tovarna za verige Manheim — Rheinau. 884 Kuharica se išče, vešča vseg* gospodinjstva Drago po dogo. oru. Za naslov se 7. te pri upravništm. 907 3 vagoni češpelj za žganje se kupi. Jozip Schwarz, hišni posestnik v Gleisdorf-u. 909 "13%" Odda se takoj lepo stanovanje obstoječe iz treh sob, kuhinje, shrambe, kleti itd. najbolj pripravno z i kakšnega penz;jonisra, tik cerkve. Kje pove upravništvo lista. 908 ¿arterijske Številke:! I>a« ti6. avgusta 1911. ■f . . 73 89 15 66 23 . 34 46 58 84 23 kfsr^nanilo. T' na vsake vrste zrno in iiv- i>o najboljši ceni; tndi 8« i-- ¡' itnje z moko. Janez Špes. •mik parne žage in mlinar t .boru, nasproti dragonske k«.-... riie, Magdalensko predmestj?, _ 150 Učiteljica, s prostim stanovanjem in kurjavo, blzu vtčjega mesta, ir&riji službo s tovarišico ali to-Kje se zve pri uprav. Gesp. 780 Slikarski in pleskarski učenec sa -prejme Brandisgaase 3, Jurij Ju-■iaik, Maribor. 831 se gostilna z posestvom, ki ,.,eri 18 oralov, travnikov, njiv, gozla in novonasajeoega vinograda za K 16.000. Več se izve pri Rajmund Lipavc, gostilničar v trg i Lembeg. 845 Stefan Kaufman trgovina i železninc v Radgoni, priporoča najboljše ooelne motlke in lopate dobre kose in srpo, pravo št»j. železo po najniiji cenf In so-23 lidni pčstrežbi. Glasovir, prav dobro ohranjen, zelo pjceni, proda organist pri Sv. Duhu v Ločah. 860 Ena nova, zelo elegantna, mala Vik s studencem, s najboljšo pitno vod), z lepim, velikim vrtom ob cesti, za vsako obrt pripravna, se takoj za 9 tisoč kron proda. Natančneje se izve pri posestniku i a gostilničarju Ivanu Novak, v Slov. Bistrici. 859 Priden učenec se sprejme takoj v trgovini z mešanim bhgom in se meni. M. Berdija, Maribor, Sofijin trg. 855 Na stanovanje In hrano se sprejmejo deklice iz poštenih hiš. Več se i i ve pri hišniku, Nagyulica 8 v Mariboru. 840 Sprejmem takoj trgovskega pomočnika ki je zmožen v pisavi in govoru slov. in nemškega jezika. Tomaž Rauter, trgovec v Ivanjcih pri Radgoni. 853 Trgovskega pomočnika in učenca sp-ejm« v trgovino mešanega blaga Anton Valenčak v Velenju 851 Krepek učenec se takoj sprejme. Pekarija Gregorič, Pobrež 260 pri Mariboru. , 877 Proda *e malo posestvo na Teznu p i Maribjro, št. 86, obstoječe iz hiše z 2 sobama, eno kuhinjo, klet tik hiše studenec z dobo d pitno vodo, prostor za sadonosaik. gospodarsko poslopje. Več se izve v gostilni Rabušeka na Tez u. 863 Eno posestvo je ca prodaj; eno uro od Slov. Bistrice v Gladomes-kem, fara sv. Vineenc, sestoji iz 6 oralov zemlje, zidma hila, tri sobe, ena kuhinja, 5 svinj, 1 krava, vsa krma in vse kaj leži in stoji, cena 6600 K, piačati je treba 5200 K. Vpraš» se pri Iv. Mramor v Studencih pri Mariboru. 871 Pazor kupci! Prodajalo se bode posestvo v nedeljo, 3 septembra ob ß. uri przd, par Djiv, ter veliko brajd, letos se pridela 5 polovnja-kov vina. 894 Preda se gostilna s popolno koncesijo, z žganjetočem, ležeča ob glavni cesti in v vasi, — lepa lega z» izletnike; oddaljeno je 20 minut od mesta Ptuj. Zelo sposoben prostor za kakšnega tr-ovca. Zraven je blinu 6 oralov zemlje, t. j nji», sadnega vrta za zelenjavo Natančni naslov se izve pri upravništvu teg» lista. 898 Učenca sprejme Fr»nc Lorger, Cevljaiski mojster, Zreče pri Konjicah 899 * Seno | : t t t t 5n00 met. stot. sena * 5000 „ „ detelje £ knpimo takoj. Bratje Muscat, f Breslau XIII. Trgovina i deželnimi I pridelki. J Nikupovalci z» vsak kraj ^ se iščejo. 883 £ Enonadstropna hiša na oglu z gostilno * Zum Stern^, Koroška cesta 48, v Mariboru se zaradi rodbinskih razmer proda PO Ceni. Natančneje se izve tamkaj pri lastnici. 893 Išče se m ■ sodar ■ ■ ki je resen, pošten, zanesljiv in dober delavec. Izdeloval bi sode, največ pa bi bil v kletarstvu. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo pod naslovom „Sodar". 885 Ugodna prilika! Na prodaj je popolnoma ohranjen čevljarski stroj znamka (elastiseh patent) po zelo ugodai. ceni. Več pri trd ivi M. Sbil v Mokronogu na Dolenjskem. 910 TrgOYina s steklom = porcelanom in kamenino Iv. Kleinšek Maribor, Koroška cesta!7 o © cr priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to strok* spad. dela. Poprave se hitro, zelo so- lidno in najcen. izvršujejo! Oaiavnisa za popravila Dobro! Po cenil Točna postrežba f Vollka zatop ur, dragocenosti, srebrnino in optičnih stvari po vsaki ceni. Teft sa obroke S lllustr. senik zastoj ar&Mafone> od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K S'50 Pristna srebrna ura Original ornega ura Kuhinjska ura Budiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic — Večletna jamstvi — Nasl. Oietsnger Thend. Fehrenbach urar In očalar 447 Maribor, «osposka nila? 26. tCsieje» zictnloe ta trebrg rggfc? T— _ S,— BKXKXKXXXH IZJAVA. Podpisani Jernej Piki, posestnik v Žalcu št. 4, obžalujem, da sem se dn« 30. julija žaljivo izrazil o Žalčanih. Prosim prebivalce trga Žalec zaradi teh žalitev oproščeni a in prekličem svoje besede. 879' Žalec, dne 16. avgusta 1911. jernej piki. Olje od motorja oddaje 100 kg. po £,, Tiskarna sv. Cirila y Maribora, H I Nezaceljene noge povzročujejo bolečine ter vežejo sicer zdravega človeka na postelj. Vsakdanja vporaba mazila za rane in lek >Sigma« odstrani te bolečine. Zdravniško priporočena. 2MT S p. F. -ams Dobiva se le pri dež. lekarni v Slovenski Bistrici.. 1 tuba 1. 20 K. in poštnina 20 h. 776 m m fJUDSKA ffRÄMILMICA registrovana zadruga in POSOJILNICA V CBLJP z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge po 47»0/«, b^e* odbitka rentnega davka. Sprejema hranilue knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. 8prejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. O | m uraduje vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in po jasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465 Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: ljudska posojilnica Celje. MBawawawaBaBaoapapanawaBeii posojuje v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje na zemljišča po 5°/0 do 57,% z amortisacijo »li brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vkryifcene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke. flPawewspsaaH Le tedaj brzoparilniki la krmo -m i Nov Izboljšan sestav! doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena pospodinjakot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! :: :: Močna izpeljala popolnoma iz kovanega želesa in železi e pkčevine! M mm fi /.- J ■ se pred cenenimi in slablimi ponaredbami is Sitega leleza! Zahtevajte cenike. Dopisuje se slov. C S» Delniška družba Dunaj XII/3. _ _ ^^ t¡ Moiitvecike, rožue vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz alnminijnma itd. itd. priporoča TIskarna sv. Cirila v Mariboju ob Dr. po najnižjih cenah svejo bogalt zaloge posode, tvetük, ©gledal, vsakovrstnih sip m vsiifs stok* pri fMMrflroah ISatjNaliidMjftaB ¡P teüpn se m poreelasaste V J 9 kamnoseška Žaga, brusi in stružs s strojnim obratom.:: Zavod za graviranje žrh.:: Izvršuje nagrobne spomenik in vsa monumentalna in stav-w s=s bena deia iz ta- in inozemskega materijala. w ~ Plošče za iH&ištvo iz raznobarvnega marmorja. :: Velita zaloga izpiljenih nagrobnih spomenikov. :: Najnižje cene. :: Eulantni s s=s plačilni pogoji. :: naročila se izvršujejo točno. w ^ Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno. Kamnoseška drai^a :: Celje. b: irosaastratoowsHiKnaiKsaswaMKiCB Jtm (caes Nahrbtnike za turiste, planinske dopisnice, konieti, serpentine, lampijoni, tombola, karte za veselice po najnižjih cenah. Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami. m a Ki W v Cel Sss«aikas ulica št. 7 in______: • (Gormar & Leskovšek) &otouška ulica 2, Colje. •p' ■lasi Popolni aparati za fotografiranje, zajam čeno dobre slike, s ploščami, papirjem, 1 kemikalijami in s podukom. Velikost slike 6x9 cm K 190, 9x12 cm K 330, 5-70, 9 70 itd." (poštnina posebej) — Točne, krasne kamere in dvojne snastigme nedosežno po ceni. — Že rabljeni aparati in objektive znanih tvrdk zelo po ceni. Glavne iiste 103 strani brezplačno, ravno tako prilične liste. Alfr. Birnbanm, Ksmerafabrife, Hirschfeerg 549, Češko. rffe!i „Za 10 vinarjev liter" iranranie, zaiam- '' v najboljšega jaboljčaika, skoraj jednako pristnemu lahkemu vinu se napravi nama iz najnovejše iznajdbe „Jablns". Iz „Jabluaa" napravljena pijača zdigne (vre), kakor naravni mošt, je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jablns" z navodilom vred Bamo K 530 po poltnem povzetju. Preknpci odstotke. Zastopniki se iščejo. Glavno fimfr&Banff6* Podplat, ^ zastopstvo 99JciOI varstva Celje). Vsak licitant mora, preden sa dražbe udeleži, položiti vadij 3752 K 48 h. Krajni šolski svet Sv. Jurij ob Tabora, 27. avg. 1911. Odda se s 1. novembrom 1911 895 služba organista pri arhidijakonatski in nadžupnijski cerkvi sv. Jurja v Konjicah. Plača po dogovoru. Prošnje naj se pred ožijo do 1. oktobra 1911. Kompetent mora biti zmožen za uspešno vodstvo večjega pevskega zbora ter biti v cecilijanskcm petju izvežban. V Konjicah, dne 26. avgusta 1911. Predstojništro arhidijakonatske in nadžnpsijske cerkve. Stran 8. BECEVBSSO EHJSED3JS& SI? avgusta 191ii I Častno priznanje 1885. 1 kg. sivega pnljeneprn K 2—, j>61 belepr* K S.20, belecra K 4.—. pri-ma perje raehkeea kakor puh K G.—, veleprima oglajenesra najboljšega K 8—, mehkega peni* (pnha) sivega K 6.-, belega K 10.—, 842 prsnega pnha K 12.— 0(1 5 kg. naprej poštnine prosto Narejene postelje iz gostonitega. rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nan-kinga) pernica, velikost 170 krat 116 cm z dvema /.glavnicama, te dve 80 krut 5G cm, zadosti napolnjene, z novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitnim perjem K 16-—, napol maha K 20'—, maha K 24-—, pernica sama K 12-—,, 14'—, 16'—, zglavnica K 3"—, 350, 4-—, pernice 180 cm krat 140 cm, velike K 15'—, 18 —, 20'—, sglav-nice 90 krat 70 ali 80 krat 80 cm, K 4 50, 5"—, 5'50, blazine iz gradla 180 krat 116 cm K 13'—, K 15, razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, od K 10 — naprej poštnine prosto. Maks Berger v Dešenicu štev. 345/a, Sumavs. Kar ne ngaja, se zameni ali denar nazaj. Ceniki oblazinab, odejah prevlekah in drugem posteljnem blagu zastonj in poitnine prosto. Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač Maribor, Fabrtksgasse št. 11 priporoča svojo mnogovrstno zalego cementnih cevi, Stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kaipnatih cevi, motla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah. Stomana trgom s seingnism JffllBOR Sofijin trg priporoča svojo veliko zalogo travnega, deteljnega, vrtnega in gozdnega semena po nizki ceni. Opominjam posebno na deteljno seme, katero se letos po precej nizki ceni kot „natarell", ponuja, ter omenjam, da prodajam samo pristno deteljo garantirano, brez predeaioe (grinte) in so cenj. kupovalcem spričevala na razpolago. PoljsHi mm (gips) SteS, priporoča U9 M. Berdajs, ss Maribor Sofijin tc|. Serravallovo I železnato kina-vin® Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. :: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekocvaleBoente. Pnviročs volio do jedi, ntrjnje živce in popravi kri. Izboreu okna. Nad 7000 zdravniških spričeval p i» c, \i dvomi (Mil Trieite-Barooie. tuj m V ItktniBh v steklenicah po pol l i K 3*80 5* 441 1 1 i K 4'80. „Kaplice za svinje" i« Gospod A. H., St. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Vspeh vrlo povoljni: Gospod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo! Postrežba poštena I Cene primerne! . Poiščite m ©bišsite narodnega in domač, trgovca FRANCA LEHAHT w PTUJU, ki je dobil za spomlad io leto veliko izbiro najnovejših sto-fov za moške ter razne volne za ženske obleke in bluze. Priporoča pa tudi mnogo lepih novodošlih cefirjev stalnih barv, kakor tudi obilo drugega v to stroko spadaj očega blaga po nizkih cenah. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. 26 Priporoča se Franc Lenart v Ptuju. Vsem zavednim Slovencem imn a ■ B R se naj topleje priporoča v blagohoten obisk :: B. Ulčar, ■ h narodni brivec v Mariboru, ■ ■ Koroška oeata št. 7, s ■ ■ ■ " ° zraven Cirilove tiskarne. B B Za dijake in vojake se posebno znižane cene. 834 M«iboT.GiaPSrtVi3: v Rušah pri Maribor«. Vroči poletni meseci pospeši^ejo razvoj in razširjanje vseh nalezljivih bolezni^ in je znano dejstvo, da nastopajo KOLERA šarlah, ošpice, tifus, koze po leti močneje kakor v drugih letnih časih. Vsled tega je nujno potrebno, da se nahaja v vsaki hiši desinfekcijsko sredstvo. Priznano najzanesljivejše desinfekcijsko sredstvo sedajnosti je: LTSOFORH ki nima duha, je nenevarno in ceno se dobi v vsaki lekarni in drožeriji v originalnih steklenicah po 80 vinarjev. Vpliva hitro in gotovo in se vsled tega od vseh zdravnikov za desinfekcijo na bolniški postelji, antiseptične obveze (na ranah in žuljih) in za preprečenje nalezljivosti rado priporoča. IiISOFORM-M Mezdno in mitniško zmletev kakor tndi zamenjavo vseh vrst žita oskrbuje 826 najhitreje in najceneje nmetni valčni mlin je fino, prijetno toaletno milo s vsebino Lysoforma in vpliva antiseptično! Lysoform-milo je vporabljivo za najobčutnejšo kožo, celo za deco; olepša teint, ga napravi duhtečega in finega. En poskus zadostuje in rabili bodete vedno to milo. Cena za en kos 1 krona. PFEFFERM1NZ - L YSOFORM je ustna voda z izredno antiseptičnim vplivom. Hitro in gotovo odstrani neprijeten duh iz ust in konzervira zobe. Poleg tega služi »Pfefferminz-Lyso-form« po priporočilu zdravnika za izmivanje pri katarju v grlu, vnetju vrata nahoda. Par kapljic zadostuje v pol kozarca vode. Originalna steklenica stane 1 krono 40 vinarjev. Vsi produkti Lysoforma se dobijo v vses lekarnah in drožerijah. — Zanimivo knjigo o „zdravju in desinfekciji" pošlje na zahtevo vsakomur kemik A. C. Hubmann, Dunaj, XX. Petraschgasse 4. m ludska Dosoiilnica v MARIBOR ! * rsgistrovana zadruga z neomejeno zavszo ME" Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge ** »prejemajo od vsakega in ne obrestujejo: na-v (ine po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 47»-Obresti se pripisnjejo b kapitala 1 januarja in 1 jnlija vsakega leta Hranilne knjižice se «pre-jmnajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-«•otanj. kaj prekinilo Za nalaganje po pošti »O poitoo hranilne položnice na raepolago (šek konto ^ 07 078) Rtjrp dav»k plača posojilnica sam*. *t se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 45/t°/0, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po B1/«'/« in na osebni kredit po 6°/s Nadalje izposojsje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica f svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — ProSnje za vkcjižho dela posojilnica brezplačno, stranka plača 1« kaieke Uradne ure oo vsako sredo in četrte»; od 9 do 18. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 aop<»i«in«, iivwiralS praznike. — V uradnih urah se «prej«»« ki bi-plačujo denar. pojasnila se daje$$ hi profaje »prejemajo vsak delavnik oi S.—IS. depaidos ki od 2.—5. popeMfcp* «. 8 »wn«i m» ¿«»««««a» fr>irr*mm*#t ■MSfefr. m limOui. i^i»arna sars: »f i V tem = žpitp. ftRRjEBec kater tudi KOftiaflC ■