Tečaj LUI. i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 60 kr pošti prej em pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača po leto 40 vr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 21. junija 1895. it (kik&iteíižfcffeJbďišĚí&itb&Jk & & &&&&^ & & & & & & # Politiški oddelek. m ŤA^M m f* 'W A • # Mi mislimo, da tudi se tako strogo tajno v parla- mentarnih krogih ne morejo stvari vršiti » da desni čarji do sedaj ne bili nič izvedeli o tem, če se je stvar obravnavala v klubu ali ne. Mi vemo. da se bodo naši Kriza. Ministerstvo Windischgrátzovo in pa koalicija [ne moreta dovršiti velike naloge, katera sta bili prevzeli. Temu se mi ne čudimo. Ni z lepa najti v zgodovini par-lamentarnega življenja dogodka, kjer bi se bilo tako lah-komišljeno postopalo, kakor pri sklepanji^koalicije. [Go-spodje niso na druzega mislili, kakor da vržejo Taaâeja ; za to se pa še nobeden menil ni, kako pa mislijo sami vladati in izvesti velike naloge, katere se lotijo. Predno se je sklenila taka zveza, bi bili vendar morali gospodje v glavnih načelih prevzete naloge biti jedini. Le potem bi se moglo njih delo imenovati državniško, drugače je pa veternjaško. Grofa Hohenwarta so levičarski in konservativni listi tedaj proslavljali za rešitelja države in kot takému se je na Gorenjskem od neke strani dobila zaupnica. Sedaj naj tišti nauduševatelji za koalicijo, katerim je ta zaup- koaliranci s tem izgovarjali, da so do zadnjega neodjen-ljivo poganjali se za celjsko gimnazijo. Toda mi moramo reci, da ko bi bili o pravém času pokazali več odločnosti, gimnazijo v Celji Slovenci že bili lani jeseni imeli. pa Kakor hitro se je izvedelo, da levica ni v klubu se izrekla za to gimnazijo, da vsacega njenega člana veže bili ta sklep tako, da sicer mora iz stranke izstopiti, morali grof Hohenwart in pa drugi slovenski poslanci zahtevati, da se to zgodi in pismeno potrdi, drugače bi bili zapretili, da takoj brez odlašanja pojdejo v opozicijo. začetku koalicijske dobe bi bila levica presrčno rada še marsikaj dovolila, dokler je imela kaj upanja, da se volilna reforma reši po njeni želji. Seveda sedaj, od kar je pododsekov načrt volilne reforme zagledal beli dan, ni bilo na nobeno prijenljivost levičarje v več računati. Sedaj jim bilo na tem, da koalicijo razbijejo. Na videz je povod krizi celjsko vprašanje, v res- nica veljala, se resno vprašajo, če ni država sedaj v kri- nicl Je Pa pretveza, pravi povod je volilna reforma tičnem položaji, nego je bila ob odstopu grofa Taaffeja. Tišti politiki, ki so tedaj se toliko pehali za koalicijo, bi najpametneje naredili, če kar zginejo z pozorišča, ker svojo nezmožnost in nerazscdncst so dovolj pokazali. Kako lahkomišljeno se je postopalo, to se je videlo tudi glede celjskega vprašanja. Od strani naših konser- Naj se zagotovi levičarjem, da se izrinejo petakarji iz sedanjih volilnih kurij in osnuje nova kurija po njih željah, pa dovolijo Slovencem v Celji popolnoma čisto slovensko gimnazijo in po vrhu še pravno akademijo v Ljubljani in ljudske slovenske šole v Gorici in v Trstu. Ko je pa vprašanje o volilni reformi se zanje ne ugodno zasukalo, vativnih poslancev se je zagotavJjalo, da so se celjske pač ni bilo misliti več na nobena pogajanja. Čuditi se dvojezične gimnazije oziroma paralelke jim za gotovo obljubile. Mi bi bili mislili, da je stvar vendar tako do- ločno nobena dogovorjena v stranka o tem klubih m pismeno potrjena, da moramo najivnosti tistih mož, ki so mislili, da bi morda levičarji kot kompenzacijo za celjsko gimnazijo dovolili bilo na tem. da pravno akademijo v Ljubljani. Njim ne more tega več tajiti. Ko se pa stvar sprožila v budgetnem odseku, je pa poslanec da levičarski klub o tem nič se koalicija razdere in je le naravno, da so odklonili vse posredovalne predloge. < - Menger naravnost trdil, Levičarji so le vstopili v koalicijo, ker so se nade- zvedel ni. Če so levičarji kaj obveznega obljubili, je ven- jali, da se volilna reforma zanje tako povoljno izvrši, da dar moral klub sklepati ; še le na podlagi dotičnega sklepa si zagotove ne le sedanje postojanke, temveč si še pridobe se potem moglo kaj obljubiti Slovencem. nekaj novih, zlasti tište, katere so zgubili. 244 Najbrž se je jim na pol nekaj tacega obljubilo. Ni je pa bil že poprej sklenil, da vlada da ostavko, ako brez pomena, če so levičarji poslednje dni na vsa usta vica izstopi iz koalicije. naglašali, da «o baš levičarski vodje cesarju priporočali kneza Windischgrâtza za ministerskega predsednika. Go- V torek zvečer je budgetni odsek imel sejo in z ve - tovo so ž njim se kaj dogovorili poprej, kajti kar tako bi ga ne bili priporočali. Primerno se je pa jim zdelo, da cino vsprejel postavko za dvojezično celjsko gimnazijo. Ta seja je bila zanimiva. Bili so zbrani vsi odsekovi dogovori ostanejo tajni. Vlada je z začetka tudi vse slušat elani in kacih 100 druzih poslancev je bilo prišlo po storila, da vstreže levičarskim željam. Plener je izdelal davčno predlogo, s katero bi bil petakarje pripravil ob Ko se je postavka vsprejela, je grof Kuenburg v imenu le naznanil, da izstopijo iz koalicije volilno pravico in mnogo mestnih okrájev vsled tega bili pridobili levičarji, knez Windischgrátz je pa prvič bil předložil neka načela volilne reforme, ki so bile kar ukrojene po levičarskih željah. Tedaj že grof Hohenwart spoznal, kaj se name- rava, a se je bal za svojo državniško slavo, katero je žel ob sklepu koalicije, in ni hotel kar razrušiti te zveze, kar bi bila njegova dolžnost, temveč je le volilno reformo po dotičnih načelih omogočil. Da mož tedaj sílil, da se stvar odloči i bila že danes jasna ; tako so pa stvari tako zamotane, da bode res težko najti izhoda. Drugi dan je pa ministerstvo dalo ostavko in sestavila se je začasno nova vlada. Dva dosedanja ministra grof Welsersheimb in vitez Jaworski sta vstopila v novo ministerstvo. Ministrom notranjih stvarij je bil imenovan dolenjeavstrijski cesarski namestnik grof Kielmansegg, ki prevzame tudi načelst»o nove vlade. Finančním ministrom je imenovan sekcijski načelnik v finančnem ministerstvu Bohm-Bawerk. Druga ministerstva ostala so izpraznjena, in se je njih začasno vodstvo izročilo prvim sekcijskim načelnikom dotičnih ministerstev. Kakšna da bo ta nova vlada, je danes prezg odaj ugibati. Položaj se tudi menja od dne do dne. Libérale! so s Kielmanseggom, ki je rojen Po levičarskih časopisih se pa sedaj kriči o slo- Hanoveranec in protestant, jako zadovoljni. Kot dolenje- posebno kazal neprijaznega protisemitom. Porabil bode najbrž ves svoj vpliv, da kr- venski nenasitljivosti in o celjskem vprašanji, da se slepe avstrijski namestnik se volilci. Levica namreč neče povedati, da je le zaradi vo- lilne reforme napovedala vladi boj. Levica hoče veljati ščanski socijalisti na Dunaji ne dobe mestne uprave v za napredno in liberalno stranko, a njene nakane zaradi roko. Sicer pa ima vse ministerstvo bolj uradniški značaj « «« n • i • w « 1 w i • • volilne reforme so pa tako nazadnjaške i da njimi ne jn zatorej upamo, da bode p r ecej nepristranski vodilo more stopiti pred liberalno občinstvo. V nekaterih krajih svoje posle. Posebno upamo, da se ne bode svoboda pod liberalni volilci poprej se odpovedali zjedinjeni njim tako kratila, kot se je pod Windischgrátzom, ki ni so že levici. bil prijatelj nobenega svobodnega gibanja. Da Kaj bode pa s celjsko dvojezično gimnazijo? tem» da ljena, redni v proračunskem odseku dovoljena, še, ni zagotov da se res osnuje Sedaj še vprašanje, če se reši provizorij za vec mesecev. slednjem slučaji bi bila celjska gimnazija pokopana. lepše prišli iz koalicije in tako vsaj nekoliko mogli računati na simpatije prebivalstva, pa prepričujejo svet, da so prisiljeni iti v opozicijo zaradi celjskega vprašanja. Tako se hočejo izigravati za varuhe nemštva v Avstriji. To se nekoliko vleče posebno pri tistih nemških pa dovoli le budgetni volilcih, ki razmer ne poznajo in res mislijo, da Slovenci kar Nemce deremo. tudi v prvem slučaji je negotova. Vse je odvisno še od Koalicija se je faktično že razbila in vlada odstopi. pogajanj mej strankami glede bodoče večine. Mnogo je Začasno bode še nekaj časa vodila posle. Razmere urav- odvisno od tega, kaj store Poljaki, ko se bode stvar v najo se še le jeseni. Kako, o tem se danes še le ugiblje. zbornici razpravljala. Če se ta čas kaj dogovore z levi- proračun pred razhodom državnega zbora, ali se po-Pa Levičarji si prizadevajo da bi obnovili koalicijo brez čarji, pa nas lahko puste na cedilu Mi ne mislimo, da nemških konservativcev in Slovencev in za to vanjo pri glasovali proti dvojezični gimnaziji, a mogoče je, da tegnili menda nemške nacijonalce. Upamo pa, da se to jih mnogo manjka pri seji, kar pa utegne zelo vplivati ne zgodi, da zlasti Poljaki ne vstopijo v tako zvezo. Pa na tudi v višjih krogih bi taka koalicija zadela na upor. manjkalo v zbornici. Tudi je mnogo odvisno od odločitev, ker bode poletni čas itak mnogo poslancev tega, Sicer pa tudi ni misliti, da bi taka nova koalicija mogla rešiti volilno reformo in brez obstanka. nje pa zanjo ne bilo kako je začasna vlada Slovencem naklonjena. Ravno tako je prezgodaj ugibati, kakšna bode bo-doča vlada. Vse to je odvisno od tega, kako se razvije razmerje strank v zbornici poslancev. Levičarji napenjaj© ponedeljek imeli so levičarji posvetovanje in bili sklenili, da izstopijo iz koalicije i ako se v budgetnem odseku dovoli svota za dvojezično gimnazijo v Celji To pa na dr o stranke ni dosti vplivalo. Noben ni si več prizadeval levičarjev pridržati v koaliciji, kajti vodje dru gih strank so vedeli, da to ni več mogoče. Če se od vse sile, da bi radi zopet přilezli na krmilo. Nadejamo se da se jim to ne posreći î ker potem bi zopet imeli prejšnje težave. Tolažljivo je že to, da se je imenoval nov finančni minister in se je tako Plenerju nekako zaprl povrat. strani to težavo, pokaže se več diuzih. Ministerski svet 245 Politični pregled. Češka gimnazija v Celji. Neko češko društvo je sdalo oklic za nabiraoje darov za osnovo češke gimnazije za bi pač rajši skrbeli za red doma, nego da se brigaj vatske stvari. Koliko Proticerkveno zakonodaj za hr reci je treba še zboljšati na Ogerskem Slovence v Gimnazija bi imela vseh osem razredov in Rusija in Francija pripravljalen razred in učni jezik bi ji stališča deželo spravila v najveČje zmešnjave. Veliko se je zadnja leta že o teh slovanské vzájemnosti se ne dalo tej ideji oporekati, a z ozirom na naše razmere vendar ne upamo, da bi se dala ures- pisalo o rusko-francoski zvezi in povdarjalo prijateljstv dveh držav. To dějstvo potrdil je zadnje dni zopet ruski car s tem. niciti Slovencem že zaradi tega ne bilo ustreženo, ker bi da je predsedniku francoske republike Ps red sv. Andreja. Poseben odposlanec carjev je pr podělil r Pariz se ž njo ne odpravil pripravljalni razred. Naši sinovi bi morali studirati, še vedno devet let. Tudi bi dijaki, ki bi se morali učiti slovenski, nemški in češki bili preobloženi z učenjem. red in carjevo lastnoročno pismo. Temu odlikovanju se pripisuje velika važnost in zatrjuje se, da to odlikovanje potrjuje besede dveh francoskih ministrov, ki sta nedavno v zbornici Pri nas razmere zahtevajo, da se dijaki v gimnaziji dobro priuce slovenščini in nemsčini. , Ideja se ne bode uresničila, kakor se niso uresničile ideje o skupnem slovanském jeziku. Davčni zakon pokopan. najbrž pokopan, ker se mu je oštro upr minister Plener je vsekako hotel spraviti novi davcni zakon Novi davcui zakon je u Á. \ « ' < • Finančni govorila, dasi nejasno, o neki zvezi z Rusijo. Da Nemčiji ti pojavi rusko-francoske zveze niso povšeči, je umevno. Prej bi se bila Nemcija upala v slučaji kakega konflikta resno v bran postaviti Franciji, se bi li pa to upala sedaj, ko ima Francosko zaveznico Eusijo za hrbtom, je dvomljivo. Nemčija je pač opozicija pod streho in baron Chlumecky mu je pomagal. Druge važ- vedno mislila, da pridobi Eusijo za se in osami Francijo, toda ni se ji posiecilo. Zatrjuje se, da namerava republikanski pred- nejše stvari so morale čakati Tako je važen zakon o reviziji zemljiškodavČnega katastra se odkladal in proračun se v zbornici niti razpravljati ni začel, da si poteka prva polovica leta. Opozicija se je ustavljala dolgo takemu samovoljnemu postopanju, a predsednik Clumecky je ž njo jako brezozirno postopal. kratil sednik Faure potovati v Peterburg in sicer najbrže kronanja cesarske dvojice v jeseni. povodom Kuba. Kubi. Veliko preglavico delà Spaniji vstaja na Poveljnik španjske vojske Martinez Campos zahteva svobodo besede. Naposled je opozicijo le minola potrpežljivost. MladoČehi so napovedali cei kup preminjevalnih predlogov in za vsak,predlog zahtevali,da se pred glasovanjem v zmislu držav-nozborskega poslovnega reda 10 min seja pretrga in vspeh glasovanja konstatuje. Večina je kmalu spoznala, da se vse njene sile morejo razbiti nad tako odločnostjo opozicije. Sprva se je seje bile tako dolge, da take ovire, češ, go- vedno več vojakov in denarja od španjske vlade. On zahteva, da mu se da na razpolago dobro oborožena vojska 30 000, in večja pomorska moč, kajti le tako mu je moč vspešno nasto-piti proti drznim vstašem. Da to stane denarje, kar za Špa- ni jo, ; ^I^H^BlMIilMiHiH^ta ni v najboljšem finančnem stanji, je umevno, vendar je pa španjska vlada dovolila, da se store vsi potrebni koraki v dosego zadostne moči v namen udušitve vstanka na Kubi. da V se «i đfc: mm Obrtnija. mislilo s tem opozicijo krotiti, se dnevni red resi, naj opozicija delà spodje od opozicije se bodo potem naveličali. Toda to sredstvo se ni obneslo, ker večina ima manj vztrajnosti kakor opozicija. WHWWWWI^^ Dolge seje niso mogoče, ker bi kmalu ne bile sklepčne. Radi Podpora obrtnikom. ali neradi se bodo morali liberalci sprijaznosti s tem, da se Poleg hišnih posestnikov je potres ljubljanski pač davčna reiorma še odloži. Upor opozicije je pa le zaradi tega bil tako hud, ker so levičarji z davčno reformo hoteli pripra- najhuje prizadejal obrtnike. Gospodarske razmere so se viti nekatere manjše davkoplačevalce ob volilno pravico v do- slabšale in vse to čuti obrtni stan, ker se manjšajo na- sedanjih kurijah. Civilne matrike v Reki. Ni dolgo tega, kar se je mestni zbor v Reki posvetoval o tem, da se ondu vpeljejo civilne matrike, kadar se bodo uvele na Ogerskem. Mestni zbor, ročila. Pa tudi kredit se je pri tacih razmerah omajal. Kakšnega pomena je to, ve vsakdo, ki pozna važnost kredita v današnjem času. Če je podkopán kredit obrt» v katerem imajo većino liberalci, je seveda se izrekel niku, je podkopán obstanek njegov. z anje, če tudi bi po hrvatsko-ogerski nagodbi se ne smeli kar lako uvajati ogerski zakoni na Reki. Sklenili so pa, da bodo civilne matrike na Reki vodile se v italijanšcini, ne pa v madjarščini, kakor ogerski zakon zahteva. Tudi reski mestni Potrebno je torej, da se varuje kredit našim obrt nikom. Mi smo omenili o svojem času zborovanja trgov cev in obrtnikov v ta namen. Izvolil se je neki odbor, očetje niso za osnovo posebnega urada v ta namen, temveč sedaj začenja svoje delovanje. Seveda mu bode vpešno bode ta posel opravljal mestni urad. Dvombe pač ni nobene, delovanje mogoče, če sam dobi denar, da ga bode poso da bodo ReČani tudi uveli civilni zakon, ne da Hrvate kaj vprašali. Madjari bodo pa sklepa reškega mestnega zastopa vendar le na pol veseli. Vpeljava civilnih matrik na Ogerskem ima v prvi vrsti namen, pospeševati madjarizacijo in baš o jeval. namen î Upati je, da se del nabranih podpor porabi v ta da se bode dalo obrtnikom in rokodelcem brez- obrestno posojilo. Seveda je treba, da se to hitro zgodi. tem namenu nočejo Rečani ničesa slišati. ' Sploh s pomadjar- Tudi državne podpore je lOOOOO gld. namenjeno v jed- jevanjem na Reki ne gre. Ondi vlada le italijanščina in hr- nake namene. Če se bode pa dala na razpolago dotičnemu vaščina Seveda v uradih se rabi le prva. Madjari sicer ne- 0(]boru, ne vemo, ali bode morda deželna vlada sama radi trpe laščino, a jo morajo, ker sicer bi Rečani utegnili se . razpolagala Bodi temu kakor koli, pred vsem je treba, da se spomniti, da le še ne spadajo k Ogerski in se sklicevati na ogersko-hrvatsko nagodbo. Dokler pa Madjari puste laščini prvenstvo, so pa Rečani seveda njenjem z .Ogersko. večinoma zadovoljni z zjedi- preskrbi za hitro pomoč. Žal, da nekateri nimajo pravega zmisla za potrebe obrtnikov. Slišali smo celo, da se Hrvatska deželna avtonomija. prizadevajo, kako kaj Madjari si vedno izrazil visok gospod, da če obrtnikom manjka, vsaj se prikrajšali hrvatsko deželno avtono- Zadnji čas so iztaknili, da mnogi hrvatski zakoni na- mijo sprotujejo ogerskemu državnemu pravu krogih madjarskih baje že resno premišljajo kako nekaterih političnib mogli javno zastonj razdeluje jed. Taka podpora se pač ne strinja z dostojnostjo in važnostjo obrtnega stanu, zlasti v Ljubljani. Drugi gospod, ki je celo sam trgovec, se je vpeljati neko nadzorstvo nad hrvatsko zakonodajo. Madjari naj pa baje izrazil, naj se pa izselijo tišti obrtniki, ki v Ljub 346 ljani izhajati ne morejo. Pač mož ni pomisli], da obrtnik današnjim shodom položen temelj vzajemnemu in bolj ne more pobrati kar svojih kopit, pa iti drugam. Za se- vspešnemu delovanju dolenjskih podružnic in k boljšemu litev je treba denarja in na novem mestu se tudi ne dobe napredovanju dolenjskega kmetijstva. precej odjemalci. Obrtnika siliti, da naj se izseli uničiti ga. se Ko je končal svoj nagovor, predlagal je, da se voli predsednikom današnjega zborovanja gosp. grof Margheri. Ker je těsno zvezan z obrtnim stanom razvoj Ljub- Le-ta pa predlaga za to mesto načelnika Rohrmana, ljane in je od tega odvisna tudi davčna sila prebivalstva, katerim besedám se je tudi jednoglasno pritrdilo. je pač želeti, da se kmalu kaj izdatnega stori v tem oziru. Izvoljeni predsednik se zahvaljuje za častno za upanje in preide se na dnevni red zborovanja. Obrtnijske raznoterosti. Višja šola za praktično fiziko. Ravnateljstvo tehno-logiškega muzeja na Dunaju namerava osnovati strokovao šolo za praktično fiziko, katera ima namen monterje, delovodje itd. podučiti v onih delih obrtov, ki se tiČejo kurjave, prevetro-vanja, razsvetljave in optike, mehanike, elektrotehnike i t. d. Taka šola je le še jedna na svetu in sicer v Parizu. Nova šola bode imela tri letnike in se začne že s prihodnjim šol-skim letom. Preosnova davkov. (Dalje.) Kdor bode začel novo podjetje ali otvori novo vršbo, od katere se bode moral plačevati davek, moral bode, predno ali kadeř začne vršbo, to naznaniti davčnemu ob-lastvu prve stopinje. To ne bo zadosti, če bi se zglasilo pa, podjetje le pri obrtnem oblastvu. Zadostovalo bode Človeško delo. Po poskusih se je dognalo, da se sme če se pošlje davčnemu oblastvu koleka prost prepis nazna človeško delo v jedni sekundi ceniti na dvanajstino konjske moči. nila obrtnemu oblastvu. Kit za steklo in kovino. Da se steklo prikita na kovino se naj napravi kit iz jednega delà kavstične sode, in treh delov kolofonije. To se kuha v petih delih vode in pomeša potem s polovico te množine-pariškega mavca. Ta kit se po rabi ' škodujeta Davek se začenja z začetkom tistega četrtja po ko- ledarju, v katerem se začne vršba. Davek za taka pod-jetja določi davčno oblastvo prve stopinje, po tistem dav- posuši v pol ur.e. Voda, vročina in petrolej mu ne čnem postavku, kakor ga je določila pridobninska davčna komisija za podobne vršbe. V prihodnji davčni dobi se ífiíti llř • à Kmetijstvo. pa uvrste take vršbe v davčne družbe in jim potem komisija določi davek. Plačevanje davka neha, ako kdo obrt stalno pre-neha ali pa vršbo trajno in popolnoma ustavi. Dotičnik Shod dolenjskih kmetijskih podružnic v Novem mestu. pa mora v štirih tednih naznaniti davčnemu oblastvu i da je obrt prenehal ali vršbo ustavil. Plačevanje davka neha prihodnje četrtletje. Dne 10. t. m. je bil v Novem mestu shod dolenj Uradno, ne da bi se bilo kaj naznanilo, se izbriše skih kmetijskih pcdružnic in je bil mnogobrojno obiskan. pridobninski davek, če je dotičnik umri ali se ne ve, kje Za zborovanje prvotno določena mestna dvorana je bila biva, in je vršba dejanski za jedno leto ustavljena. dosti premajhna, tako, da se je morala v zadnjem tre- Če se preseli kdo s svojim podjetjem, bode moral nutku prirediti v ta namen čitalniška dvorana. Udele- dokazati, da je vršbo na tácem kraji s tištim dnem usta- žencev je bilo okolu 300. Največ je bilo seveda priprostih vil, ko jo je na novo začel, in davek se mu bode v no kmetovalcev, ki so s tem pokazali, da se zanimajo za vem kraji odměřil še le s sledečim četrtletjem. vsakoršen napredek svojega stanu. Mnogoštevilno so obi- Kdor prevzame od koga kako podjetje, od katerega skali shod tudi grajščaki dolenjski, duhovniki in sploh ve- je plačevati pridobninski davek, mora s prihodnim četrt 1 javni gospodarji iz Dolenjske. Da bi ne bila slučajno na letjem pričeti plačevati tudi davek. ta dan dva sejmová v bližnji okolici, namreč v Št. Jer- jedni davčni dobi se pravilno davek ne premeni, Žužemberku sigurno bi bila udeležba tako mno- če se v vršbi neju m goštevilna, da bi trebalo zborovati pod milim nebom. gode tudi kake premembe. Samo če se bistveno moti vršba, če podjetnik umrje ali zboli i ali Zborovanje se je pričelo ob V211. uri predpoludne. podjetje pogori, je poškoduje povodenj ali kaka druga Načelnik kmetijske podružnice novomeške gosp. Rohrman taka nesreća je zadene, finančno oblastvo deloma davek nagovoril je zborovalce ter iskreno pozdravil vse udelež- odpusti za jedno ali več četrtletij. Če se kako četrtletje nike in zastopnike unanjih kmetijskih podružnic, ki so se vršba popolnoma ustavi, se tudi davek popolnoma popusti. malone vse odzvale vabilu in prišle po svojih zastopnikih osnujejo, Davki od podjetij in obrtov, ki se mej davčno dobo se ne vračunajo v določen družbin kontigent, in drugih članih k današnjemu shodu. Posebej je pozdravil zastopnika vlade g. komisarja Krese-ta in zastopnika temveč jih dobi država. Ravno tako pa tudi država ne c. kr. kmetijske družbe g. Pirea. Posebej se je zahvalil bode smela povišati davčni družbi odmerjenega davka tudi veleposestnikom, današnjemu shodu. shoda, ko so se tako mnogoštevilno zbrali bi se zaradi davčnih odpisov ali neizterljivih davčnih zneskov ne dosegla določena svota. Pridobninski davek se bode plačeval četrtletno naprej in sicer dne 1. januvarija, 1. aprila, 1. juli ja in 1. oktobra. svojem nagovoru pojasni namen povelarjajoč, da se je treba za skupne interese tudi skupno potegovati. Konečno izraža željo, ua bi bil z 849 Zdi pridobninski davek in stranske pristojbine ima se prevažanja kalifornijskih priseljencev, ker je bilo bolj država postavno zastavno in prednostno pravico na pod gotovo jetji pred vsemi zasebnimi pravicami. Će je pri kakem zneje se je pa jim odvzela. Od 1852 podjetji več podjetnikov, vsak jamči za ves davek, ne in so položili koncesijo za prekop na stran, popa bila cela vrsta inženerskih preiskav po vsej ožini, posebno s strani za svoj del. (Dalje sledi.) in Kmetijske raznoterosti. Obsekovanje gozdnih dreves. Večkrat se je pripo- ročalo, da naj se veje ne odsekavajo prav ob deblu ; skuěoje Zjedinjenih držav. Te preiskave so se končale 1872. 1873. leta pod glavnim vodstvom poveljnika brodovja Zjedinjenih držav Menokalom, kot glavnim inženerjem. Ta komisija se je posebno pečala z nikaraguiškim in pa namskim prekopom, in vspeh njenega delà je bilo po pa kažejo, da se rane hitreje zacelijo, ako se odsekajo veje dobno in točno poročilo, ki daje odločno prednost nika se odsekajo debelejše veje, je dobro rane zama- raguiškemu ob deblu zati s kotranoin, a vendar tako, da se kotran ne dotakne lubu. Preganjanje podgan. Za preganjanje podgan so po- Pođ- prekopu i z zaporami in jezeri kot vrhnjo sebno dobri morski prešički jih strašno preganjajo gane tako prešickov ne zmagajo, ker imajo šcetinasto dlako močen tilnik in nimajo repa. Mocni kremplj konôaj podgano Drobnjak naj se odřezuje z oštrim nožem, da se ne omajajo korenine gladino. Poročilo priznava tudi, da je možnost napraviti tudi panamski prekop z zaporami, samo, da vodna njegova površina morala biti 14 čevljev višja, in da bi živali hitro nanogo več stal. Poročilo pa dokazuje, da popolnoma nemogoče zgraditi prekop i ki bil zaven z morjem, kar so se pozneje lotili Francozi. Leta 1879. je Lesseps sklical mejnarodni kongres v Parizu, da se posvetuje, katero pot naj si izbere. Vlada Poučni in zabavni del. r ............................................................................................ Deset let Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) IX. (Dalje.) Kakor je znano, Skalne gore drže ob vsem zapad nem obrežji ameriškega kontinenta od Aljaske do nosa Horna izvzemši nekaj prehodov na panamski ožini. Naj- nejši prehod je tudi najnižji i samo 53 čevljev nad morjem in po njem gre nikaraguiški kanal, ob tem potu sta dve jezeri Nikaragua in Managua, 110 čevljev nad morjem, in iz njiju tečeta reki na obe strani, jedna v Atlantski, druga v Tihi ocean. Drugi prehod je pa namski, ki ima 295 čevljev višine nad morjem. Za tem San Bias s 1145 višine in samo 30 miljami širine i Te guantenec s 755, Kaledonija-Tiraiass 1800, Atrato Peniso s 778 Atrato Tuira s 800 in Aïrato Truando s 950 čevlji visokosti. Vsi ti poslednji zaradi svoje znatne višine niso posebno pripravni za prekop, po katerem vozile ladije. Panamski prekop je zaprt z razvalinami Lessepsovega prekopa in je ameriški podjetnosti. še nikaraguiški odprt Že 1850. leta španjski preiskovalec Amerike Anton Galvao opozoril na ugodnost nikoraguiškega pre hoda za napravo mejmorskega pota. Od 1825. 1 sta ne le jedenkrát vladi Zjedinjenih držav in Nikarague stvar pretresavali z vseh stranij. Leta 1844 don Castellon » nikaraguiški državljan obiskal Francijo in opozoril princa Ludovika Napoleona, poznejšega francoskega cesarja, na ta projekt; ta je spisal in izdaL knjižuro povodom tega so pa Kornelij 1849 prekopa, a nič ni bilo iz tega Vanderbilt in drugovi dobili od nikaraguiške vlade kon cesijo za zgradbo prekopa, in polkovnik Childes delfski inžener. fil* prvi preiskal kraj in napravil načrt za prekop, katerega so odobrili tudi vladni inženerji Zjedinjenih držav. Vanderbilt in sodrugi so pa rajši lotili Zjedinjenih držav poslala na ta kongres kontreadmi rala Daniela Ammena in pa gori omenjenega inženirja Menokala. Mej razpravljanjem se je pokazalo, da kongres vodijo osebe, ki so dobile koncesijo za panamski prekop, L» ■»• Ê' katerim je svobodno in nepristransko razpravljanje stvari bilo jako nepovoljno, in zaradi tega se odposlanca Zjedinjenih držav ništa udeležila glasovanja. Pozneje se je pojasnilo, da francoski sindikat z Lessepsom na čelu ni mogel dobiti koncesije za zgradbo nikaraguiškega pre- kopa od nikaraguriške vlade, ker je to najbrž se skrivaj bila sporazumela z vlado Zjedinjenih držav, pridobil torej Vaiovo koncesijo za zgrajenje panamskega prekopa. Ko bi bil Lesseps dobil koncesijo za nikaraguiški prekop, bil bi najbrž dokončal svoje podjetje, kajti tretjino de- narja zadostovalo Jako katere je on izdal za panamski prekop î bilo da mnogi î bil popolnoma dodělal nifcaraguiŠkega. % posebno njegovi sorojaki, ki so pri podjetji veliko zgubili, ga dolže sleparije, a jaz mislim, da neosnovano in krivično. On je zgradil sueški prekop z visokostjo morske gladine, in je tu zadel le na politične £ ovire, in je zatorej mislil, da mu bode mogoče tudi dodělat i panamski prekop pri vse drugih razmerah, kar se tiče stroškov, stekanja vod in sploh krajevnih razmer dežele. Bil je vase zaljubljen in častihlepen. Njegovi in- ženerji so uničili naravno vodno hranišče na višinah na vzhodni strani, so s tem onemogočili napravo prekopa z zaporami, predno so se prepričali, da ne bode mogoče narediti prekopa z visokostjo morske površine, pri katerem so dělali pet let in za katerega so potratili 300,000.000 dolarjev. Ves finanční svet se je čudil, kako lahko je Lesseps dobival denar. Imel je popolno zaupanje srednjih slojev francoskega naroda, ki so mu brez pomisleka za upali, kar so prihranili. „Posrečilo se mu v Suecu j posrečilo se mu bode v Panani," tako so sodili ti nesreč- neži i večino katerih je zgubilo vse (Dalje sledi.) kar imela. .'««V . •^«.»T-r-'* 248 Poučni in zabavni drobiž. Slovanské knjižice, katere izdaje g. Andrej Gaberšček v Gorici, sta sedaj izšla 38. in 39. snopić, ki obsegata iz- brane pesmi Antona Funtka. Čisti dobiček teh dveh zvezkov namenjen po potresu prizadeti Ljubljani. Za naročnike ve-ljata oba snopiča 30, za nenaročnike pa 50 kr. Slovanska knjižica je objavila več dobrih izvirnih in iz slovanskih slov-stev prevedenih del, zatorej čitatelje nanjo opozarjamo. V kratkem izidejo v tej knjižici izbrane pesmi Simon Gregorčiča. Falbovi kritični dnovi. Rudolf Falb prorokuje za bo-doče polletje sledeče kritične dneve prvega reda, na katere dne bodo potresi, viharji ali pa nevihte : 22. julija, 20. avgusta, 18. septembra, 18. oktobra, kritični dnevi druzega reda bodo Zrelostni izpiti na ljubljanskem moškem in žen-skem učiteljišci se bodo vršili in sicer pismeni dne 17., 18., 19. in 20. junija, za tem praktični in julija počenši. ustni z dnem 20. Seli Na ljubljanski višji gimnaziji se bodo pri-zrelostni izpiti v ponedeljek dne 24. t. m. in bodo trajali do 28. t. m. Ustni izpiti se prično okolu 20. julija t pismeni izpitom se je oglasilo vseh 75 osmošolcev. C. kr. kmetijske družbe kranjske občni zbor bode v četrtek, dne 18. julija t 1 ob 1 ;2 9. uri dopoludne v Predložitev družbenega računa za 1. 1894. in oktobra, 16. novembra, 31. decembra, . septembra, tični dnevi tretjega reda pa 7. julija, 5. avgusta, in 16. decembra. kri- decembra dvorani mestne hiše v Ljabljani. Vzpored: 1.) Prvomestnik prične zborovanje. 2 ) Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1894. 3 ) proračuna za leto 1896. (Račun in proračun se dopošljeta družabnikom še o pravém času. razpoložena sta pa v nadroben Volitev družbenega pregled v pisarni kmetijske družbe). 4.) Volitev treh odbornikov v glavni odbor namesto po ^ fjiy Jtfa A fâfr rfa rffa rib rib rib ríb rib rib rib fth rib rib rib rib rib rjb rib rib tib rib *4b rib nS H& Novice. Î^* ^ si«* ^ s^1" vV' ^ s»^ ^ ^ ? ^ ^ ^ ^ ^ ^ predsednika, ker je minula triletna doba dosedanjega predsed-nika družbenih pravilih izstopivših gospodov barona H. Lazarinija, grajšcaka v Smledniku, Vinka Ogorelca, posestnika v Skofeljci in Frančiška Povšeta, deželnega in državnega poslanea v Ljubljani. 6.) Poročila in predlogi odborovi. 7.) Poročila in predlogi podružnic. 8.) Nasveti in prosti govori posameznih dru- Osobne vesti. Gosp. Andr. Zumer, ravnatelj pet- žabnikov. razredne deške ljudske sole v Ljubljani, je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za šolska okraja Kranj in Radovljica. Petindvajsetletnico slavi na slovesen način dne 27. t m v Trstu za probujo Slovanstva na Primorskem, pre- Glavni učitelj na tukajšnji ženski pripravnici Viktor Bežek zaslužni časopis „Naša Sloga". imenovan glavnim učiteljem na ednakem zavodu v Gorici. Iz Novakov na Goriškem, dne 18. junija. Danes Slovensko gledališče. Kakor se čuje, se drama- Vam sporočam nekaj vrstic o krasnej procesiji sv. Rešnjega tično društvo marljivo pripravlja na bodočo gledališko sezono. Telesa, se vršila običajno, kakor vsako leto, tudi letos so se trošile o tem, da prihodnjo sezono ne bode v nedeljo po prazniku sv. Telesa. Celo noč je dež strašno lil, Vesti, slovenskega gledališča, so torej neosnovane. Ko zgodilo, bi bilo jako škodljivo za razvoj slovenskega gledališča. gospod kapelan iz Cerkna. Ljudi se se bilo to toda zjutraj je nebo pokazalo prijazno lice. Procesijo vodil sešlo mnogo tudi od Nedeljski počitek pri pekih. V smislu novega drugod. Naj še omenim, da je pred letom 1762 , ko je bila zakona o nedeljskem poČitku je odredila dež. vlada glede pekov in v Novakih še podružná cerkev, bila običa;na procesija na to kolačnikov v Ljubljani in v Spod Siški, da je dovoljeno iz- nedeljo, pri kateri se je nosilo sv. Rešnje Telo po vasi celi vzemši Veliko noč in Božič, izdelovati in peči kruh do dan, Evangelji so bili : pri . do lačnikom je dovoljena prodaja od cerkvi, v „Lešah", na „Pretovči" Vaščani so v molitvi hodili celi ure popoludne. Samo ko- dan v procesiji, katero je vodil duhoven iz Cerkna. Bili so ure zjutraj in od polnoči na pondeljek naprej; prodajati pa do in poslednji pod „Nivčami 10. ure dopoludne in od ure dopoludne do ure pisani viri in obljube te procesije v takratnem farovži, I» zvečer. Gospodarji, pri katerih delajo v nedeijah in praznikih je pogorel, kakor so tudi podrli staro cerkev ter leta 1762. delavci več nego tri ure, morajo delavcem dati počitek in sicer sezidali novo sedanjo, ter dobili tudi lastnega duhovna. vsak ponedeljek in Četrtek od 10. ure dopoludne do ure Novaški. popoludne. Za ljubljanske krčmarje in kavarnarje. Deželno predsedstvo z ozirom na javni mir in red zaporno uro, ka- tera je bila doslej za ljubljanske gostilne in krčme določena . uro po noči in za kavarne na 2. uro po noči, do pře- na Potres. V Id rij i čutili so v ponedeljek dne 10. junija potres zjutraj in dopoldne. Pri poslednjem potresu so klica omejilo tako, da je odslej gostilne in krčme zapirati ob 11. uri po noči in kavarne ob 1. po noči. Vendar sme mestni bili otroci v šoli zagnali silen krik. magistrat zaupanja vrednim obrtnikom imetnikom dovoljevati podaljšanje do normalne zaporne ure, ne da bi morali za dopustilo plačati kakšno takso. Končna klasifikacija ucencev in učenk na ljudskih šolah v Ljubljani. Po nasvetu c. kr. mestnega šolskega sveta je visoki c. kr. deželni šolski svet z razpisom Po Vipavskem se je ta dan po noči tako močno treslo, da se je v nekaterih hišah lušil omet so vstajali in bežali iz hiš. Ljudje Kokři so se otroci močno prestrašili v šoli. Zgornji Kokři so se drvili peščeni plazovi in skale z dne 13. junija t. 1. št. 1239 odredil, da je učence in učenke valile v dolino. tistih razredov na javnih in zasebnih ljudskih šolah v Ljubljani, v katerih se pouk zaradi velikonočnega potresa doslej ni mogel nadaljevati, dalje tistih razredov, v katerih se pouk začetkom meseca junija t. 1. spet pričel, zunaj Ljubljane Planini so ljudje bežali v ponedeljek ob po- tresu iz nekaterih hiš. Pri neki jedno skladovnico drv. hisi se je podrla bivajoče učence in učenke, jim ni bilo moči priti v šolo, V Trbovljah so otroci v šoli s klopi poskočili in končno veljavno klasificirati na podstavi klasifikacije tretjega jeli kričati in jokati, ko se je v ponedeljek dopoldne četrtletja ter jim izročiti dotična šolska naznanila, učenkám na obeh Uršulinskih meščanskih šolah pa letna spričevala o šolskem letu 1894 streslo. Hitro je bila izpraznjena vsa šola, da si je 15. julija t po Ljubljani bivajočim takšnim otrokom šolska naznanila (spričevala) priti v 600 učencev in 8 učiteljev. Dve deklici sta v gnječi omedleli. Na šolskem. poslopjl so se pokazale nove vodstveno pisarno, zunaj Ljubljane bivajočim se pa po po- razpoke. Nekaj dimnikov se je porušilo ali razpokalo. iljejo na dom. Pri Devici Mariji v Polju so se zibala najtrdnejša poslopja. Omet je letel od zidov. Otroci so v šoli kar tulili in jo domu pobegnili. posel izročen, vso škodo na privatnih poslopjih v Ljubljani na 2,700 000 gl. Da je faktična škoda gotovo Močno se je streslo v Homci. Pri mrtvašnici je še jedenkrát tako velika, jasno bode torej vsakemu odstopil strop. Pri nekaterih hišah je odletel omet. ako povem, da so se te cenitve vršile na podlagi se- Na Brdu je ta potres napravil na poslopjih več danjega stavbenega stanja poslopij, tedaj po odbitku novih razpok in napravil mnogo škode. Dne 10. t m. čutili so potres tudi na Grosup- dostikrat jako visocih odstotkov za obrabljenost. Naj večj Ijem. nedostatek pri vseh teh cenitvah pa tiči v okol Na postaji so se bile ustavile ure. Posebne nosti, da se je približna škoda določila po posameznih škode pa ta potres na Grosupljem ni napravil. Veli- mestnih okrajih sumarično ; da tedaj deželno pred- konočni potres je pa v grosupeljski občini napravil sedstvo, oziroma tišti organ, ki bode imel razdelje- 10.000 gld. škode vati državno podporo, nima nikake podlage za to, V Šmartnem pri Tuhinji je bil potres na veliko- ker ne ve, koliko iznaša cenjena škoda na vsakem nočno nedeljo tako poškodoval zvonik, da se sedaj objektu posebej. Vsled tega nastaja za hišne posest- ne čuje zvonenja. Dne 10. t. m. je pa bil ondu zopet nike nujna potreba, da si po izvedencih dajo ceniti potres tako močen, da so se oglasili celo zvonovi. škodo, oziroma da dajo sestaviti troškovnike, iz ka-Potres so ljudje tudi čutili na polji in nekateri hiteli terih bode razvidno, za kakošno svoto se dajo po-domu, kjer so zlasti otroci kriče leteli na prosto. Po praviti njihova poslopja. Za take cenitve skrbeti je dri ta potres jeden dimnik, druge posebne škode takoj. Priložene bodo namreč morale biti prošnjam za pa ni napravil. državno podporo, ki se bodo v nekem določenem Isti čas, kakor v Ljubljani, se je dne 10. m. z ozirom na nujnost stvari kolikor mogoče kratkem jako močno streslo tudi v Krapini na Hrvatskem. Dne 11. junija so v Kohaču na Češkem čutili — roku vložiti morale. : • Premožnejšim hišnim posestnikom zadostovalo bode to opozorjenje, da si preskrbe troškovnike; ne- se je valovito gibala. V Karlovcu na Hrvaškem se je kateri, ki so s popravami začeli, jih tudi že imajo silno močen potres, ki je trajal tri sekunde. Zemlja tudi ta dan čutil potres. . Potres dne 11.1. m. ob polu jednajstih dopoludne so čutili po Ogerskem, v Balassa Gyarmatu, potem v več krajih v pruski Šleziji. O kacih škodah pri tem potresu se ne poroča. Drugače pa je s hišnimi posestniki in teh Ljub- ljani ni malo ) ki si v tem oziru ne vedo sami po magati in katerih nekateri niti toliko ne premorejo, da bi si troškovnike mogli napraviti dati. Takim bode torej treba pomagati s svetom in dejanjem. Zato sva petek popoludne ob 3. uri se je zbralo v veliki dvorani filharmoniškega društva dokaj lepo šte. vilo hišnih posestnikov in posestnic ljubljanskih okolu 800 — na shod, ki sta ga sklicala dež. posl. . Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar. Gosp. Iv. Hribar, z vskliki izbran za predsednika zborovanju, ogovoril je navzoče nekako takole: n Slavna gospoda!" Obilna udeležba'v današnjem zborovanji mi priča, kako hudo čutite vsi hišni posestniki ljubljanski nasledke one grozne katastrofe ki je î letošnje velikonočne praznike skoro razdejala naše lepo in prijazno mesto; priča mi pa tudi, da s tovarišem dr. Tavčarjem mislila, da bi bilo umestno, ko bi se izmej hišnih posestnikov samih izbral odbor ki bi v prej omenjenem recimo sedmorice smislu deloval in bi zlasti dajal uepremožnim hišnim posestnikom ob svojem trošku napravljati troškovnike. Dalje naj bi tega odbora naloga bila, sestavljati hišnim posestnikom svoječasno brez plačila prošnje za državno podporo, da bi se jim zaradi ne bilo treba obračati do odvetnikov in notarjev. To je torej glavna točka današnjega posveto- vanja. Pričakujem pa, da se bodo izmej častite gospode spravile v razgovor tudi druge državne vsi po vsi pravici pričakujete, poda si bode vlada v močne akcije tičoče se zadeve. In s tem otvarjam očigled tej nesreči svesta svoje dolžnosti. Tudi midva s tovarišem dr. Tavčarjem pričakujeva to. In to nama zborovanje. Gosp. dr. Gregorič je poudarjal, da je namen je dalo povod, da sva vas sklicala v današnje zbo- shodu, hitro pomagati onim hišnim posestnikom, ki rovanje. še ne morejo začeti s popravami, ker jim nedostaje Osrednja vlada bode namreč, ker je gosp. dež- sredstev. Živa potreba je, da podporo nujno razdeli, predsednik stavil jej že svoje predloge, gotovo v krat- kajti mnogi ptsestniki niti začeti ne morejo s popra- kem nasvetovala državnemu zboru, kako naj se uredi vilom. Potreba je, da se stanovanja priredijo za zimo, Po pomočna akcija za Ljubljano in okolico. Ze danes pa kajti sedanje lesene barake so le za prvo silo. se more reči, da je intencija vlade in državnega zbora, zimi bi se v njih utegnile začeti hude bolezni, ki bi izdatno pomagati onim hišnim posestnikom, ki so bile drugi potres za Ljubljano. Ker v prvih zapisnikih vsled potresa trpeli škodo. Kakor bode večini častite gospode znano iz ogledovalnih komisij ni povedano, na koliko se je cenila škoda, bodo morali hišni posestniki sami preskr- obravnav v mestnem zboru in iz časniških poročil, beti, da se škoda ceni. Če tudi letos mnogo posest- izračunili so c. kr. državni inženirji, katerim je bil ta nikov ne bode začelo novih zgradb, treba je vendar 250 froškovnik in proračun že zdaj predložiti. Podpira torej predlog g. Hribarja. Tovarnar gos. Baumgartner je predlagal, naj bi se odposlala deputacija do deželnega predsednika, da bi on urgiral pri ministerstvu rešitev glede državne podpore. Ker brezobrettno posojilo ne bode moglo biti primerno velikanski škodi, bodemo hvaležni, če dobimo ostalo vsoto na nizke obresti. Gosp. dež. sodišča svet. dr. Paeier je govoril ob-širno o tem, kak značaj naj ima državna podpora, ki naj bode osobna za poškodovance in potem tudi stvarna za poškodovane objekte. Država bi morala neomejeno dovoliti toliko podpore, da se popravi vsa škoda, ker je to tudi v njenem interesu, dobila bode tekom let vse povrnjeno. Dolžnost države je, pomagati nam izdatno, kajti mi plačujemo vse, žrtvujemo zanjo denar in kri. (Dobro-klici.) Tabularne upnike treba varovati, država mora energično posredovati, da se doseže poprejšnje stanje. Podpira predlog, naj se voli odbor. Gosp. Hribar je konstatoval, da je soglasno odobravanje, ki so je predgovornikove besede našle mej navzočimi, dokaz, da so ugajale vsem. Vendar so zdaj že stavljeni dotični predlogi in se ni nadejati državne podpore v toliki meri. Na predlog gosp. dr. Ahačiča, ki je rekel, da jedino pravi predlog je oni g. Hribarja, se je vzprejel ta predlog soglasno. Volitev odseka se je odložila za konec zborovanja. Za besedo se je oglasil potem g. Kunc k predlogu gosp.Baumgartnerja, pa si je pridržal besedo za pozneje. Gosp. dr. Tavčar je izrekel bojazen, da se bode stvar preveč zavlekla, če se bode na shodu govorilo o podrobnostih, v katere se zdaj ni spuščati. Cesar sam nam je obljubil izdatno podporo in to nas tolaži. Hišni posestniki, zbrani na shodu, naj sami urgirajo stvar, ker so vznemirjeni zaradi počasnosti vlade. Za-torej predlaga, naj se odpošlje finančnemu ministru nastopni telegram : Ekscelenciji pl. Plenerju, c. kr. fin. ministru na Dunaji Osemsto o svojem položaji posvetujočih se, vsled potresa jako hudo zadetih hišnih posestnikov, ki hrepeneče pričakujejo državne podpore, dovoljuje * si najudanejšo prošnjo: Vaša Ekscelencija blagovoli naj predlogo o podpori države kar najpreje mogoče predložiti državnemu zboru v obravnavanje V imenu hišnih posestnikov ljubljanskih : Deželni poslanec Hribar, predsednik zborovanja. S tem je bil do mala rešen dnevni red shoda. Oglasili so se še gosp. dr. Paeier, ki je izrekel željo, naj bi se za zdaj dalo na račun 1 milijon državne podpore, ki se je pa na pojasnila predsednika shodu % akomodiral dr. Tavčarjevemu predlogu, samo da je nasvetoval neki dostavek za naknadno podporo. Istotako je gosp. Baumgartner umaknil svoj predlog. Gosp. Kunc kot zastopnik tistih hišnih posestnikov, ki so hudo poškodovani, je izrekel obžalovanje da se je vsa akcija nekako zavlekla, kajti osem ted-nov po potresu se glede državne podpore še ni prišlo do rešitve. Predlaga: Naj se voli deputacija 5 članov, ki bi šla do deželnega predsednika ter prosila, naj se nemudoma da poškodovanim toliko podpore na račun, popravijo svoje hiše, vsaj tištim, ki si sami ne morejo pomagati. . Ko je gosp. predsednik Hribar razjasnil, da brez proračunov in cenitve škode ne bode moč dobiti podpore od vlade, da pa ni nasproten predlogu, se je predlog g. Kunca odklonil. Gospod dr. Gregorič in Kunc sta govorila še o razdelitvi zasobnih milodarov, ki pa ne spada v program shoda in se torej o tem predmetu ni dalje raz-pravljalo. Gospod kanonik dr. Sušnik je govoril v smisla vzprejetega predloga gospoda Hribarja in se je potem volil odsek. Izvoljeni so bili gospodje: tovarnar Baumgartner, deželni poslanec Ivan Hribar, posestnik Jos. Krisper, deželni sodni svetnik dr. Paeier, kanonik dr^ Sušnik, deželni poslanec odvetnik dr. Ivan Tavčar. Odbor se je takoj po shodu konštituiral in volil za prvega predsednika gospoda dr. Tavčarja, za drugega gosp. Baumgartnerja. Vladna predloga določa za kraje prizadete pa potresu na Kranjskem in Štajarskem podpore in brez-obrestnega posojila skupaj štiri milijone in sicer 3,970.000 gld. za Kranjsko in 30.000 gld. za Štajarsko. Za Ljubljano je odmenjeno: brezobrestno posojilo za zgradbo in popravo privatnih poslopij v znesku 1,700.000 gld.; podpora, katere ni treba vrniti, v znesku 100.000 gld.; za popravo cerkva in duhovskih poslopij 100.000 gld., katerih ni vrniti; za popravo mestnih poslopij in poravnavo drugih, po potresu na-stalih troškov brezobrestno posojilo v znesku 50.000 gld. ; za ustanovitev mestnega regulacijskega fonda brezobrestno posojilo 100.000 gld. Za ostale, po potresu oškodovane kraje na Kranjskem : za popravo in zgradbo poslopij brezobrestno posojilo v znesku 1,245.000 gld.; podpora, katere ni vrniti, v znesku 200.000 gld.; za popravo cerkva in duhovskih poslopij podpora 300.000 gld., katere ni vrniti ; za popravo oziroma zgradbo ljudsko šolskih poslopij 40.000 gld. Trgovcem in obrtnikom, ki so vsled potresa pomoči potrebni, je odmenjeno: 100.000 gld. brezobrest-nega posojila in 10.000 gld., katere ni treba vrniti, podpore. Brezobrestna posojila naj dobe le tišti posestniki, ki so vsled potresa pomoči potrebni postali in sicer proti zemljeknjižnemu zavarovanju posojila ali, če dotična občina prevzame jamstvo za plačilo-Posojila, katera dobe trgovci in obrtniki, bode povr-niti tekom treh let, druga posojila pa v 15 jednakih letnih obrokih od 1. januvarija 1901. naprej začenši. Nevarna prazna vera. V Tomsku zaprli so tri- Pravda zaradi dedščine. V Londonu lani ®ajst kmetov iz vasi Trubačeva, so umorili nekega kmeta, umrla grofinja Barbara Rechberg, ločena od soproga bivšega o katerem se je govorilo, da zna pricarati kolero. avstrijskega ministra Rechberga. Zapustila je milijon goldinarjev Zanimiv zakon. V San Francisku se je oženil ne- svojemu oskrbniku Proti oporoki so se pritožile tri avstrijske davno višji dižavni pravdnik države Montane Hashell z dr- grofinje, unukinje pokojnice. Naposled so se pa poravnali tako, žavno pravdnico te države gospico Knowles, ki je bila nekdaj da grofioje dobe nekaj dedščine največja politična nasprotnica njegova. Gospića Knowles je je- — Samomor dveh deklet. Dne 9. m. m. so na Du- dina juristinja v tej državi. Leta 1892. so jo kandidovali de- naji izginili dve dekleti Karolina Bollcher in Adolâna Leucht. mokratje za višjedržavno pravdniško mesto proti njenem seda- Vse poizvedovanje po njima je bilo ziman. Trupli obeh so te njemu ženinu Hashellu, je bil kandidat republikancev. Ona dni na Ogerskem izvlekli iz vode Poprej so že bili našli v je tedaj dobila lepo število glasov, a ne zadosti, da bi bila Klosterneuburgu pri vodi njena klobuka. voljena. Novi državni pravdnik je pa bil tako galanten, da jo je imenoval za svojo namestnico, to je za državno pravdnico. Posledica temu je sedanji zakon. Iztirana plesalka. Pariza so iztirali znano ple- ealko Odero. Izvabila je bila v svoje stanovanje nekega upnika, da so ga ondu njeni prijatelji pretepli. rake! Samomor zaradi gledališke igralke. v Milan ravno uloven©, skakoče žive, dobro uložene, razpošiljajo 100 75 55 se poštnine in zaboja prosto: 120 kom. lepih namiznih rakov za 80 velikih namiznih rakov za 3 gld. 3 kr. 50 je bil nedavno přišel mlad nenavadno velik Rus, ki je tehtal 160 kilogramov. Ime mu je bilo Lev Gjejstov. Nenavadno je zapravljal denar. Seznanil se je bil z gledališko pevko Lejo, katera pa ni marata zanj. Te dni je přišel v njeno stanovanje, a ona mu je pokazala vrata. On je potegnil revolver přeteč jej, da se ustreli. Ona mu je všla v stranske sobe in on se 15 cm višje za .............5 gld. 50 kr. 60 velikanov rakov z 2 mastnima ščipalni- cama za 4 40 32 35 kom. I. solo velikane rake izbrane živali od je ustřelil z dvěma otřeli iz revolverja in bil takoj mrtev. Za sprejem skakoče-živih rakov se jamči. ## Strašen dogodek. Minoli teden v četrtek je v Ro- vinji ležal na mrtvaškem odru mládenec iz znane rodbine Masserathe V sobi je bilo zbranih nad 70 ljudij, prijateljev in znancev. Ta t» ža je bila prevelika za staro zgradbo in udrla so se sobna tla in vsi so pali v globoko klet. Pri tem ravno tako nerazločeno jamčeno pol-trebušno f. f. razločeno, svetio belo se je 10 ljudij ubilo in 25 nevarno poškodovalo. Mej mrtvimi trebušno svetio belo nad vse lepo 1 gld. 25 kr. - 85 2 gld. 25 kr. je tudi nevěsta mladeniča, katerega smrt je prouzročila strašno za en funt poštnine prosto pošilja: nesrećo Lepo mestno zastopstvo ima Kolomea v Galiciji, katero mesto zastopa rabinec Blooch v državnem zboru Te HENRIK SCHAPIRA Buczacz, Galicija. (4) dni so zaprli župana, podžupana in dva občinska svetnika, ker so na ulici oropali nekega starca in umorili njega in nekega druzega moža, kateri je bil pritekel na pomoč. Neprijazen ljubček. Nedavno so v Zagrebu našli na ulici hudo pobito delavko Ano Podboj in jo odnesli v bolnico. Izpovedala je, da jo je tako zmesaril njen ljubČek Josip Medvešek. Ljubeznivega ljubčka so zaprli. Baron Kúbek častni doktor. Graško vseuČilišce je imenovalo povodom 25L-tnice barona Kulek-a, kar je namestnik na Štajarskem, Častnim doktorjem prava Baron Kiibek je jedini živeći Častni doktor graškega vseučilišča. » Odkar po- Kupuj pri trgovci, ne pa pri branjevci" pravi star pregovor. To se lahko upora' lja na moje podjetje, kajti tako velika trgovina, kot je moja. ima vsled kupovanje Velikih množin blaga za gotov denar in kateri so naposí* d le kupovalcu v korist. Mlčnl vzorci zasebnim kupovalccm zastonj ln franko. Bogate vzorone knjige, kakoršnih še nlkdar ni bilo, drugih prednosti ni?ke stroške imenovan častnim doktor prava, grof Aleksander Auer- polno vseuČilišce v Gradci, v teku 34 let so bili pred Kiibekom le še trije možje tako odlikovani, in sicer je bil Moric Kaiser-ield sperg (Anastazij Gruu) in Karol vitez Leitner pa doktorjem modroslovja. Obesil se je pri Slovenjem Gradcu na neki plot na polju Martin Robnik Samomorilec je bil Čevljar in imel 28 let Sodi se, da se je obesil po noci v pijanosti. Pri sebi je imel uro in 18 kr. denarja. Trojni umor. V Szepaczu v Galiciji je umoril stav- za krojače nefrankovano. Blago obleke. (19) še le beni mojster svoje tri otroke, da se jih znebi zaradi svoje Konjska smrkavost se je pokazala pri 10. topni-čarskem polku v Budimpešti. Morali so že ustreliti 40 konj v vrednosti 15 000 gld. Velik štrajk. V temanjskem premogovniku ogerske državne železniške družbe štrajka 8000 delavcev. Poklicali so vojake, da vzdržujejo red. Ogenj v premogovniku. V nekem premogovniku pri Vratislavi v Prusiji je bilo jelo goreti. 19 delavcev zgubilo življenje. Peruvien in dosking za visoko duhovščino, pređpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, /a veterance, požarne brambe, telovadce, livrejo, sukno za bilard in igralne mize, prevlake za vozove. Največja zaloga štajarskega, koroškega in tirol-skega lodna za gospe in gospode po izvirnih tovarniških cenah, kar tudi 20kratno združenje ne more dati. Peri Ino blago, potni pledi od 4 do 14 gld itd Krojaške potrebšcine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno ne cene cunje, da se jedva sp ača krojač, pri^oroča Janez Brno največja zaloga sukna Stikarofski < strijski Manchester) 5 v edn sti v 2 milijona goldinarjev. Pošilja se le proti povzetju ! Svarilo: Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo pod znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. Da se bodo vsi p. n. kupovalci škode varovali, naznanjam, da takim ljudem na noben način robo ne prodajem. Loterijske srećke. u y priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani AAAAA zagotovljeno skakoče in živo doposlane, svežo vjete, razpošilja se 1 poštna proti povzetji in colnine prosto : 40 komad, velikanov rakov, solo . 60 „ „ „ 100* ,, rakov za juho . . . . HALLER Stanislav št. 24. Poljsko, Avstrija. f / & V Brnu dne 19. junija t. Na Dunaji dne 15, junija t. V Gradci dne 15. junija t. 33, 82, 22, 52, 45. 38, 35, 69, 87, 51 55, 83, 21, 46, 49. Tržne cene. V Ljubljani dne 15. junija 1895. Pšenica gld. 8 30 kr rž gld. 6 50 kr., ječmen gld. 7 — kr., oves gld. 7 kr, kr., proso gld. 7* r ajda gld. leča gld. 11 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., turšica gld. 8 20 kr.r kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 11 'd/léT* op&SLADWJÁVO Kaj pa je Kathreiner- Vi KIT- >f A 1/ KneipDOva sladna taya9 f m r 7 # / vr V /. V7 . m im ytadcu \ kf- y 2r: // L i i Se dobi povsod - ^ Kile za 25 kr o je zdrava ili okusna hišna a, ki ima okus pravi bobovi kavi. Ta lastnost jej daje prednost pred vsemi dru-gimi izdelki, se kuhajo names-to prave kave Kathreinerjeva kavaje čistonator-ni pridelek v celih vsakterem » — ^ — in dostikrat popačena cikorija 111 podobni nadomestki Priporoča se zavoljo teg-a, ker je prav zdrava in tečna pijaca, tudi zato, ker čem, gospodinja lahko mn prihrani. Kathreinerje vo kavo priporočajo najboljši zdravniki, ker je zeló tečna redilna, ker je zdrava lahko em Vsaka vestna gospodinja m mau. sploh vsak prijatelj kave, vsi bi se morali že zavoljo zdravja poprijeti Kathreiner-Kneippove sladne kave. Pa pazite na iz- i /j virne zavoje, im napis kathreiner". kr. Srećka za (3) idanje cesarske jubilejske glavn dobitek cerkve f mesec I I I À Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.