Ste«. 149.
Velja po poŠti:
u* celo leto naprej K 26'— ga pol leta „ „ 13 — xx četrt leta „ „ 6 50 ga en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
aa telo leto naprej K 20--m pol leta „ „ 10'— v* tetrt leta „ „ 5 -zt» cn mesec „ v 170
It poJIlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i® v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod tez
___ dvorile nad tiskarno). — Rokopisi se
II* v.-afajo; nefrarkirana pisma se nt sprejemajo. 1 » llrcdnlSkcga telefona štev. 74.
9 Ljubljeni, o torek, dne Z. ]ull]a 190).
Političen list za slouenski narod
Leto mu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 ii za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedtljt in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Jpravništvo Je g Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
■- Vsprejtma naročnino, inserate In
reklamacije. (Jpravnlšktga telefona štev. 1S8.
Novo zbornico.
D ii n a j. 1. julija 19(17.
Izginila je stara poslanska zbornica z zgodovinskimi, političnimi in narodnimi privilegiji. Zbrani s« zastopniki vseh stanov, pričel je delo ljudski parlament, ki naj bi bil prava podoba avstrijskih razmer v narodnem, kulturnem iu socialnem pogledu. Nova zbornica je danes še veliko vprašanje, uganjka, ki se reši s časom mej delom. Morda je blizu tre-notek, ko bode mogoče soditi, kam se obrne politični tok, na katero stran se nagne tehtnica pod uteži narodnih, verskih, gospodarskih in stanovskih sil.
Ako presojamo novo zbornico po razvoju živih organizmov, ki ne zataje znakov svojih vrst, potem je gotovo, da se bode tudi nova zbornica v prvi vrsti delila v narodne skupine. Nastala je po večini iz narodnih vo-livnih okrajev, narodna ideja bode tudi še v doglednem času imela privlačno moč, dokler je le zajamčena, ne pa ugotovoljena narodna ravnopravnost. Politični organizmi pa niso navadne računske jednačbe. V vsaki stranki se družijo in križajo v raznolikih odstotkih narodna, verska in stanovska ali socialna ideja, ki silijo na površje ter tekmujejo za prvenstvo. Celo socialni demokratje se ne morejo povsem otresti narodne ideje, s katero so-morali računati pri volitvah. Zato se pač motijo oni, ki sodijo, da za narodna vprašanja ni več mesta v novi zbornici. Pač pa je opravičeno upanje, da novi ljudski parlament ublaži narodna nasprotja ter ugladi pot narodni spravi. V isti meri, korak za korakom bodo silila v ospredje gospodarska in politična vprašanja.
Ves nadaljni razvoj v zbornici pa je v prvi vrsti odvisen od vlade. Sedanja vlada je le na videz parlamentarna. Vlada v svoji celoti ni izšla iz strank in tudi nima gotove, zanesljive večine v zbornici. Zato je bila tako oprezna že pred volitvami. Pokazala ni nobene barve, obvezala se ni ne na levo, ne na desno. Z rokami v naročju je opazovala voliv-no borbo. Baron Beck in nekateri njegovi uradniški tovariši bi se bili oglasili za poslanske mandate, toda v istem trenutku bi spravili kabinet v nevarnost, ko bi morali pred volivci zagovarjati vsak svoj program.
Ko je minoli četrtek baron Beck prvič govoril, je sam priznal, da ne razvija vladnega programa. Ne v njegovem, ne v prestolnem govoru ne najdemo programatičnih točk, po katerih bi se mogle družiti sorodne stranke v parlamentarno večino. Odbijal ni nobene stranke, pač pa vabil vse, naj se zbero pod zastavo vlade, ki kliče vse na uspešno delo. Tudi v programu socialnih demokratov najde ministrski predsednik precej zdravega jedra, katero hoče sprejeti v svoj program.
To je vse lepo, ako hoče vlada imeti od-
prta vrata v vse klube in ako si noče spriditi z nobeno stranko. Kaj pa, če posamezne stranke gredo vsaka svoj pot, ako se v zbornici ponove stari boji in pomnože z novimi prepolnimi vprašanji, kar nikakor ni izključeno.
Vlada govori po svojem načelniku, kakor da bi bila izven parlamenta. Nam se zdi, da bode baron Beck kmalu moral popisati svojo beio polo ter zbornici pokazati politično smer. Vlade dolžnost je. da zagotovi delavnost zbornice in da si v ta namen ustvari tudi zanesljivo večino. Večina od slučaja do slučaja bi morda zadoščala za takozvane državne potrebščine, kakor so državni proračun iu vojaški novinci. Nova zbornica zaradi teh vprašanj ne bode dala povoda nevarnim krizam. Tudi v avstro-ogrskem vprašanju more vlada računati na sedanjo zbornico. Toda vlada je postavila v ospredje socialno reformo, za katero sta potrebna določen program in gotova večina. Za »politiko ravne črte« potrebuje baron Beck tudi dober, delaven instrument, in ta je trdna večina, ki usposobi parlament za ogromno delo, ki ga čaka. Avstrija zaupa novemu parlamentu, dolžnost pa je vseh faktorjev, da upravičijo in zaslužijo to zaupanje.
In katera večina je mogoča v novi zbornici? Odkar ie dogospodarila stara nemško-liberalna večina, videli smo v zbornici tri večine. Prva je bila za časa grofa Taaffeja, ko so češki poslanci zopet vstopili v zbornico. Združili so se s Poljaki. Cehi in Jugoslovani pod Hohemvartovim vodstvom. Vzdržala se je dobrih deset let, ker je bila naravna, homogena. Ob novih volitvah leta 1891. pa so nastopili Mladočehi ter oslabili Hohenvvartov klub in s tem tudi razbili »železni obroč«. Spretni grof Taaffe bi ga bil brez dvoma zopet zvaril, toda izpodnesel se mu je ministrski stol zaradi volivne reforme.
Prišel jo knez Windischgraetz z nenaravno, zato nesrečno koalicijo, v kateri so bili Poljaki, Hohen\vartov klub in nemški liberalci pod vodstvom dr. Plenerja. Ta koalicija je bila mrtvo rojeno dete ter se je razbila ob narodnem vprašanju celjske gimnazije. Že porod razsule koalicije kaže jasno, da je bila in je stalna in trdna večina slovanskih poslancev z nemškimi liberalci nemogoča. Zato so se že leta 1897. in sicer proti volji grofa Badenija našli stari zavezniki na desnici, Poljaki, Cehi, Jugoslovani in nemški konservativci. Ta tretja večina se je vzdržala mej nemško obstruk-cijo do trenotka, ko je pokojni poljski voditelj Jaworski leta 1899. na svojo roko in odgovornost vrgel ii poleno pod voz ter izpregel poljski klub. Bili so tedaj merodajnejši osebni vzroki, nego stvarni.
In ta v avstrijski zbornici naravna večina se ie pojavila zopet zadnji torek ob volitvi novega predsedstva. Nemški konservativci so se združili s krščanskimi socialci, ki tvorijo sedaj najmočnejšo stranko. Iz njih srede ie iz-
voljen predsednik, prvi podpredsednik je Ceh, drugi Poljak. Tej večini se bodo brez dvoma pridružili tudi Jugoslovani, ker le v tej zvezi morejo najti podporo za svoje narodne, kulturne in socialne težnje.
Liberalno časopisje, ki živi le od političnega pesimizma, in stari avguri, ki se pasejo le z intrigami, že slutilo, kam vleče sapa. V govoru barona Becka iščejo besedo, misel, rdečo nit, iz katere bi radi spredli liberalno vrv zu »naprednjake«, ki so se brez dogovora našli ob pletenici, v katero so zmetali glasovnice za predsedstvo. Toda baron Beck dobro pozna dobre in slabe strani avstrijskega parlamenta. In le s tega stališča moremo prav presojati njegovo govor, s katerim je vabil vse stranke na resno delo.
Socialni demokratje so dobro razumeli ministrskega predsednika. Ti so in ostanejo opozicijska stranka proti vsaki vladi dotlej, dokler ne dozori njih setev iu morejo upati, da so dosegljivi tudi ministrski sedeži. Poteklo pa bode še mnogo vode v Črno morje, preden so v Avstriji mogoče francoske razmere. Socialni demokratje so pač v zbornici druga najmočnejša stranka, ki ima sama zase veliko strategično vrednost. Toda njena relativno velika večina je tudi njena slabost. Zmagala je v .mnogih okrajih z znatno pomočjo onih volivcev, ki sicer niso v socialno-demokraš-ketn taboru. Nezadovoljni življi raznih stanov in narodnosti so se pridružili mejnarodnemu radikalizmu, da na njegovih perotih zlezejo kvišku. Vseh 2.3 mandatov so pri ožjih volitvah dobili le s pomočjo »uskokov« drugih strank. In zato bodo morali socialni demokratje mnogo vode priliti v svojo žvepleno kislino, da si ohranijo svojo posest. Sicer se jim pri prvi priliki zgodi, kar so doživeli pri zadnjih volitvah njihovi »tovariši« v Nemčiji. Baron Beck je torci mogel brez ovinkov reči, da se ne boji socialnih demokratov v zbornici, kjer morejo le pospeševati socialno reformo in narodno spravo.
Najbolj razbite in razkosane so nemško-liberalne stranke. Združile so se pač v rahlo nemško-tiarodno zvezo, da rešijo svoje tri »narodne« ministre. Druži jih le odpor proti Slovanom, gospodarska in politična nasprotja pa so večja nego med češkimi in poljskimi strankami. Nemški liberalci, združeni v zvezi, so tudi edini, ki nočejo razumeti besed barona Becka. Razumeli pa jih bodo, ako se uresniči označena večina, kar se utegne zgoditi že prihodnjo jesen.
AVSTRO - OGRSKA.
Državni zbor.
Dunaj, 1. julija. Stranke so se, kar se splošnega načela tiče, sporazumele glede na pomnožitev podpredsedniških mest. Od Jugoslovanov, ki bodo v predsedstvji tudi za-
stopani, se kandidira kakor poročajo gra-ški nemški listi, vitez Vukovič.
Praga, 1. julija. Večina čeških listov,' posebno mladočeških in katoliško-narodnih ni zadovoljna s sklepom češkega kluba, da ne bodo do drugega branja proračunskega provi-zorija ničesar govorili in predlagali, dokler se ne protokolira čeških govorov in predlogov. Poslance imenujejo »trapiste«. — Zagotavlja se, da se bo našel predlog, ki bo upošteval stališče Cehov in katerega bo večina zbornice sprejela. Vsakdo bo lahko tudi v nenemškem jeziku stavljal predloge in interpelacije, bo pa moral sam napraviti prestavo in jo prebrati. Protokolaciia nenemških govorov pa bo težka.
Dunaj, I. julija. V tretji plenarni seji gosposke zbornice je poročevalec Madeyski utemeljeval predlog komisije, naj se z ozirom na zapleteni politiški položaj, zlasti zaradi na-godbenih pogajanj z Ogrsko, ne sklene kot odgovor na cesarjev prestolni govor, posebna adresa, ampak zgolj lojalitetna izjava. Proti govori Grabmayr. Zbornica sprejme predlog komisije.
Dunaj, I. julija. Nemški poslanci iz Češke, izvzetnši soc. demokrate se bodo tesneje združili v posebno zvezo v svrho obrambe nemških pravic in teženj v čeških deželah. Zveza ima posebno namen čuvati nad imenovanji uradnikov na Češkem.
Dunaj, I. julija. Cehi so glede na zahtevo protokolacije nenemških govorov že nekoliko odnehali. Ne zahtevajo več, da se protokolirajo v stenografskem zapisniku govori. ampak se zadovolijo z zapisovanjem nenemških predlogov in interpelacij. V tem ožini se bo tudi z nemškimi strankami doseglo brez težave sporazumljenje.
Dunaj, 1. julija. Za načelnika proračunskega odseka baje nameravajo izvoliti dr. Chiarija, ki se pa brani.
Kvota.
Dunaj, 1. julija. Avstrijska kvotna de-putacija, katere član je tudi poslanec Povše, je na poročilo ogrske kvotne deputacije slednji sporočila sledeče: Nova pogodba za kvoto veljaj le do 31. decembra 1907. Razdeli naj se sledeče: Avstrija prispevaj 576 odstotkov, Ogrska 42 4, Ogri so predlagali, naj kvota velja do 1916; razmerje pa bodi 656:34'4. Ker so Ogri stavili take pogoje, je avstrijska kvotna deputacija sklenila, da se z Ogrsko pogaja le pismeno in ne želi ustnega porazgo-vora.
Budimpešta, 1. julija. Ogrska kvotna deputacija ie na poročilo avstrijske sklenila takoj odgovoriti, da odločno vstraja na svojem stališču in da ni mogoče kvotno razmerje določiti po relativnem razmerju prebivalstva. V zbornici bo kvota prišla na vrsto že naj-brže ta torek.
Budimpešta, 1. julija. Odgovor ogrske kvotne deputacije naglasa, da hoče Ogr-
Zlati M.
'Angleški spisal Edgar Allan Poe. Poslovenil I. M.) (Dalje.)
Tukaj je bil dolgo premor. Navsezadnje je zamorec vprašal:
»Ali je tudi levo oko lobanje na isti strani kakor leva roka lobanje? — Zaradi tega vprašam, ker nima lobanja niti koščeka roke sploh — nič zato! Sedaj sem dobil levo oko tukaj je levo oko! Kaj naj storim z njim?«
»Pusti žuželko pasti skozi njega tako daleč, kakor seže vrvica — vendar bodi oprezen in ne izpusti vrvice.«
»Vse je storjeno, massa Will; grozno lahka stvar utakniti hrošča skozi luknjo — poiščite ga tam spodaj!«
Med tem pogovorom se ni mogel videti noben del Jupitrove osebe, žuželka pa, ki jo je pustil pasti, se je sedaj videla na koncu vrvice in se je svetila kakor kroglja svit-lega zlata v zadnjih žarkih zahajajočega sol-nca, izmed katerih so nekateri še razsvetljevali hrib. na katerem smo se nahajali. Skara-bej ie visel, ne da bi se dotikal vej, in ako bi ga izpustil, bi padel ravno nam pred noge. Legrand je takoj zagrabil koso in naredil z njo okrogel prostor, kake tri ali štiri jarde v premeru, ravno pod žuželko; in potem, ko ie to dovršil, ie zaukazal Jupitru, da izpusti vrvico in spleza z drevesa doli.
Potem ko je moj tovariš z veliko spretnostjo zabil v tla kolec, natančno na onem mestu, kamor je padel hrošč, je privlekel iz žepa merilni trak. En konec je pritrdil na oni točki drevesnega debla, ki je bila najbližja kolcu, nato pa odvil trak, dokler ni segal dc kolca, in odtod ga je razvijal še dalje v smeri, ki je bila dana po dveh točkah, drevesa in kolca, do petdeset čevljev daleč — Jupiter je pa s koso odstranjeval grmičevje. Na mestu, ki ga je na ta način dobil, je zabil drug kolec ter naredil okoli njega krog, ki je imel kake štiri čevlje v premeru. Potem ko je sedaj sam vzel eno lopato in dal eno Jupitru ter eno meni, nas je Legrand zaprosil, da kopljemo kolikor hitro mogoče.
Da govorim resnico, jaz nisem imel nikdar posebnega veselja do take zabave, in bi jo v tem posebnem trenutku prav rad odklonil; kajti noč se je bližala in iaz sem bil že po dosedanjih naporih zelo utrujen; vendar nisem videl nobenega načina izhoda in sem se bal, da ne bi motil ravnodušnosti svojega ubogega prijatelja s karanjem. Ako bi se mogel zanesti na Jupitrovo pomoč, se ne bi obotavljal, s silo odpeljati domov zblaznelega; toda preveč dobro sem poznal značaj zamorca, da bi se mogel nadejati, da mi pomore, ako potreba v osebnem boju s svojim gospodarjem. Prav nič nisem dvomil, da se je poslednjega polastilo eno brezštevilnih praz-noverstev o zakopanem zakladu in da je tukaj njegova domišljija našla potrjenje v najdbi skarabeja, ali morebiti v trdovratni Jupitrovi trditvi, da je »hrošč iz pravega zlata«. K blaznosti nagnjen duh rad zaide vzpričo tacih trditev, posebno ako se zlagajo s priljublje-
nimi nazori, katerih se je človek že prej oprijel, in potem sem se spomnil besedi ubogega človeka, da je žuželka »kazalo njegove sreče«. Skratka, bil sem bridko presenečen in razžalosten, navsezadnje sem pa sklenil iz sile narediti čednost, to ,pe pravi, kopati do-brovoljno in tako tem hitreje z očitnim dokazom prepričati sanjača o napačnosti mnenja. ki ga je gojil.
Potem ko smo prižgali svetilke, smo se lotili dela z gorečnostjo, ki bi bila vredna boljše stvari; in ko se je razlivala njihova svetloba preko naših oseb in orodja, si nisem mogel kaj, da si ne bi mislil, kako slikovito skupino smo morali predstavljati, in kako čudno in sumljivo se jc moralo zdeti naše delo vsakomur, ki bi morebiti utegnil naleteti na nas.
Kopali smo zelo vztrajno dve uri. Malo se je govorilo, in naša poglavitna zadrega je bilo lajanje psa, ki se je neznansko zanimal za naše delovanje. Sčasoma je postal tako glasen, da smo se začeli bati, da ne bi s tem privabil kakih klatežev v bližini; ali pravza-rav, to je bila bojazen Legranda; — kar se mene tiče, jaz bi veselja ukal pri vsakem motenju, ki bi mi pomoglo spraviti prijatelja proti domu. Lajanju je pa nazadnje zelo vspešno naredil konec Jupiter, ki je resnega obraza zlezel iz jame in s pomočjo enega svojih na-ratnnikov zvezal živali gobec; nato pa se je s pomenljivim muzanjem zopet povrnil k svojemu delu.
Ko ie pretekel čas, ki smo ga omenili, smo dosegli globočino pet čevljev, in še vedno se ni pokazalo nobeno znamenje o kakem skritem zakladu. Nastal je splošen premor in jaz sem začel upati, da je burka nri koncu.
Legrand pa si je, akoravno očividno zelo zmeden, obrisal čelo in iznova začel. Izkopali smo bili cel krog, ki ie imel štiri čevlje v premeru, in sedaj smo mejo nekoliko povečali in kopali dva čevlja globokeje. Še vedno se ni nič prikazalo. Iskalec zlata, ki se mi je odkritosrčno smilil, je navsezadnje splezal iz jame z najbridkejšim razočaranjem na vsaki potezi obraza, .in je počasi in nejevoljno začel oblačiti suknjo, ki jo je odložil v začetku. Mcjteni nisem ničesar opomnil. Jupiter je na znamenje svojega gospoda začel zbirati orodje. Ko je bilo to delo končano in je še psu odvezal gobec, smo se v popolnem molku obrnili proti domu.
Naredili smo morebiti kakih dvanajst korakov v tej smeri, ko je z glasno kletvico stopil Legrand k Jupitru in ga zagrabil za ovratnik. Začudeni zamorec ie odprl oči in usta notri do ušes, izpustil lopate in padel na kolena.
»Ti lopov,« je dejal Legrand, sikajoč zloge besede izmed svojih stisnjenih zob, — »ti peklenski črni lopov! - Govori, pravim! — Odgovori mi na mestu brez ovinkov! — Katero — katero je tvoje levo oko?«
»Oh, moj massa Will, ali ni to tukaj moje levo oko, prav zares?« je rjul prestrašeni zamorec in položil svojo roko na svoj desni organ vida ter jo obdržal tamkaj s trdovratno obupnostjo.
»Sem si mislil! — Vsaj sem vedel! Hura!« je glasno vpil Legrand, izpustil zamorca in izvršil celo vrsto raznovrstnih skokov v veliko začudenje svojega služabnika, ki se jc dvignil s kolen, pogledoval nemo od
ska, naj se določi za deset let. in sicer zato, ker obstoji skupnost tudi v carinskih zadevah. Razmerje 57-6:42-4 pa da je nemogoče, ker sloni na relativnem razmerju števila prebivalstva obeh državnih polovic iu bi taka kvota imela značaj davka na vsako glavo.
VOLITEV PREDSEDNIKA V DRŽAVNEM ZBORU.
Dr. Kramarev »Den« se huduje nad soe. demokrati, češ da so le oni zakrivili, da nima državna zbornica slovanskega predsednika. Očita jim, da se niso hoteli eksponirati niti za naprednega, niti za slovanskega, najmanj pa za češkega predsednika. Vsled tega kliče tudi češkim soc. demokratom: »Roke proč od češkega naroda!«
OGRSKA.
V zbornici se nadaljuje hrvaška obstruk-cija proti železničarski pragmatiki. Dr. We-ckerle upa, da bo državni zbor odgoden sredi julija in da zlomi hrvaško obštrukcijo. — Baron Banffy je na shodu v Szegedinu označil sedanji politični položaj na Ogrskem za tako nevaren kakor leta 1848. Bližamo se političnemu in gospodarskemu hankerotu. — Ogrska vlada je v smislu peticij ogrskih in hrvaških agracev iziavila, da ne bo dopustila izvoza klavne živine iz Balkana. — V srbski skupščini je finančni minister sprejel na znanje željo skupščine, naj se z Avstrijo sklene definitivna trgovinska pogodba. Ako to ne bo mogoče, se sklene provizorij.
DRUGE VESTI IZ AVSTRIJE.
Koncem julija se snideta avstrijski cesar in angleški kralj v kopališču St. Marianske Lažne (Marienbad) na Češkem. — Dolgoletni italijanski poslanik na Dunaju grof Nigra, ki si je mnogo prizadeval za trozvezo, je umrl v Rapallu. Avstrijskemu poslaniku v Srbiji baronu Czikannu, ki je odpoklican, je kralj podelil red sv. Save prvega razreda. — Državno sodišče je odklonilo priziv nekaterih žena, ki so se pritožile proti ministrstvu za notranje zadeve, ker noče odobriti pravil »Društva za žensko volivno pravico.« Tržaško policijsko ravnateljstvo je prepovedalo spominsko slavnost v čast (laribaldiju v gledališču »Verdi.« V Freudenthalu se je vršil shod nemških kmetov iz sudetskih dežela. Shod je zahteval, da ostani meja proti tuji živini iz Balkana zaprta in je ogorčeno obsodil početje barona Hocka, ki je agrarce obdolžil oderuštva.
Zakon proti ponarejanju vin bo kmalu objavljen. Njegove določe veljajo že za vino iz letošnje trgatve. — Cesar je I. t. m. sprejel barona Becka v avdijenci.
OGRSKO-HR VAŠKI SPOR.
Novi ban ne dobi vlade.
Zagreb, 1. julija. Ban Rakodczay (preje sc je imenoval Fuček) je prišel semkaj četrtek ponoči tako skrivaj, da niti sekcijski šef dr. Nikolič za njegov prihod ni vedel. Soboto dopoldne so podali sekcijski načelniki dr. Nikolič. dr. Badaj in Milan Roje svojo demisijo in izjavili, da so s prejšnjo vlado Pejačevičevo solidarni ter smatrajo novo železničarsko predlogo za nasprotno nagodbi. Rakodczay, ki ne more dobiti politikov, da si sestavi novo vlado, je nagovarjal dr. Badaja, justičnega šefa, naj ostane na svojem mestu, kar je ta seveda odločno odklonil. Tudi nadžupanov ne bo dobil Rakodczay. Nadžupan Turkovič je že demisioniral, demisionirali pa bodo tudi Miha-lovič, Radivojevič, Kiepach in Georgjevič. Vodstvo sekcij ie moral ban, baje provizo-rično, poveriti uradnikom, in sicer dr. .lakšiču, Soretiču in Smodiču. Definitivno bo baje postal pozneje podban Cekič, ostali šefi Da Ku-kulic, Troš ali Krištofič. Tudi člani bivše ma-žaronske stranke nočejo prevzeti vlade. Vsc-učiliški profesor Silovič, ki bi imel postati ju-stični šef, je tudi odklonil.
Zagreb, 1. julija. Vodstvo nad koalicijo bo prevzel bivši podban dr. Nikolič in bo vodil opozicijo proti novemu banu. Opoziciji je pristopilo že več članov bivše mažaronske stranke, med njimi nadžupan Mihalovič, sorodnik Pejačevičev.
svojega gospodarja do mene in potem od mene do svojega gospodarja.
»Pojdita! Nazaj moramo!« je rekel poslednji. »igra še ni končana,« in zopet se je obrnil proti drevesu.
»Jupiter,« je dejal, ko smo dospeli do njega, »poj d i sem! Ali ie bila lobanja pritrjena k veji z obličjem na zunaj ali z obličjem proti veji?«
»Obraz je bil na zunaj, tako da so vrani lahko dosegli oči, lahko brez vsacega truda.«
»Dobro toraj, ali je bilo to oko ali to, skozi katero si pustil pasti žuželko?« — tukaj se je Legrand dotaknil obeh Jupitrovih očes.
»To oko je bilo, massa — levo oko — prav kakor ste mi rekli,« in bilo je njegovo desno oko, ki ga ie zamorec pokazal.
»To zadostuje — poskusiti moramo še enkrat!«
S temi besedami je moj prijatelj, v katerega blaznosti sem sedaj opazil, ali si domiš-Ijeval, da sem opazil, gotova znamenja neke metode odstranil kolec, ki je zaznamoval mesto, kjer je žuželka padla na tla, ter ga zabil na drugem mestu, ki se je nahajalo kake tri palce od prejšnje lege proti zapadu. Sedaj je napeljal merilni trak od najbližje točke debla do kolca m odtod v ravni črti petdeset čevljev daleč, in tako dospel do mesta, ki je bilo več jardov oddaljeno od onega, kjer smo bili kopali.
Okoli nove pozicije smo naredili krog, nekoliko večji kakor v prvem slučaju in smo se zopet lotili dela z lopatami. Jaz sem bil strašno utrujen, vendar ker sem komaj vedel, kaj je povzročilo spremembo v mojih mislih, nisem več čutil mržnje do dela. Na zelo ne-
Z a g r e b , f. julija. Petek iu soboto so se vršile proti banu demonstracije. V petek so demonstrantje pobili okna na banovem stanovanju in i^iko krepko izvrševali svoje delo, da je gospa plemenita Rakodczay svojega moža rotila, naj se banski časti odpove. V soboto je množica najprej šla čakat na kolodvor hrvaške poslance, jih s cvetjem obsula potem pa odkorakala pojoč narodne pesmi pred banovo palačo. Tu so ravno sekcijski šefi banu podali demisijo. Ljudje so vpili: Doli s komisarjem! Doli s pasjim Fučkom! Abzttg VVekerle! Doli Ogrska! itd. Policiji se je posrečilo s previdnostjo in velikim taktom preprečiti večje izgrede. Na banovo povelje je bila cela garni-zija konsignirana.
Ljudski shod.
Zagreb, I. julija. Nedeljo dopoldne se je vršil veliki ljudski shod pred narodnim glediščem. Med Starčevičanci in resolucionaško koalicijo se je sklenil sporazum v svrho skupnega boja proti novi vladi. Policija je jako taktno postopala, da se je vse v lepem redu vršilo. Predsedoval je major v pokoju Mašič. Profesor šurmin je naglašal, kako hoče nova železničarska predloga preprečiti, da se ne bi nastavljali na hrvaških železnicah hrvaški sinovi iu jim tako na ljubo mažarskim priseljencem odjesti kruh. Vprašal je množico, ako odo-bruje postopanje hrvaških poslancev v Budimpešti. Množica odobri in viharno pritrjuje Šurminu. V imenu Starčevičancev je govoril dr. Winterhalter, ki je med burnim odobravanjem izvajal, da so zadnji dogodki pokazali, da politika v smislu reške resolucije ni za nič. Hrvati moramo pobijati nagodbo samo, kajti te nagodbe z Ogrsko leta 1868 ni odobril narod, ampak sabor jo ie moral skleniti. Rakod-czava pa bomo spodili iz dežele, kakor so Ma-žari brcnili Fejervaryja. Dr. Lorkovič je po-vdarjal, da so vsi Hrvatje sedaj proti nagodbi, ako mislijo Mažari proglasiti na podlagi nagodbe Hrvaško za podrejeno ogrski državni enoti. Naš boj pa bodi dostojanstven; kdor bo provzročal nemire in izzval oblast, da nastopi z nasiljem, se pregreši proti narodu. Novi ban naj ne najde poštenega človeka, ki bi mu hotel služiti. Množica se je nato, pojoč narodne pesmi, mirno razšla.
Starčevičanci.
Dežanovac, 1. julija. Starčevičanci, ki imajo vsled svojega radikalnega stališča — oni nagodbe od leta 1868 sploh ne priznavajo
največ upanja, da pridobijo vse ljudstvo zase, pridno delajo. V Dežanovcu se je vršil veliki starčevičanski shod. Dr. Bošnjak je izjavil, da mora politika Hrvatov sedaj meriti na to, da se razbije nagodba. Dr. Horvat je označil politiko resolucionašev za popolnoma pogrešeno. Na Kraljevem vrhu sta govorila starčevičanca Frank in Flegovič, v Škendero-vacti Zatluka itd.
Justh o banu.
Zagreb. 1. julija. Neki hrvaški poslanec je dejal predsedniku ogrske zbornice Ju-sthu: »Ali veste, da ie Rakodczay kot predsednik sodišča svoj čas dvanajst oseb obsodil na smrt in sta dve osebi bili usmrčeni, od katerih se je pozneje izkazalo, da sta nedolžni?« Justh odgovori: »Ne, tega pa nisem vedel. O, ta lopov!«
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE V GENEVI.
Gene va , 1. julija. 30. t. m. je ljudski splošni shod odobril sklep velikega sveta ge-nevskega kantona, izvesti ločitev cerkve od države s 7656 proti 6822 glasovom.
XXX
Nova separacijska ppstava genevskega kantona jasno kaže. kako umevajo Švicarji boljše in doslednejše načelo svobode kakor pa v francoski republiki. Za ločitev so v Ge-nevi glasovali poleg socialistov v prvi vrsti katoličani sami in zato. ker je ločitev zanje veliko bolj ugodna kakor sedanja odvisnost od kantonske vlade.
razumljiv način sem postal radoveden — ne, celo razburjen. Morebiti je bilo v vsem nenavadnem vedenju Legranda nekaj premišljenega, preračunanega, kar je vplivalo name. Kopal sem vneto in sc semintja zalotil samega sebe, ko sem gledal v resnici nekako, kakor s pričakovanjem dozdevnega zaklada, katerega domišljevanje je naredilo mojega nesrečnega prijatelja blaznega. Ravno ko so me v posebni meri prevzemale take abotne misli in ko smo morebiti kopali kako poldrugo uro, nas je zopet prekinilo močno lajanje psa. V prejšnjem slučaju je bila njegova neumnost posledica muh ali igravosti, sedaj pa je lajal resno in jezno. Ko mu je Jupiter zopet poskusil zavezati gobec, se je divje ustavljal, skočil v jamo in s svojimi tacami divje grebel zemljo. V nekoliko sekundah je izkopal množino človeških kosti, ki so tvorile dvoje popolni okostji, pomešane z nekoliko kovin^ skimi gumbi in neko stvarjo, ki se je zdelo, da je zgnita volna. Dva, trije sunki z lopato so razkrili klino velikega španskega noža, in ko smo kopali še nadalje, so sc prikazali trije ali štirje raztreseni komadi zlatega in srebrnega denarja.
Pri pogledu nanje je Jupiter komaj premagoval svoje veselje, obraz njegovega gospodarja pa je kazal znamenja skrajnega razočaranja. Vendar nas ie vzpodbujal, da nadaljujemo svoje napore, in te besede so bile komaj izgovorjene, ko sem se jaz izpodtaknil ter padel naprej, ker se je prednji del mojega črevlja vjel v velik železen obroč, ki je napol zakopan ležal v zemlji.
Sedaj smo delali zares in nikdar nisem preživel deset minut v večji razburjenosti.
Genevska separacijska postava priznava izrečno rimsko-katoliško cerkev in njeno hierarhijo. Cerkev ostane po novi postavi lastnica vseh katoliških cerkva, župnišč itd., da občine lahko odslej cerkvi odstopijo bogosluž-na poslopja, katera so si občine dozdaj zase prilaščevale. Odprava verskega budgeta ima na sebi to veliko dobro, da se starokatoličani kakor v času kulturnega boja v genevskern kantonu ne bodo mogli polastiti bogoslužniii poslopij in premoženja katoliške cerkve. Nova postava tudi skrbi za to, da v slučaju, ako kje preneha starokatoliška konfesija, stopi v vse njene pravice, kar se tiče lasti, upravljanja premoženja ter izvrševanja bogoslužja, katoliška konfesija.
Pri plebiscitu, splošnem ljudskem shodu, ki je zadnja postavodajalna inštanca, so liberalci napeli zadnje sile, da ohranijo staro razmerje odvisnosti katoliške cerkve od kantonske uprave, ki je v rokah kalvincev, pa niso uspeli, kakor kaže glasovanje.
RUSIJA.
Peterburg, 1. julija. Dne 29. m. m. se je poročalo o napadu na pošto v Tomsku. Roparji, sedem mož, so odnesli 25.000 rub-Ijev. Roparji so ubili stražo. V Krasnojarsku so ustrelili kaznilničnega ravnatelja. V Samari je preprečila policija, da ni bila oplenjena banka. Zaprli so pet oseb. En policist in dva orožnika sta nevarno ranjena. O napadih re-volucijske stranke se poroča tudi iz Astraha-ma in iz Odese.
J e k a t e r i n o s 1 a v , 1. julija. V Pro-horovskem rudniku je izbruhnil požar v rovu v katerem je bilo 27 rudarjev. Plini so zašli tudi v sosednji rov. kjer je delalo kakih 100 rudarjev. Razen enega so rešeni vsi rudarji.
Moskva. 1. julija. 28. t. in. se je zaključil kongres zemstev, kjer se je med drugim tudi zahtevala aktivna volivna pravica za ženske.
BALKAN.
Solun. 1. julija. Finančno stanje Makedonije se je izboljšalo. Turška vlada je izplačala orožnikom policije in vojakom za maj zaostale plače v znesku 40.000 funtov, civilnim uradnikom 15.000, liferantom za armado pa 104.000 funtov. Sedanje staje je pa žalibog trajalo le dva tedna, ker pozneje ne dobiva vlada več davka na ovne.
Carigrad. 1. julija. Diplomatski krogi izjavljajo oficijelno, da je poset italijanskega brodovja v turških vodah in avdijenca pod-admirala Brochettija pri sultanu le »čin uljud-nosti.«
Carigrad, 1. julija. V Lehovki v mo-nastirskem vilajetu se je vršil boj med turškimi vojaki in grško četo, ki je štela 120 mož. Četa je izgubila 20 mož, vojaki pa dva.
Srbska skupščina.
Bel grad 1. julija. Dne 29. m. m. razpravlja skupščina o vladni predlogi, ki naj pooblašča vlado, da naj uredi začasno trgovinske razmere od 1. junija do 31.dec. z onimi državami, s katerimi se ni še sklenila trgovinska pogodba. Vladi prijazni Ga-vrirovič se izjavi proti zač. trg. pogodbi z Avstro-ogrsko. V Srbiji je zdaj komaj 1000 za izvoz sposobnih volov in komaj 10 do 15 tisoč prašičev. Avstrija uvozi lahko za časa provizorija do 20 milijonov vrednosti. Naprednjak Voja Merinkovič se čudi, da je vlada podala v kratkem tri različne izjave. Mladi radikalec Draskovič graja nejasnost vladne predloge. Finančni minister dr. Paču iziavlja, da se ni sklenila z Avstro-Ogrsko trg. pogodba, ker ni bilo pri av-stro-pgrski vladi dovolj dobre volje kakor tudi ne pri Nemčiji. Vlada zahteva pooblastilo, da lahko uveljavi trg. pogodbo z Avstro Ogrsko, že predno bi jo bila v stanu odobriti skupščina. Srbska vlada ne pritrdi nobeni pogodbi, ki ne zagotovi izvoza. Če ne bo mogoče, da se sklene pogodba z Avstro-Ogrsko, bo vlada gledala na to, da omogoči eksport živine na drug način. Zato
Tekom tega časa smo precej dobro odkopali podolgast zaboj iz lesa, ki je bil, kakor je bilo soditi po njegovi popolni ohranitvi in čudoviti trdoti, gotovo podvržen kakemu kemičnemu procesu — morebiti onemu s pomočjo biklo-rida živega srebra. Ta zaboj je bil tri in pol čevlja dolg, tri čevlje širok in dva in pol čevlja globok. Bil je močno zaprt s šinaini iz kovanega železa, ki so bile zanetane in tvorile nekako mrežo nad vsem. Na vsaki strani zaboja, blizu vrha, so se nahajali trije železni obroči vsega skupaj šest — za katere je moglo šest oseb dobro prijeti. Naši največji združeni napori so zamogli le malo premakniti zaboj z njegovega stališča. V trenutku smo spoznali, da je nemogoče odnesti tako veliko težo. Na srečo je bil pokrov pritrjen samo z dvema premičnima zapahama. Odstranili smo jih tresoč se in sopihajoč vznemirjenosti. In v trenutku se je zalesketal pred nami zaklad neprecenljive vrednosti. Ko so padli žarki svetilk v jamo, se je razlil kviško blesk in sijaj nerazločnega kupa zlata in draguljev, ki je popolnoma oslepil naše oči.
Ne drznem si popisati svojih čutil, s katerimi sem gledal tja v jamo. Največje začudenje je seveda prevladovalo. Legrand se je vedel kakor popolnoma utrujen vsled razburjenosti in je spregovoril le malo besedi. Jupitrov obraz je bil nekoliko minut tako bled kakor smrt, kolikor je naravi zamorčevega obraza sploh le mogoče. Zdel se je omamljen — kakor od strele zadet. Na mestu je padel na kolena in zagrebel svoje roke notri do komolca v zlato ter jih pustil v njem, kakor da bi užival veselje kopeli. Navsezadnje je z
upa, da odobri predlogo, Če ne že cela skuplčina. vsaj večina. Govorita mladi radikalec Draskovič in narodnjak Vojo Velj-kovič. Fin. minister dr. Paču naglaša, da so pooblastila običajna po vseh parlamentih. V Avstrijo naj bi smela Srbija uvoziti približno 60.000 volov. Razprava se odgodi na pondeljek.
NEMČIJA.
B e ro 1 i tv, 1. julija. Cesar Viljem je sprejel bivšega francoskega vojnega ministra Etienna. Etienne se je na to v Parizu posvetoval z ministrom za zunanje zadeve Picho-nom. Odločilni diplomatski krogi menijo, da se je Etienne s cesarjem in Biilouom pogovarjal in morda tudi dogovoril, kako ustvariti trajno dobro razmerje med Francosko in Nemčiio.
FRANCIJA.
Pariz, 1. julija. Od 17. pešpolka, ki se je v Agdu uprl in katerega so zdaj spravili v Gafso v Tunisu, je baje 60 mož med potjo zbežalo. Dva ubežnika sta komaj živa pribe-žala v Genevo. Po Francoskem nabirajo pole s podpisi, da izprosijo poiniloščenja za polk.
HAAŠKA MIROVNA KONFERENCA.
Haag, I. julija. Belgija bo stavila glede na splošno razoroženje predlog, ki bo zadovoljil vse države in odstranil nesporazum-Ijenja.
UPORNI VOJAKI NA PORTUGALSKEM.
London, I. julija. Iz Lizbone poročajo, da se je uprlo šest portugalskih polkov, češ, da nočejo nastopati proti demonstrantom. Vojake so hitro razorožili in jih poslali v kazen-ske garnizije. _
Dnevne novice.
+ Jugoslovanski klub daje misliti tudi bratom Hrvatom. Značajni in moški nastop poslancev »Slovenskega kluba« imponira Hrvatom, ki zdaj lahko primerjajo, na kateri strani je značajnost, na kateri pa neznačaj-nost. Splitski »Dan« piše: »Prišli so na Dunai vsi hrvaški poslanci razen Buliča. Tu je bilo posvetovanje, in dr. Šusteršič je v imenu svojih tovarišev izjavil, da ne morejo pripadati istemu klubu kot liberalci, s protikrščan-skim programom. Nato so planili pokonci prijatelji liberalcev soglasno, kakor po dogovoru. Poslanec Ivaniševič .ie miril. Šele tedaj je Hribar izjavil, da se odpove svojemu programu. Krščanski slovenski poslanci so opozorili Hrvate, da je Hribar dajal slične izjave že tudi drugod, a jih ie znal junaško •pogaziti, ker je politični »avanturierc« in nič drugega. Toje načelno vprašanje in krščanski Slovenci niso mogli drugega storiti, kakor posvetovanja zapustiti. Govoril sem z mnogimi odličnimi zastopniki drugih strank, in vsi so odobravali ta korak slovenskih krščanskih poslancev. Očitno ie, da so Dalma-tinci postali žrtev intrige, razen onega, ki smo ga omenili. Mi to jako obžalujemo, ker je nameraval dr. Šusteršič poleg kluba ustanoviti zvezo vseh krščanskih slovanskih poslancev. Žalostno, da so Dalmatinci zapustili 17 poslancev, da so dobili 4.« Iz tega izvaja splitski list, da je postopanje dalmatinskih poslancev napačno z načelnega in s taktičnega stališča ter zaključuje: »Naši zastupnici moraju Hribara i liberalce otpustit i onda se pridružit češko-slovenskoi skupini. To od njih zahtijeva svaka politička uvigjavnost i narod krščanski, koji ih je izabrao: inače če ih odsuditi protestima isti njihovi birači. To je pravo.«
X Naskok na družbo sv. Cirila in Metoda. Kakor ie razvidno iz zanimivega poročila o občnem zboru akad. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu, katero priobčuje-mo na drugem mestu, pripravljajo »napredni« elementi že za letošnjo glavno skupščino naskok na družbo. Pod pretvezo, da se mora ljudstvu omogočiti dostop, hočejo imeti skupščino v nedeljo. V resnici pa nameravajo s tem doseči, da bi se duhovščina ne mogla udeležiti zborovanja. Opozarjamo vse, ki jim ie blagor družbe na srcu, da se pripravijo in
globokim vzdihljajein vzkliknil, kakor da bi govoril sam s seboj:
»In vse to prihaja od zlatega hrošča! Lepi zlati hrošč! Ubogi mali. zlati hrošč, ki sem tako grdo ravnal ž njim!: Ali se ne sramuješ samega sebe, zamorec? — Odgovori mi na to!«
Končno je bilo potreba, da sem moral zbuditi obadva, gospoda in služabnika, iz za-maknjenja ter jima dopovedati, da bode skoro treba zaklad odnesti. Pozno je že postajalo in treba je bilo velikega napora, da bi mogli pred dnevom spraviti se v varnost. Težko je bilo reči, kaj je treba storiti, in mnogo časa se je porabilo s premišljevanjem — tako zelo zmedene so bile misli nas vseh. Konečno smo olajšali skrinjo s tem, da smo vzeli iz nje dve tretjini niene vsebine, in še potem nam je bilo nekoliko težko mogoče vzdigniti jo iz jame. Iz nje vzete stvari smo položili v grmovje in pustili psa, da jih čuva, z ostrim ukazom od strani Jupitra, da se ne sme pod nobenim pogojeni ganiti z mesta niti odpreti svojih ust, dokler se ne povrnemo. Nato smo hite h s skrinjo proti domu in smo srečno dospe h do koče, toda po velikanskih naporih, okoli ene ure zjutraj. Utrujeni kakor smo bih, nismo mogli storiti ničesar. Počivali smo flo dveh in večerjali, takoj potem smo se podali na pot oboroženi s tremi močnimi žaklji. Ki so se na našo srečo nahajali v koči. Malo pred četrto uro smo dospeli do jame, taz-dclili ostanek zaklada kolikor mogoče enako med seboj in potem, ko smo pustili jamo nc-zagrebeno za seboj, smo odrinili proti koci, kier srno v drugič odložili svoja zlata Dre
odbijejo napad na našo šolsko družbo. Nai nc bo nobene naše korporaeije, ki ne bi bila zastopana po zanesljivem človeku.
X Dvorni svetnik Ploj se izkuša prati in ima zato na razpolago »Narod« in »Domovino«. Pa kar smo doslej čitali, ga ne opravičuje prav nič. Glavna stvar je ta, da bi on kot kandidat »Kmečke zveze«, moral složno nastopati s poslanci »Kmečke zveze«, in dejstvo, da je uskočil od njih k njihovim najhujšim nasprotnikom, liberalcem, ga obsoja tako, da vsi njegovi izgovori ne pomorejo nič, »Kmečka zveza« je dovolj jasno govorila, ko ga je pozvala, da naj odloži svoj mandat. Po vseh parlamentarnih običajih bi moralo biti zdaj ubeglemu dvornemu svetniku jasno, kaj mu je storiti. On se izgovarja, da je star konservativec in da mu njegov program ne brani biti v Jugoslovanskem klubu. Lep »konservativec«, ki se brati z liberalci! Dr. Ploj je pokazal, da on ne zastopa svojih volivcev, in mu ti ne zaupajo. Dokler iz tega ue izvede potrebnih posledic, se naj nikar v »Domovini« ne imenuje več »uglednega in delavnega poslanca«. Po nezaupnici od strani »Kmečke zveze« je njegov ugled padel pod ničlo, in bo padal vedno globlje, dokler bo hodil po tej poti.
+ Veterinarski svet pri poljedelskem ministrstvu. S tem, da se je ugodilo zahtevi kmetovalcev, da se podredi oddelek za vete-rmarne zadeve poljedelskemu ministrstvu — doslej je bil v ministrstvu za notranje zadeve — je poljedelski minister tudi odločil, da sestavi državni veterinami svet, ki bo v vseh živmozdravstvenih zadevah imel služiti mu kot sosvet pri njegovih veterinarnih zadevah. V veterinami veliki svet pozval je minister po predlogih c. kr. kmetijskih družb zastopnike vseh dežel. Za Kranjsko je pozval podpredsednika kmetijske družbe g. Povšeta. Dne 28. junija se je ta svet sestavil pod predsedstvom poljedelskega ministra. V zvršilni odbor, ki je stalen svet, so zastopniki po skupinah izvolili sedem odbornikov; iz skupine južnih dežel (Kranjsko, Goriško, Tržaško-Istra in Dalmacija) je izvoljen poslanec Povše. Tako izvoljena sedmorica stalnega odbora izvolila si je za predsednika poslanca Povšeta, za podpredsednika gališkega poslanca dr. viteza Kozlouskega. za glavifega poročevalca viteza Hohenblum. Temu stalnemu odboru bo poljedelski minister vse zadeve, tičoče se živinozdravstvenih naredb, dajal v posvet. Pozdravljati je to ustanovitev, ker bodo za-mogli kmetovalci ministru izražati svoje želje in zahteve. Složno delo veterinarstva s kmetijstvom bo obrodilo gotovo lep sad.
' Odlikovanje. Sv. oče, papež Pij X., je podaril premilostnemu škofu Janezu Starihi prekrasno zlato pektoralo. okinčano z dragocenimi kamni in biseri in z lepo kamejo — z glavo Kristusovo, ter lep zlat škofov prstan. Pri slovesni pontifikalni maši v Novem mestu na sv. Petra in Pavla praznik je pre-milostni oboje prvikrat nosil.
+ Glede prvega sestanka slovenskega in hrvaškega dijaštva v Zagrebu. Onim, ki se hočejo udeležiti tega sestanka, naznanjamo, da v celoti za vse svoje člane ali celo za vse udeležence nobeno društvo nc more prositi za polovično vožnjo, ker izlet ni znanstven in se ne vrši pod vodstvom profesorja. Vodstvo južne železnice ie na tozadevno vprašanje odgovorilo, da prosi lahko vsak posameznik zase, ako je oproščen šolnine, kar mora s posebno prilogo dokazati. Ali se bode tem prošnjam ugodilo tega še ne vemo. Ako se javi 300 udeležencev se lahko vzame posebni vlak, kjer se znižajo cene za 40%. V prošnji se mora naznaniti cilj in namen potovanja.
+ Ustanovitev »Kmečkih zvez« na Goriškem. Preteklo nedeljo so se na Goriškem vršili trije ustanovni shodi »Kmečkih zvez«. Ob 9. uri dopoldne se je v hotelu »Central« v Gorici vršil ustanovni shod »Kmečke zveze« za goriški sodni okraj in za slovenski del kor-minskega okraja. Predsedoval ie župan gosp.
Anton Klančič. Govoril je urednik gospod Kremžar, ki Je razpravljal o načrtu »Kmečkih zvez«. Nato je v velepomenljivem govoru gospod dr. Pavletič orisal razmerje »Kmečkih zvez« napram naši in liberalni stranki. Gospod dr. Gregorčič je toplo pozdravljal idejo »Kmečkih zvez«. Dr. Pavletič je predlagal resolucijo, da zbrani kmetje goriške okolice zahteva od vlade, da nemudoma izvrši sklep deželnega šolskega sveta, da se slovenski oddelek učiteljišča premesti iz Kopra v Gorico. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Udeležencev je bila nad 500. Popoldne ob -1. uri se je vršil pri Sv. Luciji v gostilni Vuga krasen ustanovni shod »Kmečke zveze« za tolminski okraj. Navzočih je bilo do 600 mož. Govoril je dr. Dermastia. Sprejeta je bila ista resolucija, kot v Gorici. Za ajdovski okraj se je vršil shod popoldne ob 4. uri na Goričici pri Ajdovščini. Govoril je dr. Brecelj. Par liberalcev ie hotelo delati zgago, pa so se korenito osmešili. Izvoljen je pripravljalni odbor, v katerem ni nobenega duhovnika. Predsednik zveze je kameniški župan g. Vinko Vo-dopivec.
Iz rakovske občine. Zaradi ljubega miru so pri zadnjih občinskih volitvah na Rakeku volivci sklenili kompromis ter volili od obeh strank polovico odbornikov. Možje so pač upali, da bodo občinski zastopniki složno delali za skupne občinske koristi. Pa so se va ali. Potekla je lovska zakupna doba. Dosedanji najemnik lova je izrazil željo, naj bi se mu lov brez javne dražbe za nadaljnih pet let podaljšal. Nekateri novi odborniki, ki so bili izvoljeni po kompromisu, so zahtevali, naj se lov odda na javni dražbi. Dobro! Upali smo, da bodo isti možje tudi preskrbeli, da bode tudi najemnina višja, kakor so pravili ljudem. Toda kaj se je zgodilo? Javna dražba se je vršila 22. junija. Tudi »isti prijatelji kmeta in občine« so se udeležili dražbe. Preje pa so se domenili z dosedanjim najemnikom, da ne bodo dražili lova, ako jim zagotovi gotove pravice in užitek od lova. To se je zgodilo, in najemnik je ponudil par sto kron manj, nego je doslej nesel lov. Tako je občina oškodovana, kavalirji pa se smejejo v pest. To ni lepo! Našim možem pa se bodo gotovo odprle oči, da z liberalci ne kaže sklepati kompromisov. Opeharjeni so vedno isti. ki verujejo lepim besedam. Ta dogodbica pa uči, da naj so naši možje v bodoče previdnejši.
—	Ostro streljanje z novimi gorskimi topovi. Poroča se iz Komna: Dne 3., 4.. 5. in 6. julija t. I. bo v vzhodno-severni strani Komna med Gabrovico, Tomaževico, Mali-dolom, Mihalii Rubijami in Fablancem ostro streljanje z brzostrelnimi novimi gorskimi topovi. Pripravljavni oddelek topničarstva je vže od 26. t. m. v Komnu, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za streljanje. Streljanje bo vodil podučevalni oddelek topničarstva. Za naše kraje je to kaj posebnega, ker do danes se ni streljalo v naših krajih ostro s topovi. C. kr. politična oblast je ukrenila vse potrebno, da se ljudstvo o tem pouči ter izogne morebitni nesreči. Streljanje se bo vršilo vsaki dan od 7. ure zjutraj do poludne. Glavno streljanje bo pa 5. julija t. 1.
Krasna jama kapnikov je v Gorjancih na Dolenjskem pri Stricanici za Opatovo goro. Tisto malo ljudi in preiskovavcev, ki so jamo obiskali, peroča o nji prava čuda. Globoka je nekako 70—80 metrov, v premeru - ima 15—20 metrov, višina je različna, ponekod 40—50 m. Kapniki so blesteče-beli, nahajamo obliko slapa, jelke, prižnice itd. Pravijo, da je svoj čas jama služila prebivalstvu za skrivališče pred Turki.
—	Orla, visokega skoro 1 m in z razprostrtim peroti širokega 2 metra, je ustrelil gozdar Lovrenc Hreščak blizu Trsta na Krasu.
—	Nova cerkev. Iz Begunj pri Cerknici se nam poroča: Na praznik sv. Petra in Pavla je bila v Begunjah pri Cerknici blagoslovljena nova, prostorna in okusna župna cerkev. Bla-
goslovljenje je izvršil veleč. g. dekan cerkniški ob obilni asistenci sosedne duhovščine, kar najslovesnejše. Slavnostni govornik je bil tukajšnji rojak veleč. g. dr. J. Debevc, •profesor v Kranju, ki je izredno duhovito primerjal edinost, svetost, vesoljstvo in apostol-stvo svete cerkve in domačo hišo z farno cerkvijo. — Dasi je tudi iz sosednih župnij piivrelo mnogo ljudstva, vendar cerkev še ni bila prenapolnjena. Po vsej župniji je vladalo veliko veselje zaradi tako okusne in prostorne hiše božje.
—	Poizkušen samoumor radi loterije. —
Slepi Franc Bulec iz Topolca je bil stavil v loterijo šest kron, češ, da se mu je sanjalo, da bode zadel, ako stavi. Sestavil si je načrt, kako bo uporabil tistih 20 tisoč K ter je že naprej pil na račun sreče. Toda sreča mu ni bila mila, »zadel« ni nič. To ga je tako prevzelo, da je sklenil s samoumorom končati svoje življenje. Šel je k bližnji reki ter skočil v vodo, odloživši palico in klobuk na breg. Cez nekaj časa so ga klicali h kosilu in našli so ga v vodi. Le s težavo so ga vzbudili k zavesti. Sedaj pravi, da je hotel rake loviti, a da jih ni videl.
Poročil se je v Rojanu gospod Anton Turk, črkostavec v tiskarni tržaške »Edinosti« z gdč. Amaliio Venuttijevo.
—	Umrl je v Zagrebu hišni posestnik Peter pl. Grahovac. — Nagloma je v Varaždinu umrl Zagrebčan Martin Balja, ki je šel v Varaždin k neki društveni slavnosti.
Nesrečen padec z drevesa. V Dobrun-iah se je ponesreči! včeraj 1. t. m. Martin Se-lan. Padel je tako nesrečno z lipe, da je na mestu obležal mrtev. Bil je vzgleden in zna-čajen mož, dolgoletni in vestni oskrbovalec cerkve sv. Urha. Blag mu spomin!
—	Umrla je v Trebnjem gospa Roza Pa-cher pl. Mitteregger, stara 84 let.
—	Dediči se iščejo po na Ogrskem umrlem krošnjarju Juriju .laklitschu. Zapustil je hišo in nekaj tisoč kron premoženja.
—	Razstava za rokodelsko tehniko. Obrtni pospeševalni urad c. kr. trgovinskega ministrstva naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da priredi v jesenskih mesecih tega leta razstavo za rokodelsko tehniko. Namen razstave je, predočiti rokodelske obrate z času primernimi tehniškimi pripomočki ter pokazati tehniško in gospodarsko pospeševanje rokodelskega stanu po obrtnem pospeše-valnem uradu c. kr. trgovinskega ministrstva. Razstava se bo vršila v strojni dvorani obrtnega pospeševalnega urada na Dunaju ter se otvori dne 1. oktrobra 1907. Prijave za razstavo ie podati do 22. julija t. I. ravnateljstvu obrtno-pospeševalnega urada, kjer se dobivajo tudi programi, določila, prijavni listi. Prostori so razstavljencem brezplačno na razpolaganje. Z razstavo so združeni tudi primerna predavanja. Vstop v razstavo in k predavanjem je brezplačen. Da se manj premožnim rokodelcem obisk razstave in predavanj omogoči, se namerava rokodelcem nakloniti primerne potne ustanove, in sicer le onim prosilcem, za ka-katere so v razstavi važni, splošno še ne znani delavski pripomočki razstavljeni.
—	Kres. V četrtek, dne 4. julija, na predvečer sv. Cirila in Metoda se bo žgal na čast slovanskima blagovestnikoma na Krtinskem hribu kres.
—	Mlekarski tečaj na Vrhniki se konča v nedeljo dne 7. julija. Ob 10. uri dopoldne se prične javni izpit gojencev, h kateremu ima pristop vsakdo, kdor se zanima za mlekarsko tehniko. Po izpitu je praktični nastop gojencev v mlekarni in kemični delavnici. Obenem je poskušnja surovega masla in sira, katerega so izdelali gojenci. Po končani skušnji sledi bla-goslovljenjc mlekarne. Opomniti je, da je zadružna mlekarna na Vrhniki ena največjih in najuzornejših na Kranjskem. Želeti bi bilo, da se te skušnje udeleže zlasti odborniki mlekarskih zadrug, da se prepričajo, koliko je treba znanja za uspešen napredek v mlekarstvu.
ste mi podali košček pergamenta nazaj, zmečkati in jezno vreči v ogenj.«
»Košček papirja mislite,« sem rekel.
»Ne; bilo je zelo podobno papirju, in iz početka sem mislil tudi jaz, da je papir; ko pa sem začel risati po njem, sem spoznal, da je košček zelo tankega pergamenta. Bil je zelo umazan, kakor se spominjate. Ravno v trenutku, ko sem ga hotel zmečkati, so padle moje oči na sliko, katero ste vi gledali, in misliti si morete moje začudenje, ko sem v resnici zagledal sliko mrtvaške glave, kakor se mi je zdelo ravno tam, kjer sem narisal žuželko. Za trenutek sem bil preveč osupnjen, da bi mogel dobro misliti. Vedel sem, da je bila moja slika v posameznostih zelo različna od te — akoravno je obstojala neka gotova sličnost v splošnem oziru. Nemudoma sem vzel svečo — se vsedel v drugi konec sobe in začel bolj natanko preiskovati pergament. Ko sem ga obrnil na drugo stran, sem videl tamkaj sVojo lastno sliko, ravno tako, kakor sem jo jaz naredil. Moja prva misel je bila sedaj samo začudenje vzpričo v resnici čudne sličnosti v orisu vzpričo čudnega naključja, ki je obstajalo v tem, da se je neznano meni nahajala na drugi strani pergamenta, ravno pod mojo sliko skarabeja, mrtvaška lobanja, in da je bila ta lobanja nc samo v orisu, temveč tudi v velikosti tako zelo podobna moji risbi Povem vam, posebnost tega naključja me je nekaj časa popolnoma osupnila. To je običajni vpliv takih naključij. Duh se bori, da bi si naredil zvezo — posicdico vzroka in učinka — in ko tega ne more doseči, deloma nekako otrpne. Ko pa sem se zavedel tega omamljenja, se mi je polagoma začelo svitati prepričanje, ki me je osupnilo še bolj kakor pa naključje s slikami. Začel sem se jasno, gotovo spominjati, da ni bilo na pergamentu no-
Priporoča se pa tudi pogledati ta moderni zavod. Odhod iz Ljubljane južni kolodvor ob 7 29 zjutraj.
— Iz Št. Petra pri Novem mestu. Krasen dan je bil 21. t. in. za našo šolsko tnladež. Z radostjo so šolarčki že nekaj tednov poprej pričakovali zaželjenega dne sv. Alojzija. Ob 8. uri je bila šolska maša in po končani radit-vi je bil izlet na Kij. kjer so se otroci izvanred-no veselili in z različnimi igrami zabavali. Resno smem trditi, da bo naši šolski mladini dan sv. Alojzija v trajnem spominu ostal še v starih letih. — Dolžnost me veže, da se v imenu cele župnije iskreno zahvaljujem vi-sokorodnenui gospodu grofu Margheriju, preč. gg. župniku J. Ikirštnerju in župniku J. Lavtarju, kaplanu g. J. Franketu, naduči-telju in gospodu Kastelicu iz Kandije, ki so na mojo prošnjo žrtvovali, ter pokazali svoja blaga srca nalši šolski mladini. Vsem tem človekoljubom kličem: Na mnoga leta! — Fran Florjančič, obč. predstojnik.
—	Slovenskim pravnikom. Izletnike društva »Pravnik" se opozarja, da se priredi izlet društva „Pravnik" dne 7. julija tega leta, ne pa, kakor je vsled prvotnega od-borovega sklepa objavljeno v »Slovenskem Pravniku" dne f4. julija — Vspored izleta: Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 5 min zjutraj z južnega kolodvora; prihod v Bohinjsko Bistrico ob 10. uri 18 min. dopoldne; po prihodu v Bohinjsko Bistrico je zajutrek v Orand hotelu "Triglav"; na to se odpeljejo izletniki k Bohinjskem jezeru; ob 2. uri povratek z jezera v Bohinjsko Bistrico. — Ob 3. uri banket v Grand hotelu .Triglav"; kuvert za osebo 5 K. — Za odhod z Bohinjske Bistrice so jako ugodne železniške zveze. — Vsi tisti, ki se nameravajo udeležiti izleta, se znova poživljajo, da to prijavijo najkasneje do 3. julija 1.1. gospodu notarju Aleksandru Hudoverniku v Ljubljani.
—	Izlet mednarodnih železniških odbornikov na Bled vršil se je pretečeni četrtek pod vodstvom sekcijskega šefa dr. Rčlla. Došlo je 90 gostov z damami. Vozili so se čez jezero v hotel ..Toplice", ogledali si posameznosti Bleda in se izrazili jako laskavo o gorenjski divoti. Sledil je banket, ki ga je gospa Valtrinny izvrstno priredila. Napitnice so govorili w(irtemberški finančni svetnik Weber, dr. Krisper, kot zastopnik prometne deželne zveze, dr. Rčll in ogerski ravnatelj pl. Zatary. Dekleta v narodni noši, razdelila so cvetke med goste, njihov nastop je zelo zanimal. Ob 9. uri zvečer so gostje zapustili s posebnim vlakom Bled, ki je v njih pridobil, kakor so se izrazili nove prijatelje.
—	Pazite na otroke. — Bajtar Franc Možina iz Sela pri Rudniku je dne 26. junija t. 1. popoldne, predno je šel iz hiše na delo, svoje štiri otroke v starosti od 20 mesecev do štirih let v varstvo izročil svoji materi Barbi. Okoli 6. ure zvečer, ko je mati krmila v hlevu živino, slišala je otročji klic, da je 20 mesecev stara Rezika v lužo padla, in da ne govori več. Pred hišo je imel namreč Franc Možina izkopano nezagrajeno jamo, ki je bila polna vode. Ko starka do te jame pride, našla je otroka že mrtvega.
—	Zvišanje plač nižjega državnega osobja na cestah, mostovih in pri vodnih zgradbah. Minulo leto so se povišale plače državnim delavskim kategorijam. Zdaj se izboljšajo plače tudi delavcem na cestah, mostovih in pri vodnih zgradbah. Te delavske kategorije so imele dozdaj mesečno pavšalirano dnino z ozirom na krajevno običajne plače in pa z ozirom na draginjske razmere. Navedenim kategorijam so zvišali zadnjič plače 1. 1901. Nanovo se
bent risarije, ko sem jaz naredil sliko skarabeja. Postal sem popolnoma prepričan o tem, kajti dobro sem se spomnil, kako sem obrnil papir na eno stran in potem na drugo, ko sem iskal najbolj čistega prostora na njem. Ako bi se bila mrtvaška glava nahajala tamkaj, bi jo moral na vsak način opaziti.
Tukaj se je nahajala v istini neka skrivnost, ki se mi je zdela nemogoča raztolmačiti jo; toda v tem ranem trenotku se je zdelo, da se svita, slabotno, v najbolj oddaljenih tajnih kotičkih mojega razuma, blisku |)odobno spoznavanje one resnice, ki je v minuli noči do-vedla do tako sijajnega dokaza. Naenkrat sem vstal, položil pergament na stran ter opustil vsako nadaljno razmišijevanje o tem, dokler ne bi bil sam.
Ko ste vi odšli in je Jupiter trdo spal, sem se lotil bolj metodičnega raziskovanja cele zadeve. Najprvo sem premislil način, kako je prišel pergament v mojo last. Kraj, kjer smo našli skarabeja, se je nahajal na obrežju, na celini, nekako eno miljo vzhodno od otoka, in samo majhno oddaljeno nad črto najvišjega stališča vode. Ko sem ga prijel, me je močno ugriznil, vsled česar sem ga izpustil. Jupiter se je v svoji navadni opreznosti, predno je prijel žuželko, ki je zletela proti njemu, ozrl na-okolu po kakem listu ali podobni stvari, s pomočjo katere bi ga mogel prijeti. V tem trenutku so moje in njegove oči ugledale košček pergamenta, o katerem sem mislil, da je papir . Ležal je na pol zagreben v pesku, iz katerega je gledal en vogal. Blizu onega mesta, kjer smo ga našli, sem opazil ostanke ogrodja velikega čolna, kakor jih imajo na ladjah. Nesreča se je morala zgoditi že pred dolgim časom, ker se je moglo komaj spoznati, da so bili ostanki podobni lesu čolua.
(Dalje).
mena ravno, ko so prvi še slabotni žarki zarje zasvetili izza vrhuncev dreves na vzhodu.
Sedaj smo bili popolnoma utrujeni; toda velikansko razburjenje nam ni dajalo počivati. Po nemirnem spanju treh ali štirih ur smo vstali, kakor da bi se bili dogovorili, da pregledamo svoj zaklad.
Skrinja je bila polna notri do vrha, in porabili smo cel dan in večji del naslednje noči, da srno natančno pregledali vsebino. Nobenega reda aii razdelitve ni bilo videti. Vse je bilo nakopičeno vsevprek. Ko smo vse skrbno izbrali, smo spoznali, da imamo pred seboj celo večje bogastvo, kakor smo v začetku mislili. V denarju se je nahajalo več kakor štiristo-inpetdeset tisoč dolarjev — cenili smo vrednost zlatov po vrednosti kolikor natančno smo le zamogli. Niti koščeka srebra ni bilo. Vse je bilo samo zlato s starimi letnicami in velike raznovrstnosti francoski, španski, nemški denar, nekoliko angleških ginej in nekoliko drugih, ki iih še nikdar nismo videli. Nekaj zelo velikih in težkih zlatov je bilo, ki so bili tako obrabljeni, da nismo mogli brati njihovih napisov. Ameriškega denarja ni bilo. Večje težkoče smo imeli pri cenitvi vrednosti draguljev. Tu so se nahajali dijamanti — nekateri izmed njih izvanredno veliki in krasni — sto-indeset vseh skupaj, in niti eden izmed njih ni bil majhen; osemnajst rubinov posebne praso-te, — tristoindeset smaragdov, vsi zelo lepi, in enoindvajset safirov ter eden opal. Vsi ti dragi kameni so bili odstranjeni iz svojih okovov in sami vrženi v skrinjo. Okovi sami, ki smo jih pobrali izmed ostalega zlata, so se videli kakor da bi bili raztolčeni s kladivi, kakor da bi se hotelo preprečiti zopetno spoznanje. Poleg vsega tega je bila ogromna množina nakita iz čistega zlata, skoro dvesto masivnih prstanov in uhanov, — bogate urne
verižice — trideset, ako se prav spominjam, triinosemdeset velikih in težkih razpel. — 5 zlatih kadilnic velike vrednosti, — velikanska zlata posoda za punč, okrašena z bogato cize-liranim listjem vinske trte iu z bakanalskimi postavami, z dvema izbrano izdelanima me-častima ročajema, in mnogo drugih manjših stvari, ki se jih ne moreni vseh spomniti. Teža vseh teh predmetov je presegala tristoinpet-deset funtov trgovinske teže; in v tem nisem vštel stoinsedemindevetdeset zlatih ur, izmed katei ih so bile tri vredne vsaka po petsto dolarjev. Mnogo izmed njih je bilo zelo starih in kot časomeri brez vrednosti, ker je kolesje vsled rje več ali manj trpelo — toda vse so bile bogato okrašene z dragulji in v hišicah velike vrednosti. Vsebino skrinje smo cenili v tej noči na poldrugi milijon dolarjev; ko snio pa pozneje oddali nakit in dragulje (nekaj smo jih obdržali za sebe), smo opazili, da smo zaklad veliko premalo cenili.
Ko smo navsezadnje dokončali svoje pregledovanje in se je velika razburjenost nekoliko polegla, je začel Legrand, ko je opazil, kako zelo nie je mučila nepotrpežljivost radi razrešitve te nad vse izvanredne zagonetke, natančno razpravljali o vseh okoliščinah, ki so bile s tem v zvezi.
»Gotovo se spominjate,« je rekel, »one noči. ko sem vam izročil preprosto risbo skarabeja. Spominjate se tudi, da sem postal zelo nejevoljen na vas. ker ste trdovratno trdili, da ie moja risarija podobna človeški glavi. Ko ste prvikrat to trdili, sem mislil, da se šalite* pozneje pa sem se spomnil na čudne proge na iuželkinem hrbtu, in sam pri sebi priznal, da je imela vaša opazka v resnici nekoliko podlage. Vendar me je vaše roganjc mojim risalnim zmožnostim dražilo — kajti imajo me za dobrega risarja — iu zaraditega sem hotel, ko
povišajo plače 1. julija 1907. Razredni plačilni način, ki je zdaj v veljavi, se ne iz-premeni. Ustanove se le v posameznih upravnih okrajih nadaljni plačilni razredi. Splošno se zvišajo plače cestarjem in mo-stninarjem mesečno za 5 do 10 kron, v krajih pa, kjer je velika draginja, za 15 do 20 kron. Tudi osobju pri vodnih zgradbah se zvišajo primerno plače. Država določi zato pol milijona kron. Primerno se namerava zvišati tudi pokojnina. — Kobilice so napravile veliko škodo v De-bru, Pfarju do Košence ob desnem bregu Savinje in v Verstniku na levem bregu Savinje med Celjem in Laškim. Kobilice so se pojavile v velikih množinah. Kmetje se boje. da jim kobilice vse uničijo.
Ljubljanske noulce.
Ljudska in dijaška kuhinja.
Ljudska in dijaška kuhinja v Ljubljani je imela sinoči svoj občni zbor. Kakor znano, je bil prvi redni občni zbor neveljaven in se tudi ni vršil. Nerodnost dr. Janeza Tavčarja, ki je s svojo družbo naskakoval društvo, je storila ostalo, tako da je bilo potreba novega občnega zbora, ki ga je gospod predsednik A. Drelse pravilno sklical na starem strelišču. Zastopnik politične oblasti je bil gospod policijski svetnik Lavtar. Predsedoval je namestil bolnega gospoda Drelseja g. predsednik stotnik vitez Zit-terer. Navzočih je bilo čez sto članov. Gospod predsednik prečita najprej odlok c. kr. vlade, ki pravi, da smatra vlada vprašanje zadnjega občnega zbora za notranjo društveno zadevo, ki jo naj društvo po svojih pravilih samo reši; vlada nima povoda, se v tem oziru vmešavati. Dalje prečita gospod predsednik protest proti sedanjemu vršečemu se občnemu zboru, ki so ga vložili gospod dr. Tavčar, gg. Gričar in Mejač (ki plačujeta iz varčnosti oba skupaj le za enega člana), Martinak (ki ni član društva), Plantan, dr. Hudnik in ravnatelj Iv. Subic. Oni protestirajo proti sklicanju občnega zbora, češ, da se je prvi občni zbor pravilno in v redu vršil ter da mora prej o prepiru med člani govoriti razsodišče, preden se skliče nov občni zbor.
Dr. Lampc nato govori o teh dveh dopisih. Odlok vlade prepušča torej društvu, da samo razsoja. V to je pa kompetenten občni zbor kot najvišja društvena instanca. Dopis gg. dr. Tavčarja in tovarišev je brezpomemben. Ce imajoOgospodjc društvu kaj povedati, naj bi prišli, kakor mi, sem, na ta pravilno sklicani občni zbor. Kakšna manira je to, da nekaj gospodov, ki še vsi člani niso. najprej protestira proti občnemu zboru, na katerem se zbere večina članov? Na tak način bi lahko vsak X ali Y ovirai društveno življenje. Da je bil prvi občni zbor neveljaven, o tem ni nobenega prepira med člani. Neveljaven je bil, ker se je vršil na drugem kraju in v drugem času, nego je bilo objavljeno. Sklican je bil ob pol sedmih zvečer, voliti so pa začeli že ob šestih, ko člani še niso bili navzoči, in ob pol sedmih, Ko so člani prihajali, je dr. Ivan Tavčar zaključil volitev. Ko so člani proti temu protestirali, je njihove glasovnice zmečkal in nazaj metal, volivcem, od katerih je jemal glasovnice, se pa ni kontroliralo članstvo. O tem ni nobenega dvoma. Pismo dr. Tavčarja in tovarišev je torej prazen papir, preko katerega se preide na dnevni red. Nad občnim zborom ni nobenega razsodišča. Predlaga torej: Današnji občni zbor sklene: Vsled nepravilnosti se smatra zadnji takoimenovani občni zbor kot da se ni vršil.
Predlog je bil soglasno sprejet. Pri proti-glasovanju ni bilo nobenega nasprotnega glasu. Dr. Pegan predlaga, da se morajo rešiti vse točke rednega občnega zbora. Sprejeto. Nato se ie vršil občni zbor redno. Gospod predsednik poroča kratko namestil bolnega blagajnika g. Stareta o društvenem stanju in delovanju. Revizorji so našli račune v redu. Stari odbor dobi od občnega zbora absolutorij. Nato se vrše nove volitve. Gospod Kregar zahteva, naj se voli po listkih, da se more natančno konstatirati število glasov. Za skrutinatorje so izvoljeni gospodje: Dr. Sch\veitzer, dr. Janc-žič in dr. Pegan. Oddanih je bilo 106 glasov. Večinoma soglasno so izvoljeni v odbor sledeči gospodje:
A. Drelse, A. Kržič, M. vitez Zitterer, dr. I. Svetina, Fr. Pretnar, dr. Ant. Janežič, Jos. Potokar, Peter pl. Radič, Karel Achtschin. Gospe: Hcdvig pl. Radisc, Marija dr. Janežič, Josipina Kos, Helena Schiffrer. Franja Škerlj, Albertina Suchy. Revizorja sta gg.: Slavko Ravnihar, Jos. Škerlj.
S tem pravilnim občnim zborom je zadeva rešena, kajti proti sklepu občnega zbora ni nobene pritožbe. Stranka, ki je hotela v društvo zanesti politični prepir in tako društvo od njegove čisto humanitarne smeri speljati na drugo polje, je bila od občnega zbora soglasno obsojena .Društvo pojde torej svojo pot naprej, in mu želimo obilo podpornikov. da bi moglo vedno bolj ustrezati naraščajočim potrebam.
— Prepercla slama. To se pero — zamorci! Ivan Šubic in dr. Triller sta v občinskem svetu nasprotovala Megličevcmu pred-
logu, naj izreče občinski svet ljubljanski protest proti imenovanju Proftovemu. Vse je ostrmelo nad tem nastopom, ki se ne more imenovati drugače, kakor narodno izdajstvo, in po pravici so oba začeli prijemati zaradi takega postopanja. Ivan Šubic molči. Dr. Triller pa se izkuša izvleči s tem, da je bil le zoper formalno upravičenost Megličevega protesta. To je pač neumen izgovor, ki še bolj potlači magis ratnega Paradetrillerja, ki ima pogum samo na „klerikalce", pred Nemci pa takoj čuti „formalne ovire". Najprej so v klubu hoteli preprečiti Megličev protest, ko ga je vkljub temu spravil v javno sejo, se sklicujejo "na formalnosti! Torej na vsak način so hoteli protest preprečiti ti gospodje, ki morajo imeti res svoje „ozire", ki niso ie formalni, ampak prav zelo materialni. Najbolj se pa nam grdo zdi, da dr. Triller zdaj v „Narodu" piše, da je bil protest proti Proftu vkljub temu sprejet „de facto soglasno in z navdušenjem". To ni res, kajti dr. Triller se je izrečno zdržal glasovanja, kar je tudi v svojem govoru izjavil. Šubic je pa glasoval proti protestu, tako da je manjkalo Mcgliče-vemu predlogu pet glasov, proti njemu so bili pa štirje. Dr. Triller naj sedaj vendar javno ne kvari resnice, ko je ves občinski svet priča, da ni res, kar je s svojim podpisom dal v „Narod" ! Če bo zdaj — proti čemur mi protestiramo — res Proft imenovan, potem vemo, komu se imamo za to zahvaliti: liberalni stranki, ki z obstrukcijo preprečuje zboljšanje deželnega šolskega sveta, narodnim ne-značajnikom, ki so glasovali zanj, in dr. Tril-lerju in Šubicu v občinskemu svetu. Tako ima edino le liberalna stranka krivdo za krivice , ki se gode Slovencem na Kranjskem. Kdaj bo šla s poti ta stranka preperele slame !
Ij Kres bode gorel v uredvečer praznika sv. Cirila in Metoda v četrtek zvečer na gričku »Visoko« na Golovcu. Z grička je krasen razgled na celo Ljubljano in okolico. Najbolj složna pot na grič vodi mimo hiše g. VVestra, druga pa od hiše g. Frana Anžiča naravnost na grič. Občinstvo naj bi prišlo na ta prijazni grič, raz katerega je brezdvonino najlepši pogled na Ljubljano, še pri dnevu, ker je zlasti od tu tudi lep pogled na zahajajoče solnce.
V četrtek h kresu na Golovec na griček »Visoko«.
li Subretua diva Toni Darre prične dne 6. t. in. svoje gostovanje v hotelu »Union«.
Ij i/, slnžbe je odpustil sedanji načelnik okrajne bolniške blagajne gospod lg. Camer-nik kontrolorja blagajne g. Vičiča, ki je ob-aolžen nekih nerednosti.
li Imenovanja na državnem kolodvoru. V 8. službeni razred je povišan g. adjunkt Franc Kokali in imenovan za oficijala, oficijal je postal g. adjunkt Franc Kotnik. Za adjunkta ie imenovan g. asistent Franc Hauer.
Ij Osebne premembe pri tukajšnji tobačni tovarni. Premeščen ie iz Ljubljane v Sedlec pri Kutni hori oficial Gustav Cinner. Odtani pride v Ljubljano praktikant I. Hermanu. Praktikanti so imenovani: absolv. učiteljiščnika gg. I. Babnik in Pavel Gerčar, ter absolv. realec g. Golob.
Ij Pešpolk št. 27 odkoraka 22. in 23. t. m. k vajam v Postojno.
li Promenadni koncert vojaške godbe bo danes od pol 7. do pol 8. ure zvečer v Zvezdi.
li Umrla je na Marije Terezije cesti št. 8 soproga strojevodje gospa Nežika Kirschner.
Ij Rastava šolskih izdelkov v gluhonem-nici. Zavod za gluhoneme zasluži med občinstvom večje zanimanje, kot ga je kazalo doslej. To je dokazala tudi ta razstava. Vsa vzgoja gluhonemih meri na to, da se jih usposobi za praktično življenje in izvežba za kako obrt. Ročni izdelki gluhonemih so jako točno in krasno izvršeni. Najlepši so gotovo rezultati vaj v modeliranju in rezbarstvu. Deklice se vadijo zlasti v šivanju in tudi njihovi izdelki zaslužijo pohvalo. Od prvotnih vaj v pletenju vidiš na razstavi lično izdelane obleke, ki so jih izvršile gluhoneme učenke. Zanimanja vredno je tudi geometrično risanje učencev in sploh njihovi pismeni izdelki. — Naši mojstri ne upoštevajo, da imajo splošno gluhonemi boli razvit čut za lepo in naj bi učence iz gluhonemnice raje jemali za vajence kot doslej!
Ij Posvečevanje zvonov. V ponedeljek 24. t. m. je posvetil mil. gospod generalni vikar J. Flis v Samassovi livarni 9 zvonov in sicer 5 za Kranjsko, 2 za Štajersko, 1 za Hrvaško in 1 za Hercegovino.
I. ljubljansko delavsko konsumno društvo je imelo 30. junija škontracijo in polletni sklep računov. Račun je pokazal, da je napravilo društvo v pretečenem polletu pri prometu 40.463 K 92 v čistega dobička 4297 K 71 v. kar odgovarja 10% dividendi.
Ij Matura na učiteljišču. Na tukajšnjem c. kr. učiteljišču v moškem oddelku se je včeraj dovršila matura. Izmed 31 maturantov je
1	z odliko, 4 so reprobirani za celo leto, 3 za
2	meseca, drugi z dobrim vspehom.
Ij Pobegnil je iz Ljubljane optik Pichler. Prodajalno, ki je bila dopoldne zaprta, so po-poludne odprli.
Ij Nasledek preobilo zavžite pijače. Včeraj se je v Razpotnih ulicah spri mizarski po-
močnik Ivan Tokan ko je zapil neki denar z materjo svoje žene 691etno Marjeto Oblakovo in jo pri tem sunil z roko v prsi tako, da je padla in si zlomila desno roko. Prepeljali so jo na zdravnikovo odredbo z rešilnim vozom v dež. bolnico.
Ij Vlom v trgovino. Danes ponoči so do-sedai še neznani tatovi vlomili v trgovino g. Mateja Orehkn v Kolodvorskih ulicah št. 26 in pokradli več srebrnih ur in nekaj obleke. Tatovi so baje odnesli za 1500 kron vrednosti. Tatovi so s sekiro razbili vrata.
Ij Ljubljano je ogledoval nocoj ponoči 10 let stari Alojzij Dobrin iz Tržiča. Ko ga je stražnik prijel in odvedel na magistrat, je tam povedal, da je pobegnil od svojih starišev v Tržiču ob priliki, ko ga je oče poslal z goldinarjem v neko domačo trgovino, nekaj kupit. Poslali so mladega begunca zopet nazaj v Tržič.
Ij Semenj. Dne 1. julija t. 1. bilo je na letni semenj prignanih 925 konj in volov, 277 krav in telet, skupaj 1202 glav. Kupčija bila je pri goveji živini dobra, pri konjih pa prav dobra, ker so prišli ponje Korošci in Lahi.
Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 170 Hrvatov, 100 Makedoncev ii: 10 Slovencev.
Ij Ustanovni član -Društva slovenskih katehetov" je postal semeniški profesor msg. Anton Zupančič.
Ij Vojaška vest. Prestavljen je nad-poročnik — računovodja Artur vitez pl. Stubenrauch, od div. top. polka št. 7, k huzarskemu polku št. 6 v Celovec in poročnik — računovodja Božidar Tautscher, od pešpolka št. 17 v Celovcu, k div. top. polku št. 7.
£a2ne stvari,
Velika nesreča v rudniku. V Marija Antonija rovu pri Topliicah ie nevarno poškodovanih osem rudarjev, dva sta že mrtva, ostali se bore s smrtjo.
Nesreča pri vaji avstrijske mornarice. V sinjskem prekopu sta zadeli torpedovki »Streiter« in »Ulan«, »Streiter« je poškodovan.
Samoumor. Iz nesrečne ljubezni se je ustrelila v stanovanju nekega poročnika kavarniška blagajničarka Lina Hannusch in se nevarno ranila. Ostrogonski občinski svet je na to sklenil, da smejo streči v javnih lokalih le ženske stare nad 40 let.
Ministerialni tajnik samomorilec. V Budimpešti se je ustrelil ministerijalni tajnik Rei-ner.
Zasledovan general. Angleške oblasti iščejo nekega angleškega .generala, da ga zapro.
Stavki. V Kielu je zaprla tvrdka Krupp svojo ladjedelnico, ker je stavkalo nekaj delavcev. Brez kruha je 6000 delavcev. V terar-ski okolici štrajka 60.000 poljedelskih de-
avcev.
Nesreče na gorah. Ubil se je na Koroškem 381etni Valentin Leutschachcr, ki je trgal en-cijan. Na Dachsteinu sta ponesrečila dva dunajska turista. V Grunbachu na Solnograškem so naši ubita neko žensko in nekega dečka.
Pol trga je zgorelo v Neunkirchnu na Sp. Avstrijskem. Požar je uničil tudi cerkev.
Dve banki propadli. V Dancigu je propadla Marienburska banka. Ravnatelj Wolke je poneveril približno štiri milijone mark. Oškodovanih je veliko malih vlagateljev. Zaprli so ravnatelja W6lkeja in prokurista Schneiderja. V Beroiinu je propadla banka Kilz.
Z berolinskega dvora. Grof Moltke je vložil proti Hardenu tožbo ki obsega 37 strani. Na tožbo je odgovoril Hardenov zagovornik: Obtoženec ne nasprotuje tožiteljevemu predlogu glede na določitev glavne razprave. Nima nikakega interesa, da izostane javna razprava.
»NEMŠKI SCHULVEREIN«
je imel preteklo soboto v Mahrisch Schonber-gu svoj 27. občni zbor, katerega se je udeležil tudi minister Prade. Društvo ima do 1000 podružnic s 100.000 člani. Društvo je imelo dohodkov 501.818 K 25 v za 91.288 K 61 v več kot lani.
Na Kočevskem ima skoro vsaka vas podružnico »Schulvereina«. V Velenju na Štajerskem otvorijo nemško šolo. Posebne podružnice ustanove za nemške delavce z ud-nino 1 krono na leto.
čelnikov strank je določila, da se izvoli za načelnika legitiinacijskega odseka dr. Šuster-šič. Vprašanje protokoliranja čeških govorov se odloči še ta teden v seji načelnikov klubov, ki bo sklicana ad hoc.
OBČINSKE VOLITVE V RIMU.
Rim, 2. julija. Pri volitvah v občinski svet so zmagali socialisti združeni z radikalnimi svobodomiselci s 24 kandidati; zmerni inonarhisti združeni s katoličani so zmagali v petih okrajih. Svobodomiselci so priredili v proslavo svoje ztnage demonstracijo irr z noži ranili enega policaja.	_
Telefonsko In brzojavno poročilu
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 1. julija. V današnji seji državnega zbora je naznanil predsednik Weis-kirehner, da je cesar sprejel udanostno izjavo zbornice ter da mu je naročil naj zbornici sporoči njegovo zahvalo. Nato je zbornica razpravljala o nujnem predlogu glede disci-pliniranja uradnikov. Finančni minister je branil stališče vlade, izjavljal, da discipliniranju niso bili za podlago politični motivi ter je navajal vzroke zakaj se je izvršilo disciplini-ranje par uradnikov. Zbornica bo imela seje danes, v četrtek in v petek. Konferenca na-
Zahvala,
Za prisrčno sočutje, izkazano nam od tako mnogih strani med dolgo boleznijo in ob smrti naše ljubljene hčerke in sestre
Ivanlie Um
urekamo tem potom vsem dragim prijateljem, znancem in posebno si. šišenski čitalnici, darovalcem krasnih vencev in za mnogobrojno spremstvo najtoplejšo zahvalo.
Zgornja Šiška, 2. julija '907.
11472 i-i	žalujoči ostali.
Zahvala.
Za obilne izraze iskrenega sočutja izkazanega povodom prertne smrti naše tako ljubljene in nepozabne hčerke, oziroma sestre, svakinje in tete, gospice
Mici Žitko
za mnogoštevilne krasne vence, pre-častiti duhovščini za spremstvo, gospodom pevcem za ginljive nagrob-nice, nadalje predragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ter sploh vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku in tako počastili spomin pre-rano zamrle nam drage pokojnice izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo.
V Verdu, 1. julija 1907.
Žalujoča rodbina Matija Žitkova.
1473 1—1
Majboijši svetilni škrob

GLRNZINE da najlepše
likano perilo
Iščem
za takojšni vstop spretno
prodajalko
katera je tudi vešča poštnih ekspe-dicij. Gospodične, katere so že jednako službovale imajo prednost. 1475 (l—1) Ponudbe pismeno Fr. Cuden9 urar«
Sprejme se takoj več
dobrih šivilj
v Hilserjevih ulicah št. 12, I. nadstr. (Olga Breskvar.) 1476 (2 1)
V delo se sprejmejo dva ali trije izurjeni
• kamnoseški pomočniki •
in eden brusač
popraša naj se na
»hotel nova pošta« v
(žlajfar)
1477 Kranju.
I
1
Podružnice:
Piara « menjalnicami: Orabtn 15, Mala »lr»n, Moit. Bllci IT Baden, Brno, t>ika Lipa, C«n> Kamrica, aorarakt Zamberft, Mldllmc, FotI JIM«, Piten, griUn In Llbere«.
Menjalnice na Dunaja:
I. W«lltcllt 10, II. Tabontrati« 4, III. Ungargait« 77 (vogal R«nnw«fa), lil. L8-vconaa« 27, IV WMn«r HaapUtra.it 11, V. SchBnbrnnnaralrai.a 88 a, VI flumpeadorferatr. 2«, VII. Marlahlleralraiat 7«, VIII. Lercbanlaldtrilraiaa ni IX. Altfritraaaa 51, X. Pa»orltto«lraa»« 89, XVIII. Vlbrla(tralraiaa 81, XIX. DBbllngcr HaopUlr J3. XIX. Haiplilraiit M._
45 150- 98

Menjalnlčna delniška družba
MER C UR"
Dunaj, 1., Wollzeile 10,
Ako. kapital C 20,000.000. Reaer. saklad K 8 600.000
M ajkulantnejši
IT nakup in prodaja H
vseh vrat rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, »aatavnic, srečk, devt«, valut in denaria.
mr Zamenjava in eskomptiranje
Lrtrebanih »Utavnic in obligacij, arefk in kupono^
Priloga 149. fttev. „Slovenoa" dn£ 2. julija 1907.
Iz sele S. K. S. z.
Letno zborovanje S. K. S. Z.
Letno zborovanje nepolitiških katoliških, slovenskih društev, združenih v S. K. S. Z., se priredi letos v Bohinju dne 18. in 19. avgusta. Natančni spored se še objavi. Zagotovljena so že poročila o delovanju društev S. K. S. Z. s Štajerskega, Koroškega in Goriškega. Pripravljalna dela za letno zborovanje se poverijo podpredsedniku S. K. S. Z. L. Smolnikarju in odborniku S. K. S. Z. Ivanu Štefe.
Kranjsko.
Z zadovoljstvom se vzame na znanje poročilo o krasno uspeli desetletnici »Katoliškega, slovenskega izobraževalnega društva sv. Jožefa«, dne 29. m. m. v Tržiču.
BlagoslovIjenje zastave v Idriji.
S. K. S. Z. se udeleži z zastavo dne H. julija blagoslovljenja zastave »Katoliške delavske družbe v Idriji«. Priporoča se društvom, S. K. S. Z., da se udeleže idrijskega slavlja.
Predavanja in poročila o predavanjih.
Na znanje se vzame poročilo S. K. S. Z. odbornika dr. Evgen Lampeta o »redavanju v Št. Lovrencu ob Temenici. V Št. Lovrencu je predaval že velikokrat g. Anton Oblak.
Sklene se:
Predavatelji se naprosijo, naj o vsakem predavanju obveste »Slovenčevo« uredništvo. Naprošajo se predavatelji, naj naznanijo odboru S. K. S. Z. vsa predavanja, ki so jih imeli in o katerih se ni obvestilo časopisje. Nujno potrebno je, da se dobi statistični pregled izobraževalnega dela društev S. K. S. Z., zato so potrebna naprošeua poročila.
Koroško.
Na znanje se vzame poročilo, da so se vložila pravila S. K. S. Z. na Koroškem s sedežem v Celovcu.
Odobravaje se vzame na znanje poročilo o javnem shodu dne 30. m. m. v Št. Janžu, na katerem je govoril tudi S. K. S. Z. predsednik, dr. Janez Ev. Krek zbranim našim delavskim in kmečkim zaupnikom iz Celovca, Podljubelja, Svetne vasi, Sveč, Bistrice in iz Št. Janža.
Goriško.
V	kratkem se vlože oblastem v odobritev pravila S. K. S. Z. za Goriško._
Slavnostni dnevi v Prnsi.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Prage.)
Še nekaj podrobnosti.
V	nedeljo dopoludne je v ainfiteatru sko-ro celi dan trajalo mednarodno tekmovanje. Na južni strani arene je bilo razpostavljenega mnogo telovadnega orodja. Ondi so tekmovali zastopniki telovadnih društve, ki pripadajo zvezi »Federation Europeenne de Gym-nastique.«
Ta zveza obsega telovadna društva vseh evropskih narodov, razen nemških in švicarskih. Več točk mednarodnega tekmovanja se je vršilo tudi tačas, ko so se sredi arene izvajale druge produkcije. O izidu tekmovanj sporočimo pozneie.
Tekmovale so narodnosti, ki smo jih našteli tekom dosedanjega poročila, in poleg njih še Švicarji in Mažari.
Samoumevno je, da je bilo v nedeljo dopoludne v amfiteatru malo gledalcev. Vse je iskalo po mestu pripravnega prostora, od koder bi bilo mogoče videti slavnostni izprevod.
Ah, le ta mogočni » pruvod«! Nad 25.000 Sokolov! Izprevod ni imel konca. Na trgu pred starornestno »radnico« so se zbirali ti tisoči. Trg je bil pokrit s prapori, kakor vrt s pestrim cvetjem. Praško mestno zastopstvo je tu pozdravilo Sokole in s tem se je skončala veličastna manifestacija. V sprevodu je vihralo 280 zastav!
O nedeljskem popoldnevu, kar se tiče vsporeda samega, ni povedati nič, česar nismo že povedali o sobotnem popoldnevu.
Sokolke so se čez noč .posušile in so — sicer nekoliko decimirane — lepo izvršile, česar v soboto radi plohe niso mogle. Da jih je občinstvo v nedeljo radi sobotnega junaštva živahno pozdravljalo, tega je bilo pričakovati.
Nekatere ostalih točk nedeljskega popoldneva omenimo le na kratko.
Belgijski telovadci so vzbujali pozornost z interesantnimi postavami. Visoko rasli, širokih prs, čez pas drobni in pa gibčni kakor kače.
Bolgari so izvajali zanimive udne vaje iu nastopali tudi s puškami.
Ameriški Sokoli so izvršili lepo telovadno igro z nožnimi žogami.
Francozi so se pokazali čudovito spretne gimnaste v vajah na bradlji in drogu.
Tudi telovadbi ameriških telovadk je občinstvo glasno aplavdiralo, čeprav je njih nastop v mnogoličnem vsporedu skoro izginil. Amerikank je bilo namreč samo dvanajst.
Najsijajnejša točka, ki smo jo videli v nedeljo popoludne, pa ni bila na programu, lo je bilo slavlje, s katerim so češki telovadci pokazali ginljivo vdanost iu navdušenje svojemu poveljniku doktorju Vaničku. Vzeli so ga s poveljne tribune. Moral je iti k njim na pozorišče, kjer so mu klicali »Slava!« »Na zdar!« in zapeli njemu v čast »Hej Slovani«. Nato so ga nesli čez areno vsklikajoč in me-čoč čepice v zrak. Ob tem prizoru je med občinstvom nastal vihar odobravanja.
In kako krasno vreme je bilo v nedeljo! Kako se je med temi tisoči občinstva kar lesketalo barv! Najumetnejši cvetlični vrt ne more biti pestrejši. Res, nepozabljiv prizor'
V nedeljo je bilo po uradnem štetju na vežbališču pri mednarodnih borbah 105.000 gledalcev. Prvi so bili v tekmi Cehi, drugi Francozi, tretji Belgijci, četrti Luksemburžani, peti Slovenci, šesti Mažari. Zmagali so torej Cehi.
Zvečer v nedeljo je bila ljudska veselica. Včeraj, v ponedeljek, so ob najlepšem vremenu posamezniki izvajali proste vaje, v prostorih češkega narodnega sveta pa so imela so-kolska društva svoie posvetovanje. Ob 11. uri dopoldne je bilo tekmovalno plavanje na 100 m., ki se ga je udeležilo 50 plavačev. Včeraj popol. so nastopili Sokoli na konjih, čemur je sledil šahovski turnir na slavnostnem prostoru s krasnimi skupinami. Zvečer se je proglasil uspeh turnirjev in tekem, o katerem poročamo jutri. Na Zofinti zvečer pa so priredile praške dame »besedo« na čast tujim gostom. K banketu so povabili 400 oseb.
Francoski časnikarji so priredili včeraj velik dejeuner, pri katerem je bilo navzočih mnogo odličnih Slovanov.
Na zborovanju 500 Slovank so govorile Slovenke Govekar Ponikvar in Kadivec. Zborovanj? je sklenilo s himno »Kie dom je moj!«
X X X
Danes, v torek, so izleteli udeleženci vse-sckolskega izleta v Turnov, kjer so jih ob pol osmih zjutraj sprejela turnovska društva. Poslanec .los Zdarsky, načelnik turnovskega okraja, je na kolodvoru pozdravil došlece in nato so korakali v sprevodu v mesto, kjer so bili pogoščeni v mestni hiši, pred katero je pevsko društvo »Dvorak« zapelo »Choral českech naroda«. Popoldne slavnost z ljudsko veselico.
Ameriški Slovaki so danes odpotovali v Turčanski Sv. Martin, Francozi pa so poleteli na Karlfiv Tyn.
Mladočeški listi — predvsem »Narodni Listy« hočejo te slovesnosti izkoristiti v strankarske namene in slave udeležence kot nekake nove Husite, sokolstvo pa kot nekako »svobodomiselno« armado proti »reakciji« in »nazadnjaštvu«. Stare, obrabljene fraze ! »Cech« odločno protestira proti temu, da bi se splošne narodne slavnosti izkoriščevale tako za propadajoče liberalne namene.
KoroiKe novice.
»
k Odhod na vaje. 17. pešpolk v Celovcu odkoraka na vaje 13. avgusta čez Velikovec, Št. Andrej na Srednje Štajersko, potem pa nazaj na Koroško proti Starem Dvoru. Prvi bataljon tega polka pride I. avgusta k polkov-nim vajam iz Ljubljane v Celovec. Rezervisti 17. pešpolka bodo klicani k 20-dnevni orožni vaji na 19. avgusta, ter odidejo potem k polku na Štajersko.
k Železniške nezgode. 29. t. m. po noči ob polenajstih je zadel en voz od ravno premikajočega vlaka, v en voz osebnega vlaka št. 917 ravno, ko je vozil na južni kolodvor v Beljaku. Nekemu potniku je bila vsled trčenja ena roka pokvarjena in dva otroka sta bila nekaj pobita na obrazu. Potniki so bili v prvem trenutku zelo razburjeni, ter je vse hotelo iz vlaka, dokler niso bili prepričani, kaj da se je zgodilo. Vzrok tej nezgodi je bilo premikalno osobje železnice. — Dne 1. t. m. je pa padel neki možki iz osebnega vlaka, ko je ravno peljal iz Trbiža. Vlak so takoj vstavili in moža nazaj v voz spravili, kateri je pa med potjo proti Beljaku izgubil zavest. Pri padcu je zadobil notranje poškodbe, kar pa popred nobeden zapazil ni.
k Imenovali je profesor Giovani na celovški gimnaziji za ravnatelja na gimnaziji v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem.
k Uinrl je 1. t. m. 68 let stari celovški hišni posestnik in fotograf Vincenc Loben-wein.
k Slovenskih glasov ob letošnjih držav-nozborskih volitvah na Koroškem je bilo oddanih 94-11. To število kaže, da pripadata koroškim Slovencem najmanj dva poslanca, in celo trije, ker je n. pr. nemški »oslanec Dober-nig bil izvoljen v Celovcu samo z 2009 glasovi iu Pirker v Št. Vidu z 2368.
Bogokletni zločin. V noči od 25. na 26. p. m. je bilo oskrunjeno znamenje na cesti blizu Včlkendorfa, okraj beljaški. Kristusova podoba, križ in druge podobe so bile popolnoma razbite in razmetane po polju. Kristusovi podobi so bile odbite noge in roke. Zločin se je storil vsekakor po polnoči, ko so že enkrat gostilne zaprte, ker po sledovih se je poznalo, da so zločinci šli proti beljaškemu mestu. Ljudstvo je radi tega brezbožnega dejanja zelo ogorčeno, posebno, ker je to že tretjič, da so bila znamenja od brezbožnežev pokvarjena in razbita ter zločincev še v nobenem slučaju niso izsledili. Da bi se le oblastim kmalu posrečilo bogoskrunce v roke dobiti.
Preložen semenj. Semenj, kateri bi imel biti v pondeljek po sv. Petru in Pavlu v Trbižu, je letos preložen na nedeljo, dne 7. julija.
Slaba sadna letina kaže biti na Koroškem, posebno v dravskej dolini, ker gosenice in mrčesi preveč končujejo sadno drevje.
— Zavedna občina. Občinski odbor Sele nad Borovljami je sklenil: 1. Občina Sele je lansko leto poslala pritožbo na železniško ministrstvo zaradi samonemškega napisa na postaji v Borovljah. Ker do sedaj še ni bilo rešitve, se sklene nemudoma iz-
nova zahtevati, da se ugodi zgorajšnji zahtevi. 2. Sklene se, da se od c. kr. deželne vlade, okrajnega glavarstva, sodišča ter splošno odkodersibodi poslanih samonemških razglasov in oklicev ne sprejema. Naroča se občinskemu predstojništvu, da takšne razglase in oklice takoj vrne dotičnemu uradu s pripombo, da se v zmislu Člena XIX. drž. osn. zak. terja slovenske razglase in oklice. 3. Od trgovinskega ministrstva se zahteva, da dobi pošta Borovlje dvojezični poštni pečat in novo poštno poslopje dvojezični napis. 4. Od istega ministrstva se zahteva rešitev prošnje zaradi stalnega poštnega sela iz Borovelj v Sele. 5. Od c. kr. finančnega ministrstva se zahteva, da c. kr. davkarija v Borovljah brez posameznega zahtevanja izdaja za celo davčno okrožje občine Sele le dvojezične davčne knjižice, opominske liste in plačilne nakaze. 6. Končno se naloži občinskemu predstojništvu, da te sklepe naznani pristojnim oblastim in obenem gosp. državnemu poslancu Grafenaurju, katerega skrb bodi, da se te upravičene zahteve uresničijo in pridejo do veljave. — To je poštena, krepka in odločna beseda, kakor bi jo morale govoriti vse »slovenske" občine na Koroškem, in gotovo bi se marsikaj izpremenilo pri nas. Slovenske občine, posnemajte občino Sele.
Štajerske novice.
— Občni zbor akademične podružnice družbe sv. Cirila In Metoda v Gradcu se je
vršil v petek, dne 28. m. m. Akademična podružnica je postala zadnja leta torišče strankarskega boja in na lanskem burnem občnem zboru sta bila voljena dva odbora. »Tabor-janski« in »Triglavanski«, ki sta si vsak zase lastila legitimnost izvolitve, dokler ni oblast prvega potrdila. — Občnega zbora se je udeležilo (>l članov. Predsednik g. Miloš Štibler se je v svojem poročilu omejil na prošnjo, naj se gospodje društveniki v debati izražajo na kratko. Kot opravičilo, da se občni zbor že ui sklical meseca svečana, kakor bi se bil moral navaja g. predsednik, da je bila tožba med obema odboroma končana šele pred Veliko nočjo. Po velikonočnih počitnicah pa ni hotel sklicati občnega zbora, ker so se vršile priprave za manifestačno zborovanje in se je bilo treba bati, da bi skupna vseučiliška akcija vsled homatij v podružnici trpela. Ker so se priprave za vseučiliško akcijo začele šele pred tremi tedni, od Velike noči so pa pretekli že trije meseci, so se čuli posamezni vskliki začudenja, nakar si je g. predsednik napram docela enakopravnim članom v svoji nepri-stranosti dovolil ljubeznivosti kakor »če vam ni prav, pa pojdite«, »vi sploh ne znate povedati kaj pametnega« itd.... Blagajnik, g. Pfei-fer omenja, da je imela podružnica v minulem letu dohodkov 213 K 57 li. Poročilo tajnikovo vsled bolezni odpade. Pri volitvi novega odbora povdarja g. phil. Puntar, da .ie potrebno v podružnici složno delo vsega dijaštva brez razlike struj, vsled česar zahteva, da dobi katoliško narodno dijaštvo v odboru zastopnika. S krohotom so vzeli radikalno-narodni gospodje to izjavo naznanje in pri sledečih volitvah izvolili odborniško listino »Tabor-Triglavove« koalicije. Z ozirom na to dejstvo, ki se je pokazalo, da radikalno narodni gospodje v tem eminentno narodnem društvu ne marajo skupnega dela, temveč hočejo imeti v podružnici torišče, kjer bi merili svoje strankarske moči, je podal g. iur. Juvan v imenu v »Zarji« zbranih akademikov izjavo, da izstopijo iz podružnice in urede razmerje do centrale po svoje. Nato so se hoteli katoliški narodni akademiki odstraniti, toda klici »odgovora se boje«, ki so se čuli iz splošnega hrupa, so jih napravili »radovedne«, kakšen bo odgovor. Reči se mora, da je bil zanimiv — ker je bil odkrit. Radikalni govornik je skušal dokazati, da hoče imeti klerikaiizem družbo sv. Cirila in Metoda zase. Kot dokaz temu naj bi služil citat iz »Zore«, ki je bil pa žalibog falzificiran in vsled tega v veliko žalost radikalnih narodnjakov brez vrednosti. V očigled taki nevarnosti naj se ne čudijo »klerikalci«, tako se je glasilo nadalje, da so se združili napredni elementi v dijaštvu in pozabili na malenkostne domače prepire. Govornik je nadalje povdarial, da ne pozna posameznih društev, ampak samo napredno in »klerikalno« strujo. To je suho poročilo, »dej-sta pa: 1. »Triglav«, ki se je dosedaj držal reservirano, je stopil na stran »Tabora« v aktiven boj proti »Zarji«, kot zastopnici graške-ga katoliškega narodnega akademičnega dijaštva. 2. Radikalni narodnjaki goje pobožno željo, da napravijo iz družbe sv. Cirila in Metoda, »ki je bila dosedaj le zavetišče šolskih sester« (dobesedno po naprednem medklicu), azil za »mlade« doktorje, katerim je nemila usoda zabranila, da si ne morejo nabrati la-vorik na drugem polju. Veseli nas priznanje, da je dobilo radikalno napredno dijaštvo trdno voljo, ravnati se po nasvetih, ki jih daje tako »obskuren listič«, kakor je »Zora«.
š Nemško hišo v Celju bodo otvorili šele jeseni. Ni denarja, da bi dogotovili vsa dela.
š Smrtnonevarno ranil je v petek v Ga-berju brezposelni delavec Trauner svojo ljubico Rupnik, delavko v Prymovi tovarni na Bregu.
š Nesreča na velenjski postaji pred sodiščem. Dne 13. septembra 1. I. je skočil iz tira na velenjski postaii železniški voz, ker je bil napačno postavljen premikalnik. Voz je bil poškodovan, dva potnika sta bila lahko, edeti pa nevarno ranjen. Obtoženi so bili zaradi te nesreče pestajenačelnik Jaklitsch, vlakovodia
List iu izprevodnik VVauko. Obdolžence ie sodišče oprostilo.
š Mlada tatica. Štiri mesece težke ječe so prisodili v Celju 18-letni postrežnici Antoniji Gričar, ker je kradla kakor sraka. Njena prijateljica Alojzija Lednik je skrivala ukradene stvari. Zato so ji prisodili 6 mesecev težke ječe.
š Poderejo v Ptuju hišo Alojzije Hlubek m pa malo vojašnico, kakor je sklenil ptujski občinski svet. Zemljišče potrebujejo, ker povečajo trg za sejme in odstopijo v najem nekaj zemljišča deželi, ki namerava prirediti vinogradniško šolo.
š Sedemdesetletni rojstni dan profesorja (ioldbacherja. Iz Gradca se nam piše: Dne 27. t. m. je obhajal profesor klasične filologije g. dr. Al. Goldbacher 70-letnico svojega rojstva. Pri tej priliki so mu slušatelii priredili ovacijo, mu prisrčno častitali ter izročili časti-tko z imeni učencev. G. profesor, ki je tudi vsem slovenskim profesorjem — klasičnim nlologom v dobrem spominu ostal — se je za častitke zahvalil ter nakratko očrtal svoje življenje. 45 let že deluje kot učitelj. I/, začetka Je bil gimnazijski profesor, pozneje je postal vseučiliščni profesor. Prišel je kot suplent v Oloinuc, pozneie v Opavo, nato na II državno gimnazijo v Gradec. V Gradcu se je ha-bihtiral na univerzi. Dobil je mesto klasičnega nlologa na novoustanovljeni univerzi v Cer-novicah. Leta 1882. je prišel v Gradec za profesorja klasične filologije, kjer toraj že 25 let poučuje. Profesor Goldbacher bi moral s 70. letom prekiniti akademično pot — a ostal bo se drugo leto, da dovrši »častno leto«. V govoru je vspodbujal učence k delu v profesuri ter k literarnemu delovanju kjer si bodi. Prof. Goldbacher je pri vseli slušateljih brez razlike narodnosti obče priljubljen.
š Umrl je dne 23. maja Jernej Šeštir, župan občine Kokarja. Mož je zaslovel po celem Spod. Štajerskem, ker je prisilil politične oblasti, da so mu odgovarjale vse pošiljatve in pisma v slovenskem jeziku. Na niegovo pritožbo je razsodilo najvišje sodišče, da inora tudi deželni odbor odgovarjati občinam v slovenskem jeziku. Počivaj v miru, pošten, zaveden. slovenski mož, tvoja odločnost in vztrajnost pa bodi v zgled vsem slovenskim županom.
š Štajerski deželni šolski svet je sklenil, da se razširi petrazredna ljudska šola v Št! Petru pri Radgoni v šestrazrednico. Nastavljeni so: nadučitelj ljudske šole v Radegundu je postal Karol Reisinger, definitivni učitelj in šolski ravnatelj je nameščen v Biirgu dosedanji nadučitelj v Krašenskem vrhu Ferdinand Telfner, na ljudski šoli v Skoinarjeh je nastavljen dosedanji definitivni učitelj pri Sv. Benediktu Jožef Trolia, na ljudsko šolo v Sje-lih je nastavljen dosedanji definitivni učitelj v Hrastniku Ignacij Kaffo, definitivni učitelji oziroma učiteljicami so imenovani: v Ausseu dos. def. učitelj v Miirzstegu Herman Tinnauer, def. učiteljica je postala v Ausseu dos. suplentinja Priska NVagner; def. učiteljica v Srednji vasi je postala dos. začasna učiteljica Bjanka Vipauc; def. učit. sta nadalje postali suplentinja pri Sv. Duhu Gizela Bur-garell iu Alojzija Rosenberger. Premeščeni so: nadučitelj Friderik Lang iz Vojnika v Kaj-nah, nadučitelj v Laškem Jožef Sernec iz Laškega v Vojnik, nadučitelj Karol Pauerl iz Kainaha v Saboto in def. učitelj Matija Bayer iz St. Gallna na Divjo Planino.
št Velika nesreča se je pripetila v iipniški okolici. Posestnik Riffel je peljal žito domov. Prisedlo je na voz več žensk. Voz se je pa preobrnil in je nevarno ranjena Marija Stramec, smrtnonevarno pa 15-letna Marija Švarc.
št Zlati zaslužni križec je dobil rogaški župan Karol Lerschnigg.
5 Nesreča. V Slovenski Bistrici je prišla pod voz 56 let stara Dobnikar in bila na mestu mrtva.
iz slovanskega sveta.
si Gogoljev spomenik. V Moskvi so na Arbatskern trgu slovesno blagoslovili temeljni kamen za Gogoljev spomenik, ki je delo umetnika N. A. Andrejeva. Gogolj bode upodobljen zamišljeno sedeč na izsekanej skali. Vjsok bode spomenik šest sežnjev. Slovesnosti so se udeležili poleg najvišjih dostojanstvenikov najodličnejši moskovski krogi. Za spomenik je nabranih 112.000 rubljev.
si Deseti shod srbskih poljedelskih zadrug se bode vršil letos v Zemunu med 15. avgustom in 10. septembrom.
si Nova drama Ivana Vazovega. Pisatelj znamenitega romana »Svetoslov Terter« je spisal dramo »Ivan Aleksander«, ki jo je že izročil upravi bolgarskega narodnega gledališča. Drama ima pet dejanj iu dve sliki.
si Pri inanifestačuein shodu za češko vseučilišče v Brnu je govoril poslanec Spaček v imenu agrarcev in poslanec Celakovsky v imenu Mladočehov.
Darovi.
Za pogorelce v Zgornjih Danjah pri Sorici so darovali sledeči: Č. gosp. Anton Jamnik, župnik na Selih 30 K. č. g. Franc Boncelj, vpokojeni župnik v Železnikih 30 kron, č. g. Matej Jereb, župnik v Preddvoru pri Kranju 10 K, nadalje čč. župni uradi zbirke faranov in sicer: Kranj 22 K, Železniki 28 K 52 h, Reteče 15 K, Jezersko na Koroškem 22 K, Zalilog 24 K, Škofjaloka 61 K, Selca 75 K, Cerklje na Gorenjskem 35 K Vsem dobrotnikom v imenu pogo-
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Lašku
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko)
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). —— pc$iljati>c no dom sprejema rc$tourater »porednega t>cma" g. Hrži|niK. (Telefon $t. 82.) —
relcev iskreni: Bog plačaj. — Župni urad v Sorici, dne 26. junija l<-)07. — Jurij Karlin, župnik.
Za Ciril in Metodovo družbo so našemu upravništvu poslali: g. Iv. Baloh, Fr. Cimer-inan, M. Baje, J. Gruden, p. Videni, Dobre-polje, 8 K; nabrala na kresu na Cofišču gdC. Hafnerjeva v Kranju 10 K.
Po svetu.
St!i
toda uiK pon: Ja , bre:/ d-
Kealci na vseučilišču. 22. junija je bila pri naučnem ministru dr. JVUirehetu deputacija vseučiliščnikov, obstoječa iz 5. bivših realeev ter mu je izročila spomenico glede sprejemanja rcalcev na vseučilišče. Spomenica poudarja, da se absolventi realk, ki so vpisani na vseučilišču popolnoma strinjajo z zahtevo in-ženerjev in arhitektov, ki zahtevajo, naj se sprejemna izkušnja za vseučilišče, ki io morajo dijak i z realk napraviti popolnoma odpravi in se zahteva znanja latinščine in grščine le za gotove stroke. Minister je obljubil, da bode spomenico natančno proučil. Deputacija se je oglasila tudi pri strokovnem referentu, ki je obljubil, da bo, kolikor mu bode le mogoče, vpošteval v spomenici navedne želje.
V štiridesetih dneh okoli zemlje. Neki članek v »Spectatorju« je podpolkovnika Campbella izpodbodel, da je vtretjič nastopil pot okoli zemlje in jo prevozil v 40 dneh in l(J in pol urah.
Mark Twain v Evropi. Znani humorist je zopet na poti v Evropi, v časopisju pa se širijo kot njegove predhodnice razne anekdote. Pred kratkim je imel celo vrsto predavan1 mi pri enem mimogrede omenil tudi pre-. I prodaje alkoholnih pijač. Iz njegovih 1 se je dalo spoznati, da Twain ni lia-lik takih zakonov, vendar ni prikrival slabih strani. Zato je pripovedoval tudi ' če: Pred leti se je ukrcal naš rojak v me-cjer je bilo prepovedano točiti take pi-Ker je bil žejen, vprašal je po gostilni, povsodi je slišal isti odgovor, da ne dobi drugod pijače kot v lekarni. Mož se v lekarno, ter je povedal, česa želi. To-Karnar je zinigal z ramami in menil, da zdravnikove odredbe ne sme ničesar Revež je obupan prosil: »Saj vendar vida mrjem žeje ;kje naj sedaj dobim nika.« Lekarnarju se ie mož smilil, to-olžnost je dolžnost. Končno je vendar —.! izhod iz zagate ter rekel: »Smem že dati alkoholno pijačo, toda samo v skrajni sili, če je n. pr. koga pičila kača.« Kot dober človek dal se je končno omehčati in izročil tujcu naslov, da poišče dobrodelno kačo. V hipu je bil ta zunaj, čez nekaj časa pa se vrnil bled in prepaden ter s slabim glasom prosil: »Za božjo voljo, dajte mi pijače .dajte mi pijače. Jaz ne morem dalj časa čakati. Kača me je pičila za šest mesecev.«
Iz navade. V Budimpešti živi 89 let stari Josip Neurotter, ki se po pravici imenuje Nestor med žepnimi tatovi. Svoje življenje je prebil večinoma po ječah in zaporih, skoro dva človeška roda je bila njegova slika na odličnem mestu v zbirki hudodelcev. Truplo je uvelo, lica nagrbana, a prsti so ohranili čudovito svežost, zato pa tudi noče opustiti svojega prijateljstva do tujih žepov. Zadnje dni so ga zopet zalotili na Dunaju, ko je v ku-peju brzovlaka hotel izmakniti nekemu tovarnarju iz notranjega žepa denarnico. Tatinskega starčka so oddali deželnemu sodišču.
Soc.-demokraški občinski svetnik — tat. V mestu Strehla ob Labi so obsodili občinskega svetnika, soc. demokrata Klugeja na 10 dni zapora, ker je z neke njive ukradel vrečo krompirja. Pomagač njegov, ključavničar Voigt, je dobil en teden ječe. Čudovito, da so soc. odličnjaki in voditelji tako nevarni ljudie tujemu imetju. Njihovi koniunistiški nazori jih ne morejo opravičiti, ker še vendar niso uzakonjeni. Najbrže hočejo v praksi pokazati, kako bo, ko njihove teorije postanejo dejanje.
Umor soproge. Iz Reke Budava pri Kra-kovu so ribiči potegnili mrtvo žensko, katero so spoznali za delavčevo soprogo Magdaleno Reizer. Preiskava je dognala, da je bila umorjena, in sicer najprvo z vrvico zadavljena, na to pa vržena v reko. Delavka Panek je povedala, da je videla Reizerja in njegovo ljubimko prejšnjo noč, nesoča proti reki žensko truplo. Ker je Reizer živel s svojo ženo v prepiru jo pretepaval ter privezaval na posteljo cele noči, obenem pa imel Ijubimske zveze z Ka-czarovvsko, je bila delavkina izpoved tem verjetnejša. Pred porotnim sodiščem sta obtoženca trdovratno tajila svoj čin, a to jima ni pomagalo, kajti porotniki so obsodili Reizerja v smrt na vislice. Kaczarovsko pa v !dietno ječo.
Moški za hišno. Pri slaščičarju Aleksandru Ltikaču v Budimpešti je bila nastavljena tri mesece hišina, katero so imeli radi, ker se ni nič brigala za moške. Kar nekega dne pride k slaščičarju policija in vzame deklico seboj. Izvohala je bila namreč, da je to rokodelski pomočnik, ki mu je bilo ime tudi Aleksander Lakač. Da se skrije policiji, ki ga je zasledovala kot člana roparske družbe, se ie preoblekel v žensko obleko ter šel služit z ukradeno poselsko knjižico.
Z avtomobilom iz Pekinga v Pariz. Princ Borghese je s svojimi spremljevalci dospel v 1'ong Kong. Zadnjih 240 km je prevozil v 13 urah. Cesto so poizkušali Mongoli, ki so i/borni jezdeci, dirkati z vozniki, a so vselej zaostali. Na poti so zadeli na neki šotor in se nekoliko ustavili. Prišle so iz njega ženske ter jim ponudile mleka. Pot skozi puščavo je bila zaradi vročine in drobnega peska zelo težavna. V Pong Kongu je ponudil popotnikom brzojavni uradnik svojo hišo v prenočišče, in izrazil svoje veselje, da more po dolgih 7 letih oddati brzojavko. 24. junija je princ Borghese dospel prvi v Kiachto, drugi so se pripeljali šele drugi dan. Na poti so srečavali cele črede antilop, ki so prestrašene bežale, iz grmovja pa so se dvigali oblaki ptic.
Znanstuo m umetnost.
* Slovensko gledališče. V »Našem Listu« čitamo: Intendanca po kapljicah naznanja, česa se imamo nadejati za bodočo gledališko sezono. »Posrečilo« se ji je že marsikaj: »Posrečilo« se ji je odpraviti najboljšega slovenskega »karakternega komika in očeta« g. A. Verovšeka, ki je bil glavni steber narodnih in veseloiger, ki ga pa v Ljubljani več »rie potrebujemo«; »posrečilo« se ji je docela razbiti najboljši operni ensemble ter pridobiti neznane novince in novinke brez znanja našega jezika iu brez našega repertoarja, izgubljeni so g. Ourednik, g. Rezunov, ga. Skalova in izgubi se baje še g. Betetto, izgubljen je g. Dra-gutinovič in odpuščena je najboljša igralka, ki smo jo kdaj imeli na odru slovenske drame, ga. Taborska; izgubljen je najspretnejši režiser drame, g. Taborsky in morda izgubimo še go. Danilovo, ki tudi hoče pobegniti v Trst. Končno so odslovili še blagajničarko go. Še-šarkovo. Tako dobimo povsem novo opero in skoraj docela novo dramo. Povsod po svetu ie pri gledališčih naravnost trudijo, da se ohranijo ensembli v bistvu neizpremenjeni, ker s člani, ki so več let pri zavodu, se da najlažje, najhitreje in najbolje delati; pri nas pa se je razbilo vse. Cujemo pa, da se uvede zopet opereta: »Boccacio«, »Geisha« . . . ! Mi strmimo. To nam obljublja »umetniška« intendanca?! Odkod naenkrat ta čudežni skok v globočino? Denarja ni, pravijo naenkrat, in treba je polniti blagajno. Lj, res? Torej s samo »umetnostjo« tudi pri Vas ne pojde? Novi I. tenorist je baje predvsem opereten tenor in za velike opere ne zadošča. Opernega tenorja si bodo torej izposojali iz Zagreba. To bode naš stari italijanski znanec gospod Ca-marota, ki bo s svojim dragocenim glasom hodil pet v Ljubljano, seveda v laškem jeziku, naše ljube stare laške opere. In izposojali si bodo iz Zagreba tudi drago nam gospo Po-lakovo, a ne za veliko opero in ne za umetniško dramo, nego za operete in za nemške tingl-tangl-igre a la »On in njegova sestra«. Prišla bo gostovat vsak mesec. »Posrečilo« pa se je tudi angažirati gospo Borštnikovo. Imela bo tudi dramatično šolo. (Jospa Borštnikova je bila več let v Zagrebu, potem je par let privatizirala, končno je bila dalje časa v Sofiji in sedaj se vrne zopet tja, kjer je pred dolgimi leti uspešno začela, (lospa Borštnikova je bila včasih imenitna heroina, imela je lep glas iu lepo zunanjost. Pričakujemo, da je ostalo še vse pri starem ter jo v tej nadi kol rojakinjo pozdravljamo zopet na domačih tleh. — O enketi, ki naj bi naše gledališče defitivno rešila iz denarnih kalamitet, pa se ne sliši ničesar več. Ko se ie najelo pri ljubljanski občini novo posojilo, se je enketa tiho razšla. No, snide se pač zopet na koncu prihodnje sezone. O delovinju ti. Kristana in dr. Der-mote vodboru »Dramatičnega društva« ni poročati ničesar. Doslej še ne.«
Katoliška Tiskam*
priporoC* runoTi-itM
Ur vizitnioe V
po Bilki Mi.
Naznanilo.
Roman Vidoni v Dobrunjah, lastnik nove opekarne (Ring ofen), priporoča slavnemu občinstvu dobro žgano
stavbeno
OPEKO -
i
Zaloga velika. - Postrežba točna in nizke cene. 14 94-3
Najcenejšo
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni In najboljil kakovosti slavnemu p. n. občinstvu i« preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
===== V Ljubljani =
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4.
Prešernove ulice štev. 4. 163 h-m m Popravila toftne in oano. mm
oprano in očiščenoTv^ift
'/. kilograma o<l 35 kr. višje
/.late Hrelinie: Berlin, Pariz, Rim itd.
Izdelov.-itelj
G. <$ey<n
"Ljubljana, Spital.-Stritar. nI. 7

tudi delavci za dela iz mavca (gipsa)
se takoj sprejme.
To/arna za umetno kamenje Unterhuber,
Dunajska cesta št. 73. 1409 3_2
TinaKupouanju^binša~za novo mašo
se priporočata trgovini v Ljubljani R» Miklauc 1355 n_
Stritarjeue (Špitalske) ulice it. 5 „Pri Škofu"
Pognčarjev (sadni) trg v veliki mestni hiii.
Velika zaloga Prijazna postrežba. Zanesljivo blago.
Katoliški dom
———— HMmmMim IMB
oddaja takoj
DVORANO
z dvema gardrobnlma sobama, pripravno za društva, za stavbinske pisarne ali drugo enako podjetje. Hi>5 3--t
Pojasnila da Fran Jonke, Gradišče 3, 1. nadstropje, od 1. do 2 ure popoldne.
Hiša v Ljubljani
blizo glavnega trga, dvonadstropna od treh strani prosta, z lepo, veliko let obstoječo prodajalno, pripravna za vsako obrt in ki se obrestuje po odbitku vseh stroškov z dobrimi 5 % se iz proste roke ceno proda.	1339 6-5
Več v upravništvu ..Slovenca".
949 so se dobž le pri
SINGER Ko.
akc družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
tmr Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalec pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ,izvirne Singerce*. Ker mi •vojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji* k vtčjeniu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih livalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doponlaii posamnih delov,	(
<3ozor !
<3o zor !
Največja zaloga nagrobnih spomenikov
katere imam v zalogi iz vseh vrst marmorjev, umetno izdelane; ravno tako so v zalogi
nagrobni okviri.
Preč. duhovščini in slav. občinstvu se priporočam za vsa umetna cerkvena in stavbinska dela po zmernih cenah.
Nagrobne spomenike prodajam radi preselitve obrti po zelo nizkih cenah.
Z velespoštovanjem
871 12-12
Ignacij Čamernik
_______i kamnosek, Komenskega ulioe 26 v Ljubljani.
Hllllllll!lllllllllli!lillii!llil!fiB.I
HllllllllIlIMIIiiillllll
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljen« let« 1854.
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Štev. telefona 210,
2469 JR0--3H
iusti*ciio pf^o v iodrih In steklenica