IZHAJA DVAKRAT/TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
Štev. 6 m Maribor, sreda« dne 19. januarja 1938 t Leto XIII
Solidarnost je — sveta naša dolžnost!
Delavsko gibanje je imelo v svojem razvoju svetle in mračne dobe. Morda je bilo več mračnih kakor svetlih. Ni pa treba biti pesimist, čeprav se zdi, da je razvoj zlasti v povojni dobi v nekakšnem zastoju. Popustil je tudi polet, ki je vodil gibanje prej od uspeha do uspeha. Marsikoga se je lotil strah ali pa nestrpnost. Mnogi so izgubili navdušenje.
0 vseh teh stvareh je marsikateri Proletarec razmišljal cele ure ali celo dneve.
Kakšni so vzroki takemu razvoju? Slišali smo jako mnogo razburjenih pojasnjevanj. Težka leta krize so izzvale neverjeten pritisk politične, gospodarske in socialne reakcije.
1 udi duhovno razpoloženje je izpre-menjeno itd. Ni dvoma, da so vsi ti Pojavi imeli vpliv na delavsko gibanje in na njegovo moralno stanjd. Toda ti razlogi ne morejo popolnoma pojasniti vzrokov zastoja. Vzroki so globlji. Te je treba iskati v tem, da je gibanje postalo v svojem jedru Preveč materijalištično. Njega pomen glede materijalnega izboljšanja se precenjuje, toda njega idealni ci-lj! se Cisto zanemarjajo. Tako giba-jUe more rasti in napredovati le, dokler bo imelo materijalne uspehe, ali sv hujši zastoj nastopi, ko zunanje okoliščine ne bodo dopuščale več večjih uspehov. Gibanje se lahko ubrani vseh neprijateljskih napadov samo tedaj, če je predvsem njega duhovna vsebina dovolj močna in globoka, če mu njega pristaši ostanejo zvesti in tudi tedaj, kadar se od njih zahteva žrtev.
Na .srečo, duhovna vsebina delavskega gibanja ni tako siromašna, da ne bi mogla nuditi nič drugega več kakor materijalno izboljšanje življenjskega položaja. Velika ideja medsebojne pomoči, skupnega boja za ureditev družbe in gospodarstva, kar bi narodu omogočilo dvig do višje kulturne stopnje, je krepka, da lahko da gibanju notranjo vsebino, ki jo potrebuje, da ostane tudi ob težkih časih močan jez proti reakciji in neprijateljem sploh. Morda se privlačna sila te ideje večkrat podcenjuje, morda se preveč naglasa dobrobit posameznikov in premalo dobrobit celote. Moramo ponovno apelirati na srce naših delavcev, ki naj se zavedajo, da morajo izvršiti višje naloge kakor samo boj za svoj ožji ali osebni napredek. Zbuditi moramo v delavstvu zopet zavest.• da se more od drugih zahtevati solidarnost samo takrat, če se mi sami žrtvujemo za solidarnost in da smemo zase zahtevati boljše življenje samo takrat, če ga piidcbimo tudi za druge.
Naše mišljenje in delovanje mora biti rrežeto z medsebojno solidarnostjo.
Solidarnost to je naša dolžnost!
Negovanje solidarnosti daje oporo skupnemu boju, ustvarja podlago zaupanju ki je neobhodno potrebno, če se hoče veliko gibanje utrditi ob težkih dobah. Solidarnost odstranjuje ljubosumje med raznimi skupinami delavstva in delovnega ljudstva, ki prepogosto zastruplja iu otežuje skupno delovanje.
Solidarnost je naša dolžnost! Ta more biti samo medsebojna. Zato naj
Ki
I
risa vrancosKe ¥
ke vlade
Boj proti vladi ljudske fronte
J	n	II	L >]	M	|. I
d	lel	lo 1	kapi!	tal	IBS«
©v
Francoski kapitalizem je umetno pritisnil na‘vrednost franka, da omaja položaj vlade ljudske fronte, ker mu niso bile všeč socialno - politične reforme in oviranje izkoriščanja kou-zumentov. Socialisti so zahtevali, da se uvede stroga kontrola nad devizami (denarjem). Finančni minister Bonnet in njegovi somišljeniki, radikalni socialisti, pa predloga niso vpoštevali. To je bil sicer direkten, toda bolj postranski razlog za detni-sijo vlade, ki je pravzaprav
boj med desnico in levico
ter je zlasti finančni minister Bonnet, predstavnik desničarske smeri, dasi radikal.
Zanimivo je tudi to. da se je predsednik republike Lebrun posvetoval o kombinacijah za novo vlado z radikalnimi socialisti (Chautempsom, Herriotom. Daladieronr) in šele nazadnje z Leonom Blumom, dasi je socialistična stranka najmočnejša stranka ljudske fronte.
Bonnetov poskus
Lebrun je končno poveril mandat za sestavo nove vlade, ker so drugi politiki odklanjali, na predlog ministra Sarrauta, dosedanjemu ministru financ Georgesu Bonnetu, ki je nasprotnik sodelovanja s komunisti.
Radikali zahtevajo, da morajo finančna in gospodarska vprašanja biti glavni program bodoče vlade, to je obrambne vlade francoske valute. Drugi problemi pa morajo začasno ostati izven razprave.
Kako socialisti presojajo položaj
Socialisti so imeli zaradi tega v soboto sejo. Na tej seji so zahtevali zase predsedstvo vlade, ker so najmočnejša parlamentarne skupina, vztrajajo na vladi ljudske fronte in se čudijo, da predstavniki, republike prezirajo najmočnejšo stranko v zbornici.
Prepustiti vlado v tem trenutku bolj ali manj desničarskim strankam, bi pomenilo reakcijo. Socialisti zaradi tega izjavljajo, da so opravičeni sodelovati v vladi in če bi tudi ljudska fronta bila izprernenjena ali izigrana. vendar ne bodo opustili sodelovanja s komunisti. Komunisti pa zahtevajo socialistično - komunistično vlado in najstrožjo kontrolo nad
nihče ne čaka, da drugi prične z njo, vsak sam- mora delovati v nje duhu iu njegov vzgled bo imel ugoden vpliv na razrednega sodruga, dal bo s tem poleta gibanju in celoti, poleta, brez katerega se nikdar ne morejo doseči veliki cilji.
Skeptiki (dvomljivci) nam bodo rekli: »Naj se briga vsak sam zase, ker ni treba biti tako neumen, da bi za druge šel po kostanj v žrjavico!« Ali ti ne slutijo, koliko s to svojo »modrostjo« škodujejo sami sebi. Utegne se zgoditi — in to je že vsakdo od nas doživel -, da nas drugi zasmehujejo zaradi našega plemenitega in solidarnega delovanja. Ali pa sme biti to vzrok, da ne bi delali ta-
deviznim prometom kot prvo in glavno nalogo nove vlade.
Blum vrača mandat
Bonnet ni uspel. Socialistični poslanski klub je izjavil, da ne bi mogel podpirati njegove vlade, niti se obvezati, da bi se v gotovih vprašanjih vzdržal glasovanja. Socialistični klub je obenem izjavil, da vztraja brezpogojno na ohranitvi ljudske fronte. Tudi glavni tajnik delavske zveze s. Jauhaux je izjavil novinarjem v imenu zveze, da se mora dogovor med levičarskimi strankami ohraniti, ker je edina garancija za izpolnitev želja vsega prebivalstva.
Komunisti so objubili podporo Blumovi vladi. Nekatere vesti trd:jo, da bi komunisti eventualno vstopili v vlado ter da zahtevajo tri važna ministrstva in podtajnika v zunanjem ministrstvu.
Blum je priznal, da je položaj težaven. Vsekakor je pa za vlado ljudske fronte in želi pritegniti k sodelovanju tudi opozicijske parlamentarce. ki so za demokratično svobodo, ker želi le republikansko svobodo, socialni napredek in varnost doma in na zunaj.
Toda tudi Blum ni mogel sestaviti vlade, nakar je bil poverjen
zopet Chautemps.
Chautemps je ižjavil, da hoče, ako uspe, svojemu statutu socialnega mi-
ru, ki ga je predložil zbornici, priključiti tudi statut o sklenitvi političnega miru.
Ako Chautemps ne uspe, bo poklican najbrž predsednik parlamenta Herriot.
Kaj se še skriva za akcijo kapitalistov proti vladi ljudske fronte?
Izgleda, da se za napadom kapitalistov proti državi skriva še nekaj drugega kot pa razlogi socialno politične nravi. Pospešena akcija kapitalistov proti vrednosti franka, ki je povzročila krizo druge vlade ljudske fronte je sledila neposredno razkritjem notranjega ministra s. Marxa I)ormoya v zvezi s »kapucarsko organizacijo« in od nje organiziranimi provokatorskim bombnim atentatom na palačo zveze industrijcev v septembru lanskega leta, ki ga je kapitalistično časopisje skušalo naprtiti delavstvu in s tem pridobiti francosko javnost za kapitalistično - faši-stiče podvige. Razpad ljudske fronte naj bi sedaj omogočil, da bi se zabrisal sled v temi praven.
Upamo, cia bo francoska demokracija odbila vse napade reakcije in da bo francosko ljudstvo uveljavilo svojo voljo, ki more bili samo v prid delovnemu ljudstvu in državi, v nasprotju z diktatorskimi državami, kjer vlada kapitalizem s fašisFčnimi hlapci v škodo delovnega ljudstva in države.
Dr. StoiadlnovM s soprogo v Nemčiji
na oficilelnem obisku
Jugoslavija in odnosi z Nemčijo
Dr. Milan Stojadinovič, predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister, je prvi predstavnik vlade, ki je oficijelno obiskal Nemčijo. V Nemčiji vedo ceniti ta obisk, zato so tudi razvili veliko propagando po časopisno in tudi priredili ministru lep sprejem.
, V nedeljo zjutraj je dr. Stojadinovič prispel v Berlin ter se še dopoldne odpeljal na 60 km oddaljeno posestvo h Goringu. Pozneje je dr. Stojadinovič imel sestanke tudi z zunanjim ministrom Neurathom ter drugimi politiki in gospodarstveniki.
ko? Ne, to ne sme biti! To bi bilo sramotno. Zakaj prav imamo mi in ne oni drugi, pa naj mislijo kolikor hočejo, da so modri«.
Pravica bo vedno na naši strani, če ji ostanemo zvesti
tudi tedaj, kadar bo ta zvestoba zahtevala od nas osebne žrtve.
Vera v pravico, vera v zmago dobrega, vera v človeka, nam bo dala moč v boju za naše visoke cilje. O tem moramo temeljito razmišljati in v sebi ustvariti voljo za solidarno delovanje. S tem bomo ogromno pripomogli okrepitvi in napredku našega delavskega gibanja.
(Po R. N.«, B.)
Po zagotovilih, ki jih je dala beograjska vlada po svojih zastopnikih' niso s tem tangirane prijateljske zveze v mali antanti, balkanski zvezi in z zahodnimi demokracijami.
Za demokracijo
na Poljskem
Klub poljskih demokratov pri predsedniku Moscickiju.
V Varšavi se je ustanovil demokratični klub vladnih strank. Nedavno so namreč bili v avdijenci tudi zastopniki delavskih svobodnih strokovnih organizacij in socialistične stranke ter zahtevali obnovitev svobode in demokracije. Sedaj je interveniral v tem duhu tudi demokratični klub. Tudi ta klub je zahteval volilno reformo, poudarili svoje proti-tot.alitaruo in protifašistično stališče. Na čelu delegacije je bil legionar, opozicionalni senator Krasnievvski.
Poštna hranilnica je zabeležila v preteklem letu 61.4 milijona dinarjev čistega dobička. Prometa je imela vsak dan eno milijardo.
Umrli prvi praški župan dr. Baxa
je bil vpepeljen.
Teruelski
juna
Ici
Nič novega na frontah
V svojih radijskih poročilih je zatrjeval general Ouiepo de Liano, da je Bil vzrok »neuspehu« nacistov slabo vreme, sneg in mraz. Kako neutemeljena je ta trditev, naj zadostuje, ako ugotovimo, da so pod istimi neugodnimi vremenskimi prilikami izvedli republikanci zmagovito ofenzivo, ki je docela uspela in to proti sovražniku, ki je bil sam pripravljen za napad ter v dobrih pozicijah. In ne samo to:	republikanci	so	vzdržali
tudi protinapad nacistov pod nič manj težavnimi okoliščinami in na pozicijah, ki so jih šele komaj zavzeli.
V teh bojih se je pač izkazala prava vrednost republikanskih vojakov in njihovega vodstva.
57 vojakov Listerjeve divizije je zmrznilo v strelskih jarkih, ki jih niso hoteli zapustiti.
Pri Concudu so pustili republikanski vojaki, da je osem nacističnih tankov prevozilo čez strelske jarke. Šest od teh tankov, ki so na ta način zašli v dvojen ogenj je bilo ujetih s posadko vred, nacistična pehota, ki jim je sledila, je pa morala bežati pred krogljami iz strelskih jarkov
republikancev, preko katerih so prevozili tanki.
Meščanski listi pišejo, da se je v bojih izkazala strategija generala Roje, ki je bil svoj čas profesor taktike na toledski vojaški akademiji.
*
Sedaj na frontah ni večjih akcij.
Podpora Socialistične in strokovne internacionale republikanski Španiji
Do konca decembra 1937 je odšlo že 63 transportov živil in sanitetnega materijala v Španijo, ki sta jih poslali socialistična in strokovna internacionala.
Sedaj je na potu nov transport. Doslej je bilo poslano:
139 ton kondenziranega mleka, 30 ton šunke, 2 ambulanci in 10 ton sanitetnega materijala za mednarod-
no bolnico v Onteniente, 6 milijonov komadov cigaret za mednarodno brigado in civilno prebivalstvo, 80 ton sladkorja, 22 ton polenovke, šunke in konzerv, 28 in pol tone mila, 5 ton leče, 80.000 pakeotv za otroke v Barceloni, Maridu in Valenciji in 10 ton nadomestnih delov za tovorne vozove in ambulance.
Prosvetljeno delavstvo bo zgradilo stavbo socializma!
Redni občni zbor »Vzajemnosti«,
kateri se je vršil preteklo nedeljo v Ljubljani je v vsakem oziru prav lepo uspel in pokazal, kako globoko je med našim delavstvom zasidrana »Vzajemnost«. Občnega zbora se je udeležilo 25 društev od 36, katerih zastopniki so z velikim zanimanjem poslušali poročila in referate ter se udeležili obširne in zanimive debate, katera se je vršila o vseh problemih, ki se tičejo naše kulturne organizacije. Zelo zanimiva in tudi najvažnejša je bila razprava o našem glasilu »Vzajemna Svoboda«, katera bo tudi v tekočem letu izhajala v nezmanjšanem obsegu s še bolj pestro in zanimivo vsebino. Naročnina za list se bo glasom sklepa občnega zbora zvišala za 50 para mesečno ali Din ,6 letno in bodo to naročnino društva pošiljala naravnost na upravo »Vzajemne Svobode« v- Mariboru.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik zveze s. dr. Jelene c, kateri je imel lep otvoritveni progra-matični referat o nalogah in ciljih »Vzajemnosti«. Zlasti se je tudi spomnil »Delavske Politike«, ki je pomagala »Vzajemnosti« pri njenem delu, na kar članstvo »Vzajemnosti« ne more in ne bo pozabilo.
O delovanju zveze v preteklem letu je poročal tajnik s. Štukelj, blagajniško poročilo je podala s. R liri o 1 f Štefka, za nadzorstvo pa s. Bricelj. Vsa poročila, kakor tudi vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. kar je najboljši dokaz duševne in organizacijske konsolidacije, ki vlada v naši kulturni zvezi »Vzajemnost« od Črne na Koroškem pa doli do Notranjske. Vsi delegati brez iz-
jeme so pokazali zmisel za kulturno organizacijo delavstva in tudi voljo do dela za njeno razširitev".
Tudi novi odbor zveze, katerega je predložil s. K o s m o s v imenu verifikacijskega odbora je bil brez debate soglasno izvoljen. V tem odboru so:
Predsednik: Dr. Cel. Jelenec; 1. podpredsednik: Petejan Josip; II. podpredsednik: Blaž Korošec; tajnik: Jože Kopač; blagajnik: Rudolf Štefka; odborniki: Jakob Kop, Ivo Gruden, Rudolf Čebular, Mina Pod-bevšek, Karel Kocjančič, Iv. Breznik (Trbovlje), Jakob Vehovec (Kranj). Jaka Vodopivec (Celje), Ivan Logar (Črna). — Nadzorstvo: Niko Bricelj, Kristina Rakovec, Ciril Štukelj, Te-ply Bogo (Maribor), Kosmas J. (Hrastnik).
Na predvečer se je vršila tudi konferenca dramske podzveze in so bili izvoljeni v odbor ss.:
Isop, Mile Klopčič, Kocjančič (Dobrunje) in Leban.
Razen tega se je na predvečer konstituirala tudi pevska podzveza, katere odbor sestavljajo ss.:
Korošec Viktor. Tanče Angela in Miklavc.
Prosvetni večer
v dvorani »Delavske zbornice", čigar pestri program je absolviralo članstvo dobrunjske »Vzajemnosti- in godba »Zarja«, je pokazal vpošteva-nja vredna stremljenja naše kulturne organizacije »Vzajemnosti« in »Zarje«. Prireditelji so dali s svojim nastopom vzpodbuden vzirled zunanjim delegatom, ki so se že na predvečer zbrali v Ljubljani.
datna i*t pa svetu.
Umrl je dr. Alired Šerko, profesor na vseučilišču v Ljubljani, priznan prirodoslovec in zdravnik za živčne bolezni. Bil je izreden človek, nadarjen in ukaželjen. Imel je — česar večina naših pravih izobražencev ni imela — bogate starše, ki so bili tudi dovolj razumni, da ga niso priganjali k čimprejšnji dovršitvi študij ampak je lahko po mili volji sledil »uka žeji«. Absolviral je rnedi-cm'o in filozofijo in je potem nadaljeval študije še v inozemstvu. Posvetil se je raziskovanju življenja in duševnosti v prirodi. Ker nikdar ni bil od nikogar gospodarsko odvisen, si je do konca dni ohranil tisto svobodno ponašanje, ki je tako značilno za lepa visokošolska leta. Bil je rektor in večkrat dekan medicinske fakultete, po svojem značaju pa je ostal študent — najstarejši študent ljubljanskega vseučilišča. Bil je svoboden duh. Ni verjel v zveličavnost katoliške cerkve. Iskal je vedno resnico. Kar pa je po svojem mnenju spoznal za resnico, je povsod povedal zelo glasno. Manj pa je znano, kako globoko resen je bil dr. Šerko kot zdravnik na oddelku za duševne bolezni in kako vestno, skrbno in človekoljubno je vršil to svoje zvanje. Pok. Šerko se je zanimal tudi za vsa javna vprašanja, kot svoboden duh pa je ostajal na vse strani nevezan. Pač pa je poznal marksistično teorijo, ki jo je še v zadnjih letih študiral po virih.
Psuje in zavija. Slovenec je zopet enkrat opsoval s. Leona Bluma. Imenuje ga »lepi Leon«. Po svoji stari navadi tudi trdi. da so vseh nesreč v Franciji krivi socialisti in ljudska fronta, ne pa kapitalisti, ki izpodkopavajo vrednost francoskega denar-
Japonci zahtevajo kapitulacijo Kitajske
Japonsko - kitajske vojne še ne bo konec
Japonski državni svet je imel tajno sejo. V objavi o tej seji pravi japonska vlada, da je bila pripravljena skleniti mir s Kitajsko ob pogoju, da prizna nje sodelovanje. Ker japonska vlada tega ni dosegla, se bo borila do končne zmage, tudi. če nastanejo med tem vojne z drugimi državami.
Tudi Kitajska odklanja japonske ponudbe za mir. ker so poniževalne in bi veljale Kitajsko ogromna ozemlja. Jako verjetno je, da bodo imeli Japonci vojne neprijetnosti še tudi z drugimi državami._________________
ja doma in v inozemstvu, hoteč izzvati kaos. Kar se tiče psovk na račun Bluma, ki katoliški cerkvi v Franciji še ni skrivil lasu, bi -Slovencu« priporočali, da slične psovke na lepoto njihovega telesa naslovi na može v tistih državah, ki katoliško cerkev^ preganjajo in slove po svoji telesni krasoti, ako si upa in sme. Glede ostalih podtikavanj na račun ljudske fronte pa se »Slovencu < ne čudimo. Saj ima korajžo, da tudi glede Španije piše tako, kot da je špansko državljansko vojno začela legalna vlada in ne Franco.
Predanketa trgovskih nameščencev v Zagrebu, ki jo je sklicala zagrebška delavska zbornica 13. in 14. t. m. je ugotovila načela kolektivne pogodbe v stroki. Na anketi so bili zastopani nameščenci in delodajalci ter govorili o ureditvi službenih pogojev, delovnega časa in plač s kolektivno pogodbo. Končni predlogi naj se izdelajo v dvajsetih dneh, na kar se bo zopet vršila anketa. Anketa je bila samostojna neglede na ono, ki jo je sklicalo ministrstvo socialne politike v Sarajevo.
Minister dr. Miha Krek je postal glavni tajnik JRZ, kakor poroča klerikalno časopisje.
Zaradi francoske vladne krize je bila seja Društva narodov, ki bila sklicana za 17. t. m., odgodena do 26. januarja. — Anglija in Francija nameravata na tej seji staviti pozitiven načrt glede zahtev Nemčije in glede sodelovanja drugih držav z njo. Spomenica glede Nemčije bo zasnovana na zahtevah, ki jih je navedel Hitler ob obisku lorda Halt-faxa v Berlinu.
Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev
>OGENJ<
v Mariboru. Koroščeva 8
kjer dobite tudi vsa ootrebna pojasnila.
A. M. de Joag:
87
IZDAJA
L Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Dobil je od šolskega vodje razpisano nagrado za hitrost v drsanju na daljavo in se je sedaj uril zelo resno in z veliko vnemo v prenoženju, s čemer se je jako rad pobahal njegov oče. Njegove drsalke niso bile za to svrho dovolj ostro brušene, zato ga je vsak hip izpodneslo, da je telebnil na trdem ledu. Od udarca mu je bilo uho čisto modro. Nazadnje se je odločil prekiniti z nevarnimi vajami; todaj komaj je bolečina nekoliko ponehala, že je pričel znova previdno in boječe risati lične kroge s skrajnim robom svoje drsalke: to je bilo tako lepo in vrhu tega je bil vsakdo, ki je znal dobro prenožiti, deležen občudovanja. Ko je tako nekega opoldne, koncem tretjega tedna odkar je trajalo zimsko veselje na ledu, opisal večji krog in mu je med bliskovito vožnjo nenadoma zmanjkalo tal pod nogami, da je zamižal od strahu, da se bo pri padcu modno pobil, je začutil, kako ga je prestreglo par močnih rok, ga dvignilo kvišku in raskav glas, čudovito mehkozvočen, je dejal:
»Hopla, Mereyntje!<
In ko je odprl oči, je videl tik pred seboj sivo-bledo lice Vrča, ki ga je držal s svojima rokama, da so mu noge visele v zraku.
»Vrč!« je vzkliknil z zvočnim glasom in opojna radost je prešinila njegovo otroško srce. »Ti si
zopet tu!*
"Že dva dni,« je odgovoril Vrč in ga nežno postavil zopet na led. Mereyntjeja je zbodlo v prsih: kako je le mogel pozabiti na ta dan! In kako je bilo mogoče, da ga doslej še ni videl in tudi ne slišal nikogar o tem govoriti? Goort je to takoj sam pojasnil:
v Da, toda jaz sem šele danes prišel semkaj . . . pridrsal sem se .. . naravnost iz mesta. Ti si prvi v vasi, s komur govorim,«
-Vrč!... Vrči... se je radoval Mereyntje, sa zgrabil za roko in pritiskal ob njo svoja lica kot dobrikajoča se mačica. 'Oh Vrč, kako sem vesel, da si zopet tu!« , . . Veš Vrč, dobil sem nagrado za hitrost v drsanju . . . Zakaj nama nisi odpisal na najino pismo, ki sva ti ga poslala župnik in jaz? .. . Ali ga morda nisi dobil?«
Da — da, dobil sem ga, Mereyntje in sem ga bil zelo vesel... toda z odgovorom ni bilo nič ... nisem imel kaj pisati.«
Mereyntje ga je vprašujoče pogledal. Videl je njegov bledi, sivi obraz, s katerega je v vzdušju jetnišnice izginila zdrava, rjava barva. Tudi shujšal je, kosti so mu skoro prebadale lica; njegove oči so zrle čudno, nemirno, kot da bi imel bolečine. Sočutje se je polastilo Mereyntjeja in nežno ga je vprašal:
Ali se ti je slabo godilo v zaporu, Vrč? • Divji lovec se je zlobno nasmehnil in z jezivim glasom odgovoril:
»Oh, o tem je bolje, da ne govoriva, Mereynt-
je. To boš nekoč mnogo bolje razumel kot sedaj ... Pridi, sedaj se hočeva raje nekoliko drsati, he!? No daj, poženi se!«
Vrč je prekrižal roke na hrbtu in Mereyntje se ju je oprijel s svojimi malimi krepkimi prsti. V naslednjem hipu sta že švignila po ledu . . . Hej! ... to je bila vožnja. Tako hitro se Mereyntje še nikoli ni drsal! Vrč se je poganjal s svojimi kore-njaškimi nogami s tako silo, da je Mereyntjeja kar nosilo po zraku za njim.
Zobe stisnjene, oči na pol zaprte, se je drsal divji lovec po reki navzdol, ne da bi bil sploh čutil lahko breme, ki ga je vlekel za seboj. Živahne kretnje, ki jih je zahtevalo naglo drsanje, so mu godile, z naslado je vdihaval mrzli zrak v pljuča, omamljen od občutka, ki ga je vzbudila v njem zavest, da je zopet svoboden in besen se je spominjal tednov, ki jih je preživel za zidovi jetnišnice. Čutil je potrebo, da se razgiblje do onemoglosti, lahko bi bil kričal in rjovel od divjega veselja, da je bil zopet sam svoj gospodar, rjovel bi, gnan od želje po maščevanju, da so ga imeli tako dolgo zaprtega, kot žival v kletki, v smrd-luvi, majhni celici, v kateri je stala kot edina njegova družica posoda z njegovim lastnim blatom On, ki je svoj živ dan bival v prosti naravi, na oolju, na morju, na svežem zraku, ki je lahko de* lal, kakorkoli se mu je poljubilo, ki je živel ko*, ntica v tfozdtt, kot divjačina na polju, svobodno
•n nevezano!
(Dalle prihodnji! )
Šfev. 6
7g nosil^ kcaiev
(tile
Čevljarski mojstri so zborovali preteklo nedeljo v Celju. Iz referatov je bilo raz Vidno obuipno stanje propadajoče stroke. Slišali smo zahtevo po uveljavljenju soci-jalnega zavarovanja mojstrov. V kolikor se tiče zahteve po odpravi dela čevljarske stroke po poboljševalnicah in kazenskih zavodih se mi popolnoma strinjamo s prizade timi obrtniki. Da bi se zaprlo vse tovarne in njihove prodajalne je želja, v katere izpolnite'.- menda tudi obrtniki sami ne veru-ieju. V kolikor je bilo kritike glede učencev, smatramo, da bi bilo treba to vpraša nje reševati v smislu obrtnega zakona ter s socijalnega vidika. Vajenci ne bodo re šili propadajoče obrti. Ves potek zbora je bilo eno samo tarnanje, kar je razumljivo, ker se ta široka res proletarizira.
Čudne manire, za katere želimo pojasnila. Neki cinkarniški delavec se pritožuje, da je pred nekaj dnevi šel v pisarno obra-tovodstva v cinkarni ter javil, da mu je umrla njegova žena. Iz neznanega vzroki Pa ga je nekdo vrgel iz pisarne tako. da je Padel na kamenitiii tleh v veži pred pisarno in Ijil mahoma ves krvav ter se mu še sedaj poznajo podplutbe po obrazu. Ker ie tak postopek vse obsodbe vreden, smo uver-ieni, da bo g. ravnatelj kot objektiven in nepristranski vodja.zadevo preiskal, da se ugotovi dejanski stan. Razburjanja ie bilo
dovoli in siromaki upravičeno odklanjajo tak način izražanja sožalja!
Dva občna zbora strokovnih organizacij se bosta vršila v nedeljo, dne 23. t. m. v Delavski zbornici in sicer občni zbor podružnice Saveza metalskih radnika Jugoslavije in občni zbor podružnice Saveza žive--arskih radnika Jugoslavije, Celie. Prvi se bo vršil v dvorani Delavske' zbornice, drugi Pa v pisarni K. M. O. Oba ob 9. uri
Trbovll«
Uspešen članski sestanek
Na članskem sestanku, ki se je vršil v nedeljo, dne 16. t. m. v Delavskem domu, ie obširno poročal podpredsednik Bratovske skladmce s. Murn Filip, zlasti tudi o težko-cah. ki so se pokazale pri tozadevnih razpravah glede novega pravilnika Bratov-ske skiadnice.
s. Jurij Arh je govoril o organizaciji in mezdnih gibanjih ter je markantno predočil vse dobre in slabe lastnosti delavstva, ki se poiavliajo ob takšnih prilikah. Posebno se ta dotaknil vprašanja, o katerem se zelo tež-,°. -^Pravlja in sicer o moči organiziranega deiavstva. Pri debati, ki je v nekaterih vprasannh res zadela snov, se je videlo, da delavstvo globoko .pojmuje važnost svojega zavarovanja in svoje moči, le malo je izjem. ■Predsednik s. Pliberšek je vodil in zaključil uspeli članski sestanek.
Zahvala. Podpisana se tem potom najiskrenejše zahvaljujem vsem, ki so mi ob težki izgubi mojega moža Mihe Šmita kakorkoli stali ob strani. Posebno se zahvaljujem glavnemu delavskemu zaupniku Češnovarju Vinku za njegovo vsestransko pomoč, celokupnemu delavstvu za zbirko in posmrtno Podpor v znesku Din 1310 ter vodstvu cementarne za tepi venec, vsem pa za številne udeležbo pri pogrebu. Nadalje se zahvaljujem »Delavski godbi®, ki je igrala pri pogrebu mi za lep pogrebni nagovor, ki ga je v izbranih besedah imel g. Čeinovar, ter vsem, ki so kakorkoli izkazali mojemu umr-.emu možu prijateljstvo in sožalje. Iranka šmit.
Usoda luZIfkih Srbov
Praški dnevnik ^Narodni politika^ Poroča iz glavnega mesta lužiških Srbov, Budyšina:
Lužiški Srbi z bolestjo mislijo na prejšnje srečnejše čase. Ali je sploh mogoče govoriti o lepših časih v Lužici? Da! Če se spomnimo, da so mo-šl* Lužiški Srbi do pomladi 1933, ko je bil v Nemčiji še demokratični re-Zlm' ^‘rno moliti lužiško v svojih cerkvah, da so mogli v šolah z otroci govoriti v materinem jeziku, da so lahko delovali v svojih društvih s prireditvami in igrami, da so imeli svojega Sokola in Lužiško matico, da so izdajali svoje časopise in revije — in če primerjamo to-e današnjim stanjem, ko je bila prepovedana vsaka društvena delavnost, lužiški jezik izključen iz šol in cerkev, izdajanje časopisov in revij ustavljeno, lužiška tiskarna in knjigarna v Budyšinu zaprta, — ali more biti narodna tragedija večja in žalostnejša?
In koliko naših slovenskih časopisov se navdušuje ravno za ta nemški fašizem! Komaj že čakajo, da bi bila meja te fašistične Nemčije ob (Vturi in nad Mariborom.
Privatni nameStend v Slovenili
Privatni nameščenci v Sloveniji za izboljšanje zakona o Pokojninskem zavarovanju in za skrajšanje delovnega časa
Na inicijativo oblastne podzveze ZPNJ sta se v ta namen vršila do sedaj dva zelo lepo obiskana shoda in sicer v nedeljo 9. t. tn. v Kranju,
katerega se je udeležilo nad 100 nameščencev, po večini tekstilni mojstri. Drugi se je vršil dne 1,1 t. m. v dvorani »Ljudske univerze« v Mariboru, katerega so se udeležili samo trgovski nameščenci, ker je bil sklican dogovorno s Pomočniškim odborom samo za trgovske nameščence.
Na prvem je poročal s. Pete-j a n, na drugem pa s. V i d o v i č in P e t e j a n. ki sta pojasnila veliki pomen novelizacije zakona o pokojninskem zavarovanju, da se na ta način omogoči obvezno zavarovanje tudi yse trgovske in ostale nameščence ter tekstilne mojstre. Na obeh shodili se je razpravaljalo o potrebi skrajšanja delovnega časa iti novi naredbi o odpiranju in zapiranju trgovin ter o potrebi zvišanja plač. Na obeh je bila sprejeta primerna resolucija.
Dne 22. t. m. se bo vršil enak shod v
Celju,
na katerega že danes opozarjamo celjske nameščence.
Maribor
Predavanje, ki ga priredi »Vzajemnost« se bo vršilo v sredo, dne 19. t. m. s pričetkom ob 20. uri (ob 8. uri zvečer) v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-II. Predaval bo sodni svetnik g. dr. Vladimir Travner o temi »Narod in država«. — Nadalj opozarjamo že danes, da se bo vršilo v sredo dne 26. t. m. predavanje pesnika Mile Klopčiča. Predaval bo o ruskem pesniku Puškinu. Obiskujte predavanja, kajti le s tem bomo dvignili izobrazbo delavstva!
Volitve obratnih zaupnikov so v polnem teku. Svobodne strokovne organizacije so z dosedanjimi rezultati zadovoljne, niso pa zadovoljne s pojavi, ki spremljajo po nekaterih podjetjih tudi letošnje volitve. So podjetja, v katerih obstoja neka neodvratna mržnja proti instituciji delavskih zaupnikov, ki se izraža v tem, da se kandidate svobodnih strokovnih organizacij preganja in odpušča. Ponekod izgleda, da tega rabeljskega posla ne vrše lastniki podjetij, ampak podrejeno uradništvo, ki si domišlja, da je hlapec lahko hujši od gospodarja. S temi gospodi se bo treba enkrat prav pošteno pomeniti, Ustvariti bo pa treba tudi učinkovitejše zakonite sankcije proti vsem, ki mislijo da smejo izigravati zakone.
Klopotec so valili plavi v tekstilni tovarni Rosner. O tem je obširno poročal »Veternik«, trdeč, da se je izvalilo pišče. Nesreča ie hotela, da je tisti dan, ko je izšlo poročilo v »Večernikui« sam zaupnik plavih predlagal ponovitev volilnega postopka, ker ie uvidel, da takega načina volitev ni mogoče zagovarjati.
Sezonski zastoj v tekstilnih tovarnah.
Zadnjič smo poročali, da je tovarna Doctor in drug omejila obratovanje na 4 dni v tednu. Njej je sledila tudi tovarna Thoma in omeiila obrat na tri dni v tednu. Pri tej tvrdki je skrčenje obrata v januarju nov pojav. Doslej se je to običajno zgodilo vsako leto v mesecu novembru. Lansko leto pa je bila baš v novembru boljša zaposlitev. — Zaenkrat se zdi. da gre v tekstilnih tovarnah bolj za sezonski zastoj dela, kot pa za krizo, ki bo po primerjih kapitalističnega gospodarstva sledila letom dobre konjunkture. Razmišljati bo treba pravočasno o ukrepih, ker bo prizadetih na tisoče eksistenc. O tem velik del delavstva niti ne razmišlja, ne mislijo pa na to najbrž tudi ne tisti faktorji, ki so poklicani, da regulirajo gospodarstvo, odkar se čezdalje bolj uveljavlja načelo, da gospodarstvo ni več zasebna, ampak javna zadeva, ki se -tiče države in njenih bitnih interesov.
Odpoved vsemu delavstvu v livarni Pengg. Livarna Pengg je preteklo soboto odpovedala vsemu delavstvu, ki ga je tamkaj zaposlenega, 60 po številu. Kakšni so razlogi za ta odpoved se ne ve. V podjetju so se zadnji čas izvršile izpremembe; izgnan ie bil inž. Barbasch radi protidržavnega zadržanja in preteklo soboto je moral zapustiti Maribor tudi delovodja Sedlaček, ki mu policijske oblasti niso več podaljšale bivania. Kar se tiče poslednje imenovanega delavstvo ni imelo proti njemu pritožb, bol ie eden izmed tistih inozemcev, ki so se za-
vedali, da je naš delavec človek in da zlasti inozemec nima pravice tega delavstva šikanirati. Baje je podjetje odpoved že preklicalo.
Izkaze uslužbenskega davka v davčnih znamkah ie treba predložiti tekom januarja davčni upravi v Mariboru, soba štev. 7.
Pod vlak je prišla 161etna Terezija Fridl, služkinja pri Rotu na Teznu. Nesreča se je zgodila blizu Bohove pri Teznu. Vlak je nesrečnici odrezal glavo.
I. redni občni zbor Nabavljalne zadruge tekstilnih delavcev r. z. z o. z. v Mariboru, se bo vršil v nedeljo, dne 3(1. januarja 193,h. ob 15. (3.) uri v gostilni Furlan. Tržaška cesta 1 v Mariboru. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav predsednika: 2. volitev zapisnikarja in 2 overovateliev: 3. poročilo predsednika; 4. volitev nove uprave: 5. volitev razsodišča: 6. slučajnosti. Če bi ob navedenem času tie bilo navzočih zadostno število članov, se vrši občni zbor pol ure kasneje, v istem lokalu in z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih. — Načelstvo.
92
69
55
14
listi
Sv. Lovrenc na Pohorju
Zmaga liste svobodne strokovne organizacije
Volitve obratnih in nameščenskih zaupnikov pri tvrdki Heinrich Kieffer so se vršile v soboto, dne 15. t. m. in je delavstvo jasno posedalo komu zaupa v bodoče čuvanje^ svojih pravic, ali tistim, ki jim je politična gonja glavni smoter, od katerega delavstvo nima ničesar pričakovati, razen brezposelnosti, ali onim sodrugom, katerih edini cilj je napredovanje za izboljšanje delavskega položaja in čuvanje delavskih pravic po načelu: Bratje vsi enaki smo! Volilni izid:
Volilnih upravičencev je bilo Volilo jih je za rdečo je glasovalo za zeleno ie glasovalo Od 4 kandidatov so pripadli SMRJ, zeleni pa so dobili enega z ostankom To je v odgovor rdečih zelencem, kateri so v svojem listu napovedovali, da bodo tudi pri Kiefferu strgali rdečkarjem vajeti iz rok in tudi onemu, ki ie rekel, da delavstvo zahteva njih listo, ker rdečih ne bo volilo. Menda je sedaj zadovoljen tudi tisti bivši (dobro znani) graščinski lovec, ki je zadnjič hotel, da bi oblast zabranila našemu govorniku na predavanju, da ne bi smel govoriti.
Lelko
Razmere v tekstilni tovarni Brečko. Ne-
ka delavka je pred kratkim vstopila v pod* ifif* -Med delom ji je postalo slabo radi slabega zraka. Po vsem oddelku je pričela iskati odpirač ventilatorja, ki ga je poiskala zaman. Na vprašanje mojstra, kaj tako išče, je pokazala z roko kvišku, nakar ji ta odvrne, da v tej tovarni sploh ni ventila tor jev. Znano je. da je komisija že zahtevala namestitev ventilatorjev, da je podjetnik že plačal kajen, toda še do danes je ostalo vse pri starem. V tovarni se nahaja tudi delavska umivalnica, ki je *pa nihče ne uporablja, ker je ne more. — Po vsem prostoru se širi gniloba in plesen. Tako hodijo delavci iz tovarne neumiti, da za njimi kar puhti umazanija. Silno slaba je tudi centralna kurjava, saj nekateri delavci dobesedno zmrzujejo. Mojstri pravijo, da je para ipotrebni za likanje in v apreturi. Upamo, da nam bo podjetnik vsaj v tem letu uredil te neprijetne zadeve.
Zopet redukcija dela v HrastnlSkl steklarni
Ali «1 te poravnal naročnino? Ako i« ne, Izpolni tvojo dolinostl
Jesenice
Obratne nesreče v jeseniških železarnah se vrstijo kakor za stavo. Ni še pozabljena nesreča na Javorniku, kjer je bil opečen in }e tem opeklinam nedavno tudi podlegel 27 letni družinski oče Gerdej Oto, brat našega s. Antona Gerdeja, pa se je že spet zgodila nova nesreča: delavca s. Nemca je strašno opeklo. V valjarni pločevine je po iztoku žlindre mašil iztok pri peči, pa je žlindra, ki je bila v koritu prišla nekako v dotik z mokroto ter je eksplodirala Nemcu y obraz in ga oškropila po obleki tako, da ie pričel goreti. Nesreča je smrtnonevarna tn se s, Nemec nahaja v opasnem stanju. ~ Dne 8. t. m. je motor odrezal s. Kustrlu a*lc“' bivšemu gl. zaupniku na Dobravi, velik del noge. S. Kusterle je hotel skočiti med vožnjo na motor, pa je padel pod njega in nesreča je bila tu. Vsem ‘ponesrečencem zeluno skorajšnje okrevanje. — Pri tem pa svarimo vse delavstvo, da naj pazi na svoje zdravje, vse pomanjkljivosti v zaščitnih in varnostnih napravah pa sporoči takoj svojim zaupnikom.
Hrastnik, 16. januarja 1938.
Po skoraj enoletnem polnem obratova nju v steklarni se bo od 17. t. m. zopet skrčil obrat tako, da bo .precejšnje številc pomožnega delavstva brez dela, kvalificirani steklarji pa bodo delali samo po šesl do sedem šihtov na 14 dni.
Mnogi si bodo mislili, da ni naročila Temu pa ni tako, naročil je po izjavah odgovornih vodii podjetja zadosti, toda naše podjetje je včlanjeno
v steklarskem kartelu,
kateri je sklenil, da se povišajo cene ekspertnih artiklov, ker sedanje cene ne odgovarjajo. O tem ne bomo razglabljali in žal tudi ne vemo točno, ker nimamo vpogleda v to, eno pa vemo, in to je, da delavstvo vsled tega ne sme trpeti! To si naj zapomnijo vsi tisti, ki imajo količkaj p tem odločati. Zato apeliram,o na naše obratne zaupnike, kakor tudi na našo organizacijo in tudi na vse druge sopodpisnike naše kolektivne pogodbe, da podvzamejo vse korake, da bodo delavci dobili vsled le redukcije vse šihte plačane, kakor to predvicJeva kolektivna pogodba.
Kaj pravi kolektivna pogodba?
Člen II. točka 1. pravi med drugim: »More se pa zaradi nezadostne zaposlenosti, po predhodnem zaslišanju obratnih zaupnikov delo skrajšati ali na šest ur dnevno ali na štiri dni v tednu pri 8 urnem delu, ali na tri tedne v mesecu po osem ur dnevno.«
Ta člen torej ne velja v tem slučaju, ker ie po izjavah gospodov zadosti naročil, Ie v toliko lahko pride v poštev, da se skrči obrat, delavci pa kljub temu obdrže pravico do mezde za izpadle šihte, in to tem bolj, ker se popravljajo sedaj tri peči, katere so bile že slabe, o čemer pravi kolektivna pogodba v členu 4. točka 5. d.:
»V slučaju popravila peči ali kake druge naprave, bo podjetje plačalo delavstvu 50 odst. povprečnega zaslužka kot odškodnino in to le tedaj, če se delavstvo ne dodeli h kakemu drugemu delu, v takem slučaju pa 75 odst. povprečnega zaslužka,«
O tem je delavstvo razpravljalo na sestanku v sredo , dne 12. t. m. Delavstvo je naročilo zaupnikom, da v tem zmislu inter-venirajd. Koliko uspeha bo imela ta intervencija, za enkrat ne vemo, zato smatramo za potrebno, da pribijemo:
Prvič, naročil je zadosti in drugič, peči se popravljajo. Radi tega invamo v zmislu omenjenih členov kolektivne pogodbe pravico, da dobimo izpadle šihte izplačane in ne da bi se zopet uvedla stara praksa. Zato še enkrat apeliramo na vse gori imenovane, da poskrbijo, da ne bo prišlo do nepotrebnega razburjenja in da se ne bo kršila naša pogodba, za katero smo rabili celih 5 mesecev, dokler je bila gotova.
Sedaj pa še nekaj.
Delavstvu je v smislu uredbe o minimalnih mezdah onemogočeno, da bi stopilo v akcijo za svoje upravičene zahteve vse do-
tlej, dokler tudi oblastvo ne uporabi vseh sredstev za mirno ureditev spora, šele ako to ne uspe (in to skoraj v nobenem sjučaju ne uspe v zadovoljstvo delavstva), ima delavstvo možnost, da začne akcijo. Praktično vzeto, delavstvo vsled tega posredovanja zamudi ugodno priliko, ker med tem časom podjetje vsa svoja naročila izdela in mu je potem vseeno, ako potem delavstvo štrajka ali ne. še celo prav mu pride. Delavstvo pa se lahko pod nosom obriše. Nasprotno ipod-jetniki nimajo nobenih predpisov, kdaj lahko zastavkajo, ampak store to, kadar se jim zdi potrebno. — Ni jim treba čakati mesece in mesece, če lahko vstopijo v ak. cijo ali da bi morali imeti kakšno dovoljenje. Ne briga jih, kaj njihovi delavci napravijo, ne vprašajo se, če imajo delavci kaj jesti ali ne. — So torej popolnoma svobodni v takih akcijah, kakor kaže naS slučaj. Kartel je sklenil, da se zvižajo cen-! izdelkom, da ne sme nobena članica karteli niti najmanjše stvari pošiljati odjemalcem dokler tega kartel zopet ne dovoli; posledica tega je, da bo delavstvo vsled tega trpelo, to seveda kartel nič ije briga, samo da on doseže svoje namene.
Kako je to v bratski tehoslovalki?
Ako hoče kakšen podjetnik omejiti oj brat ali ga celo ustaviti za dailj časa, mora to sporočiti pristojnemu ministrstvu in navesti tudi vzroke. Ministrstvo potem vpraša še pristojno organizacijo, če ima kakšne pomisleke; v tem slučaju odredi komisijo, ‘katera navedbe delodajalca preišče (seveda so v tej komisiji tudi zastopniki delavstva) in šele na podlagi poročil te komisije izda ministrstvo svoje dovoljenje zia skrčenje o-brata ali pa tudi ne.
Taka je tedaj razlika med Čehoslovašk.j in nami. Zakaj pa pri nas ni tako? Odigovor je lahek: Dokler bomo samo kritizirali in nič delali, dokler bomo stali ob strani in. zasmehovali tiste, ki se trudijo, da bi dosegli razmere kakor jih imajo po drugih naprednih državah, ne bo drugače. Zato moramo enkrat za vselej končati s takim delom, ki nam samo škoduje in se zavedati, da spadamo vsi v eno družino. Opozarjamo moramo na prav prijazen, sodražni način onega, ki bi napravil kakšno napako, da to ni prav in skupno popravljati napake. Le tako nam bo mogoče, doseči to, ,po čemer stremimo. Ker tudi češkemu delavstvu niso pripomogli kapitalisti k njegovim socialnim in drugim zakonom, ono se je moralo boriti dolga leta, predno je vse to dioseglo kar da ■ nes ima. Zato te skrajni čas, da se tega zavemo in da vstopimo od prvega do zadnjega v strokovno organizacijo, da si naročamo naše delavsko časopisje, zta&ti »De^ lavsko Politiko«, dia obiskujemo delavska predavanja, shode in sestanke naših organizacij in tako začnemo z načrtnim in vztrajnim delom za boljšo bodočnost, za naš skupni cilj, za socializem. Delavci,‘sotrpini, premislite in odločite 3e!
Družnoist!
Najtežji udarec rudarjem in plavžarjem
pomeni novi pravilnik o bratovskih skladnicah
V	novi pravilnik o bratovskih skladnicah, ki je stopil v veljavo dne 1. januarja 1938, sta vneseni med drugimi dve važni spremembi v čl. 50 in 82, s katerima se dosedaj veljavne pravice rudarjev in plavžar-jev v pogledu čuvanja pravic pridobljenih v pokojninskem in nezgodnem zavarovanju i-., kršijo in daje tem panogam zavarovanja le še zgolj fakultativen značaj. '
Kaj pravi čl. 50 pravilnika iz leta 1933.? Delavec more čuvati svoje pri pokojninskem zavarovanju pridobljene pravice za slučaj prekinitve zavarovanja, ako plača letno pri-znalnino v znesku Din 20.
Člen 50 novega pravilnika pa pravi:
»Vsi bivši rudarji, ki so si očuvaii članske pravice do !. januarja 1930. s plačevanjem priznalnine, jili bodo lahko
Dva češka književnika. Hora
In Novy, med nami
Nastep čeških književnikov, Joseia Hore in Karla Novega v mariborski Ljudski univerzi
je bil za Maribor velik kulturni dogodek, ki je z njim Ljudska univerza vsaj nekoliko popravila vtis enostranosti, ki ji je grozil ob čestih nastopih raznih nemških »kulturtra-geriev«. Sijajni odmev njunega nastopa v Ljubljani je vplival tudi na mariborsko občinstvo, ki je dvorano napolnilo v napetem pričakovanju.
Inž. Kukovec ie pozdravil draga gosta v imenu Ljudske univerze, minister n. r. dr. Kukovec pa v imenu Jugoslovensko-čeho-slovaške lige, povdiarjajoč skupne ideale in skupne težnje s severnimi brati. Naš književnik Bratko Kreft ie nato s kratkim referatom predstavil osebnost in delo Josefa Hore, enega najpomembnejših še živečih pesnikov, ki se je razvijal kakor toliko drugih sodobnih socialnih pesnikov od razrednega boievnika in revolucionarja s peresom, do zrelega in prečiščenega humanista v poeziji.
V	svojem referatu, ki ga je zaključil z nekaj slovenskimi stavk,i, je nato Josef Hora nam zlasti povdaril, da more biti pesništvo le tedaj pristno narodno, če je obenem tudi občečloveško, to ie socialno. In to je današnje češkoslovaško pesništvo, ki se klania idealom prezidenta osvoboditelja v najvišji meri. Povdarial je stoletno povezanost in sorodstvo češkega pesništva s slovenskim, ki sta ga ustanovila z medsebojnim obiskom že Prešeren in Macha. Naš pesnik Mile Klopčič je nato recitiral v svojem finem prevodu globoko občuteno dve Horovi pesmi: »Večni krog« in »Gost«. Hora sam je pa nato recitiral v svoiem dovršenem češkem prevodu »Dumo« od Župančiča, s katerim im/a v svojem čustvovanju in izražanju mnogo skupnega.
Po kratkem odmoru je Bratko Kreft z jedrnatim referatom predstavil pisatelja Karla Novega. Sin revnega obrtnika na posestvu avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Konooištu. ki ga je graščinska uprava spravila ob vse njegovo revno premoženje, se je šel učit pekovske obrti in je s psom razvažal žemlje po okolici. Pestro, polno dogodkov, bede in razočaranj je bilo poznejše njegovo življenj, poskušal ie z raznimi poklici in službami, kakor nekoč Gorki, pri vsem tem pa ni pozabil izpopolnjevati svoje duševnosti. Začel ie pisati podlistke, eseje, kratke povestice, dokler se miu ni v osvobojeni državi krog delovanja razširil in razmahnil in se ie mogel
posvetiti svobodnemu poklicu književnika. Ni čudno, če je po vsem tem ostal še nadalje borben zastopnik razreda, iz katerega je izšel in zagovornik človečanstva in demokracije, zlasti še, ker je imela na najvišjem mestu najvišjega zaščitnika, Masaryka. — Spise Novega odlikuje globok socialen čut in prizadevanje pripomoči resnici in pravici do veljave. Njegov socialni roman »Živeti hočemo«, bi boli ko mnogo drugih zaslužil, da se čimprej prevede v slovenščino. — Njegov najnovejši roman »Atentat« se bavi z vzroki in posledicami sarajevskega atentata leta 1914., ki se konča z begom Masa-ryka preko avstrijske meje v inozemstvo, kjer se začenia novo poglavje v zgodovini češkega naroda, ki je danes najvidnejše žarišče humanitete in demokracije. Poročevalec B. Kreft ie bil za svoja izvajanja nagrajen z dolgotrajnim odobravanjem.
Zatem je pisatelj Karl Novy v češkem jeziku v markantnih besedah orisal poslanstvo sodobnega pisateljstva, ki naj ne bo samo golo opisovanje dejstev in izliv sentimentalnih čustev, temveč borbena manifestacija za nepotvorjeno resnico in socialno pravičnost.
Za niim je g. Malec čital slovenski pre* vod »Pohoda brezposelnih« iz Novyjevega romana »Živeti hočemo«. H koncu je pisatelj Novy na češkem jeziku prečital še epilog iz svojega romana »Atentat« o Masarykovem begu. Vse recitacije in predvajanja so bila deležna s strani hvaležnega občinstva, med katerim je bilo opaziti mnogo mariborskih javnih kulturnih delavcev, ki drugače redkokdaj zaidejo v ljudsko univerzo, burnega odobravanja. Ob zaključku se je g. inž. Kukovec zahvalil dragima gostoma za lep večer, ki bo še trdneje povezal oba bratska naroda.
V	hotelu »Orel« se je vršil potem intimen večer v prisrčnem razpoloženju in je b;lr> v r^drav gostom izgovorjenih več napitnic. Med drugim je tudi s. Petejan v imenu mariborskega delavstva izrazil gostoma zahvalo, da sta se potrudila med nas in s tem doprinesla med nami k novi utrditvi demokratične in svobodoljubne misli, ki se jo, žal. danes z vseh strani negira.
Gosta ostaneta še par dni med nami, da si ogledata mariborsko okolico in navežeta novih stikov.
Kranl
Demagogija
»Katoliški tisk ne sme slediti metode poročevan.la, ki namenoma ne loči med resnico in neresnico, da škoduje nasprotniku. Le če .ie tisk v službi? resnice in pravice in ljubezni .« -
t Ivan Jožef, škof lavantinski. »Gorenjec« z dne 1. januarja t. I. me je
v	članku z naslovom »Demagogija« proglasil med drugim tudi za demagoga, vzgojenega v delavski organizaciji. Celotno poročilo sloni in se opira samo na dejstvo, da sem jaz član vodovodnega odseka in s tega stališča tudi zelo ljubeznivo in vsem predpisom o krščanski ljubezni odgovarjajoče kritizira moje dozdevno delovanje in glasovanje v občinskem vodovodnem odseku. Kako pa »Gorenjec in njegova družba spoštujeta hčerko božjo in zlati nauk lavantinskega .škofa Ivana Jožefa, to lahko razvidi vsakdo že samo iz dejstva, da nisem bil nikdar član vodovodnega odseka kranjske občine. Mislim, da hii ni treba po tej konstataciji spuščati se v podrobnejši odgovor na ostala zavijanja tako resnicoljubnega, poznanega »Gorenjčevega« sodelavca, zato konstatiram le sledeče:
Ko sem zvedel za predlog občinske uprave glede pavšaliranja vodarine za priključene vasi, sem sklical sejo krajevnega odbora katastralne občine Klanec, na kateri smo razrnotrivali vprašanja vodarine in sestavili svoj predlog, katerega sem izročil predsedniku tozadevnega odseka g. ing. Mlakarju, nakar sem bil navzoč na seji, seveda samo kot poslušalec. Bistvo našega predloga je bilo v tem. da naj se pavšalira-nje vodarine odmeri tako. da bomo plačali ravno toliko kot lansko leto. to je 13 odst. (Din 2(>.000) ne pa Din 31.1)00, kakor pred-
videva letos občinska uprava. Na 31.000 Din pa sem pozneje pogojno pristal, toda samo vsled tega, ker se je obljubilo, da bodo iz teli viškov napeljali vodovod tudi v nove delavske hiše v priključenih iiaseli. iz i stili razlogov sem tudi Predlagal, da naj se cena vode zviša za 0.25 Din na m\ tako da bi tudi lastniki števcev po svojih močeh prispevali k razš>rjenju vodovoda. Glede nabave števcev pa sem zastopal na občinski seji stališče, da naj občina Potom brezobrestnega posojila omogoči delavcem in kmetom, da si jih bodo nabavil', ker pri veda-njih zaslužkih in pri današnji borbi za boljši košček kruha naš mali človek ne more utr-peti naenkrat zanj bajno vsoto petsto dinarjev.
Ce je vse to demagogija, potem sem res demagog, vi pa borci za resnico, za pravico in ljubezen! Torej...!
Kerč Franc.
PobreZJe pri Mariboru
Podružnica I. delavskega kolesarskega društva naznanja vsem članom in prijateljskim društvom, da se ho vršil dne 30. t. m. redni letni občni zbor v društvenem lokalu gostilne Kren na Pobrežju ob 8.30 uri predpoldne. Za člane udeležba obvezna!
Dramska prireditev Vzajemnost pono-
vi	na splošno željo, v nedeljo, dne 23. januarja ob 19. (7.) uri v dvorani Renčelj, Kranjčevo komedijo »Skedenj« v 4. dejanjih. Sodrugi in sodružice vabljeni! — Odbor.
Vsak naročnik gotovo želi. da bi 'De lovska Pnltika« začeta čmpreje izhajati trikrat na teden. To akcijo na najbolj ovirajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino Tnnctankv^
čuvali z nadaijnini plačevanjem še tekom tretjine, v posebnega ozira vrednih slučajih, zvezanih z redukcijami, tekom polovice tistega števila let, za katera se članstvo čuva «
Kaj pomeni to? Da bodo vsi tisti rudarji in plavžarji, ki že danes čuvajo svoja leta pri pokojninskem zavarovanju (in teh je v Sloveniji nad 900) jih lahko čuvali samo še tretjino tega časa. N. pr.: nekdo, ki je do 1. januarja 1930 čuval svoje pravice že 20 let, ima pravico ta leta čuvati še 7 let. Pa vzemimo nekoga, ki čuva svoje pravice šele od 1. januarja 1930., odnosno je še aktivni zavarovanec pa je ali bo iz kateregakoli vzroka moral svoje zavarovanje prekiniti, ta ima oziroma bo imel pravico čuvati svoja leta pri pokojninskem zavarovanju le polovico časa od števila varovanih let. N. pr. nekdo ima 20 let zavarovanja in ga prekine. Ta si lahko ta leta varuje še 10 let.
Ako pa sedaj prvi z eno tretjino in drugi s polovico časa od števila varovanih let ne dosežeta ponovno enoletne zaposlitve pri podjetju, ki spada pod to zavarovanje ali pa. da nista bila v tem času upokojena, bosta po preteku tega časa izgubila vse pravice do pokojnine, ki bi jima pripadala na podlagi zavarovanih let. Vzemimo praktičen primer: Neki delavec je šel k rudniku z 18. leti. V rudniku je delal in plačeval prispevke za pokojninsko 'zavarovanje 20 let. Pa se zgodi, da ga podjetje reducira vsled pomanjkanja naročil ali pa, da obrat sploh ustavi. Ta rudar je sedaj star 38 let. 20 letno težko delo pod zemljo ga je že zelo izčrpalo a vendar še ne dovolj, da bi kot onemogel bil zrel za upokojitev. Ta človek bo težko kje drugod dobil delo. In če ga ne bo dobil, ima pra-
vico čuvati svojih 20 zavarovanih let še 10 let. To je do 48. leta starosti. In ako tudi tedaj ni dosegel upokojitve, bo izgubil vse svoje pravice do pokojnine za vseh 20 zavarovanih let.
Kaj pravi čl. 82? Člen 82 pravilnika od leta 1933. pravi:
»Ako se nekdo ponesreči pri delu, mu pripada toliko odstotna nezgodna renta, kolikor odstotno je zmanjšana njegova delazmožnost. Vendar se renta prizna le nad 10 odst. delaneztnožno-sti..«
Spremenjeni člen 82 v novem pravilniku določa sicer isto in doda:
Ako pa delavec po Ozdravljenju vsled nezgode v svoji zaposlitvi ni prikrajšan na zaslužku, se mu renta ne prizna. Le v slučaju, da je na zaslužku prikrajšan, se mu prizna razlika z nezgodno reijto.«
Kaj znači to? Dosedaj se je postopalo tako-le: Rudar dela v akordu. Zasluži povprečno 46 Din dnevno. Zadene ga nezgoda, da mu zlomi nogo. Po dolgem bolehanju ozdravi. Sprejet je nazaj v delo. Ali za svoje prejšnje delo še dolgo ni sposoben. Podjetje ga zaposli na kakem lažjem delu na gospodski dnini, ki znaša recimo Din 38. K temu zaslužku je dosedaj prejemal še uezr godno rento za svojo nogo. Ta renta je do danes služila delavcu kot odškodnina za telesno poškodbo, deloma pa je nadomeščala delavčevo izgubo na zaslužku vsled nezgode. To je bilo pravilno.
Z zgoraj navedeno spremembo pa bodo vsi ti nezgodniki, ki so še zaposleni, izgubili to rento. In teh je v Sloveniji po statistiki iz leta 1936. nad 500, v vsej. državi pa gotovo nad 2500.
Delavski ppavni svetovalec
Postavitev plota (Tezno) Vprašanje: Na meji svojeflk posestva nameravam postaviti visok lesen plot zaradi nedostojnega obnašanja soseda. Ali ga smem postaviti in do kakšne višine?
Odgovor: Nameravano postavitev plota morate prijaviti občini, kjer boste dobili potrebna pojasnila. Sicer ni nikakršne ovire.
Pasji ugriz (Pilštanj)
Vprašanje:	Mojega	nečaka	je	ugriznil
pes. Oče fanta se je nato z lastnikom psa poravnal za določen znesek, obenem pa se je	lastnik psa	zavezal,	da bo	plačal vse
stroške event. potrebnega nadaljnega zdravljenja. Moj nečak se je moral nato po zdravniškem nasvetu dati cepiti proti steklini v Pasteurjevem zavodu v Celju. Lastnik psa pa noče povrniti teh novih stroškov.
Odgovor: Če se poravnava glasi kot navajate, je lastnik psa dolžan plačati tudi navedene nadaljne stroške in jih fantov oče lahko iztoži.
Vajeniška pogodba (Vransko) Vprašanje:	Dal sem	učit sina	k	trgovcu,
Sklenil sem s trgovcem	dogovor	za	3 letno
učno dobo in se je sin dejansko učil pri do-tičnem trgovcu več kakor eno leto. Ko pa je moral sin v trgovsko-nadaljevalno šolo, se je izkazalo, da s,ploh ni prijavljen pri pristojnem trgovskem združenju. Tedaj sem sina vzel iz službe ter ga dal učit k drugemu trgovcu; čas, prebit pri prvem, se mu kljub prošnji ni vštel v predpisano učno dobo. Ali morem tožiti dotičnega trgovca za odškodnino?
Odgovor: Trgovca, ki ni predložil pismene učne pogodbe v 8. deh po njeni sklenitvi pri trgovskem združenju, lahko tožite v sinovem imenu za odškodnino, ki odgo-
varja vrednosti od Vašega sina opravljenega dela, vendar mora biti tožba vložena pred pretekom 3 let, odkar ste izvedeli za škoda nastalo vsled trgovčevega nepravilnega postopanja.
Dolg pri trgovcu (Trbovlje) Vpraianje: Imam dolg pri dveh trgovcih, pri katerih sem jemal živež, pri enem 1. 1929. in pri drugem 1. 1930. Ali sem zavezan k plačilu?
Odgovor: Terjatve, izvirajoče iz trgovskih dobav, zastarajo v 3 letih. Če v Vašem primeru terjatev v poznejših letih niste na ta ali oni način znova priznali, boste v morebitni pravdi z uspehom ugovarjali zastaranje.
Odpust služkinje (Borovnica) Vprešanje: Hči je bila v službi pri gostilničarju, ki jo je odpustil brez odpovedi zato, ker je našel ponoči pri njeni tovarišici, s katero sta skupaj spali, fanta, in mu moja hči, ki je spala in za prisotnost fanta ni. vedela, ni mogla dati željenih pojasnil. Ali je odpust upravičen in kaj v nasprotnem primeru moja hči lahko od gospodarja za-htevia?
Odgovor:	Gospodar Vaše hčere ne bi
smel odpustiti. Pripada ji plača v gotovini ta 14 dni in poleg tega odškodnina za hrano in stanovanje, ki bi ju prejemala v tem časUi če bi ostala v službi.
Izvršenje obrta (Kamnik) Vprašanje: Ali sme izvrševati obrt nekdo, ‘ki nima predpisane pomočniške dobe, čeprav pod tujim imenom?
Odgovor:	Za samostojno izvrševanje
obrta morajo biti izpolnjeni vsi zakoniti predpisi in je izigravanje zakona prepovedano-in kaznjivo.
MALI OGLASI
Naši eitatellt knpn-lejo oalcenefše pri nailh ln»erentitil
Franc Kormannov nasl.Karl Rass
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galaa-terija, drobnarija ta igrač* vseh rr»t Naj* v*či« izbira in naiboliii naknrv
Priporoča s«
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domr.z.zo.z.
Maribor. Fraokopanora ulica 1.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržalka c. 18, se priporoča ceni. občimstv« za izdela/vo oblek za gospod* in dam* pa najnižjih dnevnih cenah. Hitr* fat solida* Izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
KOLESA, GRAMOFONE,
šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica, MARIBOR. Tattenbachova uk M.
Shramba koles čez zimo.
Mitoulte nalito ib pouam muli in >etm 12 DelnusKe jcKnrne g Hnubotu. aaBj
Za konzorcij Izdaja in arefuj* Adolf Jelen t Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.