35. Številk«.
Ljubljana, v ponedeljek 13. febrnvarja 1890.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Iihaja vsak dan ivacar, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejoman za avatro-ogerako deželo za V30 leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 glJ, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt lota 3 glo* 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po :JO kr. za četrt leta, — Za tuje delela toliko vec", kolikor poštnina znaša. — Na narofibe, brez istodobne vpoSiljatve naročnino, so no ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopno petit-vrate po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo m upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12 Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, tj vse administrativne stvari  - Vhod v uredništvo jo iz Vegove ulico št. 2, vhod v upravništvo pa ■ Kongresnega trga št. 12.
rjr«$i«»foii hi.
Manifest čeških poslancev.
Izvrševalni odbor čeških državnih poslancev je stopil pred češki narod s slovesnim oklicem, kateri ima z ozirom na sedanje notranjepolitične razmere in na razne spravne poskuse velik splošen pomen, kajti v njem je precizirano češko stališče na vse strani.
Oklic povdarja, da se je kriza, katera že dve leti pretresa monarhijo, znatno poostrila, in da je čedalje nujnejše potrebno, ravnopravne razmere v državi urediti, ako se naj naredi konec vladajočim razmeram.
Oklic naglasa, da češki narod, dasi bi po historičnem razvoju in kot večina v čeških deželah smel zahtevati zase prvenstvo, tega vender ne zahteva, nego zahteva samo jednakopravnost in jednakovrednost v čeških deželah Nemci pa niti v tega ne privoli, ampak tirjajo zase hegemonijo in nadvlado ter so proti jezikovnim naredbam začeli ljut boj, ki ima namen, zagotoviti nemški manjšini vlado nad slovansko večino v državi in obnoviti despotizem krivice in nasilnosti.
Posledica tega boja je. da po krivdi Nemcev stagnira vse delovanje ustavnih korporacij, tako politično kakor gospodarsko Parlament je postal nesposoben za vsako delo, in novic se je dokazalo, da sedanje ustavne uredbe niso primerne posebnim razmeram historičnim in političnim individualnostim posameznih kraljestev in dežel, da Žalijo posamezne narodnosti ter zadržujejo njihov razvoj.
češki poslanci so z ozirom na to mnenja, da je sedanjo ustavno krizo na korist države in vseh njenih narodov možno resiti samo tedaj, če se uredba države postavi na tisto podlago, po kateri bi bila habsburška monarhija napram zunanjim in notranjim viharjem resnično zavarovana, na podlago pravice in pravičnosti.
Od tega, kakor se razvijejo razmere v bližnji prihodnosti, je odvisno, če se poravnajo nastale zmešnjave in ustanove zdrave razmere.
češki poslanci so pripomogli, da se je na podlagi skupnega programa ustanovila
LISTEK.
„Popevčice milemu narodu".
(Zlotil Anton Hribar. — Ocenil Ivan Cankar.) (Konec.)
To so časi, ko je vzcvetela lirika povsod v najkrasnejšem novem cvetu. S Francoskega je prišla takozvana ,dekadenca". Pavel Verlaine je pel finočustvene, v izrazu rafinirane, v obliki dovršene podoknice in sonete; z jedno samo mojstersko metaforo, s kratko, jednostavno besedo na pravem mestu je pretresel dušo, kakor bi je ne mogel klasičen formalist z deseterimi stancami. „Rien que la nuance!" — „samo nijanso hočemo I" Ne skrbno izrezljanih kipov, ne do pičice izvršenih, kričečih slik, — to je stvar realistov! — duševne skrivnosti se ne dado prijeti, — najskrivnejše misli se ne dado slikati — najfinejši čuti ee ne dado izreči. Treba je rafiniranih metafor, treba je izbranih izrazov, ki bi ne vplivali sami na sebi, — a ki stisnejo srce na svojem mestu in v določni zvezi . . . . Kakšna je ta moč izraza pri Baudelaireju 1 Baudelaire je modernejši, — človek na ■krajnem vrhuncu kulture. Jasno in raz*
parlamentarna večina, in priznavajoč potrebo solidarnosti vseh strank desnice, katerim je za ohranitev historičnih pravic, za razširjenje deželne avtonomije in izvedenje ravnopravnosti, smatrajo ohranitev te večine za trdno jamstvo, da se politične razmere ne razvijejo na škodo principov desnice in na škodo v njej zastopanih narodov, ter bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, da se skupni program desnice v državnetn organizmu praktično uveljavi.
Uspehi, katere so dosegli češki poslanci in s katerimi niso bili Nemci čisto nič oškodovani.ne ustavijo nadaljnjih prizadevanj v tem oziru, dokler se ne prizna in ne izvede popolna ravnopravnost češčine z nemščino v vseh deželah češke krone.
Samo na podlagi teh principov je možna sprava z Nemci, katero češki narod odkrito želi. Razširjenje kompetence češkega deželnega zbora, samostojnost državne uprave Čeških dežel, avtonomija tako glede zako-nodajstva, kakor glede javne uprave, to so pogoji, da se ublaže" narodna nasprotstva, in da se omogoči legislatorno delovanje na gospodarskem in na socijalnem polju.
Svoj manifest končujejo češki poslanci s pozivom k jedinosti vsega naroda, ki je toliko potrebnejša, ker se proti njemu ustvarja združenje vseh Nemcev v državi in zunaj države, in ker more narod v tem nevarnem trenotku ohraniti svoje pridobitve in pogoje svojemu obstanku samo če je jedin
To je vsebina manifesta, s katerim so češki državni poslanci stopili pred svoj narod, in kateri je v celi monarhiji obudil občno pozornost
Manifestu Čeških poslancev se mora priznati, da preci zuje jasno in točno vse češke zahteve, tako da ni o njih nobenih dvomov več. Iz manifesta je razvidno, da se češki zastopniki sioei drže strankam desnice skupnega programa, da pa ostanejo slej ko prej zvesti ne le s v o j i in narodnim, nego tudi svojim državnopravnim ciljem.
Manifest je pisan z neko posebno odločnostjo in naredi utis, kakor da je to ultimatum čeških poslancev
ločno govori o čutih, ki prihajajo v dušo megleni o polnoči in v polusanjah, in ki izginejo v istem hipu broz sledu ... In ti pesniki niso niti najmanj pretirani; zde" se mi mnogo naravnejši in ostalemu človeštvu bližji, nego suhoparni formalisti iz francoske in nemške klasične dobe.
^Dekadenca" je napravila svojo pot kakor pomlad, ki hodi čez poljane; kamor stopi, vzcvetejo rože. Na Nemškem so se oglasili nenavadni talenti; vsaki izmej njih je čutil, da se je zgodilo nekaj čudovitega, da je prišlo nekaj novega; prerojena poezija je duhtela v zraku ... In to vendar ni bila in ni nikake „struja*. Vsak talent zase je ostal popolna individualnost; Dehmel in Liliencron, Bierbaum in Hartleben, Hoff-mansthal in George, — nimajo ničesar skupnega, kakor da se razlikujejo z vsako svojo pesmijo od „klasikov** in njihovih epigo nov . . .
Prav tako se je godilo na Češkem in se godi na Poljskem ... A pri nas ? Letos je izdal Anton Hribar svoje „popevčice" v vsi svoji slavi in v vsem svojem priznanju; realist Aškerc ne pozna „dekadence" in vodi kampanjo proti nji; drugače je ostalo vee pri starem. Tako bomo v svetem miru in ganljivem soglasju le dalje hribarili in pajkovall . . .
merodajnirn krogom v drža v i, kakor da so češki poslanci ž njim v naprej odgovorili na spravne poskuse, katerih se vlada hoče lotiti.
V manifesta so tudi povedani pogoji,
pod katerimi je češki narod pripravljen skleniti spravo. Rade volje priznavamo, da je češki narod vselej lojalno želel sprave z Nemci in vedno nanjo de loval, toda z ozirom na sedaj vladajoče razmere, k i so popolnoma eks-c ep c ij on al ne , moramo reči, da pogrešamo glede spravnih pogojev tiste mehkobe, ki jo v gotovih trenotkih narekuje državniška, vse okolnosti uvažujoča previdnost.
Šele nekaj dnij je tega, kar je dr. Skarda pokazal, po kateri poti je Čehom hoditi, da pridejo v veljavo načela v desnici združenih strank. Tam označeni način postopanja je jedino pravi, a če hočejo češki poslanci tako postopati, potem je vse kako potrebno, da strun preveč ne nap no* , potem je njihova dolžnost, da znajo biti ne samo odločni, nego v gotovih momentih tudi p o pustni in prizanesljivi do tiste meje, do katere jim narodna čast in korist dovolita iti
ln prav v sedanjem trenutku se nam zdi, da bi bila mehkoba in popustnost na mestu. Češkim poslancem je gotovo, in bolje kakor nam. znano, kaj se godi za za kulisami. Znano jim je, kake težave so nastale vladi vsled tega, ker se nagodba ni rešila parlamentarnim potom, kaki nazori vladajo v tem oziru v odločilnih krogih, katerim gre ohranitev dualizma nad vse in kako velika je nevarnost, da odstopi sedanje m in i s te rs tvo in da. ob svojem odstopu morda prekliče jezikovne naredbe
V manifestu povdarjajo češki poslanci sami, da je ohranitev desnice jedino sredstvo, da pridejo v veljavo načela te stranke. To spoznanje jim tudi narekuje, kako naj postopajo v sedanjem hipu. ko se se vsi sovražniki slovanstva zjodinili na to, da Čehe izolirajo. Le s tako popustnim in obzirnim
Ulomki.
Spisal S e v n i 0 a n. Ideali.
Idealov na zemlji ni in jfh ne more biti. Naiven je tisti, kateri jih išče, a nniv-nejši oni, kateremu se dozdeva, da jih je našel.
A v nas naj živijo in nad nami naj plavajo, dokler žije človeški rod . . . Theano.
Ko je Atencem izpodletela nakanjena pridobitev Sicilije, so Alkibijada zaradi bo-gokletstva obsodili na smrt, tudi so ga morali vsi svečeniki in svečenice prokleti . . .
Toda Theano, hčer Menona iz Agraule, se je branila temu nabožnemu ukazu ustreči in izustila je najlepše besede, ki so prišle iz svečeniških ust, odkar je ustvarjen svet: „Postala sem svečenica, da blago-slovljam — ne pa da proklinjam!" Sebičnost.
Zgodovina nas uči, da je bila sebičnost glavni steber Rimljanstva od početka pa do konca rimske države. Le eno ljudstvo poznam, katero glede surove sebičnosti morda še presega rimljansko — to je angleško, Zasleduj razvoj zunanje politike Rima in Angleške, povsodi najdeš ono neskončno   kramarsko,   brutalno sebičnost
postopanjem kakor doslej, zarnorejo češki poslanci ohraniti desnico in utrditi pozicijo sedanje vlade, vsaka druga taktika zamore prouzročiti debacle.
V IJiililjntil. 13 frbruvarja.
Za abstinenco Nemcev
v češkem deželnem zboru se je oglasil v »Leitm. Z^g" tudi dr. Funke, češ, prej se Nemci v praški deželni zbor ne vrnejo, da se ne izvrže te tri zahteve: odpravijo naj se jezikovne naredbe, prizna se naj nemščina državnim jezikom in zagotovi zaklju-čenost nemških okrajev. Funke svari, da se dela mej nemškimi naprednjak] in Scho-nererjanci razloček, češ, bistveno imata obe stranki ista načela. Funke pa misli, če se nemški poslanci vendar-le odločijo za deželni zbor, naj nadaljujejo ondi o Instrukcijo.
Izvrševalni odbor čeških državnih in deželnih poslancev.
V manifesta, kateri so izdali češki poslanci, se povdarjajo zlasti te-le točke: Večji del poslancev nemškega naroda vzdržuje še nadalje svoje zahteve, da imajo Nernci pravico do gospodstva, in da je njihov jezik prvi v državi. Na tem stališču stoje so pobijali Nemci jezikovne naredbe ter so spodkopavali temelj parlamentarnomu in ustavnemu življenju v nadi, da jim donese absolutizem večje koristi kot pravičnost in svoboda. Obstrukcija se ni obračala samo proti narodnim zahtevam Slovanov, nego se ni ustavila niti pred nujnimi gospodarskimi in sooijalnimi problemi. To treba -najbolj obžalovati, kajti tako smo brez parlamenta šibkejši kot Ogri, ter je vsakoršno delovanje na korist, kmetijstvu, obrtništva in trgovini onemogočeno. Parlament ne more več poslovati, kar zopet dokazuje, da sedanje ustavne naprave niso ugodne za razne razmere historično političnih individuvalitet kraljestev in dežel. Češki poslanci so v družbi s somišljeniki ustvarili večino, ki se poteza za ohranitev zgodovinskih pravic, za razširjenje deželnih avtonomij in za izvršitev popolne jednako-pravnosti. V družbi s strankami desnice bodo Čehi Se nadalje delovali na to. da se
spojeno pri Rimljanih kakor pri Angležih z istim podlim hinavstvom.
Židovstvo. Vsi narodi, ki so za časa Židovskega kraljestva živeli, izginili so s površja, le židovska žilavost se ni dala ugonobiti. — Niti čas, niti napredek, niti raz-st rešeno bivanje mej vsemi narodi na zemlji, niti najhujši udarci niso premenili židovske unajnosti — židovskega značaja. ECakerŠen je bil Žid pred tisočerimi leti, ta-košen je še dandanes, naj si biva v Evropi, Afriki ali Aziji — To je dokaz, da so Židi navzlic svojemu majhnemu številu od usode poklicani, še v teku zgodovine igrati veliko ulogo
Ne reprezentuje li židovstvo žalibog v vseh evropskih državah kapitalizma in časnikarstva ?
Bismark.
Hismarkjebil iz kovine vlit, iz katere zgodovina vari polubogove in zločince.
Človeška družba je vsikdar pri volji, vsakemu prizanesti predrznost pregrehe, nikdar predrznosti, svobodnega mišienja. Zakaj? Tudi priprosti človek zamore po blatu gaziti z nekako dostojnostjo, nikdar se pa ne zamore njegov razum povzdigniti v višave na krilih prostega mišljenja!
progna večine uresniči. Pravičen in brez predsodka misleč človek se mora itak ču-elit i, kako je možno, da se koncem 19 sto letjl mej kulturnimi narodi bije toli divji boj radi tega, ker se v manje ugodnih razmer ili Živeči narodi potezajo za jednako-pravnost v javnem živjonju. Ker pa se nemške stranke ve Ino osornejše ustavljajo pravici ter se združujejo proti Cehom, poživlja manifest narod češki k popolni slogi ter svari, naj ne dela poslancem težkoč s tem. da bi jim ne zaupal popolnoma! Macedonske agitacije.
Za Bolgarijo je prišla sedaj črna gora, ki izjavi a. đfl ne more sedaj za Maeedonee prav ničesar storiti ter priporoča odborom, naj bodo mirni. Uazume se. da je to na obeh straneh posledica ruskega vpliva. Kusija nima časa niti volje baviti se z balkanskimi nemiri, dokler ima toliko opravka v Aziji. Vzlic vsemu pa agitacije ne prenehajo, in poroča se. da so na nekaterih krajih nastali nemiri. V PriHpn v Stari Srbiji je prišlo mej kristijani in mohame-danci do boja ter je bilo na obeh straneh nekaj pobitih in ranjencev.
Nemško časopisje o Francii.
Ruski „Svet" se bavi s čudovitimi spremembami v nemškem časopisju napram Franciji, Mej konfliktom Francije z Anglijo stalo nemško časopisje na strani Francije, odkar pa so začeli angleški listi in državniki dobrikati se Nemčiji, se je simpatija Nemcev do Francozov izredno naglo ohladila, in nekateri časopisi naravnost hujskajo Anglijo proti Franciji. Neodkrito-srčni in nemoški Nemci spreminjajo svojo barvo kakor kameleon, zato pa jim ne zaupa nih<V Francozi pa se ne dado speljati na led ter ogovarjajo na vsa angleška izzivanja mirno ter previdno, saj vedo, da bi bila Nemčija tisti tretji, ki bi se smejal, ako bi se pretepali Francija in Anglija. Drevfusova afera.
Kadi neprestanih sumničenj. s katerimi so obkladali nasprotniki Drevfusa ka-sacijški dvor. zlasti pa radi škandala, kateri je izzval Quesnay de Beaurepaire, ko je odstopil ter obdolžil poročevalca v ka-sacijskem dvoru, sodnika Barda, da je strankarski, radi tega je predložila Dupuveva vlada francoski zbornici predlog, naj se preiskava Drevfusove obsodbe vzame kasacij-skemn dvoru ter izroči vsem trem kamoram najvišjega sodišča. Ta vladni predlog je bil sprejet s 332 glasovi proti 216 glasovom. Z revizijo se bode bavilo sedaj 45 sodnikov, katerim pač ne bo možno očitati, da so podkupljeni ali strankarski. Dupuy je desegel s svojim predlogom voliko zmago, ki je njega stališče jako utrdila, vso Drey-fusovo afero pa zopet za več mesecev zavlekla.
Dopisi.
Iz ribniškega predmestja 11. februvarja. Pust bliža se svojemu koncu, le še malo in doplesalo se bode, in čas pokore je tu. Da je pred pustni čas. čas norenja in praznenja žepov, je že naš Prešeren pel. Nikomur ne more se v zlo šteti, če malo popleše, čeprav na kaplanovo žvižgo. — Rtbničane osrečil je gospod Ig. Gruntar s konsumnim društvom, ali kako že šmenta imenujejo, po njegovem mnenju trebalo je tudi posojilnic, ker prva ne zadostuje niti krajevnim, še manj pa časovnim razmeram. Da smo mu fiibnifanje hvaležni za take usluge njegove požrtvovalnosti, je gotovo. Dosegel jo da se kmetske občine niso samo odtujile trgu, ampak da mu odločno nasprotujejo, kar gotovo niti trgu niti kmetskim občinam v korist. Tedaj, kar se v Ribnici ni posrečilo klerikalni stranki, to je delo zaupnega moža narodne stranke — raz-por! V naši sosedni Dolenjivasi hoče se nalik omenjenemu gospodu popeti do po-pularite tamošnji župan, še izza časa volitev dobro znani lepi Nace, kateremu bi pa vsekakor boljše kazalo, da bi ostal župan ter poveljnik gasilnega društva, ter da bi občinske račune bolj temeljito, ognjegasnega društva pa sploh kedaj sestavil, to je, menim, Dolenjevaščanov prav pohlevna želja. Da ni bil nikdar trdnega prepričanja o nazorih ter da je svoje prepričanje menjaval za vsake volitve posebej, je že znana in dognana stvar. Radi tega ni se čuditi, da jo sedaj začel plesati (pa saj jo pust), kakor mu tamošnji kaplan žvižga. Ta dva menita osrečiti tamošnje prebivalce s toliko za-željenim konsumnim društvom in to radi
tega, ker se tamošnji trgovci ne uklonijo, ter so mu kot kandidatu klerikalne stranke
odločno nasprotovali. Srečne Struge! Tudi Vas doleti blagor, katerega sicer vredne niste, konsumno društvo je zagotovljeno. Sicet pa menim, da bi bilo bolj umestno, ko bi tisti gospodje I la Kalan Stružanom poskrbeli parni mlin. da ne bi bilo treba dve uri čez goro v Ribnico v mlin nositi To bi bilo koristnejše delo. a ne konsumno društvo, niti zabavljanje radi podpor za gledališče, kose našim kmetom reče: 16.000 podpore za gledališče, to je v njegovih očeh velikanski znesek, a resnično jo to le bore malo v primeri z drugimi podporami.
Iz Zagorja ob Savi, 12 februvarja. Slavno uredništvo „Slovenskegi Naroda" v Ljubljani. Sklicevaje se na § 19. tisk za-kona prosim, tla popravite v jedni prihod njih številk Vašega cenjenega lista dne 10. t m. štev. 33 pod naslovom: „Zagorje —■ Opomba Uredništva11 objavljeni dopis, naslednje :
Ni res, da pri sadnji seji občinskega odbora, dne 31. januvalja t, 1 ni bil pisan zapisnik, pač pa resnica je, da je občinski tajnik, ki je bil do konca seje navzoč, vse sklepe občinskega odbora v zapisnik zapisal, in ko je bila seja skončana, županu in dvema svetovalcema takoj — torej ne drugi ali tretji dan — podpisati dal, in se šele potem, ko so vsi obČ. odborniki sobo zapustili — sam odpeljal v Ljubljano.
Ka.tert obč odbornik in svetovalec — gospod dopisnik — je v stanu Vašo trditev s prisego potrditi, je podpisani in ž njim vred ves obč odbor prav radoveden!
Županstvo v Zagorji 12 svečana 1899.
Župan: Morscher.
Opomba uredništva: Dasi ta popravek nikakor ne odgovarja zakonitim predpisom, ga vender, toda le prostovoljno prijavljamo, dodamo mu pa takoj vse njegove navedbe pobijajočo izjavo, ki se glasi:
Svetovalec g. Weinberger mi zatrjuje, da je obč tajnik, predno še se je odpeljal v Ljubljano, zgotovil zapisnik. Neumljivo mi je, kako se more zapisnik poprej zgotoviti in podpisati, predno ne pridejo na vrsto razni nasveti, katere sem prav jaz stavil, in o katerih bi se moralo v zapisniku tudi kaj omeniti. Župnik, g. Gross se v svojem popravku sklicuje na sejni nepopolni in od mene nepodpisani zapisnik, kateri v tem slučaju zame ni merodajen in to tem manj, ker je moral biti spisan v sumljivi naglici, sicer bi se tajnik ne bil mogel še z brzo-vlakom odpeljati. Bodi pa kakorkoli že, župnik g. Gross in njegov brat pri seji nista glasovala za vseučilišče, dasi sta sicer pred sejo rekla, da bodeta glasovala za-nje, kar še jedenkrat častno povdarjam.
Andrej Mauer, [.'.sestnik in občinski odbornik.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Zopet se obračamo po stari navadi do dragih Slovencev in Slovenk, do svojih rojakov širom sveta, ter jih vabimo, naj se zopet pridružijo naši družbi! Do prelepega števila udov se je družba povspela lani. Tudi letos naj bi ostalo tako, zakaj geslo naše za Mohorjevo družbo mora biti: „Ne nazaj, marveč vedno naprej in navzgor!2
Gg. poverjenike nujno in iskreno prosimo, naj tudi letos trudoljubno zbirajo po posameznih krajih krdela Mohorjanov ter jih vneto vabijo v kolo naše družbe. Ta trud naj pa podpirajo vsi rojaki. Ne le da naj ostanejo družbi zvesti vsi njeni dosedanji udje; marveč vsak Mohorjan naj postane nekak apostol naše družbe v tem, da jo priporoča znancem svojim, vabi k njej prijatelje in narn tako pomaga približevati se cilju: da je ne bo več slovenske hiše in rodbine kjer bi se ne Čitale Mohorjeve knjige!
Za mali donesek 1 gld. ponuja družba svojim udom šestero lepih knjig, po katerih si morejo bistriti um, blažiti srce, iz katerih zajemajo toliko zlatih naukov, premnogo prijetne zabave. — Tudi ne smemo zabiti premnogih duhovnih dobrot, katere družba ponuja svojim udom po mnogih odpustkih ter skupnih molitvah in daritvah družbenikov!
Zato, rojaki, na delo, da se nas zbere zopet častno, in ako Bog da, še večje število udov. To bodo vsemu narodu v največjo srečo in čast ter tudi v ponos pred vnanjim svetom
Knjige, katere se v družbeni tiskarni že marljivo pripravljajo, izidejo sledeče:
1 Zgodbe sv. pisma". VI. snopič.
Te dragocene knjige Slovencem pač ni treba znova priporočati Vsaj ona naj primora vsakega uda, \i vstraja pri družbi, da po nji sčasoma dobi v roke vse sv. pismo, ki nam prav odpira hram božji, ki je jedino varno zavetje zmedenega človeškega živ ljenja. — Najboljše priporočilo za knjigo pa je blagoslov, katerega so sv. Oče Leon XIII. podelili pisatelju knjige, g dr. Fr. Lampe-tu in vsem, ki berč to delo
2 Premišljevanja o presvetem Reš-njem Telesu". Zadnja leta so jo po vsem katoliškem svetu zelo povspela pobožnost do presv. Rešnjega Telesa, kar nam tudi po Slovenskem spričujejo mnoge bratovščine, v mnogih farah vpeljano vedno češčenje i*d. Odbor hoče torej s to knjigo vstreči vsem udom, Čestilcem presvetega Rešnjega Telesa. Knjiga obsega 31 premišljevanj pobožnega laškega duhovnika Paganija, ter po-polen molitvenik s posebnim ozirom na presveto Rešnje Telo. Knjiga omilila se je zelo rojakom pisateljevim in je prestavljena tudi že v mnoge druge jezike. Ugajala bode gotovo tudi Slovencem, zato sozite po nji!
3. ,,dagode". Knjiga za odraslo mladino. — Stritarjeva knjiga „Pod lipo" se je jako omilila slovenski mladini. „Jagode" nadaljujejo to delo s tem, da podajajo bolj odrasli mladini mnogo lepe zabave in zdravega pouka. Nanizanih je v knjigi 5P> pesmic, za temi se vrstijo 4 igrokazi, kateri se bodo lahko predstavljali na domačih odrih Knjigo zaključuje poučna povest: „Janko Bože". Ta knjiga naj vabi v Mohorjevo družbo zlasti naše odrasle fante in dekleta!
4 „Postrežba bolnikom". Ta koristna knjiga naj bi ne manjkala v nobeni hiši! Kolikokrat nastopi hitro nevarna bolezen, a zdravniška pomoč je oddaljena, in težko dobiti. Ta knjiga bode učila, kako treba streči bolnikom, povedala potrebne stvari o hrani in pijači bolnikov, o prvi pomoči v sili in raznih nezgodah.
5 ..Avstralija in nje otoki". Kakor smo Mohorjanom podali opis Kitajcev in Japoncev, podamo jim po tej knjigi opis Avstralije in njenih otokov. Zanimivo opisovanje bode gotovo ugajalo bralcem.
6 „Koledar" za navadno leto 1900. Koledar bode uravnan, kakor je bil v zadnjih letih. Potrudili se bomo, da mu bo vsebina kolikor mogoče raznovrstna in zanimiva.
To je književni dar, ki gn družba letos pripravlja svojim udom. Slovenci sezite po lepih knjigah, upišite se v Mohorjevo družbo !
Posebej se tem potom obračamo še do gg. slovenskih pisateljev z iskreno prošnjo, naj nikar ne zabijo naše družbe, marveč naj jo pridno zalagajo s plodom svojega uma in truda!
Dostavljamo, naj se nam vpisoval ne pole gotovo pošljejo do dne 5. marca, kakor zahtevajo društvena pravila, da se ogromno delo v tiskarni ne zavleče, in da je mogoče knjige ob pra.vem času dodelati in razposlati. Le oni, ki v pravem času pristopijo in ob jednem pošljejo udnino, se morejo šteti za ude. Neudje pa morajo plačati za knjige kakor po knjigarnah, namreč 3 gld. 50 kr.
Bog blagoslovi na priprošnjo sv. Mo -horja skupno naše delo v prospeh družbe in napredek naroda slovenskega.
V Celovcu, dne 2. februvarja 1899.
Odbor.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. februvarja.
— Osebne vesti. Prvi predsednik najvišjega sodnega in kasacijskega dvora dr. pl. Stremayr je šel v pokoj. Drugi predsednik dr. Karol Habietinek je imenovan prvim predsednikom tega sodišča, senatni predsednik dr. Emil Stinbach pa drugim predsednikom. — Višji finančni nadzornik g. Gustav Tauzher je imenovan finančnim svetnikom v Gradcu. — Davčni nadzorniki gg. Henrik Kittag Rajko Jordan in dr. Viljem Kreft so imenovani za višje davčne nadzornike na Kranjskem. Začasni glavni učitelj na učiteljišču v Ljubljani g. Ivan Benda je imenovan stalnim glavnim učiteljem na učiteljišču v Celovcu.
— Župan Hribar vrnil se je s svojega dopusta ter je prevzel danes zopet vodstvo magistratnih uradov.
— Napad na ljubljanska trgovos. „Slovenski List* je le redkokdaj deležen
časti, da se zanj kdo zmeni, zlasti redko kdaj ga počastimo mi s kakim odgovorom na njegovo neprestano zabavljanje in obi ranje. Danes storimo to zopet jedenkrat, in sicer v obrambo ljubljanskih trgovcev, ki tere „Slovenski List" smeši s priimkom „štacunarji". Ljubljanskim trgovcem očit i „Slovenski List", da hočejo konsument*-oškoditi in odreti in sicer s tem, da so z vi šali ceno sladkorja in petroleja. „Slovenski List" se trudi, da naslika to zvišanje cen.' kot silno in povsem neopravičeno oderuštv., ter je izračunal, da je vsled njega ljubijan sko prebivalstvo oškodovano za letnih 21.0« hi gold.! Tako hudobno in lažnjivo napadanj-ljubljanskih trgovcev je treba z vso odločnostjo zavrniti, ker je popolnoma neuteme ljeno in ima samo namen. Ščuvati ljudstvo proti trgovcem. „Slovenski List" pravi, da so trgovci zvišali ceno petroleja od 19 mi 22 kr. torej za 3 kr. V tej trditvi je laž. ker se jo petrolej doslej prodajal po 2«) klin ne po 19 kr. Petrolej, na debelo kupljen, velja sedaj trgovca samega 19 gld. 45 kr. Ako se uvažnjejo stroški, ki jih ima s tem. da mora blago speljati s kolodvora, davek itd. itd., potem gotovo ni pretirano, ako se je cena določila na 22 kr. Glede sladkorja pravi rSlovenski List", da so trgovci zvi §ali <^eno od 40 na 44 kr., dočim so v Gradcu prodaja sladkor v koscih na drobno po 39 kr. V tej trditvi je kar več lažij Sladkor na cele vagone kupljen stane trgovea samega klg 37' \ kr. Sladkor je pa, in sicer vsak kos posebej, zavit v papir. Trgovec mora vsak kos povrh Še zdrobiti in tehtati, za kar z ozirom na debeli papir in na izgubo pri razsekavanju gotovo ni preveč, ako se računa 1 kr. Trgovca samega stane torej sladkor 38'^ kr., in je dobiček, ako ga prodaja po 40 kr, očitno tako neznaten, da ž njim ni možno izhajati. Z ozirom na tO so tr^ovru zvišali ceno od 40 na 42 kr., a samo za sladkor, ki jo razsekan in odtehtan, le za prodajo po 1 klg. in */, klg., pri katerem so ga veliko izgubi, ne pa tudi pri prodaji na cele komade. Celi komadi stanejo slej kakor prej 40 krajcarjev, česar pa „Slovenski List" nalašč ni omenil! Sladkor v koscih velja trgovce v zabojih po 50 kg same po 39l/, kr. Prodajali so ga po 40 kr.. kar nt noben dobiček, zlasti ker se ga veliko zavaga, ker je v zabojih veliko papirja itd. Ta sladkor se prodaja sedaj v zavojih po 5 kg po 42 kr. in le na drobno izvagan po 44 kr. V Gradcu se ne prodaja noben sladkor po 39 kr., pač pa se po tej ceni prodajajo odpadki, kakršnih v Ljubljani sploh ni dobiti, če ne v branjariji na Korarskom ringu. Iz tega je razvidno, kako drzno je „S1ov. List" pačil resnico v svojem napadu na trgovce, in da so njegova očitanja do cela neosnovana. „Slov. Lista" račun, da je Ljubljana vsled tega opravičenega, a neznatnega zvišanja cen, ki kaže, da trgovci ne iščejo druzega, nego pošten in primeren zaslužek, zadeta za letnih 21 600 gld, jo vsled navedenih pojasnil popolnoma ničev, sosebno če se še pomisli, da kupujeta dve tretjini ljubljanskega prebivalstva sladkor v komadih in ne v koscih Ako ima „Slov. List" že posebno veselje za računanje, naj izračuna, koliko se iz ljubljanskega prebivalstva iztirja kot štolnina več, nego je dovoljeno po zakonu. To bi bilo koristnejše delo, kakor lažnjivo in krivično napadati ljubljanske trgovce.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, na pustni torek, ob polu 4. uri po-poludne so bode ob izdatno znižanih cenah predstavljala velepriljubljona čarobna burka v treh oddelkih s petjem „Lumpacij Vagabund". Zanikerno trojico rokodelskih pomočnikov, t. j. krojača Klobčiča, mizarja Lima in črevljarja Kneftro, bodo predstavljale gdč. Slavec, gdč. Ogrinec in gospa Polakova. Signoro Palpiti in njo dve hčeri predstavljajo g. Inemann, g. Danilo in g. Ilousa. Zlobnega duha Lumpacija bo igrala gdč Vračko Burka je torej za ta dan nalašč prirejena. — V četrtek, 16. t. m., bo imola gospa Irma Polakova svojo be-nefico ter bo igrala dunajsko sliko iz Življenja „Tri pare črevljev", v kateri ima glavno vlogo. G. Polakova je bila kot igralka vedno jako trudoljubna, mnogo-stransko porabljiva, marljiva in zanesljiva ter je prav v tej sezoni premogokrat izborno zabavala slovensko občinstvo.
— Slovansko gledališče. Sinoči je bila prva repriza Jurčič Krsnik-Govekarjevih „Rokovnjačev". Nismo se motili, ko
smo rekli v ooeni o „Rokovnjačih", da bodo privlačna sila, ki bo vabila ga dimno tako zaspano   občinstvo   na   stole   slovensko; ■ <r|edaližča, ki  običajno  samevajo  pri drn-niatiških predstavah. Sinoči j<> bilo gledališč*^ zopet prenapolnjeno, in v parterju so .stali zopet stoli,  „kar znači v nas redao izreden glasbeni ali literarni dogodek", Kar nas pri tem Še prav posebno veseli, je to, da smo opazili  tudi včeraj  v gledališču mnogo tujcev. Dveh naših prvakov pripovedovalcev s slavo ovečani imeni sta pač v prvi vrsti oni magnet, ki jo pri obeh pred stavah „Rokovnja^ev"  napolnil gledali! Bili bi pa skrajno krivični, da ne prisodimo dobršnjega  dela  zasluge,  priznanja in pohvale g. drainaf izatot ju, ki je   poleg ideal nega namena, postaviti spomenik Jurčiču in Krsniku  v slovenskem gledališču, dosegel tudi to,  da je odprl gledališki blagajnici gladek pot, po katerem bode zdrčali vanjo le mnoga  srebrna krona .    . Pri sinočnji predstavi rRoknvnjn.Čevu srno se   pa tuli natančneje prepričali o njih vrednosti in veljavi. Kdor pozna roman in je, videl dramo, ta mora  priznati, da je g. Govekar iz trgal iz knjige s premislekom in spretnostjo prav one stvari, ki  mrgole  drnmat iške.ga življenja, ter nam jih lepo razgrnil drugo ob drugi, da ustvarjajo v celoti pristno fotografijo   „Stuim  und  Drang-Periode" slovenskega,   narodnega   življenja   v početku umirajočega sedanjega veka O igri sami Se več razpravljati, bi pomenilo,  nositi pesek v   Savo.   Rečemo   pa:   kor   so Hrvatom „G ran i čar j i", kar je Čehom „Jan Vy-rava*, to so sedaj Slovencem „Rokov-njači" . . .   Pri  nas  smo  videli že vse troje, a če bi videli te tri igre tudi  v Za grebu  in  Pragi,   bi   kot mi spoznali tudi tamkaj narodno življenje teh treh narodov iz obličja v obličje . . .   Pa  ne,  da bi se tudi hoteli hvaliti:  kaj je izmed te trojice najpristnejše? Gotovo svoje za svoje — S, bogme, naši „Rokovnjači" so vendarle naj-originalnejši! Včeraj so igrali mnogo boljše, nego  prvikrat.   Prvega   moramo omeniti g. Verovška, ki nam je ustvaril Blaža Mozola, kakoršen je živel,  popival   in se pretepal. Blaž Mozol je ena  izmed tistih vlog. kjer zaigra v vsi svobodi VerovSkova dramatiška  priroda.   Kakor je imeniten v prvem dejanju — pravi vinski   bratec in pretepač — tako se nam zdi  v drugem dejanju nedosegljiv.  Samo  zaradi njega bi še radi videli „Rokovnjače", a g. Verovšek nam ne bo zameril, če mu laskavo vzde-nemo ime:  To je naš Mozol!   Prav dober je bil sinoči g. lnemann,  ki je igral s temperamentom, z lepo, najprimernejšo gradacijo, z ognjem in strastjo, a. vedno tako, da je kazal v igri plemenitost svojega rojstva.   Ugajal nam je od kraja do konca, najbolj   v   četrtem   in   zadnjem dejanju. „Osveta je edini namen mojega sedanjega življenja" — tu so mu  pele  vse struno njegove dušo! Klasičen tip je ustvaril tudi g. Danilo s svojim „Rajtgu/.nom", ki ga uvrščamo tudi med njegove najboljše uloge Drugo osebje smo dovoljno   pohvalili že zadnjjč. Ponavljamo samo, da so bili gg D e y l, Oreh e k , 11 o u s a , F e d y o z-koNvski   in Lovšin v vsakem oziru prav dobri.   Pretresljivo je  igral g. D o y 1 zlasti v zadnjem dejanju, kose poslavlja od brata.   Fino je igrala gospa Danilova, ljubeznivi sta bili gdč. Slavce v a in gdč. Ogrinčeva, srčno in nežno je pela gospa Polakova.   Boljši ko zadnjič je bil gosp. Polašek, a zapazili smo vselej, kadar nastopi in govori, da nagubava čelo, kar ni lopo in potrebno, zatoraj naj .se tega od« vadi. Drugi so zadostovali.  V četrtem dejanju bi si želeli več gibanja in življenja v rokovnjaškem taboru. Vojake v prvem dejanju jo  pozdravilo  občinstvo  s posebno salvo. Sploh je bilo občinstvo jako navdušeno, saj je neprestano ploskalo. Ali pa je drugače sploh mogoče ob taki igri ?
— „Severna brna" se je baje zašlo, dila blizu severnega tečaja, kamor poleti jutri zvečer čili naš „Sokol" in premnogi njegovi prijatelji in prijateljice. Naši piparji namreč, ki markirajo tam pota, po katerih se bode moglo dospeti prav naravnost do sev. tečaja, brzojavljajo, in to po najnovejšem načinu — brez žice, kar po ledu in po vodi in suhi zemlji naprej, da so videli tam neko čudno, popolnoma belo žival, ki pa je vseskozi podobna naši domaČi brni. — Zglasila se je tudi skupina „severnih atletov", ki bode izvajala razne produkcije. — Vstopnice za izlet na severni tečaj,
ki obeta toliko klSiaSfS uži'ka - kajti priglasil se jo dražesten Vener lepotie iz vseh krajev, ki se ne strašijo mraza in Ml in ki bod.) s tvojim čarom OgfsJs tudi najbolj mrzlega izl.-tnika — dobivajo se jutri, v torek   rJopotodlM v trgovini  g. Lozarja,
poporodne ps v »Narodnem  dotam*, pri
vhodu. Jutri čez dan mora dvorana ostati zaprta, da so po dokončanih dekorativnih delih, l:i so vzbudilo splošno zanimanje in občudovanje onih. ki SO imeli priliko, da
si jih ogledajo, more prirediti tudi parket, po katerem se bode sukalo v veselem vrtinca toliko sto in sto elegantnih, drobnih notic mičnih obiskoval'; in kropkejših nog izletnikom, kateri bodo romali na severni tečaj Na veselo svidenje torej j u * ri zvečer v čarobnem severnem kraljestvu pojemajo
čega Kurenta!
Afčra ,,Mattino". I/. Trsta se narn poroča: Grm j" prišlo v javnost, da je firma Meneghelli >v Comp. vložila proti erarju tožbo na plačilo 57800 gld. za ti k listov „M a 11 i n o" in „S e r S , nastala je v tukajšnjih vladnih krogih silni razburjenost,
katero je najbolj občutil gospod nainestniški tajnik. Kr sk i Ob - S t r a s s o I d 0 p 1. Tre u I and, kajti za firmo Meneghelli Comp. ne tiči nihče drugi, kakor prav on sam Zatrjuje ge, da je dr. Kreckib od svoje službo suspendiran, da pa y» za j'-dno vrše pogajanja, v.s!"d katerih dobi firma Meneghelli A Comp primerno odškodnino, Krekich pa zopet svojo službo, zato pa se umakne podana tožba, in se prepreči raz kritje korupcije, ki je vladala za ("asa Ri-naldini j a.
— Narodna čitalnica. Poročajo nam: Letošnji predpust je v obče jako malo živahen.   Zdi   se   nam  skoro,  kakor da bi se ljudem zaradi njegove izredne krat kost i pploh ne zdelo vredno plesati  Zato je bila misel „Narodne Čitalnice", da se kost umni venček nadomesti z družbinskim večerom, prav   dobra.   Predvčerajšnji   večer   se je namreč do cela posrečil. Naši odlični pevki, gg. Stropnicka in Radkiewicz sta  bili izborno razpoloženi.   Peli  sta ob izvrstnem spremlje vanju g Bo ni seka  vse točke programa tako lepo, da sta morali dodati po več točk Odbor je odlikoval vsako s krasnim šopkom. Naj jima bode to malo povračilo za veliki trud! Tudi g. Rasković je bil pri nastopu burno aklamovan in je žel za rLizinko" lep aplavz. Dodal je krasn' ariji iz „Pagliacci" in PMignon". Društvena igra je vzbujala obče  zanimanje   zlasti zaradi lepih dobitkov. Neumorni trudoljubnosti go-spodičin   Slaviee   Dolenčeve   in Mafenke Stropnicke se je zahvaliti v prvi vrsti, da so je razpečalo precejšnje število tablic, s katerimi so mnogobrojni udeleženci večera skušali svojo srečo.   Obiskan je bil druž-binski večer kar najboljše, našteli smo do 180 udeležencev.   Videli   smo  mnogo odličnih  rodbin  in več vojaških  in civilnih dostojanstvenikov.   Škoda le. da ni bilo v naši elitni družbi tudi poročevalca „SIov. Lista", ki bi se bil zjokal nad takimi „razvalinama" Po končanem programu podal se jo   mladi   svet v  malo   dvorano,   kjer je do 80 parov otvorilo ples.   Pri četvorki, ki  se je plesala Šele ob polu 3 uri, našteli smo še 14 parov. Ti pa so vstrajali skoraj   do  polu 4. ure zjutraj. Skratka: zabava je bila kolosalna, in izrekala se je splošna želja, da se kaj podobnega tudi v postu priredi!
— Kaj je resnica? V ljubljanskih vojaških krogih se govori, da pride pešpolk št. 27 iz Ljubljane v Gorico, kranjski peš polk št. 17 iz Celovca v Gradec, koroški pešpolk pa da pride v Ljubljano, dočim poročajo dunajski listi, da se v celem ob močju graškega voja ne zgodi glede dislokacije nobena prememba, in da torej ostanejo vsi imenovani polki, koder so zdaj. Katera verzija je prava, se pač v kratkem izkaže.
— Razstava arhitekture in inžener-stva v Pragi. Srečke efektne loterijo te razstave dobivajo se po 50 kr. v prodajal niči predsednika mestne hranilnice ljubljanske, g. Vaso Petričiča. Glavni dobitek je v vrednosti 25 000 kron: vseh dobitkov je 2000, v vrednosti 100.000 kron. Žrebanje bode dne 22. maja 1899.1. Prodajo sreček je prevzel imenovani rodoljub brez vsake lastne koristi, in naša dolžnost je, da se bratom Cehom bratski odzovemo.
— Zboljiava stanu pri finančnem oblastvu v Ljubljani se bode v letih 1899. do 1001. prav ugodno Izvršila V teku treh
lat imenojeta ss dva svetnika nadsvet-nikomv. mej tam pridejo 4 uradniki iz 9 v 8. razro 1 in dva iz 10 razreda v 9 razred. Slovenski pravniki imajo t I ij pri fina«'ni upravi na Kranjskem lepo bod £a isi ker se bode tudi pri neposredni stroki te uprave stan uradnikov izdatno izboljšal. Tačas razpisana so tri mesta in sicer mesto jelnega koncipista in dveh praktikantov. Sle lnjim je treba vsaj dveh državnih izpitov.
Maskarada na Rakeku bo I - jutri v prostorih <r. š •!,-nikarja. Razposlana so bila jako humoristična vabila, a Be kdo vabila slučajno ni dobil, sme vender priti
— Zgodovinsko-zemljepisnega kluba ..Šumadijo" v Pragi X redna soja še vrši v sredo dne i r, t. m. ob 7. uri zvečer. Na vzporedu sta predavanji ! »Srbske razmere v prvih štirih desetletjih 19. Stoletja. Uvod. Kratki preglo 1 srbske zgodovine do 19. stoletja." in .Finančne razmere 17. in 18. Stoletja v Krškem".
— Ogenj v dimniku. Včeraj SVeČSt okoli 1 ,8 ure nastal v hiši Jakoba Klop čiča v sv. Florijana ulicah št. 24 ogenj v
dimniku. Požarni brambovci so s pomočjo dimnikarja Spitzorja in hišnih stanovnikov ogenj kmalu pogasili Škode ni nobene.
' Treznost  ljubeči  akademiki. Na
Berolinski univerzi se je ustanovilo — po vzoru akademikov v Curihu — „društvo abstinenčnih dijakov", klima namen delati na to, da se razširi mej velikošolstvom treznost. Alkohol je — pravijo društvena pravila - največkrat vzrok propada posameznikov mej dijašt vom in človeštvom sploh.
* Samomorilka pleše. V llernalsu na Dunaju se je na nekem plesu v soboto ponoči hotela zastrupiti neka cvetličarica Marija B. Spila je fosforjevo raztopino, veselo plesala ter se zabavala z dvema akademikoma, dokler je niso silne bolečine premagale, da je omedlela. Prepeljali so jo v bolnico.
Književnost.
- ..Učiteljski Tovariš". Št. 5. Vsebina: Kdo je kriv? — Frančišek Leveč.— Leveč: Popotno poročilo. — XXX. občni zbor „Slovenskega učiteljskega društva".— Jos. Ciperle:  Kulturne slike s Kranjskega.
— A. Kleč: Jubilejska samopomoč. — Kji-ževnost in umetnost. — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— Gospodarski program.
Telefonična in brzojavna poročila.
Shod na Slatini.
R 0 g a š k a Slatin a. 1 3, februvarja. Slovensko katoliško politično društvo na Slatini je zborovalo včeraj. Udeležba je bila ogromna. Shod je poročilo dež. poslanca dr. J ur te le vzel s posebnim navdušenjem na znanje. Sprejeti sta bili soglasno resoluciji za vseučilišče in nadsodišče, posebno pa je ljudstvo z navdušenjem pozdravilo klic „Proč od Gradca". Živela slovenska vzajemnost ! Osebne vesti.
Dunaj 13. februvarja. Ministerski predsednik grof Thun, ki je bil v soboto odpotoval na Češko, se je danes vrnil semkaj. Gališki namestnik, grof P i ninski, je odpotoval v Lvov.
Abensberg-Traun y.
Dunaj 18 februvarja. Bivši deželni maršal dolenjeavstrijski, sedaj najvišji dvornik nadvojvode Franca Ferdinanda d'Este, tajni svetnik baron Abensberg-Traun, je v starosti 50 let umrl v Opatiji.
Dolenjeavstrijski dež. zbor.
Dunaj    18.   februvarja Dolenjeavstrijski deželni zbor se snide še ta mesec in se skliče s posebnim patentom Vreme.
Dunaj 13. februvarja. Dočim vlada na Angleškem ostra zime, je v južnih krajih Avstrije že prava pomlad. Iz Trebinja se poroča, da je tam jako toplo in da so prišle že lastovice. Iz Lošinja so bile poslane na Dunaj zrele slive
Renitentni sodniki.
Opava 13. februvarja. Proti tistim nemškim sodnim funkcijonarjem, ki proti jezikovnim naredbam tirajo obstrukcijo, se je začela disciplinarna preiskava.
Demonstracija.
H e b 13. februvarja. Včeraj so bile tu večje demonstracije.  Povod je dala pre-
poved, napraviti Bismarcku spomenik. Pre-pevaje „\Vacht am Rhein" in Biamarckovo
pesem so sli demonstrantje pred spomenik imssijn Joisfs. kj»-r je lassi posl. BoJbs
hUjskajoč govor.
Ogerska kriza.
Dunaj 13 februvarja Ogerski mini itersid predsednik baron Banffy je prišel đanss povsem nepričakovano semkaj. V Budimpešti ni nihče vedel o tem potovanju, [liberalni klub je imel včeraj sejo, a Ranffy rnu o svojem odhodu na Dunaj ni ničesar povedal. Sodi se, da hoče Bantfy prej izvede", mnenje krone-, predno odgovori na ultimatom opozicije. V obče se zatrjuje, da j>- položaj ugoden, in da se pojasni že tekom prihodnjih dnij.
Hudim peš t a 13. februvarja. Fejet vary Štefan Tisza, Gy<">ri in Horanszkv. ki se pogajajo glede revizije opravilnika in zakona o volilnem sodišča, so ss v poglavitnih točkah načrta že zjedinili, toda vse diference s tem še niso poravnane. Usad.
Curih 13. februvarja. Pri Airolu so se zopet ulili veliki usadi. Uho«! v Gotard-ski predor je v nevarnosti.
Izgredi proti duhovščini.
Pariz 18 februvarja. V Lillu so se zaradi znanega umora primerili včeraj zopet veliki izgredi Velikanske množice so napadle razne moške in ženske samostane in hotele vse demolirati. Orožniki so jim tO z orožjem zabranili. Demonstrantje so na orožnike streljali z revolverji. Mnogo oseb je bilo aretovanih. Ogorčenost proti duhovščini je tolika, da se noben duhovnik ne upa na ulico Demonstrantje so tudi znanim klerikalcem pobili okna.
Admiral Cervera.
Madrid 18. februvarja. Poročila, da se je ustavila vojnosodna preiskava proti admiralu Cerveri niso osnovana. Preiskava se nadaljuje.
Vihar na morju.
London 13 februvarja. Ob Waleškem obrežju je divjal včeraj silen vihar. Sosebno močan je bil v Bristolskem kanalu. Mnogo ladij je ponesrečilo.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) IV.
„Čestitam, gospod predsednik." je zaklicala polna veselja.
„Čestitam", posnemal je mali sinko in ploskal z mesnatimi ročicami.
„Prav odkritosrčno mi je žal, zavoljo Tebe, ljuba moja, da moram odkloniti," je rekel Henrik.
„Odkloniti ?" vprašala je vsa začudena Roza. „Zakaj pa?"
„Ker ne stopim rad v javnost, draga Roza," je odgovord vidno v zadregi. In tla bi bil ta Utis izbrisni, pristavil je: „Ti si še misliti ne moreš, koliko časa take dolžnosti zahtevajo. To si le oni gospodje lahko dovolijo, katerih čas je s zlatom plačan, in katerim je treba le polovico toliko delati, kakor komu izmej nas Za kaj takega nisem dovolj bogat."
Roza je kar otrpnila. To gotovo ni bil pravi vzrok. Še ni bilo tri dni, kar ji je Henrik s ponosom pokazal svoj „journal" in ji je preračunil, koliko mu je nesla praksa v preteklem letu, svoto, ki je bila skoraj dvakrat tolika, kakor potrebščina.
,Henrik," je ugovarjala, tega ne misliš resno Ti zaslužiš več, nego si kdaj upal. In ti imaš poleg tega še časa za reveže , kateri Ti večkrat prouzročajo še stroške."
„Ravno zato," trdil je on. „Ravno radi reveže v si moram prosti čas ohraniti!" Poprijel se je tega izgovora, da ji pojasni, kako nemogoče mu je, se udati, ne glede na to, da mu je neljubo, Če se o njem govori.
„Kdor Te sliši", je rekla zdaj Roza, sta bi mislil, da imaš poseben vzrok, bati se javnosti."
Prebledel je. Bilo mu je kakor da bi ga bil kak udarec zadel. A hitro si je zopet opomogel ter ostro rekel: „NiČesar in nikogar se mi ni bati! A ne maram in ne maram! *
Vstal je tor s temnim obrazom odšel v svojo sobo Sinko je plaho gledal za njim. To so še ni zgodilo, da bi bil Šel oče mimo njega, ne da bi ga bil z roko pogladil po tenkih, rumenih laskih.
(D*Ue prih.)
k
Kdor hoće dobro
se imeti, Ta  pridi   sem na
severni tečaj; Tu gorko bode kot
po leti, Tu pravi bo ledeni
raj.
Medvedov belih,ni Vam bati se,
Kraljica severna jih vžene vse I
H Pustni torek, dne 14. februvarja
IX velik«
Sokolova {H maskarada
cf%let na severni tečaj.
(278—3)
Bratje Sokoli!
One člene, ki se jutrišnje ma-skarade ne udeleže maskovani, vabi odbor, da pridejo v kolikor možno obilnem številu v polni društveni opravi.
V Ljubljani. 13 febr. 1899. Na zdar! Odbor.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 60.__Dr. pr. 921.
Začetek ob 1 ,4. uri popoludne.
V torek, dne 14. februvarja 1899.
Hudobni duh Lumpacij Vagabund
ali zanikerna trojica.
Čarobna burka s petjem v treh oddelkih. Spisal J Nestrov. Poslovenil J. AleSovec. Godba Miiller-jeva Režiser g. R. Inemann. Kapelnik g. H. Benišek.
BUmjmn i« udpf »b '■'>. uri. — Z»rd«» <ib 1 ,1 on. — t >ttt ub 'i. uri.
Pri pređslavi sodelujB orkasler si. c. in kr peh. poika Leopold II. it. 21
V Četrtek. [<:>. februvarja: ,Trije pari trevljev .
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. februvarja: Marija Suhad"bnik, bra-njevka, 84 let, Marije Terezije cesta St. 9. osta-relost. — Fran< ' .:. železničnega uradnika
žena. 58 let. Stari trg št. 12. spridenje jeter. V deželni bolnici:
Dne 7. februvarja: Franca Krašuvec kaižar-jc-va žena. 2 l let jetika. - Ivana Bratoš, dnina-nca 4U let. jetika.
Dne H. februvarja: Marija Temelc. delavka, 69 let, srčna hiba. — PrSnCO Sbenko gostaC. 69 let, pljučnica.
V hiralni ci: Dne 8. februvarja: Štefan  Debevec. kovač, 88 let,  kap.   -  Terezija K.olfar, delavka, 51 let, jetika
Tržne cene v Ljubljani
dne 11. februvarja 1899.
Meteorologično poročilo.
VUin» nad morjem 306-2 m.   Srv.luji ir»^nl tlak 796 0 mm.
i« 3 U "» b	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	2V |» 6 e H 3	Vetrovi
11.	9. zvečer	7,184	60	sr. jzahod
12.	7. zjutraj 2. popol	734V9 7359	64 82	p. m. zah. p. m zah.
	9. zvečer	7362	68	p. m. jzah
13.	7 zjutraj 2. popoL	7305 736 5	43 104	sr.svzhod ar. zhjzh.
Nebo
l1
jasno del. jasno
S
a
6
a a
o o
Srednja temperatura sobote in nedelje 4 5' in 6 8", normale. —Oe1 in 0 6°.
IDijLnajslca. borza
dne' 13. februvarja 1899. Skupni državni dolg v notah. Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4°'„ . Ogerska zlata renta 4*/0. . . Ogerska kronska renta 4° 0 Avstro-ogerske bančne delnice
London v ista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci.....
C kr. cekini........
101 gld	66	kr
101 .	25	fl
120 .	30	n
101 ,	85	■
119 n	85	
97 ,	85	*
919 „		■
367 „	60	o
120 ,	40	n
68 .	95	n
11 I	78	n
9 S	55'	1 n
44 -	421	j rt
5 .	68	
OJST Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
F'Senica . . .
Rž......
Ječmen . . . Oves. . . . .
Ajda.....
Proso . . . . Ki rtUNs . . . Krompir .
Lca.....
Grah.....
Fižol.....
Maslo . . . . Mast . . . . Špeh fri&en
h ti.
8 6 5 o
12 8 11
• kgr.
kgr.
Špeh povojen kgr. Surovo maslo „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . Goveje meso. Telečje „ .Svinjsko   „ „ Kostrun.  „ n
E'iSanec ......
Golob........
Seno   . .    100 ko. Slarna ... Drva, trda.   Q >» Drva, mehka □ m
gf. kr.
— 70
— 85 2",
— 58
— 60
— 58
— 40
— 50
— 30
1 80 6 5f 4 50
izvežban manufakturiat in Specerijst, dobi službo pri (275— 3)
A. Pogačnik-u v Cerknici.
Gromoviti „Živijo"
<296i
Rodbina Žoržova.
•S 1 99 1
d. i let.
(277—2
C. kr. okrožno sodliče v Kov eni mestu je čez vse, kjerkoli se nahajajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kj jr velja konsurzni red z dne z dne 25. decembra 1808, se nahajajoče premoženje neprotokolovanega trgovca Gregorja Bartola v Travniku, okraj Ritnica, odprlo konkurz. ter imenovalo konkursnirn komisarjem c kr. <lež aodn. svetnika Prana Visnikarja z uradnim sedežem v kibniei in za začasnega upravitelja mase Ivana Rusa, posestnika v Travniku
Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 21 februvarja 1899. ob 10 uri zjutraj na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja, ko so se izkazali z dokazili za svoje tirjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkur/.ne mase kako zahtevo kot konkurzni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava,
do dne 9. marca 1899. leta
pri tem sodišči, ali pri okrajnem sodišču v Ribnici po predpisih konkurznega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter j i ti dne 7. aprila 1809. pred 0. kr. konkurznim komisarjem pri likvidačnern dnevu zglasijo za likvidacijo in določitev povr.stnega reda.
Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno
Daljše objave tekorn konkursne obravnave pa se bodo zgašale v uradnem listu „Laibacher Zeitung".
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu
oddelelek III., dne 8. februvarja 1899.
2rebailje nepreklicno k 18. marca 1899.	1. glavni dobitek 100.000 kron^i 2. glavni dobitek 25.000  „ 5f 3. glavni dobitek 10.000   „ ti
Dunajske srećke a 50 kr. itMmTmm	
Išče se
najbolji isvor ca nakupovanje kav«, eaja, konjaka I Nepotrebno iskati!
it
(91-35)
Kavčič & Ultog v Prešernovih ulicah
dobivata to blago napoaredno !■ prekmonkih
ter prodajata 1 kilo fine kav« (Hantoa Pri m« po . . 1 steklenica pristnega Jamaikm rama I deka pristnega Pecco Souchong-caje . t palica prava angleške carske melanie 1 steklenica pristnega finega konjaka
»B tekaaeoat U
delal
gld. 1 -
„ 0-60 „ 006 „ 060 „ 1*0
Ces. fcr. avstrijske jft irttm železiict.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktebre IMS. leta.
Odkod ti LJubljane jož. kol. Vroče, eos Trbli. Ob 13. uri r» m. po noet osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfesta, Ljubno; cea Seltthal Aasee, Solnograd; cea Klein Reflin« v Steyr, t Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 6 m. ajutraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-sensfeste. Ljubno, Dnnaj; Os 8elstbal v Solnograd ; fes Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 60 a. dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — O* 4. nri 3 m popoludne osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec. Ljubno; te* Selzthal v Solnograd, Lend-G »tem, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cur h, Genevo, Pariz, ces Kloin-Beifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plaenj, Marijine vere, Heb, Francove vare, Karlove vere, Prago, Lipsko, Dnnaj via Atnst. tten. -- Proga v lovo anaoto ia ▼ KOOOV/JO. Mešani vlaki: Ob e ari 15 na. ajutraj, ob 19. ari t f- m. popoludne, ob 6. ari 80 ui * večer. — Frikod v Ljabljamo j. k. Vreče li Trbite. Ob 6. uri 46. m. ajutraj oaobni vlak ■ Dunaja via Amstetten, is Lipskega, Prane, Fraiicovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pbnja, Budejevic, Solnograd«, Linca, Stejra, Aua-nea, L j ob na, Celovca, Ba-lJHka, Fransenafeate. — Ob 11. ari 17. m. dopoludne oaobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Planja, Badejevic, Solnograda Linca, Bteyra, Parisa. Oeneve, Carina, Bncrenca, Ino mosta, Zella ob jezeru, Lend■ Oasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Ponrabla. — Ob 4. ari f>7 na. popoludne oaobni vlak t Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fransenafeate, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. sve cVr oaobni vlak a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Vovaaja aaoata la Ko« Oevja Mešani vlaki: Ob 8. ari 19 m. ajutraj, ob 3. nri 83 m. popoludne in ob 8. ari 35 n. zvečer. — Odhod la LJubljane d. k v aUasalh, Ob 7 ari 23 m. zjutraj, ob S. uri f> m. popoludne, ob 6. ari 50 m — Frikod v IsJabUaao d. k. ia Kaaialba, Ob 6. nri 5<i m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob 6. nri 10 m. (1)
Praktikanta
ki je dovršil vsaj nižjo gimnazijo, vzprejmem takoj v svojo knjigotržnico. (994—2) L. Schvventnor, knjigotržec v Ljubljani.
St. 5810.
(997-1)
Ustanova za voja&e sirote.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto
Josip Suhnl-ovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 37 gld. 80 kr.
ProSnje za to ustanovo, do katere imajo pravico uboge sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali pa nezakonske, vložiti je do kometa t* eai. pri podpisanem uradu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne a svečana 1899.
Dsojaru si naznaniti slavnemu občinstvu, da prevzemam in izvrlnjem točno naročila na
karo, flaj, olje, rli, makarone, dellka. teae, sadje, riba, Tina L t. 4.
Pol Ijatv.- v omotih po S kil oddajam po poeti, one od rO kr. naiirej pa po ieleanici a povzetjem.
Takt poiiljhtie sh isplaeajo vsakomur, posebno p. n. krossarjeni, dratliaiaaa in onim, ki rabijo sa dom različne jeatvine xli tele o rasnih pril k-h nabav ti si spt-cijalitete, katerih se na deieli ne dobi, ali pa le aelo drago, n. pr.
morsko riba in raka, avele sadje,
fino olja 1.1 d
•lav/al aaoj namen Je raspediljett dobro blag-o ta po nlskl oeni
Cenike razpotljem radovuljno in brezplačno. Za p n. sg- trgovce imam (»oseben cenik in zamorem dajati blago po tako niskih kap h. de ne bojim konkurence. (687—43
Tadl aprrjrisintu sn»t«>paiv« la viake* |a'cs» poare«le>vaa)Ja».
Z odlični n spo*to vanjam odani
itu. i ulici San Franeesco Uei. 6.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovaiia zaclriiipa as neomejeno sb«,v€»sko v Kneževi hiii, Marije Terezije cesta H I
Q39r obrestuje hranilne vloge po 4fl|«0|o ~£SQ
brea oflbltka reiiineajeb davka)« katerega paaojllnlea nama
Mm vložnike plačuje.
Uradne ura: raiun nedelj in praanikov vaakl dan od 8. do 12. ura dopoldan In od 3. do 6. ura popoldan.
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406.
(i7«5-7) Telefon it. B7.
Uljudno naznanjam, da sem v zvezi z drugimi gospodi otTrorll
banko v Ljubljani
za slovenske pokrajine
in se priporočam t posredovanja vseh bančnih ln borsnlh. opravil, nakup ln prodajo »rečk, pupllarno varnih driavnib in drugih vrednostnih listin po dnevnem kurzu.
Nakazila plašil na vaa večja mesta, inkaao meni o in nakaznic, askompt bančnih menio in otvoritev ejisc-ltor&to (tekoči račun), obresti od dna do dne po 3°/0 sa 10 dni, 3»/,«/• >* 20, 4°0 sa 30 dni, 4«/,»/, sa 3 mesece.
Z veleapofitovanjem (871—2)
bančna pisarna, ielenborgove nllce *t 3.
UdajatalJ in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk katodne Tiskane«.
.L