Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi so ne vračajo; nefrankirana pisrpa se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništvo 328.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
ca pol leta..... „ 120
■a celo leto .... . 246
za inozemstvo: ttesečno.......Din 39
Sobotna izdaja:
celoletno I Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstva. ... . 80
tedensko
, Ilu-st rf r ani
Posamezna Številka stane 3 Din Lelo LEV
v ljubim v nedeljo, dne 31. maja i§25.
' " .......'
Slovenec *'
Cene lnseraitom:
Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-30, veliki po Din 3 — in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstico po Din 6*—.
Pr! večjem naročite popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
Pomolila Mm ? sslovlnl.

Ko so se zbujali 1. 1848. naši dedje po stoletnem spanju k samostojnemu narodnemu življenju, nismo imeli še nobenega političnega izporočila. Imeli smo sicer v književnosti že krepke in lepe zarodke lastne prosvete, vendar nikakor ne moremo trditi, da bi se bili že izoblikovali kot narod. Izobraženstvo po naših mestih in mestecih je bilo vzgojeno v tujem duhu, ljudstvo je bilo pa nezavedno. Le redki so bili, ki so se zavedali svojega slovenskega pokoljenja in ki so upali ter verovali v prihodnje vstajenje svojega rodu.
In kljub temu, da nismo imeli pokazati pravzaprav skoro na nobenem polju ničesar, smo že tedaj nastopili z glasnimi in jasnimi zahtevami, ki so izzvenele v to, da je naš cilj »edinjena Slovenija ter popolna enakopravnost slovenščine v vsem javnem življenju, zlasti v šoli in v uradu. Vse, kar je bilo narodno zavednega, je priseglo na to zahtevo ter jo tudi krepko zastopalo. Nazadnjaštvo petdesetih let je sicer zopet začasno potlačilo to gibanje, toda že v šestdesetih letih je zopet vzplamtelo. Za časa taborov so se tisoči in tisoči izjavljali za te zahteve in vsa naša držav-nozborska borba prav do prevrata se je gibala v glavnem le okrog teh vprašanj. S ponosom lahko gleda. 10 nazaj, kajti vsi brez razlike političnega ali prosvetnega naziranja smo smatrali to kot popolnoma samoposebi umevne zahteve.
In ta borba tudi ni bila brezplodna. S Svojo železno vztrajnostjo smo dosezali male koščke, toda sčasoma se jih je vendarle nabralo povsod razen na Koroškem že prav lepo Število tako, da ni bil več daleč čas, ko bi si bil priboril naš jezik res v vsem javnem življenju popolno enakopravnost. Te jezikovne borbe pa nikakor nismo smatrali le za prazno sunanjost, temveč smo gledali v našem slovenskem jeziku izraz vse naše narodne samobitnosti, radi česar smo mu v vseh teh desetletjih posvečali tudi naravnost ginljivo negovanje. Nikakor ni zgolj slučaj, da smo dali ravno Slovenci Slovanstvu največje slaviste (Kopitar, Miklošič), temveč je to dejstvo gotovo v tesni zvezi z vsem našim narodnim stremljenjem, ki je šlo za tem, da pribori tudi temu malemu narodiču popolno jezikovno enakopravnost. Posledica te ljute borbe in tega skrbnega negovanja je bila, da smo dvignili svoj jezik tudi na izredno višino. Ustvarili smo si bogato izrazoslovje ter svoj jezik očistili tako, kakor si ga morda ni noben drug slovanski narod.
Ko smo si priborili potem ob prevratu •vojo samostojnost, je bilo zopet prvo naše delo, da smo uvedli slovenščino še v vse one javne naprave, kjer se je dotlej še šopirila nemščina. Čez noč smo si ustvarili vzorno izrazoslovje za železniško, poštno in vojaško službo ter sploh za vse panoge iu naprave. Bili smo prepričani, da je s tem naša polsto-letna borba za jezikovne pravice končana za vselej in da nam za to ne bo treba nikdar več tratiti naših moči.
Toda prišlo je drugače. Komaj je začela Jfvigati glavo centralistična kača, že so začeli lezti iz vseh kotov ua dan tudi duševni sinovi nekdanjih nemškutarjev in italijauašev, ki so bili v svoji hlapčevski miselnosti prepričani, da je njihova najsvetejša dolžnost, da odpravijo iz javnih ustanov zopet slovenščino ter jo nadomestijo magari z najbolj glupimi italija-nizmi in turčizmi. »Demokratska« »štampa< je eačela z naravnost preračunjenim pačenjem slovenskega jezika in njej so kakor na povelje sledili šolniki, železničarji, poštarji itd. in predvsem seveda politični uradi. Po prevratu v vzorni slovenščini tiskane poštne in železniške tiskovine so začele našo hlapčevske narave kar na svojo pest zamenjavati s tiskovinami v nelu ogabni jezikovni brozgi, ki je živ krst ne razume. V šolske knjige so začeli jezikovni analfabeti okrog UJU uvajati »jezik«, ki je vse, le slovenski ne. In nedavno smo brali, da so začeli nekateri okrajni glavarji pošiljati strankam že enostavno srbske dopise, seveda v »srbščini«, za kakršno bi jih vsak pošten Srb obrcal.
Da pri tem ogabnem lilapčevanju našega iakozvanega »izobraženstva« tudi Hrvatje in Srbi ne morejo čutiti več dolžnega spoštovanja jknušeaa jezika Je umevno. Ko moremo
se tedaj čuditi, če se preko Sotle naš jezik enostavno prezira in da še na misel ne pride nobenemu, da bi ga vpošteval. V vojaški službi, v ministrstvih, v skupščinskem poslovanju, povsod naš jezik enostavno prezirajo kakor bi ga sploh na svetu ne bilo.
Tega mora biti konec! Mi smo doslej vse to molče gledali in trpeli v upanju, da bo bolje in da se to ne vrši namenoma, toda vse kaže, da je v tem n amen in da se hoče vzeti celo našemu slovenskemu jeziku ona
popolna enakopravnost, o kateri smo bili prepričani, da je izven vsakega dvoma. Treba se je temu početju upreti pravočasno, da ga navada ne potrdi. Zato izjavljamo, da nikdar in prav nikomur na ljubo ne bomo odnehali glede popolne enakopravnosti slovenskega jezika prav v vsem javnem življenju ter glede brezpogojne zahteve, da se morajo spoštovati pravice slovenskega jezika povsod, pričenši s skupščino in ministrstvi, pa do zadnje zagorske ljudske šole in orožniške postaje!
MESETARJENJE MED PAŠIČEM, PAVLOM IN STEPAN0M RADIČEM
TUJE V T0P0L0.
KRALJ 0DP0-
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Danes si je dal Pašič od predsedstva narodne skupščine poslati poročilo anketnega odbora o osporjenih Radičevih mandatih. Čeprav je Pašič že zadnjo nedeljo obsodil kot nezadostno, ga je komaj danes prvič prečital. Potem se je začel posvetovali o tem poročilu s predsednikom narodne skupščine in, kar je vzbudilo pozornost, tudi z Laza Markovičem, ki ju je poklical k sebi. Nato se je dve uri razgovarjal s Pavlom Radičem, ki se je po zadnji avdijenci pri kralju javil Pašiču, ki ga je pa komaj danes sprejel. Pavle Radič je hotel zvedeti od Pašiča, kaj namerava s poročilom anketnega odbora in kdaj misli sploh celo zadevo končati. Pa.šiC se je izogibal določnemu odgovoru. Rekel je, da anketni odbor še ni vsega razčistil in da mora dobiti jasno sliko, ali se more na podlagi sedanjega odborovega poročila priti do končno veljavnega sklepa. Posebno mu še ni vse jasno, kaj sta dr. Maček in Stjepan Radič delala v inozemstvu, čeprav to ne prihaja več v po-štev, ker sta njuna mandata itak razveljavljena.
Po razgovoru med Pavlom Radičem in Ni-kolo Pašičem je zavladalo v parlamentarnih krogih mišljenje, da namerava Pašič zadevo osporjenih mandatov še nadalje zavlačevati iu
da tukaj ni drugega izhoda, kakor da drugI ustavni faktor od Pašiča zahteva, da se skoraj odloči v tej zadevi. Iz razgovora med Pašičem in Pavle Radičem se je zvedelo, da je Pašič prejkoslej vztrajal na tem, da se Stjepan Radič postavi pred sodišče in da o kaki abo-liciji procesa ne more biti govora. Glede nadaljnjih kombinacij ne vztraja na tem, da bt moral Pribičevič ostati na vladi. Pač pa je zahteval od Pavle Radiča še nekatera pojasnila k pismu, ki ga je prinesel Pavle Radič od Stjepana Radiča iz Zagreba. Zato se je odločil Pavle Radič, da nocoj odpotuje v Zagreb, odkoder se bo vrnil v torek ali sredo v Belgrad s potrebnimi pojasnili, nakar bo zopet sprejet od Pašiča. Govori se, da je Pavle Radič prinesel od Stjepana Radiča tudi pismo od kralja, ki je naredilo zelo globok vtis.
Ker je kralj danes odpotoval s kraljico v Topolo, ni pričakovati za prihodnje dni v notranji politiki nobenih važnih dogodkov. Misli se, da v zadevi radičevcev tudi prihodnje dni no bo prišlo do nobenih sklepov. Da se ne bi opazilo zavlačevanje, se namerava še celi prihodnji teden v skupščini obravnavati zakonski predlog o državnih zadrugah, čeprav je vse govorjenje o tein predlogu zaman, ker vlada ne pristane na nobeno spremembo več.
ALI TAKOJŠNJI SPORAZUM, OZIROMA RR VLADA -RADIKALNA VLADA — ALI VLADA DAVIDOVIČA
VOLITVE.
- ALI PA HOMOGENA S HRVATI IN NOVE
Bolgrafi, 30. maja. (Izv.) Današnja - Samouprava« takole komentira političen položaj: Pašičev eksperiment, da se morajo pogajanja z radičevci voditi bolj počasi, se ni obnesel tako, kakor se je želelo. G. Pašič je po svojem odposlancu obvestil Radiča, da je dal svojo izjavo o nezaupanju in zavlačevanju pogajanj z njim, zaradi tega, ker je bil lažnivo informiran od samostojnih demokratov. Vendar ta izjava Pašiča ni popravila slabega razpoloženja Radičevih poslancev. Oni se drže rezervirano napram novemu Pašičevemu zaupniku. Pričakovati je ostre kampanje v Cicvaričevem »Beogradškem dnevniku« proti dr. Markoviču in Kojiču, v »Reči« pa proti Jovanoviču. Misli se, da bo to poslednji adut Pribičevičevcev, preden končno polože orožje pred sporazumom radikalov in radičevcev.
Vsi tisti, ki so dosedaj prepričevali Pašiča, da je možno v parlamentu delati tudi brez radičevcev, in da je v skrajnem slučaju mogoče razpustiti tudi skupščino, so uvideli, da so slabo kombinirali. Delo je popolnoma onemogočeno, razpust skupščine pa se ne dovoli. Iz tega položaja so trije izhodi: 1. ali bo Pašič takoj dokončal sporazum s Hrvati, pri čemer bi ostal na svojem mestu in delal v skupščini, 2. ali se bo sporazum odlagal dalje. Ako bi se sporazum zavlačeval, postane kriza neizbežna in možna je homogena radikalna vlada, ki bi nadaljevala delo v skupščini in končala sporazum s Hrvati. 3. Ako bi radikali to kombinacijo onemogočili, potem je edina možnost, da pride na vlado Davidovič s Hrvati. V tem slučaju bi imeli jeseni volitve.
o državnih zadruph.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je potekla precej mirno. Člani vladne večine so se kaj malo zanimali za predmet debate o zakonu o kmetijskih kreditih. Posl. Moskovljevič je govoril prvi. V daljšem govoru je kritiziral predloženi zakon in se bavil z zadružništvom v Slovenji, ki ga je postavil za zgled. Poslanec precej dobro pozna naše razmere in je o bistvu zadružništva dobro poučen. Na podlagi dobrin, ki jih zadružništvo prinaša kmclskemu prebivalstvu, jc zahteval, da se tak sistem zadrug kakor je v Sloveniji uvede po celi državi, nc pa da se sedanje obstoječe zadružništvo ovira v 9vrajem razvoju v blagor ljudstva. — Samostojno-demo-kratski poslanec D e m e t r o v i č jc v svojem govoru pokazal, da o zadružništvu nič nc razume in da mu je vseeno, 6e vlada kreditno vprašanje kmetov izrablja za svojo korist. O kakem demokratičnem razumevanju zadružništva ni bilo v njegovem govoru niti sledu, kar je izzvalo med radičevci zasmehovalne medklic«, .da ie, jaoopinoma pozabil na svojo social-
nodemokratsko preteklosrt. Videlo se je, da De-metrovič sam ni resno premislil cele stvari in da je govoril zato, ker mu je klub naročil.
Naši poslanci za kmetske koristi.
Bolgrad, 30. maja. (Izv.) Poslanci Bro-d a r, B e d j a n i č in tovariši so na promet nega ministra poslali spomenico, v kateri zahtevajo, da se pri sestavi novega železniškega tarifa predvsem upošteva težavni položaj našega kmeta in da se ozira na prevoz živine ter v tem smislu uravna nov železniški tarif.
ST0JADIN0VIČ ODSTOPI?
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Današnja »Smotra« piše, da je položaj finančnega ministra zelo težaven ter je zaraditega na tem, da odstopi.
NESOGLASJE MED KLUBOM HSS IN NJEGOVIMI VODITELJI.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Člani opozicijo v odseku za novi zakon o sodnikih so hoteli danes dati skupno demonstrativno izjavo proti dr. Luk in iču, ker je bila proti nje-
mu vložena obtožba radi Thurn-Taxisove afere. Izjavo je sestavil dr. Polič in so jo sprejeli tudi člani vseh drugih opozicionalnih klubov. Toda ko se je Pavle Radič vrnil od Pašiča, je dr. Poliču izjavo odsvetoval, in tako ni prišlo do nameravane demonstracije. To je vzbudilo v opozicionalnih krogih začudenje, posebno v Radičevem klubu, zlasti med tistimi, ki ne odobravajo slepe taktike svojega vodstva.
ZBOROVANJE JUGOSLOVANSKIH SN0.
PARJEV.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Dane« se zbi-rajo v Belgradu orjunaši iz cele države. Or-junaši iz Slovenije in Hrvaške so večinoma Pribičevičevci. Oni iz Vojvodine, Banata in Srbije pa so Davidovičevci. Dalmacija je razdeljena. Drug drugemu pretijo, da bodo, ako pride do političnih razprav na kongresu, nastopili drug proti drugemu, da nobena slruja ne bo mirno poslušala kritike od druge strani. Veliko pozornost je vzbudilo, da je kralj odpotoval v Topolo. Belgrajsko občinstvo se za Orjunaše niti ne zmeni, razen nekaterih srnao-cev, ki orjunaše izzivajo, zaradi česar je prišlo že danes do malih incidentov.
PAINLEVE 0 FRANCOSKI POLITIKI V MAROKU.
Pariz, 30. maja. (Izv.) V veliki debati, ki se je razvila v francoskem panlainentu zaradi dogodkov v Maroku, je govoril tudi ministrski predsednik Painleve in naglašal, da Francozi ne nameravajo v Maroku osvojevati novega ozemlja, ampak hočejo braniti le dosedanjo francosko posest. Kakor hitro bodo Marokanci razumeli, da stoji med Uergho in Fe-zom Francija z vso svojo močjo, bo mir. Če bi Francija ravnala drugače bi izgubila celo severno Afriko. Francija pa hoče pri civilizaciji Afrike sodelovati. Zato bo svojo afrikaiv sko posest branila.
Veliko senzacijo je vzbudila v zbornici trditev komunističnega poslanca Berthona, da neka francoska tvrdka dobavlja Marokancem orožje, ki ga prevaža v Afriko angleška tvrdka Tvner, ki je velik prijatelj znanega bogataša Zaharova. Ta pa je vpliven član uprave lista »Temps«.
NAPETOST MED ANGLIJO IN FRANCIJO ZARADI NEMČIJE.
Berlin, 30. maja. (Izv.) Angleška vlada je proučevala na dolgo trajajoči seji francosko noto Nemčiji glede obmejnih jamstev. Vlada je sklenila, da francoskega stališča ne more odobravati. Angleška vlada smatra, da francosko stališče ne bo olajšalo sporazuma z Nemčijo in opozarja francosko vlado, naj se »meji samo na jamstvo za varnost meje le na zapadu Nemčije. Če pa hoče Francija raje imeti zvezo s Poljsko, Belgijo in Češko, mora angleška vlada izjaviti, da bo v tem slučaju šla svoja pota in svojo politiko preorijenti' rala, ker ne more podpirati obkoljevalne politike proti Nemčiji. Vsako nadaljno omejitev Nemčije glede njenih vzhodnih mej in združitve z Avstrijo Anglija odklanja.
POBOJI V BOLGARIJI.
Sofija, 30. maja. (Izv.) Oblasti so izvedekt da so prišli v neko vas pri Sofiji trije agrarno-komunistični agitatorji. V vas so poslali nekega policijskega poročnika, da jih prime. V vasi je prišlo do ostrega spopada med policijo in agitatorji. Policijski poročnik je bil ubit, agitatorji pa so pobegnili.
MORILEC DASKALOVA OBSOJEN.
Brno, 30. maja. (Izv.) Najvišje sodišče je potrdilo obsodbo morilca Daskalova na 20 letnjo ječo. Porota v Pragi je pri prvi razpravi morilca Daskalova oprostilo, na pritožbo državnega pravdnika pa je bil proces obnovljen in porota v Taboru jc izrekla obsodbo na 20 let ječe. To obsodbo je sedaj najvišje sodišče potrdilo.
CERKVEN!
»GLASBENE MATICE«.
ČETRTEK, dne 4. junija ob 8. uri zveče/ v Frančiškanski cerkvi CESAR FRANCK: »BLAGRI«.
Vstopnice od 25 Din navzdol v Matični knjigarni
Boji v Maroku.
Jeseni lanskega leta »o potisnili Kabili Špance do morja, a morskih postojank jim niso mogli vzeti in niso mogli dobiti preko morja ničesar. Taka zaprtija je pa tudi za skromne Kabile sčasoma nevzdržna. Abd el Krim je zato hotel s silo prodreti do nevtralnega pristanišča Tanger, pa se mu ni posrečilo. Slaba letina je pomanjkanje povečala. Meja med Španskim Marokom in Francoskim Marokom ni bila nikdar natančno določena, v sredi je nekak nevtralen pas, deloma zelo rodoviten. Skoz pas vodi ozkotirna železnica iz Alžira v Tazo in Fer, ki jo ščitijo močne utrjene hiše. Poleg drugih rodov živi v tej pokrajini ob reki Uerga tudi pleme Zernal. Tu sem je poslal Abd el Krim brata Akmeda po žito. Kabili so pa šli še čez pas čez, so obkolili par utrjenih hiš ter so pozivali rojake v Francoskem Maroku na upor. Gorata in zelo raztrgana pokrajina je za malo vojsko kakor nalašč. Maršal Lyautey jo brž hitel sam tja in je zbral vse razpoložljive francosko-maroške čete ter še par alžirskih bataljonov, skupaj okoli 45.000 mož. Napravil je tri oddelke, poveljujejo jim generali Colombat, Freydenberg in Cambay. Posebno poveljstvo ima general Chambrun. Jasen vpogled v boje je težko dobiti. Kabili so dobro oboroženi in se borijo z obupnim pogumom; sedaj imajo nasprotnike Francoze in ne več Špancev, kjer je vsak častnik politična stranka zase. Francozi so poslali še nadaljna ojačenja v Maroko, tako iz Alžerije kakor tudi iz Francije same. V evrop-sko-francoskik oddelkih se borijo tudi Slovenci.
Ruska boljševiška stranka je takoj v začetku ubila vsako aktivno opozicijo: pregnala je plemiče in je veleposestva razdelila med kmete. Od tedaj ima stranka na deželi 154.000 pristašev, od teh je 100.000 plačanih sovjetskih uradnikov. Po vpeljavi červonca so nastali na deželi isti socialni problemi, ki so vodili v mestih do »nove ekonomske politike«, skrajšano Nep. Vsak kmet gleda na to, da svoje pridelke drago proda, a industrijske izdelke poceni kupi, in nima za rekvizicije, maksimalne cene in za davke nobenega razumevanja. Sovjeti kmeta na ta način držijo, da mu pripomorejo do denarja; to je pa mogoče le z akumulacijo posestva in s svoje vrste »kapitalizmom«. Poskusili so izigrati male kmete proti velikim, pa se ni posrečilo. Bogate kmete so komunisti šikanirali, a revnim kmetom s tem ni bilo nič pomagano; in če se vsakdo l>oji biti premožen, gre gospodarsko življe-ii]'©«rakovo pot. Komunistična teorija se je razbila ob duši mas: zato je sovjetska vlada znižala poljedelske davke od 470 na 300 milijonov in je nakazala občinam sto milijonov zlatih rubljev. Izdali so naredbo o novem pravu glede kmečkega dela; naredba dovoljuje kmečko delo za plačo, pod pogojem, da pogodbo o plači registrira vaški sovjet, pri čemer se sme delo raztegniti na več kot osem ur in smejo delati ludi otroci pod 14 leti. Princip je prebit.
O pomenu in vplivu te kmečke politike »o nastala v stranici različna mnenja. B u -h ar in: »Agrarno vprašanje je boj prole-tariata za ohranitev državne moči. Politična bilanca komunizma je v tem oziru zelo neugodna, saj nimamo na kmete skoraj nobenega vpliva.« — Zinovjev: »Zmeraj nam bodo reveži pri srcu, a naša naloga je stvo-ritev zdravega, gospodarsko močnega in kulturnega kmečkega stanu.« — Larin: »Mi , dovolimo meščanu posest tovarne, a tako on kakor mi dobro vemo, da bo tovarna v tem trenutku konlisc-irana, ko bomo zadosti močni za to. Isto je s premožnimi kmeti. JMi oznanjamo, da so v vasi izsesavci, a mi jih za-
enkrat pustimo pri miru, ker je to za nas
dobro. Ko pa pride pripraven trenutek, jih bomo spet razlastili.« — Kalinin se boji splošne zmede, Rikov s© Iz njega norčuje itd. Mnenja so tako različna, da se je razšlo (14. komunistično zborovanje brez vsake resolucije v tem oziru. Obenem postaja pritisk na mesta hujši, ker dokazuje pomanjkanje obratnih sredstev tudi fanatičnemu boljševiku, kako potreben je kapital za narodno gospodarstvo. Pomanjkanje žita, razni nemiri na podlagi nedostajanja življenskih produktov ter brezposelnost silijo sovjete, da gredo korak za korakom nazaj. Sovjeti mislijo, da jim je politična lojalnost kapitala varna in se obračajo na zasebni kapital. Rikov je naenkrat začel oznanjati zdravo gospodarsko konkurenco in priznava, da bo zasebni kapital še dolgo časa igral veliko vlogo in da se popolno pomanjkanje obratnega kapitala pri naraščujo-čem prometu občutno pozna. Džerdžin-s k i j zahtev« ■zvišanje importnega programa v kovinski industriji, Z u r j u p a znižanje davkov; sovjetska vlada sklene, naj se dajo ona nacionalizirana podjetja prejšnjim lastnikom v najem, ki ne obratujejo več ali pa delajo z zgubo, naj se za nekaj časa oprostijo vseh davkov in naj bodo pri dovolitvi kredita po državni in industrijski banki enaka državnim podjetjem. Za varnost prostejše iniciative se predlaga sledeči dostavek k ustavi : »Z ozirom na razvoj produktivnih j sil se daje državljanom možnost, da s privatno iniciativo, delavnostjo in denarnimi sredstvi prosto delujejo na onem polju gospodarskega življenja, ld privatnemu delovanju ni odtegnjeno.«
Kakor vidimo, sovjeti korenito revidirajo svoj gospodarski program ob dejanskih razmerah; želeti bi bilo, da začno revidirati tudi svoj kulturni, ateistični program.
BeS Bm
Ali v Rim ali v Macedonijo? »Jutro« je našlo zopet novo kost, ki jo pridno gloda vsak dan. To je romanje Slovencev v Rim. K temu romanju ni nihče nikogar silil, ampak kdor se je odločil za to pot, se je odločil prostovoljno. Toda besedo »Rim« le slišati, je za »Jutro« že dovolj, da vzroji. Če bi slovenski turisti priredili skupno potovanje recimo na Voltairjev grob ,se »Jutro« gotovo ne bi hudo-valo in ne bi nič prigovarjalo, češ da to preveč velja in da gre na ta način preveč denarja iz dežele. Ampak'Rim! To je za »Jutro« to, kar je hudičevo olje za kurja očesa. »Jutro« pa pozna drugi kraj, ki ga Slovencem v isti sapi prav toplo priporoča. To je Maoedonija. »Jutro« namreč piše: »Slovenski klerikalci v naši državi še nikdar niso organizirali romanja v naše južne kraje.« To je gola islijpa! Slovenski klerikalci romanja v Macedonijo še niso organizirali, zato pa romanje v Macedonijo tem vnetejše organizirajo naši demokratje. Čemu pa naj še klerikalci organizirajo romanje v Macedonijo, ko so demokrati že pol Slovenije poslali tja doli na državne stroške? Za ljudi, ki imajo kaj denarja, je prostovoljno romanje v Rim gotovo prijetnejše in manj mučno kakor pa prisilno, od demokratov aranžirano romanje Slovencev v naše južne kraje.
»Goreči jeziki.« Popoldansko »Jutro« si je privoščilo za Binkošti uvodnik z naslovom »Goreči jeziki«. Nad piscem tega članka pa se takrat, ko ga je pisal, ni pokazal goreč jezik, ampak po njegovih možganih je lezel pajk, ki mu je napredel zelo čudne stavke. Tako je doslej popoldansko »Jutro« vedno trdilo, da je SLS »klerikalna« stranka. Včeraj pa pravi, da zadružni pokret, ki ga je zasnovala SLS med Slovenci, »ni prav nič bistveno vezan s programom novokatoliškega pokreta med nami, načelno vsaj ne«. Tudi glede razmerja SLS do komunizma prede popoldansko »Jutro« daljo »da obstoja skoro ves program
SLS iz zahtev, M jih namenoma spravlja v kontakt z vero, ki pa so popolnoma posvetnega in zgodovinskega relativnega značaja«. SLS torej ni »klerikalna«. Kadar pa prede po popoldanskih možganih drug pajk, takrat je SLS zopet »klerikalna«. Popoldanskemu »Jutru« ni potreben samo »goreč jezik« nad glavo, ampak tudi temeljito popravilo kolesja v glavi.
Rokodelcem, obrtnikom in vsem prijateljem!
Ljubljansko kat, društvo rokodelskih pomočnikov bo obhajalo v dneh 27., 28. in 29. junija t. 1. svoj sedemdesetletni jubilej. Dne
27.	junija bo jubilejna slavnostna predstava,
28.	junija dopoldne sv. maša, slavnostno zborovanje, popoldne prireditev na vrtu Rokodelskega doma z raznovrstnim pestrim sporedom in 29. junija poučna ekskurzija na Jesenice, Vintgar in Bled.
K pomenljivemu jubileju vabimo vse obrtnike in rokodelce, zlasti onih mest, kjer so ustanovljena kat. društva rokodelskih pomočnikov in so [7. njih izšle vrste naših zavednih mojstrov, zKsti obrtne kroge iz Ljubljane, Maribora, Celja, Novega mesta, Škofje Loke, Št Vida nad Ljubljano itd.
Ob sedemdesetletnici se hočemo spominjati prezaslužnega dela, ki so ga požrtvovalni možje rokodelskega stanu in njih prijatelji izvršili za razvoj in napredek slovenske obrti. Glavna naloga s-jdeiude-setletnice pa je, da poživi in okrepi smisel za skupno delo za obrtne koristi in da užge v vseh udeležencih ogenj navdušenja za socialno in strokovno delo v korist poštene obrti.
Najpomenljiveji jubilej združi vse prijatelje rokodelskega in obrtnega stanu v krepko in smotreno delo Za lepšo bodočnost. Prijave udeležencev prosimo na naslov: Rokodelski dom, Ljubljana, Komenskega ulica št. 12.
V Ljubljani, dne 30. maja 1925.
Kat. društvo rokodelskih pomočnikov.
Kako stoji v resnici
Naši dnevniki pišejo v zadnjem času zopet več o invalidskem zakonu in sedanjem delovanju vlade o invalidskem vprašanju. Poročajo, da je izdelan zopet nov načrt invalidskega zakona, ki se misli v kratkem predložiti skupščini. Prišel bo na vrsto baje še v sedanjem zasedanju. »Slovenec« piše, da je načrt slab in ne bo zadovoljil interesov vojnih žrtev. Čudno se mu zdi, da je pri tem Zveza invalidov tako tiho in ne zastavi nobene borbe proti taki rešitvi.
Zveza invalidov smatra za popolnoma pravilno, da se javnost nekoliko več zanima za vprašanje vojnih žrtev. Vendar pa hoče iz svojega stališča javnost informirati malo natančneje o stanju, v kakršnem se vprašanje nahaja.
Sedanji načrt invalidskega zakona je izr delala posebna komisija v ministrstvu za socialno politiko. Pripustila ni nobenega sodelovanja invalidov in šele po posredovanju Kj. Vel. kralja je prišel v komisijo brez vsake odločilne funkcije zastopnik Zveze invalidov. Na ta način izdelan načrt, ld z daleka ni bil zadovoljiv, so pozneje še popravljali v škodo vojnih žrtev.
Zveza je zaprosila za nadaljno pomoč na najvišjem mestu ter izročila svojo spomenico. Kakor se čuje iz zanesljivega vira, je opozicija predložila zakonodajnemu odboru bivši Behmenov načrt invalidskega zakona, ki je bil izdelan v sporazumu z invalidskim udru-ženjem. Tega pa je skupščina odklonila.
Zveza izjavlja, da je sedanji načrt nezadovoljiv in ga odklanja, ker ne vsebuje naj-
glavnejših invalidskih zahtev in ni izdelan v sporazumu z zveza
Sedanji načrt izpušča sledeča za vojn« žrtve najvažnejša vprašanja:
& Ne priznava invalidske zveze in ugod. nosti, ki so pridobljene že po sedanjem za časnem zakonu,
2.	deli prečanske oficirje od srbskih,
3.	izroča Narodni fond, kateri je mišljen kot ustanova s široko samoupravo, razpolaganju enega ministra s par pomočniki,
4.	prezira vozne ugodnosti vojnih žrtev medtem ko ima to že vsako zabavno društvo,
5.	se ne izraža določno glede poprave redukcij potom posebne komisije,
6.	določa veliko manjše pokojnine od dru« gih načrtov,
7.	deli miloščine, ne pa priznanje.
Dne 7. junija se vrši v Skoplju redni hv validski kongres. Zveza bo ponovno protestirala najodločnejše proti taki rešitvi tako vai nega državnega vprašanja.
Natančnejše stališče Zveze v vprašanja vojnih žrtev je objavljeno po spomenici v Rat-nem invalidu iz Belgrada, ki bo objavljen tudi v prihodnjem našem »Vojnem invalidu«.
Za izvršni odbor Zveze vojnih invalidov Slovenije:
L. S.	Predsednik:
Štefe L r.
Toliko razpustov občinskih odborov ni bilo v predvojni dobi niti v desetih letih, kolikor jih je bilo sedaj v zadnjih šestih mesecih. Pri vsakem pa javnost začudeno vprašuje: Žalca j ? Res da ima vsak oblastveni odlok po navadi dvoje stereotipnih motivacij, ki se glasita, da »so se pokazali veliki neredi v občinskem gospodarstvu,« ali pa da »občinski odbor v sedanji sestavi ne uživa zaupanja ljudstva« (?!) — oziroma da ne »daje jamstva za uspešno poslovanje v javnem io-tere&u«.
Zato ne bo odveč, če se nekoliko natenSi neje razgovorimo o dejanjih, ki smo jih navedli na čelu tega članka. Potrebno je, da dobi tudi širša javnost nekoliko jasnejšo sliko o upravičenosti razpuščanja zakonito izvoljenih občinskih zastopov, in pa o pravicah, ki jih ima od vlade postavljeni gerent
Zakonodaja je kolikor se tiče razpuščanja občinskih odborov silno lakonična. Morda je ravno zato karakteristična okolnost, da obsega le zadnji paragraf vseh občinskih redov določilo kot prav zadnje sredstvo, katero sme uporabljati oblast kot disciplinarno sredstvo nasproti občinam s tem, da uradoma Uniči mandate, ki jih je poverilo občinskim zastoji-nilrom ljudstvo pri volitvah, izvršenih na temelju zakona. Občinski zakoni ne določajo namreč ničesar drugega, nego na kratko, da ima polit:čno deželno oblastvo (poprej deželna vlada ali namestništvo) pravico, občinski odbor razpustiti. Ničesar ne določa zakon, kakšni postavni razlogi morajo biti dani za to zadnje sredstvo, ki jc sploh možno kot kazensko sredstvo. Tudi judikatura upravnega sodišča nikakor ni bogata na razsodbah o razpustih. Zopet dokaz več, da so bili razpusti poprej sitno redki, iz česar pa ne sledi ničesar dragefa, nego da so tudi sedaj po pretežni večini neopravičeni. Ne vemo sicer, kako bi se glasile sedaj razsodbe upravnega so dišča, vendar pa smatramo za prav potrebno, da bi posegli razpuščeni občinski odbori — kjer termini še niso zamujeni in seveda le ondi, kjer je bila pravočasno vložena pritožba proti razpustu na ministrstvo za notranje zadeve ter zavrnjena, — tudi po teh pravnih sredstvih, da bi namreč izvojevali svoje pravice s tožbami na upravno sodišče.


Gustav Strniša:

Bmkoštna.
Jeruzalem, zemlja Judova, tvoj Kristus je bil prodan; prodan je bil Ilog in izdan, kaj si storil Jeruzalem?
/eruzalem, zemlja Judova, tvoj Krist je od mrtvih vstal; znamenje odrešenja nam dal, iel je v svoj večni Jeruzalem.
In zdaj ko zbrana je množica, leo plašna se čreda boji; ko vsaka ovca, ubožica, pred divjim volkom drhti.
Zdaj se nasmehnil je Sveti Duh in kol golobec bel, globoko nad plašno čredo zaplul, da slednji učenec je bil vesel;
tiral v svojem srcu je skrivnosti Boga,
kol bi iz knjige bral;
svete vere lajno vso,
ie žar razsvetljenja razvozlial.
Goreči jeziki goreli so, učenci molili molče; še enkrat se objeli so, potem med ljudstvo hite.
Goreči jeziki goreli so in švignili v srce; ko vsako misel vneli so, apostoli spregovore.
In krstijo, spreobračajo množice ljudi;
nad vsemi pa ptica, Sveti Duh božjo milost žari.
0, božja ptica, Sveti duh, pridi v naš skromni slan, da razsvetljenje izžene napuh, in strast, ozdravi nas dušnih ran!
Da jezik goreči v srcih izžge, vse kar je gnilega tam; da duša božjo milost zazre, o, Sveti Duh, pridi k nam!
čmifJas*/ —if/ž"
Gcor-fes:
m.
—	Zdi se mi, da živimo v znamenju obletnic, — je rekel Munla Bekir, — kajti toliko, ko sedanje dni, jih še ni bilo. Bog ve, zakaj so se ljudje tako nanje vrgli. Ali je to morda aH manija, ali je vzrok globlji, na primer da se pozabijo vsakovrstne nezadovoljive razmere ali karsibodi.
—	Včasih smo praznovali obletnice rojstva ali smrti samo mrtvih ljudi, katerih zasluge so že zgodovinsko dokazane, in še te obletnice so bile redke, obletnice živih mož pa smo samo obhajali, zdaj pa vsak dan či-taš kje: Filip Pcrenta — petdesetletnik; Gašper Gliha — šestdesetletnik; Janez Okoren — stomanjdevetdesetnik; štiridesetletnica zvestega, uzornega in tako naprej službovanja Ožbolta Zaletela itd. In vsi ti so največji rodoljubi, Jugoslovani, veščaki v svoji stroki, poštenjaki, nesebičneži, s silnimi zaslugami za stranko, narod in državo in kaj vem še vse, — skratka: vzor-možje, kakor se pravi v časnikarskem žarg-.mu, ki ni madeža na njih. Poklanjajo jim častne diplome, ki jih javno razstavljajo, odlikujejo jih z redovi. Prirejajo jim sercnade in bakljade in slavnostne pete večerje, ki se jih udeleži vse, karkoli kje kaj reprezenlira, ali vsaj misli, da reprezentira, govori govoiunee le vrste z napitolcami, jubilanta povzdigujejo do neba in vse časopisje prinaša njihove slike in je polno njihove hva-
le in slave,* Res da tako praznovanje precej stane, teda prijetno je ne samo za jubilanta in njegovo žlahto, temveč tudi za vse povabljence.
—	Gorje pa vsakemu izmed teh, kadar bd kandidiral za poslanca. Niiti dlakice prida bi ne našli na njem.
—	Najznamenitejša obletnica za Ljubljano je bila letos tridesetletnica tistega silnega potresa, ki je razdejal pol Ljubljane. Tega potresa se spomnijo časniki vsako leto, letos so se ga pa še posebno, kajti prinesli so slike in obširne popise predpotresne, potresne in po-potresne Ljubljane. Tudi smešnih reminiscertc ni manjkalo. Vendar pa najbolj smešnega dogodka ni nihče omenil.
—	Tisti potres je bil tako silen, da j« bil prišel celo cesar v Ljubljano. Iz kakšnega nagiba, ne vem. Pripovedovali so nam, ker je bilo tako naročeno, da je prišel kot dobri oče vsem narodom. Kako dober je bil ta oče se spozna zlasti z tega, da je daroval za nemško gledališče v slovenski Ljubljani nesorazmerno več nego podrtemu mestu. Najbrže je prišel iz radovednosti, kajti malokdaj in pa malokomu je dano, da bi videl po potresa sesulo mesto, še manj pa da bi kdo tako senzacijo doživel.
—	Bilo je pa menda 7. aK 8. maja 1895 ko je bil cesar v našem mestu. Natanko, kako in kdaj je to biLi, so takrat popisali vsi listi in jih je treba samo poiskati, če hočeš to vedeti. Cesar si je ogledal mesto, stanovanja za silo in tudi pomožne kuhinje, kri »o bile
Kakor smo rekli, ne navaja zakon (ob-Aoski red) ničesar, kar bi moglo služiti ob lastvu kot zadosten razlog za razpust. Pravno etoji po interpretaciji juridičuih krogov le aksiom, da se je mogoče posluževati tega skrajnega sredstva obsebi umevno, to je po naravnem pravu, le izjemoma — n. pr. iz viš-jjih državnih ozirov ali pa tedaj, če je mogoče občinski zastop kot tak delati odgovornega za ponovno zanemarjanje dolžnosti, ali za posebne nerednosti v upravi poslov lastnega delokroga. Če vprašamo danes oblast, ki en masse razpušča občinske odboTe, kje je tista postavna podlaga, na katero se opira pri motivacijah svojih odlokov, smo natančno prepričani, da bomo zamanj čakali na odgovor.
Posebno karakteristično je, da je bilo n. pr. ▼ ljubljanski oblasti razpuščenih dvoje občinskih odborov (v Zgornji Šiški dn na Grosupljem), še pTedno sta stopila v funkcijo! Kako se je potem mogla glasiti motivacija za razpust, da ne bcdeta v stanu vspešno delovati, nam je več kot uganka, ki je gotovo tudi oblast sama ne bi mogla razrešiti. Ali naj morda mi povemo, zakaj sta bila razpuščena?' Mi bi to sicer lahko storili, a je bolje, če prepustimo rešitev uganke — ljudstvu! Pač pa naj opozorimo tukaj na neko, oblasti vsekako neznano razsodbo upravnega sodišča z dne 27. februarja 1889, št. 797, zbirka v Budwin-skem št. 4538, ki pravi nekako tako-le: Razpust občinskega zastopa sme politično oblast-vo odrediti šele po izvršeni upoetavitvi, to je potem, ko je občinsko starešinstvo že storilo ■vojo zaobljubo.
Ali bo bih dani za razpuste občinskih od-fcorov v zadnjem polletju kakšni >višji državni oziri?« Z Dijogenovo svetilko sTedi pol dneva bi lahko iskal te ozire. Na drugi strani pa zopet zamanj iščemo v občisnkih redih paragrafov, na katere bi se oblast količkaj mogla in merito naslanjati in ž njimi u t e m el j i -ti svoje odločbe. Sklicevanje na § 99 občinskega reda (za Kranjsko; ali na § 94. obč. reda za Štajersko, ali na § 90 za Koroško) je Is formalne narave; pri vseh teh paragrafih manjka materialne pravne podlage za tako v živo posegajoče ukrepe v poslovanje dbčin, ko bi morala biti oblastvom suprema |ex — neokrnjena in od njih samih saščitena avtonomija.
Vsi oni paragrafi — ne bomo jih podrob-Ao navajali, ki govore o državnem nadzorstvu nad občinami, ne vsebujejo nikakih pobližjih (določil, ki bi mogle dati količkaj baze za razpuste občinskih odborov, dokler ti ne prekoračijo svojega delokroga in ne ravnajo zoper obstoječe zakone. Oblast lahko kaznuje župana z denarno globo; lah,ko postavi za izvrševanje poslov prenesenega delokroga, to je tistih poslov, ki jih je država od sebe prenesla na občino, svojega uradnika na račun občine, da izrvrši tiste posle, če se jim občina proti vi; toda da bi bil s tem že dan razlog za razpust občinskega odbora, — zamanj iščemo v paragrafih takega določila.
še veliko manj pa je dan razlog za razpust, če se sklicuje oblast n.a morebitne ne-dostatke v občinskem gospodarstvu. V tem oziru imajo zopet občinski redi (posebe še za kon o okrajnih zastopih na Štajerskem) tako striktna in jasna določila, da bi oblast ne emela iti preko njih. Tu moramo pač navesti, da določajo vsi občinski redi (§ 92 za Kranjsko, § 90 za Koroško in § 87 za štajersko), da je mogoče odstaviti člane občinskega starešinstva (t. j. župana in občinske svetovalce), če trajno in vzlic globam, ter izvršeni m komisijam na njihove stroške še vedno trajno zanemarjajo svoje dolžnosti ah ponovn zakrivijo velike pogreške pri izvrševanju poslov samostojnega delokroga (občinskega gospodarstva). Nikjer pa zopet ne stoji v teh paragrafih, da ima oblast pravico vsled takih pcgreškov razgnati občinski odbor. Za odpravo morebitnih nedostatkov je po zakonu prva instanca in prvi poklican ob-
činski odbor. Nadzorstvena oblast pride v po-štev še le v drugi vrsti z revizijami, o katerih tudi še spregovorimo o priliki. Razpusti občinskih odborov s famoznimi gerenti pa bi sploh ne smeli prihajati vpoštev.
Če torej razpusti niso postavni, ali vsaj po pretežni večini ne postavno zadostno ute-Vmeljeni, kakšni pa so potem?
Čisto na kratko še par besed o gerentu. Naslov je nov, in pravna terminologija ga pozna še le malo časa. Pomen naslova je znan. Gerent je zaupnik vlade; gerent pa danes prav gotovo ne uživa nikjer zaupanja pretež-nene večine ljudstva, proti čegar volji je bil postavljen za opravljanje občinskih poslov. D a n e s je gerent predvsem zaupnik SDS stranke, zato ne more uživati zaupanja pretežne večine občanov. Zakon čisto določno in jasno predvideva najkrajšo dobo njegovega poslovanja pri občini, ker določa striktno, da se morajo najkasneje v šestih tednih po razpustu razpisati nove volitve. (To velja tudi za Trbovlje; za Ljubljano pa določa zakon celo le štiri tedne; op. ur.).
Gerent ima pravico opravljati le tekoče in neodložljive posle. Nima torej pravice izvrševati kaj takega, kar je po zakonu pridržano le občinskemu odboru. Zato tudi nima pravice, da bi spremenil kak pravnomočen sklep prejšnjega občinskega odbora. Ta je treba dobro pomniti! Le tedaj spadajo v kompetenco občinskega gerenta zadeve, ki gredo preko okvira tekočih poslov, in le v toliko, če nevarnost, da bi bila škoda nepopravljiva, ne dovoljuje nikakega odloga. — Tako je razsodilo upravno sodišče z razsodbo z dne 19. februarja 1914 št. 973; glej Budw. zbirko razsodb št. 10.088.) Za vsako dejanje, ki gre preko določenega delokroga, in za vsako samolastno dejanje preko zakona, je gerent odgovoren občini materijelno, javnosti pa eo ipso tudi moralno.
Dnevne novice.
I. kongres
Prvi kongres krščanskih socialistov se vrši v Ljubljani dne 7. junija t. 1. s sledečim sporedom:
I. Ob 8. uri skupna sv. maša v cerkvi
00.	frančiškanov (poje šišenški cerkveni pevski zbor);
II.	Ob 9. uri dopoldne zborovanje v veliki dvorani hotela >Union«:
1.	Naš položaj (dr. A. Gosar);
2.	Duhovnik in delavstvo (p. dr. A. Tominec) ;
3.	Dijaštvo in delavstvo (Aleš Stanovnik);
4.	Knietsko delavsko vprašanje (France Žužek).
III.	Popoldne ob 2. uri nadaljevanje zborovanja istotam.
5.	Naše organizacije:
Krekova mladina (Ante Kordin); Jugoslov. strokovna zveza (Iv. Gajšek). Delavska zveza (Jože Gostinčar); Delavsko zadružništvo (Fr. Kremžar);
6.	Delavski tisk (Srečko Žumer).
Pripravljalni odbor.
Ha.lfeoljšt Šivalni stroj jo odino lo
7.n rodbino, obrt in industrijo in Gritener
i^olesfi
m I! .
IpJIllizu IVošernovega spomeniku Pouk v vezenju brer.plarcn. Večletne garancije.
Na veliko.
Ka malo.
Delaviilca za pouravila.

postavljene na različnih krajih mesta, kjer je pomožni odbor dam, slovenskih in nemških dlam, delil prebivalstvu brezplačno hrano. Pri neki taki kuhinji, ne vem, ali je bilo na Blei-wedsovi cesti ali pred muzejem, je cesar tisto hrano, ki so mu jo ponudili na kriožniku, tudi pokusil. Kaj je rekel cesar o njej, se lahko ugane. Najzabavnejše pa je bilo tole: tisti ko-imtč dam ie silno pazil, s katerega krožnika je Njegovo , . '"anstvo jedlo in s katero žlico, in vse dame so bile enih misli in želja: kako bi si pridobile listi krožnik in tisto žlico aa spomin. Da se ljudje pulijo za take spominke, ni seveda nič čudnega za tistega, ki pozna ljudi sploh in ženske še posebej. Sreča, da si je pridobila tisti dve slavni, takorekoč »aere perennius« svetinji, je doletela neko znano, bogato, a poslarno nemško gospodično z razpleteodmi kratkimi, toda ne ostriženimi lasmi, ki je hodila, dasi je bila precej obilna, brez steznika, kar je veljalo tiste drvi za oster pregrešek zoper modo.
— So ljudje, ki blagrujejo brez nevoščlji-fosti srečnega človeka, toda teh je malo. Pri večini se rodi zavist in aoivraštvo. Tako je bilo tudi takrat rastran cesarskih spominkov. Iz zavisti je nastalo zgražanje, iz zgražanja ogorčenje, jeza in sovraštvo. Vsa ta čustva pa so rodila besede, ki so prav tako rastle po krepkosti, ostrosti, mogočnosti, zlobnosti in pretiranosti — kako vendar pride nemška d&ma do tega, da si prilasti za spomin takorekoč slovenski krožnik in slovensko žlico, JrfjrifeUk tako sKfična, da ju je .doletela čast
postreči samemu cesarju. Posebno zagrizeni so celo sodili, da hočejo Nemci vso stvar tako pomečkati, da bi bili Slovenci zopet prikrajšani za eno slavno zgodovinsko dejstvo. Na nemški plati pa se je gcrvorilo o državotvor-stvu in zvestobi ter o izdajalcih, nevrednosti in oskrumbi cesarske svetinje.
—	Stvar je prišla na uho celo deželnemu predsedniku in njegovi soprogi. Dala sta se podučiti o zadevi, poslušala sta oba zvona, za nekaj časa pa sta dala kar na lepem krožnik in žlico konfiscirati in prenesti na deželno vlado z razlogom, da se s takim prerekanjem skrunijo spominki na obisk cesarja in da je pravzaprav razžaljenje veličanstva, če se take reči po zobeh vlačijo. S tem je bila pravda končana in polagoma v javnosti tudi pozabljena.
—	To zabavno zgodbo o krožniku in žlici mi je pravil nekdo, ki jo tudi ni vedel iz prve roke. Ker se mi je zdela neresnična, dasi mogoča, sem skušal izvedeti kaj več o tem, a aisem vedel, na koga bi sc bil obrnil. Kar se spomnim na gospoda Josipa Tater-mana, ki je bil takrat že občinski svetnik in je tudi njega doletela čast, da je govoril s cesarjem (sedaj, ko so se razmere izpreme-nile, on, kakor vsi drugi, govore zaničljivo o takih in podobnih časteh, da si so bili takrat vsi srečni in leta in leta niso mogli pozabiti na to) in sklenem, da njega pobaram, kajti njemu je gotovo stvar bolj natanko znana.
—	Dobim ga na cesti. Ko mu pa pripovedujem to aa mene smešno in šaljivo zgodbo
Ufinki novega stanovanjskega zakona.
Pišejo nam: Ljubljana in Zagreb štejeta prve žrtve nečloveških določb novega stanovanjskega zakona. Kdo ve, koliko jih še bo? Kdo ve, koliko tihih tragedij se odigrava in se bo odigravalo ob iskanju novih, mizernejših stanovanj in selitvi vanje? Po vsej državi se bo izvršil usodepoln premik življenskega standarda vseh nepremožiiih slojev za 50—80 stopinj nizdol, v bedo. Namesto da bi se socialni položaj izboljšal, namesto da bi se izpraznile kleti in podstrešja, se bo zgodilo obratno: na stotine družin, ki so stanovale dosedaj kolikor toliko človeško, se bo moralo umakniti v kleti in podobno brloge, ker novih najemnin ne bodo zmogle. Za bogataše se pri tem ni bati: Kdor si je doslej mogel vzdrževati razkošno stanovanje ali celo dva, bo to zmogel tudi poslej. Bo pa še bolj špekuliral in iztiskal iz delavcev in konsumentov. Ako je doslej še kak navaden zemljan imel malo boljše stanovanje, bo to poslej izključna pred-pravica edino še za težke bogataše. Že sedaj so vsi delavni sloji komaj izhajali s svojimi dohodki, kako naj plačajo sedaj iz istih sredstev 24 kratno — oziroma v kolikor so že doslej plačevali zvišanja — L15—20 kratno najemnino? Kako naj plačajo to zvišanje vpoko-jenci, ki prejemajo pokojnino v kronah? Kadar je na dnevnem redu vprašanje kake socialne reforme, ki bi imela prizadeti tako imenovane gospodarske kroge (n. pr. alkoholno vprašanje!), tedaj se vse dvigne v obrambo njih interesov in vlada ravna oprezno in obzirno, da jim ne bi skrivila lasu. Tu pa gre za najnaravnejšo pravico do golega življenja — do človeškega prebivališča milijonov državljanov, pa se nihče ne zgane. Celo prizadete množice so čudno tiho. Ali ni to morda tišina pred viharjem? Vsekakor bi hišnim posestnikom priporočali previdnost v njih lastnem interesu. Nova stanovanjska sodišča naj se pa zavedajo težke socialne odgovornosti, ki jih čaka pri uveljavljanju tega nečloveškega zakona.
Promocija. Za doktorja med. univ. je bil promoviran dne 13. t. m. na Dunajski univerzi g. Alojzij K u r a 11 iz Ljubljane.
Ljubljanski Ljudski oder na Bledu. Ljudski oder v Ljubljani vprizori v Ljudskem domu na Bledu danes ob 8 zvečer veseloigro v štirih dejanjih »Sluga in njegov grof"", noviteto polno humorja in zabave; v pondeljek dne 1. junija ob pol 4 popoldne pa Jalenovo dramo v treh dejanjih »Srenja«, ki se godi na Gorenjskem. Blejčani in okoličani uljudno vabljeni.
Pravica. Dr. Zanič in tovariši so interpe-lirali ministra za pravosodje in za notranje zadeve, da pojasnita znani slučaj bivšega srezkega načelnika Koste Dragičeviča, ki je brez vsakega povoda ustrelil v Dolenjem Varošu pri Gradiški mladega kmeta Nikolo Valterja zato, ker je bil Valter organizator hrvatskega sokolstva v svojem kraju. Sodnijska preiskava je dognala, da Valter ni nikogar niti žalil niti izzival, ampak da je gospod »srezki« kar na lepem ustrelil nesrečnega moža v gostilni in po izvršenem zločinu odšel v Novo Gradi-ško, kjer je ukazal bosanskim orožnikom, da morajo preprečiti prestop preko Save hrvatskim orožnikom, ki jih je brez dvoma pričakoval, kar so bosanski orožniki tudi izvršili. Ker gospoda načelnika ni bilo mogoče prijeti, je sodišče izdalo za njim tiralico, o kateri je bila obveščena tudi vlada. Vlada pa se za tiralico ni zmenila in ko je načelnik Dra-gičevič bil celo tako predrzen, da je kljub svojemu zločinu šel naravnost v ministrstvo zahtevat svojo premestitev ali pa pokojnino, ga vlada ni dala prijeti, ampak je njegovi želji po pokojnini ugodila! Ni pa vlada uslišala prošnje osirotelih Valterjevih otrok za skromno podporo, onih otrok, ki jim je srezki na-
čelnik brez vsakega pravega vzroka očeta in hranitelja ubil. Nesrečni otroci stradajo, Valter počiva žo dve leti pod zemljo, Kosta Dra-gičevič pa uživa državno pokojnino, priznano mu s kraljevskim ukazom, objavljenim v »SI. novinah« z dne 6. avgusta 1923. Komentar po--polnoma nepotreben.
Jugoslovanske cvetke. »Jutro« ima poi sebno veselje, če more pačiti naš jezik z raznimi »jugoslovenizmi«, vsled česar mu hočemo postreči s par cvetkami te vrste, ki se nahajajo v »Policijskemu glasniku« za leto 1924. Pripomnimo pa, da je slovenski, srbski ali pa hrvatski jezik lep in blagozvočen, če je brez te »jugoslovenske« godlje, ki jc nekaj posebnega, tako v uradni srbščini kakor tudi v slovenščini našega »Jutra«. Postrežemo mu pa zato, ker upamo, da bo vse to koristno uporabilo pri delovanju za »asimilacijo naše Nacije«. — Začnimo!: Plavo, ofarbano, paket sa banknotama, tabakera plehana, lozovi —^ srečke, kamašne, lakovano, braon (namreč barva ukradenega predmeta), kufer, panta-loni, veš = perilo, mašna, kragen, plave štraf-te, grav, fali, štucovani (namreč brki), malati, dunkl-grav (namreč barva blaga), šlic, lampa, pumpa, muter = vijak, farba, šloser, tišlcr, štala, kafe-bravn (namreč barva blaga), ufa-sovano = vdelano, muštikla = ustnik, kelner, špičasto, tašna, feder, damen-tabakera, bor-mašina = stroj za vrtanje, iberciger, auzlog =r izložba, cifreni broj ?, gumenmantil, štrikano, cviker, escajg — jedilno orodje, rihšalter, um-šaltovanje (pri pisalnem stroju), rampa. — Če bo »Jutro« tc izraze često uporabljalo, bo izdatno pripomoglo tudi k »izmenjavi kulturnih dobrin med brati«, za katere se tako ogreva. Ako pa pomislimo, da bi sc s tako pisavo pritegnili k Naciji tudi Nemci, katerih je v naši državi precej, si kulturnejšega dela sploh ne moremo misliti, kajti v kratkem času bi bil storjen »jugoslovanski žargon« in s tem rešeno za naše »Jutro« vprašanje ene same edinstvene Nacije od Drave do Vardara.
Vedno lepše. Izkaznice za polovično vožnjo, ki so jih državni nameščenci po dolgem čakanju vendarle prejeli, seveda vsi še ne, so tiskane samo v srbščini in hrvaščini; o slovenščini, tudi državnem uradnem jeziku, ni v njih ne duha in sluha. — Avtomobili naše države imajo sedaj mednarodni znak Sb. Kdor pozna francosko besedo »Serbie«, temu ni težko uganiti, odkod so vzeli črki Sb. »Yougoslavie«, »Royaume des Serbes, Croates et Slovenesc so očividno možem, ki so se posvetovali o teh mednarodnih označbah, neznana imena. Tujcem seveda ni zameriti, da ne poznajo vseh' sprememb na Balkanu, toda naš zastopnik v tem odboru bi pa pač lahko vedel, kaj se je približno zgodilo po prevratu na ozemlju, ld se danes uradno imenuje kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Neki hudomušuež, ki ne zna francoski, je pripomnil, da pomeni Sb najbrže »sebi«, primorski Slovenec pa, ki zna nekoliko laški, je bil mnenja, da so ti dve črki vzeti najbrže od laškega glagola sbirbare, ki pomeni lenuhariti. Pa naj bo temu kakorkoli, značilno je, kakšno usodo doživlja slovenščina v osvobojeni domovini v času, ki sta v vladni večini slovenska narodna heroja dr. Pivko in dr. Žerjav. I seveda! Kdo se bo brigal za take avtonomistične malenkosti, ko pa je treba reševati sila važna demokratsko-strankarska vprašanja kakor n. pr. vprašanje, ali bo prišel finančni minister dr. Stojadinovic na lov na kranjske divje peteline ali ne.
»Pa nikom ništak Poročali smo že o slu* čaju pravnega referenta v ministrstvu za javna dela g. Ljubomira Todoroviča, ki ga je policija zasačila v trenutku, ko je sprejel od neke stranke podkupnino v znesku 100.000 dinarjev. Vsak bi pričakoval, da bo nepošten uradnik pošteno kaznovan, že zaradi svarilnega vzgleda. Sedaj pa poročajo belgrajski listi, da
in ga vprašam, če je bilo res tako, se začne za glavo prijemati in tarnati:
—	»Le kako sem mogel na to pozabiti! Kako strašno bi bil lahko blamiran moj spomin in bi trpel moj ugled, da me niste — sto sreč — Vi še o pravem času na to spomnili, za kar Vam bom večno hvaležen! Zdaj pa mislim, da se da še vse popraviti. Kako prav je, da je zdaj večina naših gospodov na razstavi ali semnju v Parizu in kadar se vrnejo, bo že vse urejeno.«
—	Jaz ga gledam debelo in si ne vem razlagati ne njegovega obnašanja ne njegovega govorjenja. Zato ga vprašam: »I, kaj pa je gospod Taterman, da tako tarnate?« On pa odgovori:
—	»O, Vi ne veste. Stopiva no k Fani, pa Vam vse razložim. O, pozabljiva moja buča!«
—	Ko prideva k Fani, sedeva za mizo in naju postrežejo, začne gospod Taterman pripovedovati, zakaj ga je moje poizvedovanje tako iz ravnovesja spravilo. Povedal mi je, da je zgodba v glavnem taka, kakor jo jaz poznam, da pa se na posamezne podrobnosti ne spominja več, ker je popolnoma nevažno, katere osebe so takrat cesarju postregle in kje. Glavna stvar jc vzrok, zakaj sta bila krožnik in žlica spravljena na deželno vlado, »kjer sta še sedai, toda pod streho, kar se gotovo nc spodobi, kakor boste kmalu videli,« je rekel gospod Josip Taterman. »Veste tisti razlog, »da sc s takim prerekanjem skrunijo spominki na obisk cesarja in da je pravzaprav
razžaljenje veličanstva, če se take reči po zobeh vlačijo«, je le navidezen, le pesek v oči Tisti krožnik in tista žlica sta bila pravzaprav na vladi internirana.«
—	»Internirana?« sc začudim jaz, »kako je to mogoče?«
—	»Le strmite, le! Veste, tisti krožnik je bil osumljen, da je srbofil..,«
—	»Srbofil?!«
—	»Da, srbofil. Le čudite se in strmite! Že v tistih časih smo vsi, kar nas je naprednih Slovencev, delovali oziroma je vse delo. valo za razpad Avstrije in ustanovitev Jugoslavije. Stvar pa je bila takale. Nekaj pred potresom — prav natanko, kdaj, Vam ne vem povedati na pamet — so prišli v Ljubljano razni veljaki naših južnih srbohrvatskih bratov. Javno, to se pravi slovesno jih nismo mogli sprejeti, tembolj prisrčen pa je bil večer, ki ga je gostom na čast priredil največji, ne samo Jugoslovan, temveč tudi Slovan, kar jih jc kdaj živelo med Slovenci in ki je govoril vse slovanske jezike, naš veliki dr. Janez Gorjanec. Povabljeni so bili samo najzanesljivejši svobodomiselni Slovenci, med temi tudi jaz.«
—	In gospod Taterman mi jc začel naštevati zasluge, ki jih ima dr. Janez Gorjanec za Slovenstvo, Jugoslovanstvo in Slovanstvo sploh. Veš, znano pa jc, da bi se dr. Gorjanec nc bil dotaknil ne Slovenstva, ne Jugoslovan-stva in Slovanstva, čc bi nc bil vedel, da ne to zastonj; vsaj slavo bi mu prineslo. Kajti na to ie bil posebno lajtouicn. Toda vladi avi
Stran i.
8B0VENEC, dne 9T. maja 1928,
»i•
Stwr. 121*
preiskava proti Todoroviču >ni dognala nobene njegove krivdo«, vsled česar so ga izpustili. Isti iisti pa poročajo, da ga je minister za javna dela odpustil iz državne službe, kar je vsekakor čudno, če mož ni kriv! Pa je že vedno tako, da korupcijonisti lahko uganjajo, kar hočejo. Nekoliko pridejo v preiskavo, ta navadno dožene njegovo nedolžnost, >pa ni-kom ništa«.
Prav na lahko bom potrkal, trkal.. .1 Kam, ker nimam svojih vrat, še manj pa svoje hišice? Čuj, prijatelj bcžji, jaz ti dam dober svet in vse boš imel. Glej, kupi srečko Ljudskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano, stane samo 10 Din. Z njo lahko dobiš lepo, zidano hišo v slovenskem slogu čez 40 in3 zazidane ploskve, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambe in veže. Hiša je pokrita z opeko, najmodernejše urejena ter se nahaja v neposredni bližini kolodvora St. Vid-Vižmarje. Zraven hiše je vrt v izmeri 360 ni5. Žrebanje se vrši dne 25. junija 1925. Poverjeniki dobijo 10 % provizijo. Obrnite se tozadevno pismeno na loterijski odsek v Št. Vidu nad Ljubljano, ali pa osebno na gdč. Ivanko Zakotni k istotam. V Ljubljani se dobijo srečke v Nabavni zadrugi Ljudskega doma, v Jugoslovanski knjigarni in v vseh večjih trafikah.
Agrarna reforma in izseljevanje. V nedeljo je odplulo z otoka lvorčule na italijanskem parobrodu »Belvedere« 6JO domačinov v Brazilijo. To je že druga velika izselitev domaČega prebivalstva z imenovanega otoka. Ta neveseli pojav daje povod »Obzora« za razmišljanje, zakaj se morajo ravno Hrvati v tako obilnem številu izseljevati, in prihaja do zaključka, da jih sili k temu obupnemu koraku lakota in želja po zemljišču, kjer bi si mogli pridelati svojo pičlo hrano. Tuja brazilska vlada daje našim domačim izseljencem zemljo zastonj, naša država pa, ki razpolaga s prostranimi še neobdelanimi zemljišči, jim je pa ne da. »Obzorc ponavlja staro žalostno resnico, da naša vlada naseljuje na prosto zemljo v prvi vrsti vladne pristaše in to po možnosti Srbe, Hrvati pa dobivajo zemljo le, če se vpišejo v eno ali drugo vladno stranko. To se je najočitneje pokazalo v varaždinski žu-paniji, kjer so dobili razlaščeno veleposestniško zemljo samo Krizmanovi oziroma Pribiče-vičevi pristaši. Tudi oni Hrvati, ki so bili do-brovoljci, ne dobivajo zemlje, dočim dobivajo Srbi brez vsake težave in preiskave in brej potrebnih dokumentov potrdila, da so bili do-brovoljci, in na podlagi takih potrdil seveda tudi zemijo, ki je pa navadno ne obdelujejo sami, ampak jo dajejo v najem onim, katerim jc bila odvzeta. Tudi krediti za prehrano pasivnih krajev se zlorabljajo večinoma le v strankarske svrhe. Kjer volijo ljudje radikale ali samostojne demokrate, dobe tndi nekaj žita za podporo, sicer pa morajo ljudje ali poginiti od lakote ali pa se izseliti v edino deželo, ki se še izseljencev ne brani, namreč y Brazilijo.
Ima prav! V Pumi v Slavoniji se je nekdo uprl neki oblastveni odredbi z orožjem v roki. Upor je imel za posledico izgubo dveh življenj. Z ozirom na ta žalostni dogodek piše covo^adski »Deutsches Volksblatt«: >Krvavi dogodek v Humi jo nadaljevanje sličnih zločinov. Misliti pa je na okolnost, da se je morilec uprl z orožjem v roki neki sodni razsodbi. Ta okolnost dokazuje, da mnogi ljudje 'državne oblasti ne priznavajo več, ampak si hočejo sami delati pravico. V to se smatrajo za opravičene po neštevilnih napadih in atentatih, ki so ostali nekaznovani. Če smejo gotovi ljudje v času volitev svoje sodržavljane ovirati v izvrševanju njihovih pravic s silo, co je dovoljeno tepsti mirne ljudi in razbijati okna. če je dovoljeno napadati poslance brez vsakega strahu pred posledicami in brez vsake odgovornosti in kazni, potem ni čuda, če priprosti ljudje nič več ne razločujejo, kaj je prav in kaj ni prav.<
Novi poštni zemljevidi. V ministrstva za poŠto in brzojav so izdelali nove karte poštno-prometne mreže, ki jih te dni razpošljejo poštam.
Zaključek predavanj na univerzah. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se predavanja na univerzah končajo dne 30. junija, in dne 1. oktobra zopet začno.
Zaključek šolskega leta na srednjih šolah. Kakor poročajo iz Belgrada, je prosvetni minister izdal odlok, glasom katerega morajo biti predavanja na gimnazijah zaključena najkasneje do 25. junija.
Proti vladnemu tiskovnemu zakonu. Hrvatska katoliška ženska zveza, v kateri je včlanjenih 40 organizacij, je sklenila in odposlala protest proti reakcionarnemu vladnemu načrtu tiskovnega zakona.
Anketa o davku ma delavske plačo. V četrtek se je v zagrebški delavski zbornici vršila anketa o 2 °/0 mezdnem davku. Vsi poročevalci so označili davek za krivičen, ker zadeva vse delavce enako brez ozira na višino plače. Posebno krivično je, da morajo delavci plačati tudi doklado za vojno priprego. Dejansko dosega mezdni davek 3.5 odstotka. Neuporaben je tudi predpis o pobiranju davka. Najboljše bi bilo, da bi davek pobirali uradi za socialno zavarovanje. — Do končnih sklepov na anketi ni došlo in se skliče konferenca.
Porotno razpravo v Novem mestu. Pri spomladanskem zasedanju od 2. do 4. junija bodo na vrsti štirje obtoženci. T. v torek Jožef Glavič iz Kamene (Prečna), obtožen roparskega napada. 2. V sredo Andrej Stritzel iz Poljan pri Toplicah in 3. Jožef Šepic iz Trebnjega, oba radi uboja. 4. V čeh-tek Milan Esa-povič iz Primišlja, obtožen, da je roparsko umoril v Vrbinski vasi zakonska Jakoba in Marijo Verdel dne 12. oktobra 1924. V slučaju bo šlo z p smrtno obsodbo.
Nakup plemenskih bikov za Srbijo. Ministrstvo za kmetijstvo bo nakupilo večje število bikov montafonske in enobarvne sive pasme. Nakup se bo vršil po ministrski komisiji v četrtek 4. junija v Orteneku in v petek dne 5. junija v Radohovi vasi po dohodu jutranjih vlakov. Prodajalci bikov naj prinesejo seboj živinski potni list in potrdilo od županstva, da so sami bike vzgojili.
Mlad potepuh. Pobegnil je od svojega skrbnika, usnjarja Jakoba Planinska v Kan-diji pri Novem mestu št. 42, Rudolf Redenšek, učenec 6. razreda osnovne šole. Fant je star ■13 let, bolj pritlikav, ima debele ustnice in je potrmuljastcga pogleda. Rnd se potepa. Prea dvema letoma je že izginil od doma za cela dva meseca in so ga izsledili v Št. Vidu nad Ljubljano. Je tudi zelo lažnjiv. Skrbnik prosi vse, ld bi na fanta naleteli, da mu to sporoee.
Avto povozil triletnega dečka. Od Sv. Jerneja je dobilo policijsko ravnateljstvo v Ljubljani brzojavno obvestilo, da je povozil na tamkajšnji cesti v smeri od Brežic proti Ljubljani avtomobil z označbo Slov. št. 903 včeraj okoli 9 zjutraj triletnega dečka Karla Rangusa iz Gradišča pri Št. Jerneju. O nesreči je obvestil brzojavno ljubljansko policijo dečkov oče posestnik Jože Rangus. Podrobnosti o nesreči še niso znone.
Iz Ljubljane.
Vsa priporočila o redilnosti, lahki prebav-nosti itd. ne veljajo, ako se ne odlikuje jed v prvi vrsti po okusu. Okus je odločilen. To vidimo pri izvrstnih testeninah »pekah.te«.
Antiparazitni Hrastnišld pralni prašek se dobi povsod.	1029
Grand-Hotel sv. Janez loži v najlepšem delu naše Gorenjske tik ob Bohinjskem jezeru. Krasna okolica nudi najlepše planinske izlete, na jezeru kopališče, čolni itd. Hotel sv. Janez ja prvovrstno opremljen in nudi gostom najudobnejši počitek.	3584
Cenjeno dame in gospodične se opozarjajo, da se sprejemajo obleke in bluzo vsake vrste v pranje in svetlo likanje. — Pralnica in likalnica Franc Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
Promonadni koncert godbe dravske div. oblasti v > Zvezdi« v pondeljek .1. junija (ne v nedeljo) ob 11. Spored: .1. Brodil: Ciganske pesmi. 2. Lincke: Luna — ouverture. 3. Smetana; Prodana nevesta — fantazija. 4. Jaki: Jugoslovansko cvetke.
Pogrešajo že par dni bivšega trgovca na Vodnikovem trgu, v zadnjem času vodjo »Vnovčevalnice« g. Nagy-ja.
Žopar v vlaku. Potniku nekega ljubljanskega dnevnika je bila ukradena med vstopom v osebni vlak v Zidanem mostu črna usnjata listnica, v kateri je imel okrog 500 Din gotovine, žepni koledar in pa vozni list za Ljubljano.
Umrli so v Ljubljani: Martin Požar, rudar, 57 let. — Julijana Rožič, sprevodnikovo žena, 39 let. — Marija Pavlovčič, mestna uboga, 69 let. — Fran Peklaj, posestnik, 60 let. — Ana Rožič, hči žel. sprevodnika v pok., 17 let.
Ljudska higienska šola. V torek dne 2. junija ob 7. uri zvečer se vrši v risaluici državne realke zadnje predavanje. Govoril bo g. dr. Ivo Pire, predstojnik državnega higijenskega zavoda v Ljubljani v »Potrebi privatne inicijativo za zdravstveno izobrazbo.« Radi važnosti poslednjega predavanja, ker se vrši tudi obenem zaklj učite v tečaja in razdelitev potrdil o obisku, se poživljajo obiskovalci, da so vsi navzočni.
— Krasno ib!skce za birmo in druge priporoča KriStofič -Bučar, Ljubljana.
Dijaški orlovski dan v Ormožu. Štajerska dijaška orlovska srenja priredi v nedeljo dne 7. junija dijaški orlovski dan združen s telovadnim nastopom. Od vseh strani prihite di-jaki-Orli, da si vlijejo med ljudstvom novega poguma, novih moči, in da se navdušijo ob skupnem nastopu. Dan obeta biti veličastna manifestacija orlovske misli med narodom. Orlovstvo potrebuje novih moči, novega pogona, zato prihaja Dijaški Orel letos med ljudstvo, da se z njim poraduje in da jim pokaže sadove svojega tihega dela. Spored dijaškega orlovskega dneva je sledeč: Ob pol 8 prihod dijakov-Orlov; ob 9 sv. maša, pri kateri poje dijaški orlovski zbor iz Maribora; po sv. maši ob 10 zborovanje v Kat. domu; popoldne ob 3 javen telovadni nastop z ljudsko zabavo v mestni grabi. Vsi domačini in okoličani ormoškega in ptujskega okraja vabljeni v obilnem številu. Bog živi!
Učiteljska imenovanja v celjskem okolišu. Imenovani so od ministra prosvete: Viktor Rom, učitelj v Teharjih za učitelja v Celju, okolici; Marija Kramaršič, učiteljica v Žalcu, za učiteljico v Čemšeniku; Angela Ocvrik, učiteljica v Celju, za učiteljico v Št. Pavlu pri Preboldu; Anica Salmič, učiteljica v Teharjih, za učiteljico v Štorah — vsi kot začasni učiteljski pripravniki II. kategorije.
Laško. O prvem delu novega gerenta okrajnega zastopa Laško dr. Roša smo že poročali. Zdaj je sosvetnik okrajnega zastopa g. Mihael Hrastnik dobil od okrajnega glavarstva Laško Pov. št. 159-5 z dne 25. maja 1925 i lastnoročnim podpisom glavarja Pinkave odlok, da je te časti razrešen. G. Hrastnik je bil eden najdelavnojših mož pri okrajnem zastopu, kar so mu ludi nasprotniki priznali. Toda eno napako je imel: Račune je rad zelo natanko in strogo pregledoval ter nekaterim demokratom kosmato vest izpraševal. Te vrste ljudi pa demokrati ne marajo. Gg. demokrati: Vse se bo ob svojem času pošteno vrnilo. Kar se pa tiče očitanja v »Domovini« o nekem nameravanem cirkusu, odgovarjamo: Najboljši mojstri za prirejanje raznih nočnih cirkusov ste
Vi demokrati. Kaj pa je bilo na dan 9. aprila
1924? »Domovina« naj kar pred vašim pra gom pometa, je zadosti smeti.
Razstava goveje živine v Si Jurija ob J. i
V Št. Juriju ob j. ž. se je vršila v četrtek, dna 28. t. m. razstava plemenske živine. Prignanih je bilo 7 bikov, 77 krav, 23 telic in 7 bikcev, torej skupaj 114 glav živine, ki so v rodovniku vpisane in pregledane. Razstava je bila dobro obiskana. Na razstavi so bili tudi slušatelji zagrebške višje kmetijske šole, ki so prišli pod vodstvom štirih profesorjev proučevat kmetijske razmere v Sloveniji. Značilno je dejstvo, da se je pridobilo za sistematično zboljšanje pasme (murodolske) le same majhne in srednje kmete. Mlečnost se je dosegla do 2.900 L
Pouk iz strojepisja, stenografije in knjigovodstva se začne na zasebnem učnem zavodu Ant.. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t 1. Vpisovanje in prospekti v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat et Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice.
Mozirska koča bo otvorjena danes na Bin-košti. Otvorjena ostane do konca sezije.
Nesreča v hrastniškem rudniku. V petek zjutraj okoli 1. ure se je v dnevnem kopu ▼ hrastniškem rudniku med delom nenadoma zrušila plast zemlje in kamenja. Pri tem je zasula 18letnega Slavka Končana in 20-letnega Jerneja F u n k 1 a. Končanu je zlomilo levo nogo na dveh mestih; pripeljali so ga v celjsko bolnico. Funkel je pa zadobil lažje poškodbe na prsih. Oddan je bil v hrastniško rudniško bolnico.
Težko so je ponesrečil v opekarni na Račjem pri Mariboru v petek 29. t. m. popoldne 19 letni Anton Rudolf. V glini, pripravljeni za stiskalnico, je opazil kamen, ki ga je hotel odstraniti. Svojemu pomogaču je ukazal ustaviti stroj. A bilo je prepozno. Ko je segel po kamen, ga je stroj zgrabil za roko in mu jo je zmečkal do komolca. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer so mu morali roko odrezati.
IZ MARIBORA.
Osebna vest. G. Josip Barle — dosedanji revizor zveze nastopi s 1. junijem službo pri mestnem magistratu. Revizorstvo zadružne zveze prevzame za njim g. revizor Ignacij Tirš.
Nova gostilniška obrt. V Cafovi ulici (prej bioskop) je uredil znani vinotržec g. Gjuro Valjak novo veliko meščansko restavracijo, ki ima krasen prahu prosti vrt. Obširneje v današnjem oglasu.
Klub akad. starešinstva ima v sredo dne 3. junija redni sestanek v prostorih Zadružne gospod, banke. Predava prof. dr. Jeraj. Posebna vabila se ne bodo poslala.
Poročila se bosta danes v stolnici g. Mirko Hočevar, mag. pharm., in gdčna Lidija S t r a u. s g i 11 iz znane narodne hiše iz Bovca. Bilo srečno!
Shod društva stanovanjskih najemnikov v petek zvečer je popolnoma napolnil obširno Gotzovo dvorano. Zborovalci so precej vidno dajali izraza nezaupanja dosedanjemu odboru, ki jih je moral pač tolažiti, da naj mirno počakajo, kako bo z novim stanovanjskim zakonom v praksi. Zanimivo je, da nejasna mesta v zakonu vsak po svoje z vso zgovornostjo interpretira, tako hišni gospodar kot najemnik. Vse pa čaka prvih tozadevnih sporov in rešitev od sodišč.
Na naslov policijo. Vkljub pogostim, celo smrtnim nesrečam od avtomobilnih voženj in z motornimi kolesi, še vedno divjajo z vso brzino po mariborskih ulicah, zlasti ob ovinkih, razni divjaki. V petek bi so bila kmalu zgodila zopet težka nesreča pri frančiškanski cerkvi. Policija naj vendar pazi na take divjake in jih prime!
IZ CELJA.
Izpiti za pri vati s te na drž. deški meščanski šoli v Celju se vrše v sredo, dne 10. junija ob 8 zjutraj. Pismene prošnje ze treba vložiti
Etrijski se ;e zdel on nevaren panslavist, Torej ta dr. Janez Gorjanec je goste pozdravil V sijajnem govoru, ki ga je govoril v srbohrvaščini in vsi Slovenci so bili navdušeni, — nii je pravil gospod Taterman — ko so culi milo govorico naših južnih bratov iz slovenskih ust, gostje pa so se čudili, da je slovenščina tc.ko podobna njihovi materinščini. Navdušenje pa je prikipelo do vrhunca, ko je po govoru dr. Janez Gorjanec z najstarejšim gostom pil jugoslovansko bratovščino in ko je kozarec, ko ga je izpil do dna, vrgel ob tla, da se je razleiei, rekoč: »Iz toga kozaraca ne fcu nitko više pio!«
—	»Pri teh besedah smo se nekoliko idrznili in spogledali, kajti zdele so se nam le preveč revolucionarne. Tudi dr. Gorjanec 6c je pozneje kesal, da jih je zinil, in skrbelo ga je, kaj bo, če vlada za to izve.«
Gospod Taterman je naredil debel poži-fek in se globoko zamislil, dokler ga nisem predramil z vprašanjem, kaj ima krožnik pri tem opravita.
—	»No, in pri tej revolucijonami večerji eta bila udeležena tudi tisti krožnik in tista žlica, in sicer sta Kila na razpolago baš tistemu najstarejšemu gostu, s katerim je dr. Ja-dcz Gorjanec pil bratovščino in izpregovoril tisto pomembno zakletvo.«
—	Kakor sem nadalje izvedel od gospoda Tatcrmana, je stvar prišla le na dan, in de-
2	i.! •> ^ o l.-J 5r» Vvi 1 n rln nn^vnU« ^ni! A
c.'w i ..'it * »uw>*| «»«• jv (_>**a u«; ^/vuiouuvobi u vovtu
p četju in vseh udeležencih onega večera poučena, ie poklicala dria. Janeza Gorjanca
na odgovor, zlasti zastran besedi: »Iz toga kozaraca ne bu nitko više pio«, češ da so srbofilske in revolucijiomarne, da, skoraj vele-izdajalske,
»Oprosti Munla Bekir, da te prekinem,« pravim jaz, kako je to mogoče, ko je vendar ta stavek prvič silno nedolžen, drugič pa tako grdo spakedran, da ni ne slovenski ne srhohrvatski.«
—	E, vidiš, tako je. Pod Avstrijo se je to sploh, ne samo od vlade smatralo za srbofil-stvo in protidržavnost, sedaj se pa to imenuje naredno edinstvo in državotvornost,
—	No, pri vladi je dr. Janez Gorjanec sprva tajil, potem se izgovarjal, da se ne spominja, nazadnje pa je vse skupaj preklical.
—	»In na ta način smo bili vsi rešeni in se za ves dogodek nismo več zmenili. Ni pa tako pozabila vlada. Ko so se bili začeli prepiri zastran krožnika in žlice, ki sd ju je bila tista nemška gospodična vzela za spomin, in so se že precej časa vlekli, se spomni nekdo na revolucionarni večer, ki ga je bil priredil dr. Janez Gorjanec na čast jugoslovanskim gostom, Na vlaidii so kmalu našli iz aktov, da sta bila krožnik in žlica tudi, in sicer jako aktivno udeležena pri tem večeru. Gospode je obšla zona. Kaj bi se bilo lahko zgodilo cesarju, ko je jedel s takega politično sumljivega krožnika in s tako politično nezanesljivo žlico? Prav do kosti, kaj — do kosti, do mozga jih jc pretr V O VI strah: Kaj bc, če SC V lilj-višjih krogih, oziroma če cesar sam to izve. Gorje I Zato so oba brž pobrali in spravili v
vladnem poslopju. In prav te dni je minilo trideset let od takrat. O, kje je bila micja buča, ki ima skrbeti za dostojno praznovanje vseh za narod znamenitih obletnic! Tudi to tridesetletnico, odkar sta bila naša krožnik in žlica zaradi narodnih zaslug spravljena na varno v picslopju deželne vlade, je treba slovesno praznovati, kajti po pravici ju lahko smatramo za narodna mučemika, ki sta, zlasti odkar sta bila spravljena, srdito črtlla Avstrijo in habsburški rod in pripomogla takio, da nam je zasvetila luč svobode v samostojni jugoslovanski državi. Treba jima je izkazati hvaležnost in dati zadoščenje za vse, kar sta prestala. Treba je, da ju postavimo na častno mesto, kjer bosta brez skrbi uživala sadove svojega dela in truda. Prav ustrežete mi, gospod Munla Bekir, ako mi svetujete, kako bi se to najprimernejše napravilo, kajti zaupanje imam do Vas, ker ste me na to tridesetletnico spomnili, za kar Vam bom večno hvaležen. — Trčiva na Vaše zdravje!«
—	Ko sva trčila in izpila, sem povzel besedo:
—	»Najprej je treba spraviti vso sivar v časopise: kak lep in navdušen članek, seveda s sliko obeh jubilantov. Ta dva sama pa bi bila nato razstavljena v kaki izložbi na ogled občinstvu.«
—	»Prav dobro; to je samo ob sebi umevno. Toda jaz bi rad, da bi mi svetovali, kakšno siriCiCuro ,>1 jima dali za vse tO Kar sia 5Lori.a in prestala za narod in svobodo.«
—	»Mislim, da bi bil krožnik prav dober
za nabiranje kakih skladov, posebno ker je žlica zraven ..,«
—	»Slišite, ko bi ne vedel, da ste prene-umni, da bi vedli, kaj ste rekli, bi Vas zdajle tako usekal, da bi Vam dal več zid nego roka,« se je raztogotil gospod Taterman,
—	Kk> sem tako mimogrede opomnil, da jaz večno hvaležnost drugače pojmujem se je zadri nad mano, rogaje se;
—	»Kaj, hvaležnost, hvaležnosti Če sem Vam hvaležen, Vam dam to po vrhu, kajti Vaša, kakor tudi vsakega Slovenca dolžnost je, da se spomni in opomni na tak važien zgodovinski dogodek; ampak povejte kaj bolj pametnega.«
—	»Mislim, da bi bilo dobro, ko bi dalj krožnik v službo k davkariji za pobiranje davkov, žlico pa bi poslali v Beograd ...«
—	Kako je gospod Taterman vzrojil pr) teh besedah, se ne da popisati. Divjal je: »Al' ni zadosti, kar zdaj plačujemo, in vse gre v centralo, nazaj pa ne pride nič. Vi bi morda radi, da bi nas do nagega slekli« itd, itd.
—	Ko se je nekolik® potolažil, som na> daljeval: »Z Vami je težko govoriti, ko se za vsako stvar razburjate. Saj se ne upam niti nadaljevati; pa naj bo.«
—	»Pa pijte prej malo, da Vam bo vsa) kaj pametnega v glavo prišlo.«
—	»V Ljubljani imajo Lonci za juho (tea posodam bi se sicer tudi drugače lahko reklo) kar tn spomenike: v Zvezdi, pred tivolskim gradom in pred sodiščem, kjer je bil prej cesar, jev spomenik. Kaj, ko bi lonec z« juho pred
pri ravnateljstvu do 6. junija. Kolkovati jih je treba s 5 Din ler priložiti za rešitev kolek za 40 Din. Pristojbina za en razred znaša 400 Din.
Zrelostni izpiti na drž. realni gimnaziji v Celju. V četrtek 28. t. m. so je zaključil pouk v osmem razredu državne realne gimnazije. K izpitu so pripuščeni vsi osmošolci. Izpiti se pričnejo v pondeljek 8. junija. Kot predsednik komisije za zrelostne izpite je imenovan dr. Karel Hinterleciiner, rektor ljubljanske univerze. To pot bodo polagali prvi maturantje realne gimnazije v Celju zrelostni izpit. — Istodobno se prične tudi takozvana mala matura za absolvente četrte šole.
Podružnica Jugoslovanske Matice v Celju pobira te dni po mestu članarino za l. 1925. Da odpomoremo našim trpečim bratom v nc-odrešeni domovini, plačajmo točno članarino.
Nov civilen geometer. V Celju je otvoril g. geometer Fra njo Šrnid civilno geometersko pisarno. S leni bo gotovo ustreženo mnogim strankam, ki sedaj uiso mogle dobiti geomet-ra. Pisarno ima v Zavodu i 66.
Otvoritev kopališke dobe v Celju. Celje je snano po svoji lepi legi ob topli iu čisti Savinji, ki je ravuo v toku mimo Celja zmerna ter ne pregloboka. Prve kopalce vidiš ob Savinji pod Gradom včasih že koncem aprila ali pa še prej. Ko se pa zrak pošteno ogreje, pa kar mrgoli otročadi in odrasle mladine oh desnem in levem bregu. Da se tem vročekrvnežem od-pomore, se danes otvori na Bregu znano kopališče in plavali šče »Diana-.
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam. da sem kot odgovorni poslovodja in družabnik pri tvornici Jugo-Avto d. z o. z. v Ljubljani kot tak iz omenjene družbe izstopil ter sem prevzel zopet svojo staro poznano podjetje, s katerim sem takrat kot družabnik vstopil, zopet v polni obrat. — Slav. p. n. občinstvu stojim vedno na razpolago z vsemi avtomobilskimi vožnjami ter računam za t km 6 Din. Pavšalne in daljše vožnje po dogovoru. — Naročila sc sprejemajo ob vsakem času Kapitel-ska ulica št. 3, telefon št. 942. — Stajališče mojih avtomobilov štev.: SI. 4<?0, 432, 481 in I - 173 se iiaHaia pred hotelom SLON in UNION. — Se priporočam cenjenim naročilom io beležim z odličnim spoštovanjem PAVLE ŠTELE, Ljubljana, Kapitalska ulica štev. 3.
M. H. C.:
Izprehod v Prekmurje.
Poet je opel lepoto Prekmurja, milino Oaroda.
Za njim so sledili drugi . prišleki':: in vsak Je odšel z drugačnim vtisom iz te pokrajine, ki jo imenujejo zdaj slovenska Sibirija, zdaj slovenska Albanija. Jaz ji pa pravim slovenska Krajina, kakor jo nazivljejo domačini.
Prekmurje — že samo po svoji legi in zgodovini zahteva drugo motrenje sedanjih razmer kakor onkraj Mure.
Del naroda, z lastno zgodovino, mišljenjem, stremljenjem, ločen gospodarsko iu politično od ostalih Slovencev, kdo ga spozna na enem shodu, po enem razgovoru? Takih ie bore malo. Morda učitelj'? Ne vem, četudi živi z narodom ne pa v narodu!
Vsak prebuditelj hoče z enim zamahom razsvetliti narod in ga potegniti k sebi. In ta zamah je gotovo krut, ker ruši in podira pri-prosti način življenja brezobzirno, neusmiljeno. ne da bi dal drugih garancij kakor obljube.
Narod je zbegan iu lahko ga je vzgajati v sistem, kjer je človek sam sebi vse, najvišje in najpopolnejše! Zdaj morda ume celo pravilno gnojiti — a za svojega Boga nima nadomestila. Ali je zdaj srečen narod? Izgubil je v enem trenutku svoj pozitivizem, da ie zado-bil »svetovni nazor«, »svetovno obzorje-:.
Vprašal sem se neštetokrat, ali je to kul-tturno? O etičnem momentu pa sploh molčim itaje.
In Prekmurec, ali je dostopen za tako 'Spontano izpremembo?
,	OTm^u-mrnujul««^.!*—------------—m
sodiščem zamenjali s krožnikom, žlico pa bi potisnili v roko tisti ženski namesto venca, ki ga ponuja loncu. Saj krožnik in žlica spadata tudi med insiguije blagostanja. Meni sc zdi, da bi bilo to jako efektno in bi prav dobro predstavljalo naše gospodarske razmere.
—	- Misel ni slaba. Naše gospodarske razmere bi to pač prestavljalo, ampak blagostanja ne, temveč sainio koprnenje po blagostanju, kajti ženska bi rada zajela z žlico iz krožnika, pa ne moje, in liudjc bi lahko rekli, da izraža spomenik pomanjkanje in brezposelnost, <
—	vNo, da ne bi kdo kaj takega mislil, bi frklesali spodaj Vodnikove verze:
Kaj maram, k' se kruha pridela zadost', ni sile trebuha po svetu mi nosT.
—	Bravo! Izfcorno! To si moram zapomniti. Tako sc govori pametno, ne pa o davkariji. Imate še kakšno misel?
_ »O, še. Poznate tista dva gcpiia, ki sedita na rtebu strehe na vladni palači in sta v prejšnjih ča'sih držala nekak ščit v roki, ki so jima ga po prevratu vzeli, in sta zdaj brez posla?«
—	-Poznam.*
_ -»Vidite, priiatelj Line (poudarek na
prvem zlogu!), ki stanuje nasproti, je rekel, da bi tista dva genija lahko kaj zaslužila, ako bi šla o Veliki niefi božje grobe stražit, jaz sem pa rekel, da to nc gre.«
—	^Seveda ne gre. Prjvič jie zaslužek sa,^
Nikakor ne! Njegova tisočletna vzgoja, njegovo življenje je še danes popolnoma prepojeno s krščanskim duhom — ni čuda torej, če je uporen.!
Narodova duša je sanktuarij, poln mistike in poezije.
Ne čudim se Prekmurcem, ker jih razumem. Tudi kulturonosci jih razumejo po svoje in jih pitajo: »norci, osli. živali!« in narod zre začuden v nje! »Z bičem pojdimo nad nje!« kriče evangelisti raznih strank, narod se pa križa in s solzami topi srčne sanje o svobodni Jugoslaviji.
Niso plebanuši, ki hujskajo, to so oni sami, ker nimajo srca in potrpljenja, da bi pogledali narodu v dno duše.
Vidijo pač le povsod svoj lastni refleks.
mo sezijski, drugič bi se pa lahko reklo, da delata versko zdraho in za genije z vladne palače se nikakor ne spodobi, da bi sejali versko nestrpnost.*
— »Jaz tudi tako mislim. Lepo< bi pa bilo, ako bi dali enemu geniju v roko krožnik, drugemu pa žlico. To bi silno jasno izražalo naše edinstvo in enakopravnost: en krožnik in ena žlica! Kaj ne! Če to ne, bi pa dali tc insignijc blagostanja tistima dvema ženskama, ki stra-žita slavnostni vhod vladne palače, kajti po mojem sta krožnik in žlica za nas dosti umev-nejša simbola ne samo pravičnosti nego palicc in sekira, temveč tudi moči, kajti zadovoljen narod je največja moč in najsilnejši meč.
I?lfil£nt;i ie naibolisi "5'telj. Miljoni l&KUdllju ljudi poznajo „šampon s črno glavo" kot najboljše sredstvo za negovanje las, ter ga ne morejo več pogrešiti. Raditega
kot odgovor vsem zahtevam prirodc in uspešne nege las. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Edini izdelovalec:
Haas Schwarzkop(, Berlin-Dahlem. Pri nakupu je zelo važno, da naglasite dodatek
..s Črno glavo."
Kleklovo zdravstveno stanje. Zdravstveno
stanje g. poslanca Klekla sc je toliko /boljšalo, da bo za Binko.šli zapustil bolnico in sc zopet naselil v Črešnovcih.
Murska Sobota. 27. maja so evang. pastorji na svojem lelncm zborovanju sklenili, da bodo začeli šc letos zidali svoj Diački dom- v Murski Soboti. Ta sklep mora potrditi še celokupni evangel. seniorat, ki bo zboroval 29. junija t. 1. v Gornjih Potrovcih. Da ga bo potrdil, ni nikakega dvoma, zlasti, ker jc kapital za stavbo že zagotovljen.
Murska Sobota. Te dni je prišel dr. Oz-vald z 15 svojimi seminaristi na študijski izlet po Prekrmu-ju. Na izletu jih spremljata gg. prof. Sever in dr. Robič.
je laž, da bi bila SLS zahtevala 50.000 Din za pos red os anje igralnice. Tako se tudi sedaj gotovini gospodom ue bo posrečilo krivde za svoje ponesrečene špekulacije s pričakovanimi milijonskimi dohodki iz igralnice zvrniti ua pleča SLS. Stiniungo, ki jo nameravajo v uepoučenem dbčiuslvu vzbuditi proti odbornikom SLS, bodo kmalu občutili na svoji lastni koži ,ko bodo ljudje dodobra izvedeli, kako iu kaj. Geslo: Pri mite tatu!«/ ne bo v tem slučaju nič pomagalo, da se ne bi uašel pravi krivec. Da napravimo slepomišenju kar hitro konec, si dovoljujemo gospoda blejskega župana s tem javno vprašati: 1. Kdaj je bila igralnica dovoljena (datum in številka uradnega akta oblasti)? 2. Kdaj jo bila izdana prepoved igralnice (zopet, datum in številka oblasti, ki je prepoved izdaja)? ;>. Kdo je dovoljenje igralnice preprečil? Na ta javni poziv pričakujemo določnega javnega odgovora, kakor tudi na nadaljno vprašanje, kako misli gospod župan kriti dolgove, ki ^o se naredili ua račun igralnice. Upamo, da ni pozabil ua zagotovilo, da prevzame on sam osebno jamstvo za poravnavo teh dolgov. Končno iz vestni m blejskim demokratom še to-le na uho: Čc mislite, da nas boste z grožnjami in intrigami ustrahovali, se zelo motite. Svaka sila do vremena ali vrč hodi toliko časa k vodnjaku, da se ubije. Vas ho ubila vaša lastna lažnivost in ošabnost.
Iz Kamnika. (Malo premisleka občinskemu naprednemu odboru iti ob enem resen poziv ua odber Mestne hranilnice v Kamniku.) V mestni hranilnici jc nastavljen za ravnatelja g Tone Vedlin. Ta gospod vodi zavod :šc nad 35 let, pa zavod ni do danes še prav nič dobička prinesel za. našo občino, četudi hranil-uična pravila dolr>"-jo, da jc čisti dobiček porabiti takoj po	rezerve od vlog. Tudi nc verno, zakaj se jc g. Tone Vedlin tako vneto boril proti ustanovitvi tukajšnje zelo potrebne .podružnice Trgovske banke v Ljubljani. Toda to so svari, ki so pokrite s plaščem tajnosti, rajši ugotovimo druge, ki so javne. Hranilnični Statuti določajo, da ni: smeta biti dva uradnika med seboj v sorodu, v naši Mestni hranilnici pa uradujc zdaj tudi sin g. ravnatelja. Ali hranilnični odbor z dr. Karbo na čelu morda misli, da smo vsi Kamničani slepi in gluhi? Občinski odbor mora zahtevati od hranilničnega odbora odgov„r, kdo da jc gospodu V.edlinu dovolil, da je nastavil svojega sina za uradnika, četudi sprva brezplačno (zdaj dobiva tudi že plačo). Sploh pa smo Kamničani mnenja, da so štirje uradniki v naši hranilnici preveč. — Napreden Kamničan.
Knjige in revije.
Mladika., družinski list s podobami. Izšla, je 6. številka tega vzornega lista za slovenske družine kakor vedno doslej z bogato in pestro vsebino. Leposlovje: Jack London - Franca Magajna: Krištof Dimač; Janko Mlakar: Mira; Francc Bevk: Abeceda malega Ivaočka. — Pesmi. —- Poljudno znasistvo; Dr. J. Dcb-c ec: Trojni Rin — večno mesto; Viktor Stcska: Pregled slovenske umetnosti; Avg. Pirjev.ec: Slovenski možje: Irenej Friderik Baraga, — Pisano polje: Po okrogli zemlji: M. K.: Obeliski v Rimu; dr. V. Šarabor: J van Poddubnij: Razvoj zračnega prometa: brzojavni in brezžični prenos slik. — Nove knjige. — Mladikarjevi odgovori. -•• Naša pismenost in naš lirk. — Narodopisna črtica: Fr. K cinik: O ZOjanib; — Gospodar in gospodinja: Vit; Mati;. Kuharica-— Šale in uganke. — Številko krasi 19 slik; največ jc prirejenih za članek Trojni Rim — večno mesto. —• Mladika izhaja L dno vsakega meseca. Uprava jc v Prevaljah. Stan«' letno S4 Din, s krojno prilogo 100 Din.

vojakom
Dovje—Mojstrana, 26. maja.
Čaroben planinski svet, kakor jih le malo sličuih uudl zeniska pozoraica. Gruča ljudi obkroža na novo postavljen spomenik, ki je visok nekako 4 metre in pol in narejen iz čvrstega umetnega kamna ter obdan cd 4 m dolge ograje iz betona. Pred njim 5 stopnic navkreber. Na črno ploščo v sredi je vklesanih 67 zlatih imen onih, ki so se darovali, da bi eteli svoje ljudstvo, sebi pa pridobili večno ime. To odlikovanje ni pripela v trajen spomin za one, ki so žrtvovali vse. ne carska, ne kraljevska iu ne ministrska roka, marveč roka vsa žuliava, vsa raškava preostalih tovarišev iz grozne vojne in trdna volja pbd-triglavskega ljudstva. Naj le sikajo grde duše, češ, počeni u ta potrata, kakor Juda Iškarjot nekoč, ko je spokornica z dragocenimi dišavami mazilila noge Gospodove, naj le pred-bacivajo "-avstrijakanstvo feterajnarstvo ' iu stično nam preostalim, našim občinam, ki se prizadevajo skromne spomenike padlim, mi odgovarjamo: Kakor nam je clraga prelita kri srbskih trpinov, kakor uam je draga kri vseh brez razlike, naj so bili ua tej ali na c-ni strani, tako in še bolj nam je draga kri naših ubogih pozabljenih tovarišev, ki so umirali brez upa zmage, zaničevani, strti, še z zadnjo peno krvi bruhajoč sladke besede: Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski Scraj!...
Spomenik se dviga 20 metrov proč od farne cerkve proti Dovjemu ob cesti, prav nasproti orjaku Triglavu. V prelepem vencu obdajajo črno ploščo slike padlih Dovčanov in Mojstrančanov. Nad spomenikom straži naš Janeza s puško ob nogi, zamišljen, otožen, z obrazom sfinge: zakaj? Toda glej. že se mu gube na obrazu jasne iu energično vzklika: »Vse je vihar razdjal, narod pa vedno stal!«
Pod spomenikom dviga roke v blagoslov sivolasi mili naš triglavski župnik Aljaž. Ne bo -plaka in plaka, iz Triglava prši nebroj sokic. Ljudstvo pa vztraja dve uri, dobri dve uri, dokler ni vse končano. Pet.jp, deklama-cije, jeseniška godba, defilacija in poklonitev šolskih otrok in društev.
Ves presunjen od nepozabnega prizora stopi k spomeniku kurat Bonač in v nalivu govori zbranim resne besede o padlih, o boju, o zaželjenem miru, ki naj nam ga za vsikdar nakloni dobrotno debo. Izroča pozdrave zveze bivših vojakov, ki gre naprej po začrtani poli in se ne zmeni, za bevskanje protivnikov.
Narava, nebo, ljudje: vse ena sama solza ganotja in obenem sladke zasesti, ki je vklesana ob vznožju spomenika:
Minuli so boji, minulo trpljenje.
za dom svoj preljubi smo dali življenje,
zdaj sirom sveta naša trupla trohne, a gor nad oblaki spet združimo se.
Občani so žrtvovali za spomenik preko 25.000 Din. Postavil ga je Andrej Ceugla. kamnosek v Radovljici, iu še drugi. Največje zasluge za spomenik, ki je menda najlepši, kar jih je doslej Slovenija postavila svojim padlim sinovom, imajo vojui invalidi in preostali z Dovjega in Mojstrane.
Občine sirom Slovenije, posnemajte iu pomnite Preradoviča, ki pravi nekako takole:
Rod, ki mrtve svoje ceni in spoštuje
si srečo in bodočnost zlata kuje! * * *
Bled. (Zadeva naše igralni ce.) Ni Še prišla sezona, pa vendar postaja pri uas že precej vroče, vsaj nekaterim gospodom, ki so prekorajžno pili ua medvedovo kožo slavne naše igralnice. Predlanskim se je začela julija meseca, pa je bila po kratkem življenju zopet zaprta, ker neka vplivna srbska dama ui uaišla sreče, ki jo je pričakovala. Lansko leto jo je ukinila zopet policija, ker so menda neki gospodje igrali z zaupanim tujim deuarjem in ga seveda zaigrali. Že takrat so demokratski agitatorji poskušali zvrniti krivdo na SLS, kar pa se jim ni posrečilo, ker vsak pameten človek ve, da SLS ui kriva, če kdo v igralnici zaigra njemu zaupani denar, ali pa če se sploh kot javni organi kljub prepovedi igranja udeleže. Meseca decembra 1921 pa je izjavil sedanji župan, da ima koncesijo za igralnico v rokah. Pri volitvah se je delala silna agitacija z dohodkom 8 milijonov, ki da jib bo imela občina od igralnice. Na račun teh 8 milijonov so razkopali in razdrli ves Bled in temeljito razsekali zdraviški park. Naredile so se drage gnojne grede za vzgojo cvetlic v parku. Tako se je skrajno neekonomsko uporabil in investiral občinski denar. Sedaj pa se bliža sezona in zdi se, da je bilo govorjeuje gospoda župana, da ima koncesijo v rokah prezgodnje in preoptimistično. Zato postaja nekaterim gospodom prevroče, da bi sami nosili odgovornost za vse. kar se je občini naprtilo. Iu zopet naj bi bila SLS tista, ki naj uosi tuje grehe. Začelo se je z očitanjem, da je lansko leto SLS zahtevala za posredovanje pri ministru 50.000 Din, da bi se otvoritev igralnice zopet dovolila. Na javni občinski seji pa se je hitro dokazalo, da je ta trditev iz trie izvita. Nasprotno pa je res. da je bivši župan Herman Tome zahteval od dnevne, vstopnine igralnice 20% za Sokola in 80% za občino in da se je to pozneje spremenilo tako, da naj bi dobila občina dnevno 1000 Diu, Sokol pa takoj 10.000 Din. Igralnici se je grozilo, da jo bodo dali takoj zapreti, ako bi vstopniuo znižala, predno hi bil Sokol izplačan. S tistim podtikanjem, da bi bita SLS za posredovanje zahtevala 50.000 Din, ni bilo torej nič, kar je priznal tudi sam g. župan Kenda s tem, ker se ni upal sodui.jsko nastopili proti občinskemu odborniku g- Koželju, ko je ta izjavil, da
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
- Izven. DOLINI
DRAMA. Začetek ob 20 zvečer.
Nedelja, 31. maja: VDOVA ROŠLINKA. Pondeljek, 1. iuniia: POHUJŠANJE V
SENTFLORJANSKI. — Izven. Torek, 2. junija: PRODUKCIJA GOJENCEV DRAMATIČNE ŠOLK - Izven.
OPEKA. Začetek ob 20 zvečer. Nedelja. 31. maja: BRIVEC BAGDADSKI. - Izven. Ponedeljek, 1. junija: V VODNJAKU. CVETICE MALE IDE. — Ljudska predstava pri zniza-nih ceaab. — lzveu-Torpk, 2. junija: BAGDADSKI BRIVEC. -- !■
Cesar Franrkor oratorij >Les BeatiMides« — >Blagri< se je prvikrat izvajal v naši državi na Matičnem koncertu v pondeljek, 18 maja. Tako kritika kakor ludi poslušalci so bili polni hvale tako o delu samem kakor tudi o izvajanju. Delo je napisano za 7 solistov, velik mešan /bor in popolen simfoničen orkester. Kot solisti sodelujejo dame: Lovšetova. Thierrvjeva iu \Vohinčeva. ter gg.: Ra-nover, Betetto in Znthev. Ponovi se. ta koncert v četrtek 4. junija ob 8 /.večer v frančiškanski cerkvi kot cerkveni koncert. Vstopnico od 23 Din navzdol v Matični knjigarni.
Seja. širšega odbora Vzajemnosti bo prihodnji četrtek dne 4. junija ob "ri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Dnevni red: 1. Naše gmotno vprašanje, poroča poslanec g. K. škulj, če ue bo zadr//ui v Belgradu.. Načrt novega šolskega zakona, poroča g. dr. Ehrlich. 3. Vojaško dušno paslirstvo. poroča g. Hafner. 4. Vzhodno vprašanje, poroča g- dr. Fr. Grivec. o. List
»Vzajemnost ', poroča urednik. 15. Al<■-« bo čas dopuščal, pride ua razgovor vprašanj« avtonomije cerkve. Ker so važne reči na dnevnem redu. se prosi, da se vsi odborniki seje u leleže. Dobro došel vsak duhovnik, ki bi prišel k seji.
Kam gremo na binkoštni pondeljek? V Višnjo goro, kjer se vrši velika ljudska veselica v korist gasilnega društva. Preizkusila so bo nova motorna brizgalna, domača godba na pihala pa bo prikla-data zraven najrazličnejšo komade. Pri tej priliki bo tudi višujegorski polž. ki je žc stoletja priklenjen ua verigo, prilezel iz svoje koče in sc predstavil cenjenim gostom. Za vse je preskrbljeno kar najbolje v lastni režiji, za zabavo občinstva pa poleg drugega tudi srečolov, šaljiva pošta iid. Za v:« udeležence je dovoljena polovična vožnja po ccli dolenjski progi.
»KrekoTa mladina« t Ljubljani. Tukajšnja podružnica priredi ua binkoštni pondeljek skupni izlet, z okoliškimi podružukaroi v Kamilico pri Sv! Heleni. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 14. Peljemo se do postaje Laze, nato z brodoni preko Save in potem pes v Kamnico. Mani in prijatelji Krekove mladine vabljeni! — Odbor.
Borovniško gasilno društvo ima jutri povo« dom t/) letnice obstoja vrtno veselico pri Mavki. Izletnikom v Borovnico in v divui Pekel je dana s tem prilika, da se v hladni dolinici pod Boršt-kom prav dobro oddahnejo. Preskrbljeno je za najboljšo pijačo in dobra jedila. Prijatelji proste narave, pobitih binkošlni pondeljek v prijnrno Borovnico in obišcile našo jubilejno prireditev!
Gasilno društvo v Rudniku pri Ljubljani pri-redi jutri. t. i. 1. junija na Binkoštni pondeljek, veliko vrtno veselico na vrtu g. Jeršina. Za okrep-čilo •/. dobro jedjo, pijačo in prav veselo zabavo, bo dobro preskrbljeno. Pridite! — A ljudoo vabi odbor.
Kolesarsko in motoriklistii-ii« dru«(%o >Sflia<
r Ljubljani priredi na hinko*tni pondeljek oh 2 i/.let. katerega naj udeleiijo vsi č!»»! ter pri-, jatelji kolesarskega športa. Zbirališče ob pol 2 naj Sv. Jakoba trgu.
Iss širnega sveta.
Severni tečaj in Severno iedeno morje.
Beringova ečsta je 90 fcm širok preliv med Sibirijo in Alasko. Otoka nad Grenlan dijo ni, kakor bi po kartici sodili, je le vdolbina vmes, in seže torej Grenlandija do skrajne severne točke navideznega otoka, do 84* s. š. Na levo Grenlandije kljukasto zavita dežela se imenuje Grantova dežela, in njena rfcrajna severna točka je večkrat imenovani rtič Columhia. »Bela lisa« je neprimerno več-
Prekotečajni promet.
Sedaj ko je odšel Amundsen proti ne-teianemu severu, se govori in razpravlja o ■vrednosti tečajnih pokrajin, o njih premogu, divjačini ter o njih nalogi kot bodočih posre dovaleev prometa. Na čelu vseh načrtov koraka nemški stotnik B r u n s , ki je ustanovil »Mednarodno študijsko družbo za raziskovanje tečaju j h pokrajin z zračno ladjo.« Petedeset najznamenitejših svetovnih učenjakov ji pripada; tako Fridtjof Nansen, dalje veliki poznava-telj zemskega magnetizma profesor Bauer s Carnegiejevega zavoda v Washingtonu, polarni raziskovalec Knut Rasmussen, Sven Hedin, finski fizik Tallquist, sloviti nemški geograf Albrecht Penck, zemski magnetik LAdolf Schmidt, graditelj zračnih ladij Schiit-te itd. Nemška vlada se za podjetje zelo zanima. Velikanski načrt je izdelan že do najmanjše potankosti. Tako bodo imeli s seboj iioJn za merjenje globin, sani in kajake za slučaj prisiljenega pristanka itd. Bruns je določen od družbe za zračnotehniškega vodite-ilja ekspedicije, ki se je bo poleg Nansena udeležilo deset znanih znanstvenikov. Znanstveni pogoji za srečno izvedbo načrta so podani, politični momenti in finančne težkoče ne delajo dosti sitnosti več, najbrž se bo z denarjem udeležila tudi Japonska. Z gradbenim vodstvom Zeppelinov je družba v tesni zvezi, tudi dr. Eckener se za načrt zelo zanima. Časnikarju Schultesu je Bruns pripovedoval, ka žoč na globus: »Vidite, tukaj gori na pri-četku polotoka Kola je pristanišče Murni a n s k, do tja vodi najsevernejša železnica. jTam bomo zračno ladjo odpeli in bomo leteli eez deželo Franca Jožefa do t e č a -5 a, nato pa čez >b e 1 o liso« (doslej še neznano pokrajino, o kateri smo že večkrat pisali). Površina lise znaša od 1,500.000 do 2,000.000 km5 (Jugoslavija 250.000). Prva na-fca vožnja bo imela za namen temeljito znanstveno preiskovanje te lise. od tam se bomo podali na rtič B a r r o vv na severu Alaske in nato v N o m e, kjer bo po.stavljen prav tak pristaniški jambor za ladjo kakor v Murman-sku. Od tam bomo leteli nazaj v Murmansk, e to spremembo, da se bomo obrnili malo bolj proti sibirski obali. Zaključek našega potovanja ne bo s a,m o velikega znanstvenega pomena, temveč bo tudi ves svetovni promet in svetovno gospodarstvo zrevolucioniral. Da bo potovanje srečno in uspešno, se bodo morale radio-postaje v tečajnih pokrajinah bistveno ojačiti, in prav močno ter zato žali-bog tudi jako težko štacijo bo morala imeti tudi ladja sama.«
Neodvisen od te tečajne ekspedicije, a z njo v zvezi je načrt Brunsov za uvedbo nove prometne ceste med Evropo i n Japonsko ter Ameriko. Ze par-krat smo omenili, da pelje najkrajša pot do obeh obal Velikega oceana do azijske in do ameriške, preko tečajnih pokrajin čez Berin-Kovo cesto. Iz meteoroloških, voznotehniških in gospodarskih razlogov bo pa morala iti prometna črta malo bolj proti vzhodu in se bo parkrat dotaknila tudi sibirske obale. Zamišljena je tale proga: Amsterdam—Ham burg — Kjdbenhavn — Leningrad — Arhan-golsk — Port Diekson (ob izlivu Jeoiiseja) — izliv Lene — rtič Dežnev ob Beringovi cesti — Aleuti — Jokohania. Alternativna proga gre od Aleutov do Vancouvera ozir. San Fran-tisca ob zapadni obali Amerike. Ladja, ki jo bomo zgradili, bo imela 150.000 m' prostornine. bo torej vsebinsko še enkrat večja kakor 7,R III. S iako ladjo bomo prišli iz Amsterdama v Jokohanvo v 5 do 6 dneh — danes se *kbuno oa Jeofmto efem &bixw> ta tedne.
ja kakor jo je pa risar vrisal, se raztegne daleč tja do obale Sibirije in Alaske. Murmansk leži na levo od črke S v besedi Skandinavija, polotok Kola je zgoraj nad črko S, Arhangelsk pa na desno gori od S. Jenisej se izliva tam, kjer sega na gornjem robu kartice morje najgloblje noter v deželo. Lena pa nekako v sredi gornjega roba. Zvezdica v sredi kartice je severni tečaj.
če gre dobro —, voznina bo znašala samo četrtino voznine 1. razreda na pa miku, znamka na pismu bo pa stala samo še enkrat toliko kakor stane danes!« Kakšna korist na primer za trgovca! Če piše danes iz Londona na Japonsko in če ne zaupa ruskim razmeram, odda pismo na parnik in ta ga pripelje na Japonsko v 40—50 dneh. Po zračni zvezi bo pa v 14 dneh že odgovor v Evropi. Bruns pravi, da bo tečajna efcpedicijska ladja tako zgrajena, da jo bodo po izvršenem raziskovanju v »beli lisi« takoj lahko porabili za pro-metovanje na omenjeni črti.
Pisali smo že, da je označil Bruns Amund-senov polet za zelo rlskantoo početje in da letalo za take ekspedicije danes še ni pripravno, že zaradi majhne transportne zmožnosti ne. Bomo videli, v koliko bo imel prav.
Na vprašanje, kdaj bo Brunsova ekspe-dicija odšla, je odgovoril, da še prva nič ne ve, da se bodo obrisi bolj jasno pokazali šele v dveh mesecih. Letos gotovo še ne bedo šli.
Politično in gospodarsko ozadje Amundsenovega poleta na .severni tečaj.
Norveški polarni raziskovalec Amundsen je baje pooblaščen od svojega kralja, da pro-^iasi vso novo odkrito zemljo za norveško last S tem pa je pred nami razvit problem, ki se že dolgo obravnava tiho za kulisami. Vprašanje politične pripadnosti arktičnih dežel bo sigurno bodočnost velikega pomena v geopolitiki in? bo imelo tudi svoj vpliv na od-nošaje med velesilami. Saj se je na primer izmenjala med Kanado in Zed. državami cela vrsta not ob priliki nameravanega poleta zrakoplova Zed. držav ;.>Shenandoah« v polarne kraje. Kanada se trudi že leta, da bi anekti-rala vsa severno od Amerike ležeča otočja. S tem je jasno pokazala, da ji je veliko na prilastitvi teh otokov in da je pripravljena energično odbiti vsak pridobitveni poizkus od strani Zed. držav, kar dokazuje nebroj usta novi jenih policijskih po:-taj v teh skoraj he-obljudenih krajih.
Ta medsebojna 'borba postane 2ele prav razumljiva, če pomislimo, da se skoro sigurno nahajajo v nepoznanem delu Severnega polarnega morja med Alasko in tečajem več ji deli suhe zemlje. Ameriški geofizik profesor Ha r ris je opozoril na to, da prispejo morski valovi, ki prodrejo iz Atlantskega oceaua med Norveško in Grenlandijo v polarno morje, na nasprotno obalo Severne Amerike in Sibirije, z veliko zakasnitvijo in močno odklonjeni iz svoje prvotne smeri. Te ugotovitve pa si ne moremo razlagati, če bi bilo polarno morje brez kake večje celine suhe zemlje, ki prav ta odklon pojasnuje. Natančnejša raziskovanja »o dognala, da so v tem morju Tazsežne pokrajine suhe zemlje, ki jih je Ha r r i s ua matematičen način ugotovil glede o?i ram na lego in obliko. Po njegovih računih znaša ploščina te zemlje 1,300.000 km', torej skoro 3 krat toliko kot Nemčija v obliki trapeca. Jasno je, da žele Amerikanci dobiti to še zaenkrat hipotetično zemljo v svojo last in iz tega vidika si moremo tudi razložiti nameravani polet zračne ladje »Shenandoah«, ki ima očividno nalogo, da proglasi »H a r r i - j e v o zemljo« za last Zed. držav. Na drugi strani pa se trudi Kanada z vso vnemo, da proglasi vsa tudi še neodkrita otočja ob sevorno-ameriški obali za last Velike Britanije. Mnogim se bo zdela la borba za posest še doslej neodkrite samo hipotetične zemlje nerazumljiva. Omeniti pa je treba, da moramo dandanes gledati gospodarsko In politično vrednost arktičnih krajev z djgijgjmi očmi kot jooafe ... * ......
' V teh krajih je prvič odkritih že mnogo veJikih premogisč, ki bi bila zelo donosna. Drugič pa je tu silno bogastvo na živalstvu, na katerega porabljivost za potrebe evropej-skega prebivalstva je ponovno pozoril znameniti Stefanson. Tretjič pa so zadobili tudi najmanjši otoki v teh krajih v najnovejšem času silen pomen radi tega, ker leže v ob segu nameravane transarktione zračne poti. Pomen arktika v prometnem pogledu ni prišel radi lega doslej do veljave, ker je stavil led prevelike ovire doslej uporabljenim prometnim sredstvom v teh krajih namreč ladjam in sanem. Zračno vozilo pa te ovire igraje premaga.
Kakor predstavljajo Gibraltar, Suez, Arlen kljub svoji nezoatnosti važne postojanke za angleško svetovno oblast in kakor nudi otočje Havai v pacifiškem morju premoč Zed, državam, tako bo tudi bodoči lastnik polarnih otočij imel v svoji oblasti promet med Ameriko in vzhodno Azijo, ker gre najkrajša zveza preko tečaja. Obenem si pa s tem za-sigura še druge nad vse važno zveze. Z napetostjo torej lahko pričakujemo nadaljnjega razvoja političnega boja za oblast v arktičnih krajih.
Amundsen je predvideval veeteden-sko zamudo.
Newyerk, 30. maja. »World« je prejel z Amundsenove spremljevalne ladje »Fram« brezžično brzojavko o Amtmdsenovih instruk-cijah za obe spremljevalni ladji za časa njegovega poleta na severni tečaj. Glasom teh instrukcij imata ladji nalogo, da čakata 14 dni v bližini Danskih otokov in Amsterdamskega otoka. Potem morata odpluti dalje proti severu in nadaljne štiri tedne križariti ob ledeni meji. Iz tega je razvidno, da je Amundsen sam računal na večtedensko zamudo.
Oslo, 30. maja. (Izv.) O Amundsenu ni bilo tekom današnjega dneva nobenih poročil.
Iz Amundsenovega življenja.
Rojen je bil 1872 v kraju Borje na Norveškem. Ze v letih 1897—1899 se je udeležil kot prvi poročnik na ladji »Belgica« belgijske ekspedicije na južni tečaj. V letih 1903 do 1905 je prvi prišel okoli Severne Amerike iz Atlantskega v Tihi ocean in tako rešil vprašanje tako zvane severnozapadne pasaže. Znanstveno je bila ta ekspedicija važna radi dobro uspelih opazovanj magnetičnih razmer v severnih polarnih pokrajinah. Leta 1910 se je odpeljal na Nansenovi ladji »Fram« na južni tečaj. Prodirati je poskušal iz liosovega morja proti jugu preko tako zvane Rosove ledene plošče. Leta 1911 je prezimil v taborišču Framhjem (76° 40' j. š. in 164° z. d.). Odtod se je 20. oktobra 1911 na saneh odpeljal proti tečaju. V 87" 10' j. š. je dosegel najvišjo točko 3280 m gorovja kraljice Maud in prišel 14. decembra 1911 na južni tečaj. Povrnil se je jako hitro. Potreboval je samo čas od 17. decembra 1911 do 25. januarja 1912. Leta 1918 je nastopil svoje že več let nameravano potovanje proti severnemu tečaju, na katerem je hotel predvsem proučevati morske toke in razmere ledu v Severnem polarnem morju. Toda neugodne vremenske razmere v Sibiriji so ga prisilile, da je opustil svoj prvotni načrt, dasi je tam dvakrat prezimil. Šele v avgustu ,1920 je na ladji »Maud« zapustil rtič Nome v Alaski ob Beringovi cesti in odšel proti Wranglovemu otoku v Severnem polarnem morju. Ekspedicija ni dosegla nobenih znanstvenih uspehov. Leta 1922 je organiziral novo ekspedicijo zopet na ladji »Maud«. Obenem si je hotel pomagati z letali. ter je z njimi skušal priti na tečaj. Toda zopet mu je ladja radi ledu zašla v napačno smer. Tudi poznejši njegovi poizkusi z letali se niso posrečili. Sedaj pa ves izobraženi svet z napetostjo pričakuje, ali se mu posreči zadnji poiskus, za katerega je zbral vsa svoja
bogata dosedanja izkustva.
* * *
Norvežani mislijo na rešilno ekspedicijo, ki naj bi odšla 4. junija. Obenem so brzojavno naprosili Amerikanca Mc Millana, ki odide s svojo ekspedicijo 15. junija naj preišče svet med Kanado in Grenlandijo, posebno še okolico rtiča Columbia. Nastopilo je slabše vreme, sneg je začel padati. Amundsen je pustil ka pitanu ladje »Fram« zapečateno pismo, naj ga čaka saj 14 dni. Rekel je, da se bo samo v tem slučaju takoj vrnil, če ne bo mogel pristati. Nansen se je mudil te dni v Berlinu, da se pogovarja tam z dr. Eckenerjem o zra-koplovni ekspediciji, opisani v našem članku >Brekotečajni promet«. On je predsednik tam omenjene družbe. Pravil je, da l>o njih zračna ladja lahko povsod pristala in, da bodo preiskovali »belo liso« 14 dni. O Amundsenu je izjavil, da se zanj nič ne boji. »V aeropla-nu ni mogel vedeti natančno, kje je in je pristal. V svrho orientacije je moral ob lepem vremenu opazovati najmanj 12 ur, sicer pa še dosti več. Ko je videl, kje je, je šel s smučmi naprej na tečaj, je nekaj časa tam ostal, nato spet nazaj, v aeroplan in proti jugu. To traja dolgo časa. Smo lahko čisto mirni: Amundsen bo prišel nazaj.«
šoferjem, bioiklistom
dobavlja prtmano najboljše, r.a prah in dež nepredirne *Bajazzo«-obleke po prav nizkih ccnah
DRAGO SCHWfl6 - Ljubljana.
Boj za relikvije.
Relikvije v kapeli klarisinj v franooeketn mostu Peronne so last škofije v Amiensu. Sa pa to kosti sedmih svetnikov in mučenikov * zlati pušici s pečatom papeža Klementa XIL Leta 1918 jih je našel pod razvalinami cerkve angleški vojak in jih je vzel s seboj domov. Ko se jc zvedelo, kje so relikvije, j« poslal pariški škof posredovalca v London. Angleški vojak pa relikvij ni hotel izročiti in je rekel, da mu jih je vojaško poveljstvo dovolilo vzeti domov. Šele skupno posredovan nje francoske in angleške vlade je odstranilo tejkoče in je posebno odposlanstvo prineslo relikvije iz Anglije nazaj v Amiens.
Zavarovana.
Devetnajst stara Maharance je žena ia"* dijskega kneza iz mesta Jodžpur. Je v taki kasti, da mora nositi vedno pajčolan. Prišla je v London in je kupovala, za petami ji je bil knezov detektiv, visoka okna avtomobila so bila globoko zastrta, noben Evropejec ja ni smel videti. Spremljali sta jo teta in bela angleška zdravnica. Dve uri je nakupovala in se je vrnila nazaj v palačo v Wimbledonu, ne da bi bila videla, kaj je London.
P. N. 9.
Tako se imenuje popolnoma iz kovine sestavljeno pomorsko letalo severoameriške vojne mornarice. Po več kot enodnevni vožnji je prišlo letalo samo nazaj v pristan, pre-kesivši. s to vožnjo vse dosedanje rekorde. Pot, ki jo je hidrcplan napravil v eni turi, znaša 3885 km. To končani turi je bilo letalo popolnoma tako, kakor je bilo odšlo, vsi deli so brezhibno delovali, bencina je bilo pa še 1200 litrov. Namen vožnje je bil dokaz, da je hidroplan sposoben za vožnjo, ki jo bo napravil v letošnjem poletju iz San Francis-ca v mesto Hondulu na Havaiskem otočji* Preizkušnja se je kar najbolje obnesla.
Grozen sprejem.
William Maher v Minneapolis (Amerika) je povabil več prijateljev na večerjo. Eden se je malo zakasnil; potipal je gostitelja, pri mizi sedečega, po rami, in je ua grozo zapazil, da je mrtev. Dva druga gosta sta sedela tudi še pri mizi oba mrtva, tretji se je na zofi boril s smrtjo. Steklenica žganja na mizi je povedala vse. Tihotapci z alkoholom prodajo v zadregi vse, kar imajo.
Za filateliste.
V paviljonu Marsan v Parizu so otvorili filatelistično razstavo. Med raznimi dragocenostmi vzbuja zanimanje znamka Britanske Guayane iz leta 1850, prva izdana, ki živi samo še v 10 izvodih. Vrednost njeno cenijo na 1000 funtov (300.000 dinarjev). Eno tako znamko ima angleški kralj. Drugi dve posebnosti sta: 1 centna znamka otoka Mauritius iz leta 1847 in 1 centna znamka Havai iz let? 1851.
« * *
Savinkov ni mrtev? Neki revalski list po* roča, da znani ruski revolucijonar Boris Savinkov ni mrtev, ampak da je sovjetska vlada nalašč dala razglasiti njegovo smrt, ker namerava Savinkova poslati pod drugim imenom agitirat v mesta, kjer žive ruski begunci.
Veliko je poklicanih, malo izvoljenih. Kraljeva akademija v Londonu priredi vsako leto svojo razstavo. Letos so odbili 12.000 siik, od 4000 akvarelov so jili sprejeli samo 250. Najbolj sc je odrezalo mesto Liverpool in je doseglo doselj še nezaznamovan rekord: od 95 priglašenih slik so jih sprejeli v razstavo 35. Največ govorijo o komaj 19 letnem umetniku Johnu Pinslottu, ki je pravkar zvedel, da je njegov akvarel kupila Kraljeva akademija sama.
Narodni pregovori lužiških Srbov. Taticfl obešajo, a tatovom se odkrivajo. — Boljše je ponošeno zlato, kakor izglajeno srebro. — V. visoke gore in hiše rado trešči. — Tvoja misel je pekel in raj. — Kdor se z neumnežem prepira, se daje ljudem v posmeh. — Gospoda naredi denar, korenjaka hmelj, konja pa oves. — Brez truda ni znanja. — Kar muči, uči. — Kogar kdo ljubi, ga redkokdaj hvalisa. — Kdor prejema z desnico zlato, lahko razr daja z levico kotlovino. — Prijatelja tajno opominjaj, a javno hvali. — Dobre knjige so živi studenci, ki poživljajo duha in krepijo srce. — Izbral sem si bogato ženo, a dal sera zanjo posestvo.
Kmetica odlikovana s francoskim križen) častne legije. Odlikovana vrla kmetiška žena je mati dvanajstero otrok. Že vdova je vzgo> jila izmed njih 10 otrok za kmetiški poklic En sin je padel na bojišču. Kmetica velja i vsem okraju za zgled poštenosti. Na Francoskem pada število porodov in s tem propada francoski narod sam, kar je vsekako žalostna perspektiva v bodočnost. Odlikovanje se je izvršilo v izpodbudek francoskim ženam, ki imajo samo po enega ali dva otroka. Kmetica, ki dela med francoskimi ženami častno izjemo, se imenuje Dordvignova in je is vasi Brav.
Tudi na Angleškem kopljejo. Pod razvalinami gradu Richborough so našli zelo zanimive arheološke najdbe. Doslej so dobili 9000 rimskih novcev; nekateri zlatniki so taki, kakor bi bili pravkar prišli iz kovarnice Dobili so tndi bodala in sulice. Kopljejo na
liiei, ipo naročilu notranjega ministrstva.
Clospodarsfvo.
Naša
premotfa 1023.
V	velikonočni številki : Slovenca-: smo objavili podatke o produkciji in vrednosti nakopanega premoga v državi SilS v lotili 1.91» do 1928. Danes objavljam« podatke o Številu zaposlenega delavstva v letih 1939 do 1923.
II.
Naslednja tabela nam kaže število povprečno v teku leta zaposlenega delavstva in sicer v vsej državi:
IS19.	1920.	1921.	1922.	1923.
črni premog. 624	1.095	1.365	1.812	2.016
Rjavi premog 17.063	21.828	21.422	23.619	24.199
Lignit ■ ^ . .'. 4.40 ',	fl.163	6.229	5.728	4.504
skupaj . . . 22.089 29.034 29.036 31.159 30.719
Z ozirom na posamezne pokrajine je bilo r letih 1919 do 1923 razdeljeno število delavstva sledeče:
1919. 1920. 1921. 1922. 1923. Slovenija . . . 10.499 11.566 11.878 11.224 11.452 Bosna Herceg. 4.894 5.626 5.997 6.298 6.530
Srbija..... 1.874 3.287 4.903 7.766 7.422
Hrv. Slavonija 4.074 5.973 5.192 6.091 4.470 Dalmacija. . . 744 1.632 1.176 780 845
Iz teh podatkov je razvidno: približno konstanten razvoj Slovenije, oziroma Bosne ter rapidno naraščanje v Srbiji, ki je leta 1923 malo zaostalo; Srbija, ki je glede števila zaposlenega delavstva stala leta 1919 na 4. mestu, je prišla leta 1923 že na 2. mesto (od manj kakor 2000 na 7100). V Hrvatski razvoj ne gre naprej.
III. PORABA PREMOGA V DRŽAVI SHS.
Ker za leto 1919 zaradi neurejene statistične službe Se nimamo na razpolago podatkov, podajamo številke o porabi in vrednosti porabljenega premoga šele od 1920 dalje.
(t tojit) Produkcija Uvoz Izvoz Poraba
1920.	2,887.599 26.306 30.369 2,884.336
1921.	3.091.380 02.002 79.040 3,074.342
1922.	3,729.329 232.265 94.280 3.877.814
1923.	4,100.704 215.139 164.441 4,151.402
Ta tabela nam jasno kaže naraščajočo produkcijo doma, obenem pa tudi naraščanje uvoza kakor tudi izvoza. V letih 1920 in 1921. ie bil izvoz premoga večji kakor izvoz, v letu 1922 pa se je uvoz premoga zelo dvignil in je bil še enkrat večji kakor izvoz. Leta 1923 pa je izvoz silno narastel, čeprav še ne dosega uvoza.
Posledica tega večjega uvoza se kaže v številkah porabe. Dočim je bila v letih 1920 in 1921 poraba manjša kakor domača produkcija, sta v letih 1922 in 1923 številki porabe večji kakor številki produkcije.
V	ilustracijo naj navedemo še podatke o vrednosti produkcije, uvoza in izvoza (vse v milijonih dinarjev):
	Produkcija	Uvoz	Tzvoz	Poraba
f920.	275-8	14-6	8-2	282-3
1921.	344-6	26-1	11-6	3491
1922.	599-9	127-1	19-5	707'5
1923.	913-9	128-2	73-9	968-2
Tn nam pade v oči takoj večja vrednost uvoza kakor izvoza v vseh letih.
Na koncu podajamo še podatke o uvozu koksa in briketov, katerih do sedaj v pričujoči statistiki nismo upoštevali.
Uvoz koksa je znašal: v letu 1920 12.099 ton v vrednosti 13.6 milijonov Din, v letu 1921 39.483 ton v vrednosti 22.3 milijona Din, v letu 1922 90.796 ton v vrednosti 67.6 milijonov Din in v letu 1923 82.382 ton v vrednosti 65.3 milijonov Din. Koksa v državi ne produ-ciramo in ga tudi ne izvažamo. Uvoz nam torej tudi predstavlja porabo.
Briketov smo uvozili: v letu 1920 21 ton v vrednosti 110.600 Din, v letu 1921 70 ton v vrednosti 26.150 Din, v letu 1922 1538 ton v vrednosti 1,182.000 Din in v letu 1923 10.130 ton v vrednosti 7.063.700 Din. Briketov nismo izvažali.
(Op. uredn.: Podatki o uvozu in izvozu premoga, koksa in briketov so vzeti iz »Statistike zunanje trgovine*-, glavno ravnateljstvo carin, finančno ministrstvo.)
Tržno poročilo.
Ljubljana, 30. maja 1925.
Les. Kljub težavnemu položaju, v katerem So nahaja naša lesna industrija in trgovina, izvoz našega stavbenega lesa stalno napredu-|e. Naš najboljji odjemalec je slejkoprej Italija, kamor se v zadnjem času izvaža precejšnje količine tesanega lesa. Veliko povpraševanje |c še vedno po hrastovih frizah, za katere se plačuje dokaj dobre cene. Ugotoviti je pa, da je izvoz tudi trdega lesa, katerega se je poprej velike količine izvozilo v Francijo, sedaj skorajda popolnoma zastal, vendar jc upati, aa povpraševanje po naši hrastovini posebno v južni Franciji kmalu zopet oživi, ker je bil glavni vzrok zastoja ta, da so razpolagale večje uvozne tvrdke z velikimi zalogami. — Največji konzument stavbenega lesa v preteklih tednih je bila gotovo Nemčija, kamor so izvolili Avstrijci celo večje količine nego v Italijo, vendar kaže, da so se uvozniki zaenkrat dobro založili in da pride tudi na teim trgu v kratkem do zastoja. — Rusija sc trudi na vre mogoče načine, da bi se uveljavila na srednje- in iužnicevropskem trgu in le v la namen ustanovila prodaiao centralo aa Duna-
ju, odkoder misli organizirati podružnice v vseh važnejših centrih iniportnih dežel. — V naslednjem navajamo cene pro 1 m3 fco vagon Postojna:
tesani les od 8 8 do 13 16 . tesani les od 8<8 naprej jel. deske od 18 do 60 mm testom.......„
Lit 160 do 170 Lil 140 do 145 Lil 230 do 240 Lit 240
bukova drva cepanice z 10 % okroglic 25 Din za 100 kg in bukovo oglje 100 do 105 Din za 100 kg.
Pšenica. V kupčiji z žitom vlada stagnacija in ni zabeležiti skoro nobenih irprememb. Iz Vojvodine javljajo, da so tamkajšnje zaloge pšenice že zelo izčrpane. Mlini kupujejo veliko ameriškega blaga. V splošnem pa se vse vzdržuje živejšega poslovanja.
Koruza. Tudi v trgovini s koruzo- jc položaj slab. Domača trgovina miruje. Izvoz predvsem v .Avstrijo je rr.alenkotsen. Izvaža se koruza tudi iz Srema k morju skozi Romunijo. Ponujajo pa v Vojvodini velike količine de-lektne koruze.
Oves. Tudi oves se je žc začel uvažati iz Amerike. Naše tržišče miruje.
Ječtnan. Za ječman sploh nc povprašujejo. Ker pa bo v južnih krajih že čez mesec prišel na rtg ječmen nove žetve, ga ne kupujejo.
Moka. Trgujejo le z amerikansko in italijansko moloc.
Jajca. V inozemstvu je opažati večje povpraševanje po prvovrstnem blagu. Nakupne cene za jajca se gibljejo v posameznih pokrajinah države od 80—95 par, pri čemur prihaja v poštev tudi kvaliteta.
t # 4
Potrditev prisilne poravnave izven konkurza. Petrin je se poravnava, ki jo je sklenil Vekoslav Postržin, trgovec v Stari vasi pri Vidmu, z upniki za 52 % njih zahtevkov na glavnici plačljivih v dveh obrokih.
Ustavljeno poravita'no postopanje. Potrditev poravnave dolžnika Franca Glažerja, posestnika in trgcrvca z živino in konji v Drago-viču, je odklonjena in poravnalno postopanje ustavljeno.
Potrditev poravnave. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil zadolženec Alojzij Raber, pekovski mojster v Strnišču, z upniki za 35 % njih terjatev plačljivih v petih enakih obrokih.
Zveza denarnih zavodov in zavarovalnic SHS v Zagrebu ima svoj občni zbor dne 7. junija 1925 v Zagrebu.
Važno za trgovce in industrijce. Trgovska in obrtniška zbornica je dobila cd ministra za promet A. M. Radojeviča naslednji dopis (z dne 26. maja 1925 br. 14733/25), ki ga objavlja vsem ineresiremm krogom v ravnanje: »Čast mi ej obvestiti zbornico, da se nahaja sedaj na progah bosjnskih železnic okoli 1.200 za transport popolnoma pripravljenih, a. ne uporabljenih vagonov v dobrem stanju, ki pa niso izkoriščeni. Z ojiroro na fco, mi je čast prositi zbornico: 1. da takoj podvzame vse kar je potrebno, da se trgovski in industrijski krogi poslužijo teh vorev za potrebe transporta in za izvoz lesa in lesnega oglja, ker jih bodo dobili v prihodnji izvozni sezoni zelo težko ali so jih viebče nc; bo moglo dobiti; 2. da takoj objavi trgovskim in industrijskim krogom svojega okoliša, da je neobhodno potrebno, da brez odlaganja dvignejo blago iz železniških skladišč, ker so ta premajhna, da bi mogla zadovoljiti potrebam trgovcev v nastopajoči izvozni sezoni, a z zidanje novih skladišč ni d ovci j časa na razpolago. — Za primer, da se trgovci, ki imajo svoje blago po železniških skladiščih še nedvignjeno, ne odzovejo tej moji upravičeni želji, ki stremi za tem, da se izvoznikom v nastopajoči izvozni sezoni izboljšajo vsi pogoji za obratovanje in, ako bodo tudi v bodoče držali po cele tedne in mesece blago po železniških skladiščih, smatrajoč jih kot najugodnejše in najcenejše shrambe, tedaj bom podvzel proti njim vse mere in bom med drugim primoran da povečam ležarinio do zlate paritete. — Pričakujem, da bodo zbornica in trgovski krogi z dobro voljo in pravilnim razumevanjem moje namere z vso močjo podpirali, da bodlo mogli izvozniki v nastopajoči sezoni delati brez katerihkoli težkoč m zaprek.«
—mi 11
WW Ze nakup
Vam K&S^Š SlaSceneiša yir
M PfPli^JL
Mamica!?
da) mi zopet čudovite „TORO* prsne karamele, ki mi vedno tako dobro de/o. Iz 5 raznih zdravilnih zelišč učinkujejo na prebavo, proti pre-hlajenju in njčga posledicam, imajo fini okus ter stanejo samo 3 dinarje pri vsakem trgovcu.
nlfc.
V	ptevpo varstvo učiteljstva. Dogajajo se slučaji, da starešine vplivajo na drž. uslužbenec v strankarske namene. Vse take slučaje naznanite pravno-varstvenemu odseku SLS v Ljubljani, ki obstoja v tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna (II. nadstr.). Člen 95. uradniškega zakona se namreč glasi: Uporabi
janje oblasti in položaja drž. uslužbencev v strankarske namene kakor tudi vplivanje starešin na državne uslužbence v ta namen, se kaznuje kot disciplinski pregrešek po točki 2., 3. ali 4. člena 165. tega zakona, v težjih primerih m tudi z odpustitvijo iz službe. Ce
pa gre za zlorabo oblasti, kaznivo po kaz. zakonu, sc uporabijo njegovo odredbe, bodisi na tožbo privatne osebe, bodisi uradoma. Po členu 165. urad. zakona se določajo za taka dejanja nastopne kazni: k točki 2.: zmanjšanje plače (osnovno in položajne) največ do enega leta, toda to zmanjšanje plače ne sme biti za vsak mesec večje od 20 odstotkov; k točki 3.: upokojitev z znižanjem pokojninskih prejemkov največ do 20 odstotkov na mesec, toda to znižanje mora trajati za omejen čas, največ do 10 let. Kadar pa gre za zlorabe uradne oblasti, tedaj so odmerjene kazni po kazenskem zakoniku od 27 maja 1852, § 101 *od 1 do 5 odnosno celo do tO let ječe«. — Takim kaznim sc nc more odtegniti niti minister, ki po ustavi odgovarja za svoje delo, in se ga more po členu 92. ustave tožiti šc začasa njegovega službovanja in še 5 let potem, ko je odstopil. Ce se je tedaj nad tem ali onim od kakšnega starejšine, to je upravitelja, okrajnega šolskega nadzornika, oblastnega šolskega nadzornika in pa šefa prosvetne uprave — vršilo kako vplivanje ali zloraba oblasti in položaja v strankarske namene, tedaj ne zasluži dotičnik nič drugega kot da ga tožimo. Kdor pa bi k f.akin dejanjem molčal, ta greši proti sebi in drugim; kajti z molkom in voljnim prenašanejm takih, dejanj ie kriv, da se nasilja in krivice širijo in utrjujejo. — Dalje priporočamo vsem onim, ki so protizakonito premeščeni, da si točno beležijo vse stroške, ki jih morajo prenašati radi premestitve. Ko jim bo državni svet rešil pritožbo, bodo prišli v položaj, da bodo vložili tožbo proti organom, ki so jim povzročili nepotrebne stroške. Pisec teh vrstic je mnenja, da mu morajo biti povrnjeni vsi stroški, ki so mu jih povzročili nasilniki s tem, da mora sedaj dražje živeti kot pa prej na svojem mestu, s katerega je bil pregnan brez vsakega vzroka in povoda. Tega mnenja so tudi vsi pošteni sodniki. Prej sem prideloval solato na šolskem vrtu, sedaj pa jo moram drago plačevati. Ves ta denar mi je lakorekoč ukraden. Užival sem brezplačno stanovanje, sedaj ga moram plačevati z visoko stanarino, ki jc petkrat višja kot mi jo daje država! Tudi za to bom tožil. Nespameten je vsakdo, ki sc ne bo poslužil zakonov iz bog-zna kakšnih ničvrednih razlogov. Zakoni so zato, da se jih poslužujemo v svoje pravno varstvo.
V	vednost rašisn UJU-jarjsra! 20. t. m. je zborovalo srbsko učiteljstvo v Skoplju. Pribi-čevičevo politiko je učiteljstvo obsodilo. Na jugu sc tedaj svita, le pri nas je še dokaj megle med UJU-jarji, vendar moremo sklepati iz pogostih Jclenčevih, Dostalovih, Dim-nikevih in celo Fegčevih potovanj na zborovanja okraj, učiteljskih društev, da se le dvigajo megle polagoma kvišku, ker sicer bi ti gospodje nc čutili potrebe hoditi na deželo.
Skrajna brezsrčnost. »Odpri okr.o in odloži pipo!« Tako me je nagovorila žena, ko jc videla, da prihaja po slovo revna, bolna — daleč v hribe prestavljena tovarišica. Služila sva več let skupaj na lepi ravnini v bližini mesta. Njeno zdravstveno stanje, me je vedno skrbelo. Zadnje čase bi nujno potrebovala oddih, kar so ji svetovali tudi zdravniki. Toda. njena velika ljubezen do šole, za katero živi z dušo in telesom, ji ni dovolila tega. Z zdravili, z odgovarjajočo ji hrano, s pametnim življenjem in z močno voljo je kljubovala za-vratni učiteljski bolezni ter vestno izpolnjevala službene obveznosti in vrhu tega pomagala doma svoji bolni materi. Šola. cerkev, dom — to so ji tri zvezde vodnice. Kakšnemu izvcnšolskemu delu se nikakor ne more posvetiti radi zdravstvenega stanja, pa tudi radi socialno-žalostnih družinskih razmer ne, ker se smrt v tej družini prav pogosto oglaša. Bivša šolska uprava ji je bila ravno vsled tega naklonila dosedanje službeno mesto, ker je imela vsaj nekaj srčne kulture, ki jc sicer pri birokratih redka cvetka. In kaj storijo sedanji ' lastodržci? Brez vsakega najmanjšega vzroka so prestavili tudi to učitcijico ter jo pognali v hribe, kjer ni nc zdravnika, nc lekarne, nc primernega stanovanja in Se manj za bolno učiteljico primcrrfč hrane, a temu nasproti pa mrzel in vetrovit kraj, kjer mora kmalu podleči tako obolela učna oseba — smrLi! Iti /.a vsn lo tisti, ki so premostitev povzročili, vedo! Komentar je nepotreben.
Cerkveni vestnik.
Češčenje presv. Srca Jezusovega v cerkvi sv. Jožefa. Ves mesec junij bo tu v s a k) dan ob 6 zjutraj sv. maša z blagoslov vom, ob pol 8 zvečer pa kratek govor ir blagoslov.
Obrcdnik za procesijo na praznik sv.Reš* njega Telesa (slovenski obred) jc Se v zalogi pri škof. ordina: i j a tu v Ljubljani. Cena s poštnina 20 Din.
V Križankah i-.r.a prihodnjo nedeljo, dna 7. junija svoj glavni družbeni praznik ondetna moška in mladeniška Marijina družba. Slovesno duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob 6* — Prihodnjo sredo zvečer ob 8 odborova sej<»
Orlovski vestnik.
Ob priliki proslave 15 letnicc Orla pri Sv. Heleni, ki bo v nedeljo, dne 7. junija, ba ob 10 dopoldne v župni cerkvi sv. maša zal umrle člane. Glavni sprejem gostov bo po dohodu vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 12.10.« Na t > sprevod z godbo k litarrjam, Ob pol 4 popoldan ko na vrtu g. Zupančiča v Kamnicl javni telovadni nastop, ki bo lako raznoličeo, pester in zmimiv, da bo brezdvomno vsakega zadovoljil. Ljubljančani in okoličani: Na svy den je! — Iiog živi!
Orlovski odsek Sv. Parol pri Preboldu priredi dne 14. jupija t. 1. slavnost orlovske mladine s sodelovanjem sosednih odsekov n proslavo 15 letnice svojega obstoja s sledečimi sporedom: Ob 10 dop. sv. masa za umrle člana in orlovsko mladino. Popoldne ob 2.15 sprejem članov, članic in gostov v Dolenji vasi^ zatem sprevod v cerkev k slovesnim večerni-cam. Ob 3.30 javna telovadba članov, članic ia obojega naraščaja. Po telovadili prijateljska! zabava. Sodeluje godba iz Radeč. Vabimo bi naši proslavi vse naše prijatelje cd blizu id daleč. Bog živi!
kupite najbolje ini najcenešje pri tvrdkr palača »Ljubljansfie kre-ditue banke« in Gosposvetska ccsta 14.
Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalotffl
j
ife
NON PLUS ULTRA.
Znani učenjak Zimmennann je nekoč po« slušal govor političnega kandidata. Po končanem govoru mu je pa učenjak zaklical: »Gospod. dvajset let sem ze izdajal neumnosti med svet, toda vi ste jih v eni uri več povedali kakor sem jih jaz celo svoje življenje napi;aL<
ORIGINALNO ŽALOVANJE.
Ponson du Terrail je izdajal v listu .. Pa« triei senzacionaleu roman, v katerem je bilo več smrtnih obsodb in samomorov. Ko urednik lista za eno izmed naslednjih številk ni dobil rokopisa, je telegrafiral pisatelju, naj ga mu kar najhitreje pošlje. Ta pa mu je odgovoril: . Smrt neke osebe v mojem romanu me je tako poirla, da sem nezmožen za tur daljne delo.
DOBER ODGOVOR.
Schiller se je učil v svojih mladih letSH igrati na harfo. Sosed, ki ga je včasih težko poslušal, mu ie nekoč rekel:
»Vi igrate kakor David, samo lako lep«
ne.«
»Vi pa govorite kakor Salomon, samo t,&* ko modro ne,-: mu je odvrnil pesnik.
NARODNI KARAKTER.
Chateaubriand jo nekoč rekel 1 družbi? »Če bi Španci odkrili kal: otok. bi postavili na njem cerkev, če Angleži, gostilno, če Nemci, »pomenik, če Francozi, pa trdnjavo.
»Toda zadnji bi trdnjavi dodali še plesni dvorano,« je pripomnil Anglež.
0 PSIČKU. KI JE VGRIZNIL NOVOPUNDu LANDCA.
Neki Anglež, ki biva sedaj v Londonu, ima orjaškega novofundlandca. O njem pripovedujejo pariški listi sledeče lepo moralno do-godbo. Mlad psiček, predrzen in zahrbten, sel jc priplazil od zadaj do orjaka in ga je vgriz-nil v nogo. Novofundlandec bi ga bil lahko zmlel v prah, a veliki in močni so velikodušni ia ne vračajo z enakim orožjem. Zagrabil ja cepetajočega in vreščečega pritlikavca za vrat, ga je nesel na breg Seine in ga je vrgel v vodo. A obrežje je bilo previsoko, psiček ni mogel ven in je v smrtnem strahu vpil nu vso moč. Novofundlandec ga je nekaj ea^a gledal, je skočil nato v vodo, jc privlekel grešnika ven, ga je parkrat pošteno slresel in je šel svojo pot naprej. Ali smo mi ljudje tudi taki?
PTICE NAZNANJAJO URO.
Pomladi in poleti lovec in kmet precej natančno vesla, koliko je ura, čeprav je nimata pri sebi. Pove jo jima pelje ptic. Po slavcu, ki poje vso noč, se oglasi najprvo ščin-kovec, in sicer med 2. in 3. uro zjutraj. Od 3 do tričetrt na 4 pride ernoglava pastirica a svojim blagodonečim flavtastim koncertom, inecl trieetrt na 3 in 4 pa prepelica z zapove-dovalnim 'ven se pober«, iz postelje namreč. Med 4 in pol 5 se oglasi rdeča pastirica. men pol 5 in 5 pa črni kos. Ob po 6 se kot zadnji oglasi vrabec,/, neeemer. kar ne moremo imenovati petje. S tem napoči polni dan in jutranja ptičja ura se kmalu zgubi v hrupa dneva.
Iz katoliškega sveta.
KATOLIŠKI RODBINSKI KON-GltES V KATRI.
V Franciji se je začelo najprej pred ne-fcaj leli gibanje za dvig rodbine, za zopetno ti postavitev rodbinske nravnosti iu pravo ljubezen in zvestobo med rodbinskimi člani. To gibanje se je po vojni razvilo predvsem v severni Franciji in prešlo tudi na Belgijo, kjer jje nastalo vzporedno gibanje, kot uspeli in posledica Rodbinskih dni (Journees Fami-liales), ki so se vršili v Osteudc 1. 1921.
Predlanskim je francoska Kanada stavila fsto vprašanje na dnevni red in ga je obravnavala na socialnem tednu v Montrealu. Danes se pa Egipt pridružuje temu gibanju.
Na iniciativo apostolskega delegata, katerega so prosili nekateri mladi rodbinski očetje, i<i so študirali na francoskih šolali in ki so bili obveščeni o francoskem rodbinskem gibanju, se je vršil -Rodbinski kongres v Kairi od do 110. maja. Apostolski delegat, škofje in apostolski upravniki raznih veroizpoved anj so liačelovali verskim obredom in sejam tega kongresa. Egipčanska katoliška enota t: je bila prevzela organizacijo in je ]x> enoletni p.i-jpravi dostojuo uredila to veliko rodbinsiK- manifestacijo.
Na sejali so se obravnavala sledeča vpra-ganja: zopetuo upostavljenje temeljnih principov krščanskega rodbinskega življenja; študij nekaterih nevarnosti, ki se posebej tičejo egipčanske družine, predvsem pozni zakoni in uničevanje rodbine potoni služinčadi.
Ta kairski katoliški rodbinski kongres pa »ii imel samo blagodejnega upliva na egipčanske katoličane, temveč je njegov odmev segel daleko preko verskih meja in celo do muslimanov, kajti dnevno časopisje vseh narodnosti Ln ver se je podrobno pečalo s tem kongresom. Muslimanski svet namreč globoko trpi vsled idesorganizacije rodbine potom korana. V Egiptu je že nastaio močno gibanje za enoženstvo 5n zopetuo upostavitev pravic ženske. Kralj, ministri in plenienitaši imajo samo po eno soprogo, kmetje (felaki) istotako, toda prvi po evropskem vzorcu, drugi pa vsled svoje rev -nosti. Uspeh kongresa "Katoliške Enote« je bil, da je pospešil gibanje.
Praktični sklep tega velikega rodbinskega tedna pa je bila ustanovitev ' Zveze rodbinskih očetov«. Namen le zveze je. skrbeti za to, da se rodbinsko katoliško gibanje čimbolj razširi.
Razen omenjenih vprašanj je kongres obravnaval še sledeča: katoliški nauk v zakonu, zakon in življenje, obvarovanje pred nemoralo, prenaglo sklenjen zakon, vzgoja otrok, glavna dolžnost staršev, nadziranje služinčadi, inladost iu ohranitev nravnosti potom udeleževanja pri krščanskih organizacijah.
Rodbinski kongres je bil važen verski in Socialni dogodek v katoliškem Egiptu. Prvič se je tu partikularizem raznih veroizpovedi uklonil res katoliškemu sodelovanju.
ROMANOPISEC G. K. CHESTERTON — KONVERTIT.
(H katoliškemu gibanju v Angliji.)
Skoraj nemogoče je. pisali o katoliškem gibanju v Veliki Britaniji, ne da bi se omenil popularni veliki satirik in romanopisec G, K. .Chesterton. Njegovo slovstveno delovanje poznamo deloma tudi pri nas: Oton Župančič nam je prevel pred leti njegov roman »Četrtek-..
Kdor potuje po Angliji in obiskuje verske kroge, spozna, da je muogo Angležev prestopilo v katoliško vero. Toda ti prestopi se jVTŠijo samo posamezno. Razpoloženje velike toase za vračanje v okrilje katolicizma tli na snseh koncih in ko bo prišla ugodna ura, se bo izvršilo; optimisti trdijo celo, da se bo vsa angleška cerkev vrnila v katoliško.
Eden najvažnejših svedokov ali bolje re-fceno igralcev te velike verske drame je G. K. Chesterton. Sam nam pripoveduje, kako je prišel do tega, da je prestopil h katoličanstvu:
—	»Predno sem prestopil h katoliški v eri, Hem šel skozi različne stopnje in se dolgo boril.
—	Moram vam povedali, da se en del. anglikanske cerkve imenuje »angleški katolicizem r. Ti so mnenja, da imajo oni pravo tradicijo Kristusove Cerkve. Zato moramo mi 'Angleži rešili, preduo postanemo katoličani --kar imenujemo rimski katolicizem — problem prav iluosti tega mnenja in to traja dolgo časa. Posamezne stopnje razvoja je težko razložiti v njih potankostih.
—	Po dolgotrajnem študiju in premišljevanju ;em prišel do prepričanja, da prihajajo zla. na katerih boleha Anglija: kapitalizem, slabo razumljen imperijali/em, industrijali-jsem. malovredni bogataši, uničenje družine, samo od tega, ker Aaglija ni katoliška. — Mnenje anglokatoličanov pa, med katere sem se štel, je, da je Anglija ostala katoliška .vkljub, ali celo vsled reforme. Po mojem raz-mišljevanju sem pa spoznal, da ni logično trditi, da je Anglija katoliška. Moral sem se lorej spreobrniti k edinemu katolicizmu, k Bjnskemu katolicizmu.
—	Ali hočete vedeti, kaj mi je prinesel katolicizem? To }e težko reči, kajti že pred mojo konverzijo sem imel mnogo katoliških Mej in moje mišljenje ae je v splošnem malo icgreme&ik).
- r- Kato&Čanetoo nam snnaša doktrino in
stavija svojo logiko v uaše življenje. Saj m samo cerkvena avtoriteta, temveč tudi podlaga za presojevanje. Tako na primer angleški časopisi pišejo o modi, razpravljajo o prekratkih krilih, o premalo oblečenih ženskah, toda vse te kritike nimajo nobene trdne podlage. Hočem vam reči zakaj. Nc vedo, kaj je čistost, med tem ko vsak katoličan to dobro ve, ve pa tudi, zakaj obsoja današnjo modo.
—- Biti katoličan, pomeni imeti vsestransko mirno življenje in imeti nerazrušljivo metafiziko, ki more služiti kot podlaga vsem našim sodbam.
— Med krepostmi, ki so posledice katoli-čanslva, sta dve, ki jih je izgubila Anglija in ki ji strašno manjkate: prvič ponižnost, drugič pa pametna uporaba razuma. Ponižnost je izginila iz Anglije obenem s katoličanstvom iu .Angleži so izgubili pravi razum za človeško vrednost, katere podlaga je krščanska enakost.«
Chesterton ustanavlja v Angliji nov katoliški tednik. Imel bo naslov: »G. K. Cb. Wee-k]y . Tu bo časopis, ki bo branil tradicijo, kakor so ju upostavile velike katoliške ideje. V Augliji zaenkrat še ne obstoja intelektualna revija, ki bi zastopala in brauila socialne in moralne ideje katoličanstva.
RADIJ V SLUŽBI K ATOL. CERKVE A' AMERIKI.
Združene severo-ameriške države so pustile neomejeno uporabljanje radija. Sev. ameriška katol. misijonska družba v Maryknollu se namerava zvezali ua nastajajoči glavni postojanki Kongmoon na Kitajskem potom brezžične napeljave z misijonskimi postajami v notranjosti dežele. Prvi so se začeli posluževati te dovoljene iznajdbe oo. jezuiti ua univerzi v St. Louis, ki so začeli v mesecu marcu prirejati potom teološke fakultete redne verske lečaje. Sicer so že 1. 1919. ustanovili oddajno postajo, ki je pa služila najsplošnejšim potrebam.
Zasluga o. Brovvua S. J. je, da so to iznajdbo prierdili tudi za cerkveno uporabo. Ker so bili na razpolago dobri ieologi, so začeli s tečaji že 2. marca.
Stoječ na Nevvmanoveni stališču, da razlogi napačne ideje zavračajo, a da jih ie prave ideje odstranjajo, so se takoj začeli ogibati vsake kontroverze; razlagati so začeli le jasen nauk katoliške cerkve. Nedeljska radio-pre-davanja so obravnavala doslej zlasti božanski izvor cerkve, nezmotljivost papeževo, zakramente in dr. Prvi vpliv se je pokazal v tem, da so časopisi predavanja ponatisnili in tako razširili glas o njih.
Uspehov ni možno kontrolirati, a gotovo je že mnogo nesporazum)jenj odstranjenih. Brezverci so dobili zopet stike z versko idejo. Posebna prednost brezžičnega govora je v tem, da ima duhovnik dostop do ljudi, ki sicer nikdar ne stopijo v kako cerkev.
Jezuitom to sledili paulisti, ki misijona-rijo zlasti med nekatoličani. — V Newyorku so si ustanovili veliko oddajno postajo, ki jih veže z vsemi Združenimi državami. — Ugledni katol. voditelji poučujejo milijone ljudi, katerim priljubijo katoliške nauke umetniški nastopi, predstave, vse po brezžičnem radiotele-grafu. Za financiranje podjetja, kojega stroški so preračunjeni na 40.000 dolarjev, so ustanovili posebno organizacijo: ligo paulistov. — F. R. von Ivama.
KRŠČANSKO KULTURNO DELO V AFRTKI.
Mgr. A. Boucher, vodja katoliških misijo-nov v Afriki, je dal uredniku pariškega tednika »La Vie Cathoiique< (Katoliško življenje) sledeče zanimive podatke o razvoju črne Afrike in delovanju misijonarjev:
Črna Afrika se razvija. Barbarski običaji polagoma izginjajo. Ljudožerstvo se skriva in je postalo izjema. Fetišizem si ne upa več javno nastopati, skriva se v temi. Suženjstvo silno nazaduje. Takozvani nesvobodni pa uživajo relativno svobodo podJožnikov srednjega ve. ka. Položaj ženske onih mož, ki si drze več soprog, je pri nekaterih rodovih morda najbolj živali ostanek nekdanjega suženjstva.
Socialna sprememba je posledica evropskih vplivov. Primitiven človek lahko podleže vplivu vzgleda. A" pristaniških mestih, kjer je večji stik z Evropejci, črnec kmalu na zunaj prevzame našo civilizacijo. Toda z večjo lahkoto se navzame slabih lastnosti kot dobrih, ki jih ne odkrije vedno. Alkoholizem, igre in nenravno življenje črnec najpreje posnema pri belcu.
Sicer pa evropska podjetja izrabljajo domišljavost in otroško mišljenje domačinov, ki jih privlačujejo kričeče barvano blago, ničvredni parfumi, biseri in dragulji iz stekla in druge take otročarije. Črncem je sicer prepovedano prodajati žganje, a to si nadomestijo s palmovim vinom, prosenim pivom in duha-nom iz indijske konoplje.
Črnci, ki služijo v armadi v Franciji, so najbolj aktivni prenaševalci evropskih napak. Sicer se pa prosveta širi in knjige ne prihajajo samo v Dakar in Konakry, temveč tudi v Togo, v Dahomey in celo v ekvatorijahio Afriko.
Sicer pa niso misijonarji edini, ki razširjajo svoj nauk, tudi prostozidarji imajo svoje apostole: v Brazavillen u. pr. se dviga njih
loža ne daleč od katoliškega misijona. Tudi protestanti imajo svoje misijone in en del Belgijskega Konga je podvržen njih uplivu in se uči »svobodne razlage« sv. pisma.
Civilizacija, ki je prinesla v Afriko kvas napredka, je pa tudi vrgla seme dekadence. Sejana je bila tudi ljulika med dobro zrnje. S tem je. označeno v vsej razsežnosti tudi delovanje misijonarjev.
Misijonar, ki bi se zadovoljil s krščenjem iu vzgajanjem par malih črncev, bi delal zaman. Moru se baviti z odraslimi in stvoriti duševno elito, ki je v stanu otresti se vplivov fetišizma iu ob enem uspešno ustavljati se uplivom evropskega poganstva. Zato jim mora dati večletno, resno v zgojo. Katehumenat traja sedaj tri leta in povsod se ustanavljajo »šole za zaročence«, v katerih se pripravniki učijo zvesto spoštovali vse cerkvene zakone. Ustanavljajo se zadružne blagajne, s pomočjo katerih se odkupujejo starim mnogoženceui mlada dekleta in se jim daje dota za zakon. Take blagajne, ki posojajo pod častno besedo denar, so se izkazale za zelo dobrodelne in lepo prospevajo. Lahko trdimo, da pripravljajo veliko socialno spremembo.
Misijonar ima dela na vse konce. Brigati se mora za šolsko vzgojo otrok, tako da lahko na podlagi nje dobijo pozneje zasebno
ali državno službo in obenem ostanejo zvesti kristjani. Deluje ludi v obilnih šolali in večernih tečajih za odrasle. Hoče pa še več: vzgojiti duhovnike domačine, kajti sv. Cerkev ni nikjer tujka, v vsaki deželi hoče imeti domačih duhovnikov.
Tako se povsod organizira krščanska civf-« lizacija na trdni podlagi katoliškega nauka in hierarhije. Ali se smemo sedaj čuditi počasnosti, s katero delo napreduje? Ali ni to isto delo, kol so ga vršili prvi apostoli, da si pridobijo rimsko državo? Ali mislite, da je bilo po šestdesetih letih oznanjevanja krščanstva mnogo več kristjanov v Rimu kot danes na obalah črne Afrike? Ali mislite, da so bili popolnejši in boljši in da ni bilo med njimi slabih? Če gledamo v zgodovino nazaj, pozabljamo, da je bilo treba stoletij, preduo so posamezne evroske dežele postale res skozi in skozi krščanske.
Kot nekdaj je daues seme vrženo in bo rodilo sad. Že kali žito, ali če hočete, kot pravijo Afričani, že se dviga turščica. Oni, ki razumejo gledati, se lahko vesele bodočih žetev. Gotovo, čas bo dolg in delo utrudljivo., toda uspeh je zagotovljen, če bodo katoličani spoznali važnost te naloge in podpirali mogočno delo, če bodo dali dovolj mož iu denarja za potrebe razvoja črne Afrike.
Kaj smejo čiiati dekleta?
Nek francoski katoliški časopis je otvoril anketo o iem vprašanju in dobil odgovore, ki bodo zanimali tudi naše Čitatelje.
Kardinal Dubois, pariški knezoškof, dobro znan Ljubljančanom izza zadnjega obiska pri našem vladiki, je odgovoril:
—	Dekleta ne smejo citati preveč romantičnih romanov, Id opisujejo osebe, katere niso nikoli živele in ki sploh ne morejo obstojati. Taki romani samo dražijo domišljijo, ki je zelo razburljiva. Saj ni nič nežnejšega kot dekletova duša.
—	Nasprolno pa je treba dekletom povedati, kaj je resnično življenje, da se morejo varovati nevarnosti, ki jih čakajo na življenjskem potu.
Kanonik, msgr. Baudrillart je napisal: i — Da, nevarnost, in celo zelo velika ne-! varnost obstoja v tem, da so dekleta svobodna j pri izbiranju svojega čtiva. Ta nevarnost je ! dvojna: prvič se pokvari njih mišljenje, tako da so slednjič popolnoma zmedene, v kaosu sistemov, drugič se pa vidno uničuje njih moralna nežnost, ki je cvet ženske duše.
—	Nikakor ni potrebno, da vejo dekleta vse, zato da se branijo zoper nevarnosti, ki jih zalezujejo na cesti in v življenju.
Č. o. Grandmaison je v svojem dolgem in krepkem odgovoru razložil, da morajo dekleta poznati življenje, ne smejo pa poznati nekaterih romanov:
—	Velika nevarnost leži v romantičnem čtivu, kjer je življenje naslikano v najpestrej-ših barvah, kjer kar mrgoli občutkov, kjer je ljubezen žareča strast, ki celo požiga. V resničnem življenju so take strasti zelo redke. Če doživijo dekleta, ki so čitale take stvari in sanjarijo o njih, ubogo, banalno ljubezen, ki je poštena, a skromna, ne morejo imeti drugega občutka, kot razočaranje ali celo jezo in iz tega lahko postanejo nezadovoljne in nesrečne, čes da so zgrešile cilj svojih sanj.
0. Grandmaison je tudi mnenja, da so enako škodljivi romani, ki jih pišejo pesimistični pisatelji, ki preveč podčrtavajo temne strani življenja:
—	Želeti je, da dekleta res poznajo življenje, toda ne smemo jim življenja razgaliti brutalno potom knjig, pisanih brez spoštovanja. Neobhodno potrebno je, da se zadosti radovednosti, ki je v njih, kot v vseh mladih bitjih, toda ne smemo jim nuditi skušnjave, da bi uživale stvari, ki so jim bile razjasnjene. Velika nerodnost bi bila, jim take stvari skrivati, kajti nastala bi v njih usodna želja, zadostiti na drug način svoji radovednosti, in to bi jim bilo v škodo. Treba je torej zadostiti njih radovednosti, toda z neskončno previdnostjo.
Ravnateljica liceja »Victor Durny« svetuje vzgojiteljem in staršem največjo pazljivost, rekoč:
Vpliv gotovega čtiva je pogubonosen za lahko razdražljivo domišljijo in rahločutnost deklet. Zapomnile si, da ni vse čisto za čiste duše in vse zdravo za zdrave duše.
Omožene učiteljice.
Francija. Vse učiteljice imajo iste pravice kakor učitelji, isto plačo in iste pogoje pred možitvijo in po nji. Če se učiteljica poroči, ostane v službi, razen če poroči tujca, ker jo smatrajo potem za uefraucozinjo. Zahtevale bodo pa v kratkem, da odpade tudi ta omejitev.
Avstrija. Na Dunaju smejo omožene učiteljice poučevati na vseh javnih šolah, ni nobenih oteževalnih določb. V drugih delih avstrijske zveze so pa povodom odpuščanja uradnikov odpustili v prvi vrsti omožene učiteljice. Na Tirolskem. Koroškem in v Zgornji Avstriji pripravljajo obnovitev stare postave, da se učiteljica ne bo smela poročiti, sicer zgubi službo. V ostalih deželah delajo poročenim učiteljicam sitnosti. Tudi na Dunaju so hoteli leta 1923. poročene učiteljice odpustiti, pa so spravile skupaj velik odbor, ki je energično protestiral in so usjjele.
Holandska. Nastavitev omožene u<5" leljice je bila in je še zmeraj sporno vprašanje. Meščanske stranke so večinoma proti temu, da bi take učiteljice ostale v službi, socialistična je pa za to, da ostanejo. Stari šolski zakon iz sredine 19. stolelja, nima o tem ne bene določbe. V osemdesetih letih so hotele nekatere občine omožene učiteljice iz službe izključiti, pa je vlada to preprečila. Tudi proti poznejšim takim poskusom je vlada zmeraj nastopila, tudi če je bila meščanska. Letos pa grozi poročenim učiteljicam večja nevarnost Lani je bil predložen zbornici predlog, naj se Šolski zakon takole spremeni: »Občinski svet lahko sklene, da se še ne 45 letna učiteljica v slučaju omožitve na dan poroke s častjo odpusti.« O tem predlogu zbornica doslej še ni sklepala.
Anglija. Pred letom 1914- so nekatere krajevne vzgojne oblasti izdale naredbe, ki so zahtevale odpustitev poročenih učiteljic. V mnogih slučajih je pa dotična oblast sama svojo odredbo zanemarila in je omogočila poročenim učiteljicam še nadaljnje izvrševanje njih službe. Med vojsko so vsled velikega povpraševanja po učiteljicah dotične naredbe odpravili ali pa se niso brigali zanje. Poročene učiteljice so naravnost prosili, naj gredo nazaj v šolo. in povsod so poudarjali, da je to njih sveta dolžnost. Danes se je pa spet obrnilo in jih podijo iz službe. Na vprašanje v spodnji zbornici v marcu 1924 je naučni minister odgovoril, da se je od 330 krajevnih vzgojnih oblasti izreklo 105 proti poročenim učiteljicam.
Z e d i n j e n e države. Zakonov proti omoženim učiteljicam nima nobena država. Včasih pa izdajo šolske oblasti odloke proti njim. V državi Newyork je sodišče kenčnove-Ijavno odločilo, da šolska oblast nima pravice odpustiti učiteljice, ki se je poročila.
Umeiui splavi v Rusiji.
Sovjetski listi se pečajo z usodnimi posledicami novih zakonov, ki ne stavijo zaprek ločitvi (zadostuje izjava enega soproga!). Prva posledica teh razmer je naraščanje slučajev umetnega splava, po kateri je potrebno po sovjetski postavi le soglasje matere same. Po podatkih Gubzdrava (gubernskega zdravniškega urada) narašča število splavov v Lje-ningradu, mestu z 800 tisoč prebivalcev, vsak mesec. Lanskega januarja je znašalo 103, lanskega decembra že 812, letos pa 1300 splavov mesečno. Gubzdrav potrebuje do 400 postelj. da zadosti vsem zahtevam, ima pa le 113 vsled pomanjkanja sredstev. Isto se opazuje v Moskvi z njenim 2 milijonskim prebivalstvom. Tam je bilo izvršenih lani 32611 splavov. Vzrok je bil v 97 slučajih obolelost na spolnih organih, v 312 druge bolezni, v 1303 drugi dojenček, ki ga redi mati sama, in v ;1517 slučajih različne socialne okolnosti. »Izveatija Narkomzdrava« pripominjajo, da ogroža to zatiranje porodov ne le številnost, ampak tudi nadarjenost bodočih pokolenj-Razmeroma malo velikih ljudi se je rodilo kot prvi otroki: Puškin je bil na primer drugi sin, Le r m on to v pa prvi in edini. Veliko več talentov so dali najmlajši sinovi. B. Franklin je bil na primer 17. otrok svojih staršev, znani pisatelj indijanskih romanov F. Cooper-11'., Mozart 7„ Napoleon 8., R e m b r a n d t 5.. Schumann peti, Schubert 13., R. W a g n e r sedmi otrok ubogih staršev. Naša kultura je v nevarnosti I
najboljši in vendar najcenejši stroj rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje.
J. <Sor«c, Ljubljana
palača Ljubljanske kreditne banke.
BUKOVA DRVA
»una, treterska ter cepljena se kupijo. Ponudb« Z navedbo cene in množine je poslati na uprava »Slovenca* pod Slfroi »100 VAGONOV«,
Stev. I3&
SLOVENEC, dno SL moja £0201
Stran SL
Turistika In šport.
Ilirija : Voooria (Benetke). V nedeljo in pondeljek, igrišče Ilirije, začetek ob 17.30. Z AC Ve-nezijo poseti Ljubljano eno najboljših nogometnih klilbov staro Italije. Ker utegno biti ta poset me-rodajen za razvoj nadaljnih stikov med našimi in italijanskimi klubi, je treba, da mu posvetijo vsi poklicani faktorji posebno pozornost. Slučajno gostuje istočasno v Splitu »Hellas« iz Verone, ki je mogla lani poraziti Hajduka z nič manj kot 4 : 0. Kakor so nadeja Hajduk, da bo mogel jutri izravnati ta neuspeh, tako tndi Ilirija gotovo ne bo hotela zamuditi te prilike, da pripomore k izboljšanju slovesa jugoslovanskega nogometa, ki v Italiji vsled slabih nastopov raznih jugoslovanskih klubov dosedaj ne uživa onega ugleda, kakor mu sorazr merap pripada. Ilirija si stavi s tem sicer nelaliko, toda hvaležno in zelo popularno nalogo in upati smemo, vočigled njeni dobri igri proti Sturmu in Gradjanskemu, da jo bo znala rešiti v zadovoljstvo naše športne javnosti. Moštvo Venezije stoji pod vodstvom dunajskega internaoionalca Sedlačka in je sestavljeno iz telesno jako krepkih, simpatičnih igračev, ki so deloma že nastopali reprezentativno za Benečijo in Gornjo Italijo, kapetan moštva leva zveza Muratori tudi že v državni reprezentaciji. Slika moštva je izstavljena danes v izložbi trgovine Magdič. V naslednjem podajamo nekoliko rezultatov, ki dokazujejo, da predstavlja Venezia kvalitativno prvorazrednega protivnika, ki je v stanu podati najlepšo igro: Dosegla je proti vodilnemu klubu Italije Bologna FC 2 : 3, proti prvorazrednim klubom Hellas (Verona) 2 : 2, Padova 2 : 0, Spal (Ferrai«) 1 : 1, Mantova 1 dilnemu klubu U. divizije, prvemu klubu Trsta UST. o Božiču proti Veneziji z 1
1, proti Vicenzi, vo-4 : 1, isti izid proti Graški AK je zgubil 2. Kot reprezentančni
leam Benetk je igrala Venezia z avstrijskim repre-
zentančnim moštvom na njegovem porratku lc Španije 2 : 6. - Predtekme: V nedeljo ob 16 Ilirija rez. : Jadran komb, v pondeljek Ilirija jun. : SK Krakova
Tržaški SK Adri«, prva hazenska družina Trsta. nastopi danes in jutri v Ljubljani, in sicer ab-solvira prvi dan prijateljsko tekmo z agilno in simpatično našo Ateno, drugi dan s hazenskim prvakom Slovenije Ilirijo. V Italiji je hazena zadnja leta ralo popularen šport in mnogi klubi so se že približati visoki, češkim vzorom odgovarjajoči stopnji. Tudi Adria uživa najboljši sloves in velja za enoto, proti kateri bodo morale naše hazenačice razviti vse znanje, ako bodo hotele doseči dober izid. Obe tekmi so vršita na igrišču Atene ob Tivolskem drevoredu, pričetek obakrat ob pol 12 dopoldne.
Lahka atletika. Jutri, v pondeljek dopoldne Izvede LLAP četrtič propagandno štafeto skozi Ljubljano na običajni približno 2400 m dolgi progi. Start je ob 10.30 pred Narodnim domom, cilj nekako 5 minut pozneje pred Nunsko cerkvijo. Proga je razdeljena v 7 predaj: 1. PoŠta, 2. ogal Dunajske in Dalmatinove ulice, 3. Hotel Štrukelj, 4. Jubilejni most, 5. Pred škofijo, 6. Prešernov spomenik, 7. pošta. Prireditev, ki uživa veliko popularnost, je predvsem propagandnega značaja. Zal se je zadnja leta število sodelujočih klubov precej skrčilo, ker stavi proga sama na sebi in veliko število predaj na klube pretežke zahteve. Za jutri se računa na start klubov Primorje, LASK in Ilirija.
Kaj jo pV-ebno, da se svetovni rekord potrdi
Občinstvu in tuli alrtivnim športnikom je kaj malo znano, kako izredno težki so pogoji za dosego in predvsem za priznanje svetovnega rekorda. Mero-dajen za priznanje je samo odbor Mednarodne amaterske atletske zveze (federacije). Svetovni rekord napraviš lahko samo na redno naznanjenem tekmo-
vanju, ga moraš on dan prej napovedati in mora
bdti to natisnjeno tudi v tiskanem programu, skupaj % imeni onih, ki so se k tekmam priglasili Rekord mora bdti na primer pri lahki atletiki napravljen na prostem, in morajo meriti čas, a uro, oziroma dolfino ali viSino, z jekleno mero, najmanj trije za tekmo imenovani sodniM. Orodje, ki se uporablja pri sveto vnorekordnlh poskusih, mora biti tako, kakor ga Mednarodna zveza za oficdjelno orodje predpisuje. Odbor za odobritev svetovnih rekordov ima pravico, da odbije vsak rekord, ki nI potrjen s pismeno prisego vsaj šestih sodnikov. Ti sodniki pričajo o prostoru, času, vremenu, o tekmovalnem dirkališču, akakališču itd., o moči in smeri vetra, o vzpetosti ali nagnjenosti tal, o merah, utežili, njih kakovosti itd. — Kakor vidimo, zahteva odobritev svetovnega rekorda več kot preveč pogojev. Pa mora tako biti, da je vsaj enotnost. Za rekorde v zaprtem prostoru veijajo enaki predpisi; seveda odpade veter, vreme i. dr. Zato se ne smemo čuditi, da so na primer od kakih 30 Nurmijevih in Rito-lovih rekordov v Ameriki jih primati samo šest ait sedem.
Drobno športne vesti. Črnec Hubbard ni samo eden najboljših skakačev v daljavo, temveč tudi izboren sprinter. 100 yardov je pretekel v 9.2, nov rekord, seveda, če bo priznan. Dosedanji Pad-dockov rekord je 9.6. — V Berlinu se je vršila la-hkoatletska tekma rre?t Berlin, Rini, Oslo, Amsterdam in Budimpešti. Zsnagal je Berlin s 43 točkami, Budimpešta jih j« dosegla 39, Oslo 35 in pol, Rim 25 in pol, Amsterdam pa 19. 100 m je pretekel Mažar Rožabegyi v 10.8, 400 m Mažar Schmidt v 49.8, 110 m staje Trossbach (Berlin) v 15.7, v daljavo je skočil Italijan Tommasi 7.13 m, s palico Nemec Bleise 3.40, diskos je vrgel Italijan Pighi 41.74 m daleč, kopje Norvežan Thorp 60.80 m itd. — Izborni nemški sprinter Houben je na Francoskem; tam je tudi Norvežan Hoff in sicer kot športni žurnalist. — Distančno kolesarsko dirko iz
Bardeauz v Pari« je dobil Švicar H. Suter v 20 urah 15 minutah tn 30 sek.; razdalja 587 km. Dt stančno kolesarsko tekmo Pariz—Nantes, 365 km, je pa dobil Belgijec Verdyck v 14:04.50. — Ame> rikanec Ilouser je vrgel diskos nad 48 m daleč. — V Mtlnchenu se vrši velika rokoborba, ki se je udeležujejo Leski novič, Jaago, Kavan, Plnecki, Vajnura itd. — Uruguayci igrajo po Evropi sem in tja Pozna se jim utrujenost in ne morejo zmeraj zmagati. — V Pragi zboruje Olimpski kongres pod predsedstvom barona Coubertina. — A. Sta-dler, lahka teža, Dunaj, je potegnil z desnico 78.0 kilogramov, nov rekord; prej 75 kg, Neuland (Estonska). Helbing iz Plauena na Nemškem (64 kg, lahka teža) je pa sunil obojeročno prosto 124.5 kg, tudi rekord. — Od vseh Nurmijevih in Ritolajevih rekordov (v zaprtem prostoru) so jih priznali slcd-i njič le pet in sicer: Nurmi 1 milja (1609 m)"« 4:12, 3000 m v 8:26.4, dve milji v 8:58.2; Ritola tri milje v 13:56.2, 5000 m v 14:23.2. — V državi Newyork je 12.000 bokserjov, ki so uradno naznanjeni. — Dempsey pravi, da je Tunney za 1000 odstotkov boljši kakor je bil lani in da je najbolf pripraven nasprotnik zanj. Ker ima pa Dempsey nov nos, ne vemo, če se bo še boril; mu ga lahko kdo z obraza sname. — Giuseppe Spalla se bo boril s Firpojem; Dempsey, ki je sedaj v Evropi, pa morebiti z Erminiom Spalla, a Italijan je prelahka hrana zanj. •- Finec Sipila je pretekel 10 km v 31 minutah in 7 sekundah; nekaj za naše Dolenjce^ — Zaznamujemo tri nove avtomobilne rekorde, ki jih je napravil Anglež Gartfield na dirkališču Montlhery pri Parizu z avtomobilom tvrdke lie-nault -10 HP: tri ure 509 km 857 m (doslej Thomaa z avtomobilom tvrdke Leyland 496 km in 94 m)j šest ur 945 km 397 m (doslej Thomas in Duller, avto Lanchester, 923 km 604 m); 500 km v 2 urah; 56 min. in 40.24 sek. (doslej Thomas na avtu tvrdke T.anchester v 3 urah 10 minutah in 10 sekundah).
mmmnimmm-m
Ira
OŽe M.
Vsak« drobno vrstica JOI®* 4V ali vsaka toesescls* 5O par. Najmanjši S !>in. Oglasi nad deve'. vrstic se računajo više. Za odgovor znamkol
______ I
K
FANTEK, nad 1 leto star, prosi, kdo bi ga vzel za svojega. - Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor. 3567
Dr. DEMŠAR
zopet ordfnira. Stenotipistinja
cačetnica, zmožna pisarniških del, i£če mesta. Gre nekaj mesecev brezplačno. - Naslov ▼ tipravi pod št. 3611.
2enitna ponudba.
Gospodična srednje starosti, ieli znanja s soUdnjm gospodom v svrho ženitbc. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »Ljubljana«.	3614
Mladenič SE
be za hlapca ali kočijaža. -Naslov v upravi pod Št. 3613
Dobrega krojaškega
pomočnika
»prejme krojaški mojster PUČNIK v Kranju. 3612
KNJIGOVODKINJA
Samostojna, s 13-letno trgov., tov. in bančno prakso, išče mesta a t. julijem, tudi na deželi. Položi event, kavcijo. • Ponudbe pod štev. 3599 na upravo »Slovenca«.
Kroj. pomočnika
Izurjenega, konfekc., preprostega dela, takoj rabim. Mlajši imajo prednost. - Alb. Konnšek, Šmartno p. Litiji.
IŠČE SE STAREJŠI
stroj. kljuGouničfip
a!i strojni monter
samo zastopna, popolnoma samostojna moč. - Ponudbe na: SPLOŠNO STAVBENO DRUŽBO, Maribor - Tezno.
PRODAJALKA
izurjena, meš. stroke, s e išče za večji kraj na deželi - Ponudbe na upravo pod: »Poštena« štev. 3526.
SLUŽKINJA
pridna in poštena, dobra kuharica, išče mesta najraje v kakem župnišču na deželi. Naslov v tipravi »Slovenca« pod »POŠTENA« št. 3453.
VEČ DOBRIH BETONERJEV - opažar-jev in ŽELEZOKRIVCA
(Eisenbieger) sprejme takoj stavb, podjetje A. ČERNE, tu, Linhartova ulica štev. 9.
SPREJME se več dobro izvežbanih
krojaških
IŠČE SE

s ključavničarsko prakso v stalno namestitev. Prednost Imajo neoženjeni. Kolkovane ponudhe s spričevali naj se takoj predlože RAVNATELJSTVU DPŽ. ZDRAVILIŠČA . ROGAŠKA SLATINA. -
Usnjarsk7~POMOČNIK
dobro izvežban v apneni de-tavirci, se išče. - Istota.ni se sprejme krepak UČENEC poštenih staršev. - Usnjarija TONE KNAFLIČ - Kamnik.
za konfekcijsko d^lo. Samostojni kroj. mojstri dobe proti garanciji delo na dotn. Vprašati na Emonski cesti št 8, I. nadstropje: Konfekcijska tovarna Fran Derenda in Komp., Ljubljana. 3503
SLUŽBA ORGANISTA-CERKVENIKA
se odda na ČRNUČAH pri Ljubljani.	3424
' popolno veščega za samo-! stojno vodstvo posestva v | obsegu 35 oral v Zagorju (Hrvat.), oženj., po možnosti i brez otrok, ali mladega nc-; oženjenega, išče JAKOB ! SPITZER, Krapiaa. 3487
vešča vseh pisarniških del, se takoj s p r e j m e. Služba stalna. — Samo pismene ponudbe s prepisi spričeval na naslov, kateri se poizve v upravi lista pod štev. 3481.
~lžčem FANTA
poštenega, močnega in zdravega, ki je vajen v mlinu pri kopanji in vezanju vreč. - Naslov: IVAN KUR ALT, valjčni mlin, Domžale.
nnoSf^i kmetskih staršev UClilTU, vzamem za SLU-JO. Opravljal bi konjička, dru^o se priuči. Vsa oskrba v hiši, sirota dobi tudi obleko. - »KONKURENCIJA«, Ljubljana. Z& Šiška. 3555
Pečarskega pomočnika
iščem. Nastop takoj. - Ivan ZAPLOTNIK, pečarski mojster, Radovljica.	3529
, Kmečko dekle
' vajena dela, dobi t.^koj služ-! bo v Ljubljani. - Nas'ov v j upravi lista pod štev. 3549,
; sprejme trgovina z živili. -Pogoj: 2 razr. mešč. šole, oskrba pri starših. Nastop 1. julija. - Ponudbe pod: »Zvestobn« it. 3548 upravi.
Absolutno samostojen knjigovodja-bilancist
z večletno trgovsko, bančno in industrijsko prakso, per-fektnim poznanjem več jezikov, želi spremeniti sedanje mesto. Gre tudi na deželo. Razpolaga s prima referencami in event. kavcijo. — Cenj. ponudbe pod: I »Nastos iulii« na uoravo.
z zemljiščem, na Viču št. 46, pripravna za vsako obrt. -Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod štev. 3474.
Kompl. spalnica
in jedilnica, nova, iz trdega lesa, ccno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 3546.
Na željo bivših odjemalcev pošiljam zopet pristno-bar-vane, z roko tkane kana-fase, cefire, platno, inlet, rjuhe, flanele, barhente, de-lene, robce itd. v Jugoslavijo. Vzorci zastonj in pošt. prosto. Carino in poštnino plačam jaz. - JAROSLAV MAREK, ročna tkalnica v Bistrem pri Novem Mestu ab Met. Češkosl. republika.
ca 200 korakov oddaljena od kolodvora Škofja Loka, pripravna za stavb, parcelo ali skladišče, po nizki ceni naprodaj. — Naslov pove uprava lista pod štev. 3532.
Zahtevajte povsod samo v originalnih steklenicah
.»ZACHERLIN«
edino sredstvo proti vsem
mrčesom. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini
v ZAGREBU — s stalnimi odjemalci, odstopim s i. junijem t. 1. po zelo znižani ccdj in pod prav ugodnimi pogoji Ponudbe na upravo j »Slovenca« v Mariboru.
Primernega najemnika za
SAMSKE SOBE in STANOVANJA
dobite pri in potom tvrdke »POSREDOVALEC' — Sv. Petra cesta 23/1. - Prijave , ustno ali pismeno. 3524
modroce, posteljne mreži-., železne postelje (zložljive), otomane, divane in druge tap-tniške izdelke, dobite najccnejše pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg štev. 7 (poleg Mostnega doma).	2425
Kupi se dobro ohranjena
VISOKO. flfl S PRITLIČNA Ji H
v Ljubljani ali periferiji. Kupec se želi useliti po dogovoru. - Ponudbe na upravo lista pod »DOGOVOR«.
s praktičnimi in lahko prodajnimi predmeti dovršite, ako imate malo zanimanja.
] - Zadostuje ie malenkostna vsota denarja. — Ponudbe pod: »100 % zaslužek« na APOLO, Ljubljana, Stari trg štev. 19, II. nadstr. 3597
NAPRODAJ JE U J 5 fl ENONADSTROP. " i 3 H z vrtom in njivo, za vsako obrt pripravna, v prijaznem mestu in na promet, kraju. Stanovanje takoj na razpolago. Cena 120.000 Din. Več pove Janko Pruš, Slovenjgr.
I.
s^a
iapuhovo perje, tršljikovo lubje, srčno moč, spodlesko-vo seme, arnikovo cvetje, lipovo cvetje, jelenov jezile, beladona perje itd., kupuje
V. H. ROHRMANN
LJUBLJANA
Sv. Petra r.3sip — za vodo.
S0P110
f|lrn<a| 16 kom. 1.40 X Wv iit Sta o 0.90 m z veter-nicami (polknami), 2 kom. dvokrilnih vrat 2 X 2.50 m, iz železne pločevine, več večjih oken z omrež|2in in brez omrežij, pripr. za skladišče ali delavnico, vsled prezidave v Ljubljani poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 3490.
ARHITEKT
in MESTNI STAVBENIK
LjuMjana, Gosposvetska c. št. 10. — Telef. inter. 103, Ustanovljeno leta 1850.
Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
zamorete najložje prodati v krasnih izložbenih dvoranah, katere obiskuje dnevno najboljša publika iz cele kraljevine kakor tudi tujci — Nudimo Vam tudi takoj visoke predujeme. Obrnite se brezpogojno direktno na: v Zalagaonicv in Dražbovao-nicu« (zastavljalni in draž-beni urad) ZAGREB, Pre-radovičeva 4. — Varujte sc prckupovalcev. 2985
5 do 10.000 Din POSOJILA
bi rabil za kratko dobo *---oti dobrim obrestim. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »TAKOJ«.	3621
1O0.OGO dinarjev
za eno leto išče podjetnik v
Ljubljani, ki nudi dobro varstvo in dobro obrestovanje. - Ponudb? na upravo lista pod »SIGURNOST«. 3625
za mrtnufakturno in damsko konfekcijo, v središču mesta, se dajo v najem. - Več se izve v trgovini H. KENDA, Ljubljana, Mestni trg št. 17.
Prodam POSESTVcT
na katerem se lahko redita dve govedi. Gospod, poslopje v dobrem stanju. Zraven hiše sadonosni vrt, njiva in gozd. Dobra pitna voda. Cena nizka. - Več pove Ivan •REMIC, Mošnje štev. 34, p. Radovljica.	3589
Otroški VOZIČEK
in zložljiv otroški stol naprodaj. - Nobernik, Ljubljana - Dunajska cesta štev. 29/11.
samo prvovrstno blago, v vsaki množini, v sodih in juta-vrečah, nudi po najnižji tovarniški ceni TOVARNA
CEMENTA, ZIDAN MOST.
.........
Prodam mlin na 5 tečajev in stope, vse v najboljšem stanju. Voda stanovitna. V prometnem kraju. Zraven njiva, vrt in gozd. Blizu Radovljice - Naslov v upravi štev. 3590.
nuEmEHiEmEiii'
IJAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
dobro ohrnjen, se proda. -Poizve se »Publicitas« d. d. oglasni zavod, Lj-tbljena — Selenburgova ulica št. 7/II.
ŠJff poscjiSa
proti dobrim obrestim in prvovrstnemu jamstvu, SE SPREJME. - Ponudbe pnd »DOBRO OBRESTOVANJE« na upravo lista. , 3624
NAGROBNE VENCE
raznobarvno umet, cvetlično listje, mirtni vcnci in šopki za svatbe, razni sestavni deli za vence, umetne cvc-tice, vsakovrstni papir Itd. nudi n aj c c n e j e : RADO PREGRAD, cvetličarna — Podčetrtek. Domač proizvod
je naprodaj, 4-vrstna, trojno vglašena, šc nova, firme Lu-bas in jc prav izvrstna in izborna. - Cesta v Rožno dolino 34, pri Štefanu - Ljublj.
LesenToRVARNICA"
z opeko kri'a, je naprodaj v Spodnji Šiški, Letne t o va nI. št 20. - Pcizve se istotam.
damski. za gospode in otroke, se prodajajo po globoko znižanih cenah. Sprejemajo se tudi v POPRAVILO na stojnicah na SV. JAKOBA TRGU v LJUBLJANL 3580
40-60.000 DliT
POSOJILA se išče proti
dobrim obrestim za povečanje trgovine v prometnem kraju mesta. Vknjiži se na prvo mesto na hišo in posestvo. Resne ponudbe pod »Zanesljiv trgovec« St. 3593 na upravo »Slovenca«.
Cnhn s posebnim vhodom uUMU in električ. razsvetljavo, oddam. - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 3579.
Stanovanje
dvoh sob, prazno, išče bolj-«"»r»i"«i	. . ši gospod. - Cenj. pismene
»R0FA« PIS. Stroj	Sifr°: *0D 3573
je izborne kakovosU in najcenejši. Prodaja se tudi na obroke pri glav. zastopstvu ing. Rudolf PEČLIN, Ljubljana, Uicdaliska ulica štev. 8. Zahtevajte ceniki	3601
2 ročna vozička
na gtlrlh kolesih, prodam. -FRANC kOJINA — Zgornja , Šiška »L 50.	3574
URO, 2 m visoko, najfinej. kvalitete, za 2500 Din. Na vpogled pri urarju L. Zajcu, Ljubljana, Zaloška cesta --zadnja postaja elektr. žel. STRUŽNICO s supportoin za urarje, cena 1000 Din. — 2 VIOLINI, ena tričetrtinska in ena ccla, cena prvi 300, drugi 400 Din. PATEFON s 40 dvojn. ploščami, polovica koncertnih, nolovica pevskih točk s safirj^m. Skoro nov, cena 1500 Din. Vprašati je pri O. Farniku, Dunajska cesta št. 58, L nadstropje.
V zlato vrednost
naložiš denar in milijonar postaneš prej ali slej, ako kupiš turške srečke. Vsaka zadene. Pojasnila brezplačno. — Pisma pod »Izguba nemogoča« na upravo Usta,
KosISni stroj""
znamke »Dernik«, in stls* kalnica za seno, vse predvojni material, se po Jako ugodni ceni PRODA. - Restavracijo IVAN DOLJAIC-Logatec.
2» rjsai Ljubljana — Prešernova ulica 3.
v Mobučevinastih (filcastih) klobučkih in najmodernejših slamnikih.
Žalni klobuki vedno v zalogi. — Postrežba točna, — Cene zmerne.
NAJVEČJE SKLADIŠČE SHS I TRAČNICE — SITNI PRIBOR — SKRETNICE — OKRk TALJKE — VOGANETE — KOLA ZA CIGLANE KOLNE SLOGOVE — JAMSKA KOLA — ŠUMSKB VAGONE — LOKOMOTIVE
□ST- NOVOI
SAMOSTANSKA 2
TELEFON: 26-64
RABLJENO!
BEOGRAD
STUDENIČKA 9 TELEFON: 4-65
vseh vrst dobite najceneje v novo otvorjeni trgovini
B, Sevar - Ljubljana
Sv. Florijana ulica ši. 11.
Solidno blago!	Nizke cene*
m
za lukrativen, skoro brezkonkurenčen predmet v naši državi za Slovenijo, Hrvatsko, Vojvodino, Banat, Bosno in Dalmacijo. Potreben je manjši kapital in obvladanje slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika. Sposobni gospodje naj naslovijo svoje ponudbe nemudoma na: Oglasni zavod VORSICA nasl,, Maribor, Slomškov trg 16.
Najcenejša tvrdka!
rila, kakor: zlatnino, srebrnino, namizno opravo, šivalne, stroje in kolesa. Najcenejša tvrdka! Cenik na razpolaga-
Jos, Selovin- čuden, Ljubljana,
Mestni trg št. 13.
Proda se senožet
6 oralov velika, ob glavni cesti v Črno vas. Leži pri hiši v Črni vosi št. 23. od glavne ceste do Ljubljanice. Proda sc tudi v manjših delih. Ponudbe na: Ing. TAVČAR, Stavbna družba, Ljubljana, Levstikova ulica.	3623
Stanovanjske zadeve
urejuje in rastopa
dr. Emil Gaj
javne-ngencijska in gospodarska pisarna — Lj-ufc.fasa, Beethovnova ulica 15. — T«Won 974,
J
Stran IU.
SLOVENEC, <TnW ST. tnafa 19531
Btor. m.
Krojači pozor!
iaradi pomanjkanja prostora s c proda po ugodni ceni Šivalni STROJ »Singer«. • Naslov v upravi štev. 3543.
Bvokolesa VoziS
pneumatika, znižane cene. Ceniki franko prodaja na obroke. - »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 3561
Motorno kolo
Puch RII, 2V* PS, 2 pre-stavi, prosti tek, prenos z verigo, v prav dobrem stanju, se ceno proda. - Naslov v upravi lista pod it. 3554.
LOKAL
* sredi mesta, se odda. -Naslov se izve v upravi >Slovenca« pod itev. 3542.
lijor) visokopritlična, na-alldd novo z opeko krita, pripravna za trgovino in vsako obrt, z lepim sadnim vrtom, skednjem in stavi-ščem, z veliko njivo in nekaj gozda, ležeča pri cesti in blizu farne cerkve in železnic c, v Stari cerkvi 27 pri Kočevju, se proda skupaj ali razdeljeno. - Pojasnila daje Jož. ERKER, žup-nik v Mozelju p. Kočevju.
Drva za kurjavo
(odrezki od žage) po zmerni ceni, dokler traja zaloga, se dobe pri Ivanu ŠIŠKA, parketna tovarna - Metelkova tdica 4, Ljubljana._3359
Plemenite kose
In BRUSNA KAMNA
(za vsak ko« se jamči), »e dobe v vseh velikostih, ako jih takoj naročite, ker je sezona za iste tu. Kjer »e iste ne dobe pri trgovcih, naročite naravnost pri tvrdki
MIHAEL OMAHEN, Viinja gora, ki vsako koso zamenja ali vrne denar, ako ne odgovarja vsem zahtevam kmetovalca.	3507
Malo posestvo
aaprodaj. 'A ure od Celja, z novo hišo, z 1 sobo, kuhinjo in lepo kletjo, bo v šestih tednih za stanovanje sposobna. Pri hiši je na novo zasajen vinograd in lep sad. vrt z žc odraslimi drevesi. Cena 30.000 Din. - Naslov v upravi lista pod it. 3527.
PROSTOR
ta ključavničarstvo ilčem.
Vstopil bi tudi kot družabnik v primer, podjetje. Ponudbe prosim pod šifro: «Družabnik« na upravo.
Prodam hišo
obstoječo iz 6 sob, 2 kuhinj, veliko dvorišče in vrt. Kupec sc labko takoj vseli. Na periferiji Ljubljane. Cena ugodna. - Naslov pove uprava lista pod itev. 3550.
Spalnica
lepa <n moderna, iz trdega, češnjevega lesa, sc po ugod. ceni proda. - Poizve se v Podgori št. 24, p. Šcnt Vid nad Ljubljano.	3455
NAPRODAJ
pritlična hiša
v Slovenjem gradcu, s tremi
sobami, pripravna za vsako obrt. K hiši spada tudi vrt in gozd. Poizve sc pri g. Fr. Kollcr, Slovenji gradeč.
Proda se
■po izredno znižanih cenah
več orehovih SPALNIC, JEDILNIC in drugo pohištvo. - Andr. Kregar,
stroj, mizarstvo, Št Vid nad Ljublj., naspr. kol. Vižmarje.
Takoj prodam
Parketne stroje za 45.000 D, stro) 7.a čreslo treti 5.000 D. Vse v dobrem stanju. - Ponudbe nn: »Parketni stroji«
upravi :>Slovenca« 6t. 3534.
V"
M
flljj,^
,podgane m
poljske miši
Um steklenice Din 2?-
Itlln «• Itd • lekarni* "o trcatril«*
Odo Rami ■ zjgfM ■ BiMio-j n -
Vsled dviganja dinarja smo ponovno prvi znižali cene vsem našim izdelkom, tako da dobite ročno
izdelane OBLEKE
za gospode, fante in dečke po bajeslovnih cenah. Obiščite našo detaljno trgovino na Erjavčevi cesti itev. 2, dokler traja zaloga.
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Cie., Ljubljana.
J. Stjepušin
Sisek
priporoča boljše tamburice, strune,par-titure in vse potrebščine za vsa glasbila
Modni salon
Minha Horvat
Ljubljana - Stori trg 21
ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške SLAMNIKE in KLOBUKE. -Žalni klobuki vedno v zalogi. - Popravila sc sprejemajo.	2513
Stavbno podjetje
Ivan Vižintin
LJUBLJANA MOČNKOVA ULICA 13 (Stari Vodmat).
Izvršuje vsa v zidarsko stroko spadajoča dela. — Delo strogo solidno.	2273
r»ABADIE«
CIGARETNI PAPIR
zopet stalno na zalogi. — A. Lampret, Krekov trg 10.
PRODAM poceni zelo lepo
jedilnico in salon.
- Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 3425.
Staro, dobro ohranjeno
POHIŠTVO
starinske vrednosti, se bo razprodajalo t torek, dne 2. junija od 9. are naprej v Kolodvorski nlid itev. 34, ID. nadstropje, levo.
ČEVLJI
otročji, platneni .... 20 D damski, ševro, moderni, s špango .... 150»
damski, nizki .....120»
damski, visoki, Box . 185» moški, visoki, Box . . 185» moški, nizki, ŠIMI . . 165» pletene sandale .... 125» prodaja in razpošilja dnevno
»KONKURENCIJA« - Ljubljana, Zgornja Šiška. 3511
Za želo
najboljši pravi MarK> nerovi šumeči lirno-nadni bonboni Brause Zastopstvo in tovarniško skladišče za Jugoslavijo,
Josip ¥štek,
Ljubljana, Krekov t. 8
Pritlična HIŠA
blizu kadetske šole v Mariboru, 3 sobe, 2 kuhinji, veranda, klet, pritikline, dvorišče, voda, sadje, cvetlič-njak spredaj, vrt zadaj, površina 644 kv. metrov, predvojna vrednost 10.000 zlatih kron, se proda. - Ponudbe poslati na M. JANKOVIČ, Sušak, Buleva 145/e. 3117
POZOR!
POZOR I
Hotel Sv. Duh ob Boh. jezeru
je OVTVORJEN OZIR. JE OSKRBOVAN CELO LETO.
Priznano dobra kuhinja. Točijo se izborna VINA. Postrežba točna in solidna, cene zmerne. — Za obilen
obisk se priporoča FELIKS SELJAK, hotelir.
Pri okr. sodišču v LAŠKEM se bo dne 3. junija t. 1. potom dražbe
prodalo posestvo
ležeče v Marijnem dolu pri Jurkloštru. Skupni obseg 18 oralov in sicer: 8 oralov gozda, od istega 4 orale za izsekavanje, ostale travniki in njive; hiša z gospodar, poslopjem in nov MLIN pa dva tefcaia. « Najnižja ooaudba; 57.000 Din«
OTROŠKI VOZIČKI,
dvokolesa, motorji, preu-matika, najceneje. Sprejemajo se vsa popravil
S>pre)c->pravila. — Prodaja na obroke, ceniki
franko. TRIBUNA«, F. B. L. — tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta it. 4,
turbine
Ustanovljena 1. 1842. Električni obrat.
Martine, 'Cerne i Co.
d. z o. z.
Pieskarstvo in črkoslikarstvo
Specijalna delavnica za imitiranje vseh vrsi lesa in marmorja.
Igriška ulica štev. 6.
(Peleg dramskega gledališča.)
Iv	m	VJf
H		
> SAMOT - OPEKO«
in ŠAMOT-MOKO (češko) na zalogi nudi F. Hočevar, Dunajska cesta 36. 3006
za ose razmere s hidraulfena- Mfroit,-nitnl 5n elsktro - odpornimi regulatorji
dobavlja: strojna tovarna in livarna
J. M.Voith
ST. POLTEN in HeicSenheim.
Do sedaj jc postavljenih Cez 8000 turbin S C a. 3,700.000 k. S. — Dalje izdeluje zatvornice, jezove, vse stroje za papirnice in celulozne in karton, tovarne, stroje za užigallce, transraisije itd. Znano solidni proizvodi In prvovrstne konstrukcije I Zastopnik: Inž. G. ZEMANEK, Ljubljana, Gorupova ul. 17. Tel. 621.
Ml IN prevozni ali sta-ml-,rl bilen in GATER za tavolete režat (Trenn-gatter) ponudite parni žagi DOLNA BRIGA p. Kočevju
Brinovec
IZ
e g a
brinja, zdravilen za ledice vodenico, ker jc zelo odvajajoč, sc dobi pri Val. Strle, Ljubljana, Poljanska cesta.
Naznanilo.
Slav. občinstvu in mojim cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem z dnem 31. maja mojo TRGOVINO S ŠPECERIJSKIM in KOLONIALNIM BLAGOM na Dunajski cesti it. 10,	ZAČASNO OPUSTIL. "^C
Ob tej priliki se vsem svojim cenj. odjemalcem za dosedaj izkazano mi zaupanje in naročila, najtopleje zahvaljujem in se za nadalje priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
HINKO STANCER.
Najcenejše in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, cmajliranicin poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivačih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko.
F. I L. tovarna dvokoles in otroških vozlov
Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4.

FRANCOSKA LINIJA
BHBHHH
; DE3 CMARGEURS REUNIS" ..5UO-ATLANTIQU£r' jt^ .SU. OtS TRANSPORTS MARITiMtS" .CS Gii TRANSATLANTIOUE ■
i4 ;
nas




Najboljša, najbrža zveza s iraacoskimi parobrodi
za &&M&®®. ZIEP.	Sini JMŽIfl® AMERIKO
BREZPLAČEN FaElVOS V SASJ PAOLO
Ljubljanr, K lodvcrska 41
Naš nad vse ljubljeni, dobri soprog, skrbni oče, tast in stric, gospod
Jožef Vrhunc
trgovec, gostilničar in posestnik
nas jc, previden s sv. zakramenti in vdan v voljo božjo, v starosti 73 let, za vedno zapustil.
Pogreb predragega nam sc vrši na binkoStno nedeljo ob 4. uri popoldne iz Frai na pokopališče v Mavčiče.
Po trudapolnem življenju spavaj sladko v dom., gorenjski žemljici! V Prašah, dne 29. majnika 1925.
Žalujoči rodbini VRHUNCEV A ia JAKOVA.
Slavnemu občinstvu se priporočajo domači izdelki:
SLIKARSKI ČOPIČI, PLESKARSKI ČOPIČI, 2IMNATE METLE, ŠČETKE ZA RIBATI IZ RIŽEVIH KORENIN, ŠČETKE ZA ČEVLJE, ŠČETKE ZA OBLEKO, ŠČETKE ZA PARKETE, STROJE - NA DROBNO IN NA DEBELO!
Resljeva cesta štev. 2.
Telefon St. 379	mestni tesarski mojster	Telefon §t. 379
Ljubljana, Dunajslca cesta 4:€i
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: modeme lesene stavile, ostrenja hiše, vile, tovarne, cerkve in zvoniki; stropi, razna tia, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, fezov, mlinov. Parna žaga	Tovarna furnirja
Natječaj.
Hrvatskom pjevačkom društvu »GRANIČAR« i Hr. vatskom sokolu u Novoj Gradiški, potreban je vrstan ZBOROVODJA. — Ozbiljni reflektanti a u prvom redu oni, koji su svršili konservatorij, neka svoje ponude, obložene sa dokazalima o dosadanjem radu, podnesu pred-sjedničtvu Hrvatskog pjevačkog društva »Graničar« ti Novoj Gradiški. — Stalna mjesečna nagrada iznaša 1000..— Jednu hiljadu Dinara, dočim imade u izgledu vrlo usnosnu nuzzaslužbu podučavanjem privatnika v glazbi.
DR. M. EENKOVIC.
Letošnjo košnjo trave in nemške detelje
bo prodajal na binkoštni ponedeljek, dne 1. junija 1933 ob 2. uri popoldne IVAN KNEZ iz Ljubljane pri »Ančni-kovem« kozolcu v Spodnji Šiški.
iz pasterizirane smetane z garantirano trpežnostjo — oferira po najnižjih dnevnih ccnah
I. mariborska mlekarna L Bernhard
Maribor, Aleksandrova cesta 51.
Razpošilja se po pošti na vse strani. — Na željo t % in 'A kg kosih pakovano.
vedno na skladišču
iksnppBt
Ljubljana Hreliou trg štev. 10.
Telefon štev. 247,
Manufaktiirno blago
v veliki zalogi — nudi po ugodnih cenah znana trgovina
&
Aleksandrova cesta št. 9,
avtomatične regulatorje, zatvornic: itd
izdeluje in dobavlja
Ing. F- ScEtneSSer, ŠikoSj®! Kolca
Konkurenčne cene.	Prvovrstne reference.
Zahtevajte ponudbe.

sprejme s l. avgustom 1925 »Bratovska skladnica
V Trbovljah«. Gospodje zdravniki — Ln sicer le samci —, ki se za to mesto interesirajo, naj izvolijo vložiti prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili o kvalifikaciji in zahtevo plače, najpozneje do dne 15, junija 1925,	3168
aBBBBBBBaBaBasBBBHaaaEaaagggBaBaasgaB
POZOR!
Ali že veste, da se
POZOR! :i i
sedaj nahaja na Sv. Petra cesti št. 26, poleg Kolodvorske ulice.
Priporoča *vojo krasno pomladansko zalego Stolov, cajgov, celirja, islota, oksforda, delena, kambrika, Sifona, bele in rujave kotenine, piatna za rjuhe, dalje moško in žensko perilo, svilene jumpcrje, krasne rute in ierpe, kravate, nogavice, pavolo in drobnarije. —
Povsod se javno govori, — da se pri meni dobro in najceneje dobil	MARIJA ROGELJ.

mofVa Ii teSkega fevljota in fina dunajska konfekcija Din 660. fina domska volnena obleka Din 240. Domski plaič Din 450. fantovska obleka Din 75. dekliška obleka Din 50.
Razpo$!IJa veletrgovina
R. Stermecki, «ue št. is
llustrovanl cenik 2 iei 1000 slikani se polije vsakemu zasloni, vtorcl od tukna kamgaroa In rame manufaktgrne robe pa samo ti 8 dni na ogled. Kdor pride i vlakom osebno kupovat dobi nakupa primerno povrnite« voinje. NaroČila fei Din 500 poitnlne prosto. Trgovci engross cene.
Restavracija in kavarna
ELLEVUE
se odda s i. avgustom NA RAČUN.
sprejema lastnik:
ALOJZU ZAJC
Resne ponudbe
Liubliana 7 — Bellevue.
č&no.* ©Msiaijslco. cesta 35
Karlovška ceste st. i.
Čast. g. duhovni svetnik P Hugolin S ttner je v zadnjem času v naši zvonarni preizkusil 13 bronastih zvonov in strokovnjaški ugotovil:
7. aprila: Za ŠT. LOVRENC ob Temenic?, zvona „G" (normalna teža 550 kg) in „H" (280 kg). Liv pravilen in lep, velika terca lepo zadeta.
15. aprila: Za ZAGREBŠKI VELESEJEA1 zvonove „Es" (1060 kg), „G" (550 kg) in „BU (340 kg). Zvonilo, ki so ga kupili č. oo. Isusovci v Zagrebu, popolnoma uspelo glede tonov in oblike.
23. aprila: Za ZLHTOPOLJE pri Lukovici, zvona „F" (740 kg) in „CU (250 kg). Kvinta dobro zadeta in v popolnem soglasju s starin zvonom „R". Liv popolnoma posrečen.
Istega dne: Za PADINO v Banatu, zvonove ,5Esu (1060 kg), „Ges" (640 kg), in „B" (340 i g). Molski trozvok popolnoma zadel, material pravilen in prvovrsten, oblika ukusna, liv strokovno dovršen.
Dne 18 maja: Za LIPE v Srbiji, zvonove „GW (550 kg), „B" (340 kg) in „D" (170 kg). Molski trozvok natančno zadet, toni čisti, krepki, polni In mirni. Liv čist, ornamenti in napisi lepi. Livarna fe nalog pravočasno in solidno izvršila.
i: W <;
KJ
^c-j.
m>
Zahtevajte cenike! — Oglejte si zvonarno! — Cene konkurenčn.;. - Izdelki umetniško mojstrski. — Kulantni pogoji. — Kratki dobavni roki.
2	Enjiiifti®
rmfmi^
Popolnoma varno naaožite svoj denar v
IliJCil
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.

ta
i, mm ® M morje.
(freneft Line.) Cle. ©Ie. Iraiisoflanglgue in drolDa Chargeurs
HCOItlS I«1 pem@r§Ife VOŽEljC
v severno m južno '.meržko, Avstralijo ter Kanado
Expressparniki: ,Pčris\ ,France', ,ds Grasse'.
Vozne listke in tozadevna pojasnila daje
■ ■
m n m
M
H
^llf zaslopnsh v Liiibljlanl
11 K©3©el?©r§hG unča 41.
Nn drobno
Brez konkurence!
Na debelo
Oglejte si specijalno detajlno in engros trgovino
lastnih
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer: VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Miillergurten), oprti navadne, vse širokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, štriki za perilo, trtne vrvice, štrange, uzde, špaga, dreta, zidarske, in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjskih odej, nepremočljivih voznih plaht, juta
platna, ribaric itd. po najnižji ccni. Specijalno montiranje (Splajsanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši
solidno in točno.
Prva 'kranjska vrvarna in trgovina s kenopnirso
Telefon 441
i-
mil '
Sv. Petra c. 31
Podružnici: MAMIN. Velrlnlsko ni. 20 (Icielon 454). KAMNIK, k\m \
N?ro£i!a n popravila se Sočna ?n vestno Izvršujejo!
-5 o "s
ro o ^^
OJSS2S2
BE&3	"T
HJJ&BS!	- ■
masni	c.Xj
OD
mmmna
(p&JaSa LJublJansIiegkredllKe banka J
n HLO>:S-~
tansmsa OBsnaan
MOtaH
® astma
res
imj38X* atr.-jzmal
rssss


os
SSS3
esk.
fOCCKSO
res
n'ds.,.-ia ataa-Mtt
SSS! £3 Sffl

Ljubezen in
100
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Pol ure pozneje je drvel proti Berke-leyu, in veliki rdeči avto se je prvikrat ustavil tik pred hišo. Deda ga je hotela vzprejeti v vzprejemni sobi, on pa je zmajal z glavo in namignil proti njenim sobam.
>Tja noter,« je dejal. »Noben drug prostor ne bi bil primeren.«
Ko so se vrata zaprla, je iztegnil roke in jo objel. Tako je stal z rokami okrog vratu in ji zrl v obraz.
»Deda, ako povem naravnost in odkrito, da nameravam iti bivat na tisto rančo pri Glen Ellenu, da ne vzamem seboj niti centa, da nameravam delati za vsak griž-ljej, ki ga denem v usta, in da ne boni igral nobene karte več v kupčijski igri, ali greste z menoj?«
Veselo je vzkliknila, on pa jo je pritisnil k sebi. V naslednjem hipu pa se mu jo izbila in obstala korak daleč od njega.
"Ne — ne razumem vsega tega,« je rekla broz sape.
»Vi pa niste še odgovorili na moj predlog, dasi menim, tla odgovor ni potreben. Midva se takoj poročiva in podava na pot. T3oba in Volka sem že poslal tja. Kdaj boste pripravljena?«
Deda se ni mogla premagati, da se ne <>i nasmejala. »Moj Bog, kakšna vihra je ta človek 1 Kar odnesla me je. Še besedice mi rij.te pojasnili.«
Daylight se je nasmehnil in odvrniL
* Poglejte, Deda, to je, kar pravilo anopirci, pokazati karte. Nobenega lju-
bimkanja, trepetanja in borbe več med vami in menoj. Govoriti hočeva naravnost — resnico, celo resnico in nič drugega kot resnico. Sedaj mi odgovorite na nekatera moja vprašanja, nato pa odgovorim jaz na vaša.« Umolknil je. »Veste, pravzaprav Imam samo eno vprašanje: Ali rne ljubite toliko, da bi me mogli vzeti za moža?«
»Ampak--« je pričela.
»Nobenih ampak,« ji je segel v besedo. »Sedaj se pravi pokazati karte. Ako rečeni vzeti za moža, imam v mislih, kar sem vam rekel že prvič, da bi šla tja na rančo in živela tam. Ali me ljubite dovolj za to?«
Za Irenutek ga je pogledala, nato pa so se ji očesne veje povesile in vsa njena notranjost in zunanjost je oznanjala pritr-jenje.
»Torej naprej, pojdiva.« Mišice njegovih nog so se nenamenoma napele, kakor da bi jo nameraval odvesti proti vratom. »Moj avto čaka zunaj. Drugega vas ne more zadržati, kakor klobuk, ki ga denete na glavo.«
Sklonil se je preko nje. »Mislim, da je dovoljeno,« je rekel in jo poljubil.
Dolg je bil objem in ona je prva zopet izpregovorila.
»Vendar še nimam odgovora na moja vprašanja. Kako je to mogoče? Kako morete pustiti svoje posle? Ali se je kaj pri-godilo?«
»Ne, nič se še ni prigodilo, bo se pa presneto kmalu. Vzel sem si vaše pridigo-vanje k srcu, postal sem spokornik. Vi ste moja boginja, ki ji hočem služiti. Vso ostalo gre lahko k vragu. Gotovo ste imeli vse prav. Bil sem suženj svojega denarja, in
ker dvema gospodoma ne morem služiti, pustim denar. Rajši imam vas kakor ves denar sveta, to jc vse.« Iznova jo je pritisnil k sebi. »In gotovo vas imam, Deda. Gotovo vas imam.«
»Želim vam pa še nekaj več povedati, Snoči sem pil zadnjikrat. Pijanca jemljete za moža, ampak vaš mož ne bo pijanec. On hoče postati ves drug človek, tako hitro, da ga ne boste spoznali. Čez nekaj mesecev se boste gori v Glen Ellenu zjutraj zbudili, pa bosie našli, da imate popolnega tujca v hiši pri sebi, ki se mu boste morali vnovič predstaviti. Rekli boste: ,Jaz sem gospa Harnish, kdo ste pa vi?' In jaz porečem: ,Mlajši brat sem Elana Harnisha. Pravkar sem dospel iz Alaske k njegovemu pogrebu.' ,Kakšnemu pogrebu?' boste rekli. Jaz pa perečem: ,Ej, k pogiobu tistega ničvrednega, hazardirajočega, visko pijočega Bur-ning Daylighta — tistega človeka, ki je umrl za otolščenjem srca, ker je sedel noč in dan pri kupčijski igri.' ,Res, gospa, konec ga je, jaz pa sem prišel, da stopim na njegovo mesto in vas osrečim. Sedaj pa, gospa, dovolite, da odidem na pašo in ornolzem kravo, medtem pa vi pripravile zajtrk.'«
Zopet jo je prijel za roko in se obrnil, kakor bi hotel oditi proti vratom. Ko se mu ju ustavljala, se je sklonil in jo obsipaval s poljubi.
»Gladujem po vas gotovo, ženska moja,:: je mrmral. Vi mi naredite, da je tistih irideset milijonov videti kakor tride-
tnt rr»r*frvv '
' - .. .- ... v. , .
»Sedite vendar in bodit. pametni,« jo priganjala, lica zarudela, zlali blesk v nje-
nih očeh plamteč bolj zlato, kakor ga jo kdaj videl.
Pa Daylight je bil odločen imeti svojo voljo in ko je sedel, je sedel poleg nje z rokami okrog nje.
»Da, gospa,« porečem, »Burning Day« light jo bil precej dober človek, vendar je boljše, da ga ni več. Nehal je bil zavijati se v zajčje kože in spati v snegu, pa se je podal bivat v kurnik. Vzdigoval je noge, ni ne hodil ne delal in se je privadil živeti ob koktailih in viski. Ljubil vas je, gospa, ampak ljubil je svoje koktaile bolj, jo ljubil svoj denar bolj in sebe bolj in skoraj vse drugo bolj kakor pa vas.« In potem rečem: »Gospa, samo oglejte si me in poglejte, kako drugačen sem. Nisem kakor goba, žejna koktailov, in ves denar, ki ga imam, je en dolar in štirideset centov, pa moram kupiti novo sekiro, ker je zadnja dodobra izkrhana, in jaz vas morem ravno kakih desetkrat bolj ljubiti kakor vas je vaš prvi soprog. Vidite, vidite gospa, vse preveč jO bil postal debel. Na meni pa ni niti za unčo tolšče.« In zavihal bom rokav, pokazal1 roko in rekel: »Gospa Harnish, potem ko sto imeli izkušnje, ker sto vzeli tisti debeli denarni žakelj, ali vam je kaj do tega, da poročile vitkega mladeniča kakor sem jaz?« Vi pa boste obrisali solzo ubogemu staremu Daylightu in se malo nagnili k meni z izrazom voljnosti v očeh, jaz pa bora morebiti malo zardel ,kcr seni še mlad, oklenil roke okoli vas ,takole, in potem — oj, no, in potem bom vzel vdovo svojega brata za ženo pa šel ven in opravljal domača dela, ona pa bo skuhala malee za usta.<
Model
51 Spori
i T A L A
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SHS: ELASTO D. D. ZAGREB, BOSKOVIČEVA UL. S
Mlekarska zadruga na Vrhniki
ima v zalogi polnomasten najfinejši
R V HLEBIH
20 do 90 kg, ki ne zaostaja prav nič za pravim emendolcem.
Blago solidno!	Cene nizke!
K;Sr domačo svinjsko mast
znamke J. P. Lastni izdelek tvrdke
Janko Popovič v LJubljani.
Najnižje dnevne cene!	Solidna postrežba!
Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov
PRIZNANO NAJBOLJŠE
PEKLENSKE KOSE
priporoča tvrdka F. S. ŠKRABAR v Višnji gori,
kateri ima saraoprodajo te znamke za Jugoslavijo. —
Vsako koso, katera ne bi morda bila dobra, se po večkratnem klepanju zamenja za drugo, novo. Cene nizke! — Za trgovcc, in pa kjer šc moja znamka m vpeljana, posebne cene in pogoji!
Uq nhlfftS/o! Manulakturo in koniekcijo Rd UiJt UftC J etc., OBLEKE po meri za
gospode in dame iz lastne, prvovrstne krojačnicc dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki
toBMOUm AOHm IW oaocov«
dr. z o. z. — MARIBOR — Tattenbachova ul. 2.
TBCAJI ZA STROJE_PISJE_. _SL0VENSK0 IN NEMŠKO
STENOGRAFIJO
se začnejo na Ant. Rud. Legatovem zasebnem učnem
zavodu v Mariboru
dne 2. junija 1925.
Vpisovanja in prospekti v trgovini s pisarniškimi
stroj i
Ant_._Rud. Legat & Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7. Nobene podružnice! Telefon 100.
Najlepše darilo!
Pozor I
Samo 300 Din
lranko na doml
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija, snežno-bela in desetletja trpežna. — Dobavlja se proti predplačilu ali po povzetju.
Kovinske industrija INZ.J.*H.B0HL.Maribor,SJ1.S.
(Metallkn&Mtria)	*kH»«n«r»vs mil tU. • »■
Ako bi ne ugajalo, se vzame radevolje naza|. - Naročite tako), ker ne »emo, le nam bodo ratmere dopustile vzdržali trajno to ugodno ponudbo.
Posode držijo In sicer gornja vrsta od leve na desno po ca 2 ','« 1 '/j ln ' "i l> ln spodn|a vrsta |<o ca 1, i 1 1 '/t 1. premer ponve 20 cm. — CeniK brezplačno. - Inserat priložiti.
Slavnemu občinstvu ter vsem znancem in prijateljem vljudno naznanjam, da sem otvoiil dne 30. maja t. 1. v MARIBORU, CaSova ulica štev. 1 (prej bioskop), veliko, novo, meščansko GOSTILNO pod imenom
J?
€
Restavracija jc urejena in opremljena za vse sloje občinstva in ima obenem tudi krasen, prahu prqsti vrt. — Velika izbira štajerskih in dalmatinskih VIN od najfinejše do najcenejše vrste. Vedno sveže belo in črno PIVO. — Izborna meščanska in pristno primorska KUHINJA, dnevno sveže morske ribe. — Cene izredno nizke, postrežba dobra in ločna! — V soboto otvoritveni koncert polnoštevilne godbe »Drava« od 8. do 12. ure zvečer ter v nedeljo in ponedeljek od 10. do 12. ure dopoldne in od 8. do 12. ure zvečer. — Za mnogoštevilni obisk se priporoča
GJURO VALJAK, lastnik.
JNE TOVA
STROJI ZA OBDELOVANJE LESA R TURBINE a
TRANSMISIJE
iZOLSMARNA
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem kupila
Strgulc
na Bledu.
\"1j'.,dno vabim obiskovalec Bleda, kakor tudi domačine r.a obilen poset. Skrbela bom vsestransko za točno in solidno postrežbo. — Sc priporoča
JOSIPINA ŠMID,
bivša večletna najemnica »Hotela M al nar« na Bledu.
ike torbice
od 49 Din naprej
v krasni izbiri nudi
. HfNDA. LJUBLJANA
Krapinske toplice
pri Zagrebu, zdravijo protin, revmatizem, išias, ženske bolezni itd. Stalna vojaška godba, električna razsvetljava, kino lastna radio postaja in razne zabave. Izven glavne sezono znatni popusti na ceni. — Pojasnila daje brezplačno Kopališka uprava Krapinske Toplice.	2226
Kje se najbolje kupi, je brez dvoma znano
MteRi eeirai"
S®rs. fšatrgl, Iijubljana, Sv. PeSrai c. 3.
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero potrebščin za krojače iu šivilje, razno damsko, moško in otroško perilo. Najnovejše bluze damskih oblek od 90 Din naprej. Juuiperjev — vsakovrstnih modnih uogavic. — Velika izbira razuih kravat, svilene pletene samoveznice i. t. d.
Na debelo in drobno.	Po znižanih cenah.
m JUS|®5lav8!©: 7. hisa Jadranshe fsanfte.
.	naj solidne j še in najcenejše elektromotorje, tur-
"	bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
„	električne centrale, električne železnice, cuk-
•	rarne, pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
adružna Gospodarska banka d. d.
edino uspešno patent, in zakon, zavarov. sredstvo —
nrftfi nloči 'n 'zPadanju -as ,er perliutam. Za en« PIUll RiCjI popolno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja Zaloga za Ljubljano: Salus d. d. KozmeCiStci zavod Leda Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35.
Telefon št. 3
Telefon St. 3
J
Konces. cleHMeft. podgetle, igiibliaiia. Mosigresail trg št 19
(poleg nunske cerkve).
J: Radio-postaje, moderne telefonske centrale, zvonci in elektr. razsvetljava.
Trgotfna II! ZalO$l: Instalacijski materijal, motorji, telefonski aparati, moderni lestenci in svetilke.
Radie - aparalž, posamezni neii m aisoti.ne Baterije.

®
Ofieirskom domu u Tivatu potreban je poduzetnik ili poduzetniea za vodjenje kuhinje i kantine u vlasti-toj režiji. — Reflektira se samo na iskušanog kuhara ili kuharicu. — Ponude sa svedodžbama dostaviti na UPRAVU OFICIRSKOG DOMA U TIVATU do 15. juna o. g. — Potanje informacije dati če se najozbiljnijim konkurentima prije sklapanja ugovora.	2 '14'
angl. kosovec prima a 120 Din angl. orehovec prima a 110 Din domači kosovec a 100 Din za 100 kg sc dobi v vsaki množini
Ia inozemska gonilna jermena, enotna in dvojna. Ia Remscheidske žage za polnojarmenike, vci icijanke, prečne in krožne žage. — Lesene jermenice, brusilne plošče, kleparski stroji vseh vrst, ima stalno v zalogi
RUDOLF DERŽAJ — LJUBLJANA
komisijska trgovina, Slomškova ulica 1.	Kolodvorska ulica 28.
7acinri 't'canc lescne rolete — rolete iz £>Q51UII deščic, ripsove rolete) najboljše, najtrajnejše, najcenejše
Srača Vidakovič
Ilica broj 40 Zagreb Ilica broj 40 Iščemo zastopnike po celi Jugoslaviji. Velik zaslužek.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis & vis hotela „Union").	Telefon št. 57 in 470.
Tlačun poštno-čokovnega urada za Slovenijo štev. 11.045, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnico: CELJE, DJAKOVO, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: BLED.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,<H)G.G0G'-.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in ua vložno knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.


Jzdaja konzorcij Slovenca«*
.Odgovorni urednik: .Viktor Ccnčio,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani*
01020202020700020100000200000200000201