Številka 148 TRST, v petek 29. maja 1908 Tečaj XXX!!! wmmm IZHAJA VSAKI DAN vsse^/J. t«di ob nedeljah In praznikih ob 5., »b ponedeljkih tb 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. L»ucyi, Tolmina, Ajdovščini, Dornberga itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. ClJNE: Trgovinske in obrtne ogla.se po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave rEdinosti11. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I NAROČNINA ZNAŠA i za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlaae naročnine, se uprava ne ozira, laroćnlnt na n>,a»11»ko lzdanj« „EDMOBTI" sten« 1 •*!»-., letno X S aO, pol lota 2 OO — Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se m vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio 6alatti 18 (Narodni dow) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost* v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranllnKni ra?un It 841*652. TELEFON It. tl-57. BRZOJAVNE VESTI. Škofovsko posvećenje. SARAJEVO 28. Danes je bil tukaj po svecen škofom kanonik tukajšnjega stolnega kapitelja dr. Ivan Šarić. Posvetil ga je nadškof dr. Stadler v navzočnosti sedem Škotov in več drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Dr. Šarić je prvi bosanski svetovni duhovnik, ki je izza propada bosanskpga kraljestva leta 14t>3, posta! rimokatoliški škof. Dedič črnogorskega prestola? ČETI NJE 28. Princesi nj a Natalija, soproga princa Mirka je v blagoslovljenem stanu. Kakor znano, je princ Mirko imel že dva sina, ki sta pa oba umrla. Tudi njegov brat, sedanji prestolonaslednik Danilo nima otrok. Kazenska razprava na Cetinjah CETINJE 28. Obtoženec Rajković je na zaslišanju izjavi!, da ni bila zarota naperjena proti dinastiji. Na svojem potovanju je v Dalmaciji priobčil svoj nacrt juristu Dako-▼iću. — Nato je bil zaslišan bivši poslanec Vaso Gjulafič, šestdesetleten starec. Živo je opisal svoj beg v Srbijo z osmimi členi svoje rodbine. Tamkaj ga niso vsprejeli kaj gostoljubno, izlasti ne ministerski predsednik Pašić. V Be-lemgradu se je seznanil s črnogorskimi dijaki ki so ga pridobili zato, da je vtihotapil devet bomb v (Jrnogoro, kjer se je nameravalo vreči vlado. Zarota pa ni bila namenjena knezu in njegovi rodbina. Na turškem ozemlju je Gju-lafić po izdajstvu prišel v roke črnogorskih vojakov. Kakor sta izpovedala obtoženca Rajković in Gjulafić, da sta prinesla bombe iz Belega-grada, tako je tudi dijak Vojvodić potrdil, da je nekoliko bomb z dijakom Bozovićem prinesel v Kotor preko Dubrovnika. Na \čera;šnji razpravi eo bili zaslišani Marko, Ilija in Mijat Gjulafić, Andrija Pau-lović in bivši minister Mil. Rajčevjć. Prvi itirje so soglasno izjavili, da so se aktivno udeležili komplota, izlasti da so pomagali pri transportu bomb v Crnogoro. Potres. REGGIO Dl CALABRIA 28. Sinoči ob 11 uri se je čutilo tukaj močan potres z podzemnim bobnenjem. Mnogo prebivalcev je zbežalo iz hiš. Z dežele ni še nikakih vesti o potresu. KEČKEMET 28. Ob 2 uri in pol zjutraj je bilo zopet čuti tukaj lahek potres. 15 minut pozneje ]e sledil močan več časa trajajoči potres s podzemnim bobnenjem in močnim sunkom. BUDIMPEŠTA 28, Ob 9 uri 28 minut je bilo čuti tukaj lahek potres. Pogreb žrtev v Crnigovu. LVOV 28. Včeraj se je v Černigovu vršil pogreb oseb, ki so jih pri spopadu ubili orožniki. Pogreb se je vršil popolnoma mirno ii ni prišlo do i.ikakega nereda. BUDIMPEŠTA 28, Tukaj in v več drugih mestih v pokrajini se je čutilo deloma laglji. deloma močneji potres. V Nagy Koroiu 83 jo zrušilo več dimnikov, tako t idi v KeČkemetu, kjer je nastala velika panika med prebivalst\oai. Cerkev pogorela. MADRID 28. Vsled svojih umetnin flavnoznana cerkev v Carcabueyu je pogorela. Fallieres v Londona. LONDON 28. Minister za unanje stvari Piotion je včeraj popoludne skupno s posla« . i nikom Cambonom posetil državnega tajnika\ za unanje Btvari Grey-a. Na konferenci se je i razpravljalo o vseh važnih političnih vpraša- j njih. tičočih se obeh drŽav. Oba državnika sta soglašala v vseh vprašanjih. LONDON 28. Predsednik Fallieres je bil sinodi na veliki slavnostni predstavi v operi, ki je bila krasno odičena. Ob vstopu v kraljevo ložo jo vodil predsednik kraljico, kralj Edvard pa princesinjo Valeško. Predsednik Fallieres jo sedel med kraljem in kraljico, členi kraljeve rodbine so sedeli ob straneh. Minister za vnanje stvari Pichon je bil i tudi v kialjevi loži. Godba ja svirala marsi-Ijezo iu angleško kraljevo himno. LONDON 28. Državni tajnik Grey je priredil einoči v unanjemu uradu na čast predsedniku Fallieresu večerjo, na kateri je bilo 40 oseb, med temi princ in princesinja Valeška, ministerski predsednik Asquith, ruski poslaniški svetoik Poklenski-Kozjel ter ugledni členi vlsde in parlamenta. Napitnic ni bilo. WINDSOR 28. Predsednik Fallieres in minister Pichon sta danes obiskala tukajšaji grad ter tta položila venec na grob kraljice Viktorije. 200.000 ljudi na razstavi. LONDON 28. Sodi 8e, da je včeraj obiskalo angleško-francosko razstavo 200.000 ljudi. Kralj in predsednik sta predsedniku razstave Kiralfi-ju čestitala na vspebu. Angleška vojna mornarica. LONDON 28. Angleška llcta bo 30. junija t. 1. pri rav!jena za odhod ter odpluje nato v Severno morje, kjer bo imela važne pomorske vaje. Dotacija za nemškega cesarja. BEROLIN 28. Glasom nekega poročila namerava baje državna vlada predlagati drž. zboru, da se da nemškemu cesarju dotacija 10 do 12 milijonov mark na leto. Sedaj ne dobiva cesar nikake dotacije, kakor pruski kralj dobiva le civilno listo v znesku 16 mil. mark na leto. Ob enem se govori, da se v bližjem ča3u poviša tudi civilna lista pruskega kralja. Angleška banka. LONDON 28. Angleška banka je znižala diskont na 2Vi°/o. Iz Portugalske. LIZBONA 28. Mnogoštevi'ni iz Coimbre došli vseučiliščni dijaki so priredili kralju Manuelu prisrčne ovacije. Prišlo je pa tudi do protudemon8tracij. Slovanski poslanci v F etrogradu. PETROGRAD 28. Sinoči je bil v dvoranah mestne dume na čast slovanskim poslancem „rout", katerega so te udeležili tudi ministerski predsednik Stolipin, ter predsed nika državnega sveta in državne dume. Ruska vojna ladija se poškodovala. PETROGRAD. 28. Vojna ladija „Peter Veliki" je zadela na podmorsko skalo. Ladija se je lahko poškodovala, Rusija^ Dvoboj. PETROGRAD 28. Včeraj se je vršil dvoboj med princem Luizom Napoleonom Mu-rat, stotnikom gard. polka in dvema bratoma Plehn, ki sta oba pomorska častnikain sta bila v rusko japonski vojni. Prvi d robo j ni imel ni kakega vspeha. Na drugem dvoboju je bil poročnik Pavel Plehn smrtno zadet v pljuča. Princ Murat je ostal nepoškodovan. PODLISTEK. 88 KAZAKI. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. XXXVI. V tem trenutka sta iz stranske ulice prijezdila na trg dva kazaka. Eden njiju je bil Nazarka, drugi Lukaška. Lukaška je sedel nekoliko postrani na svojem re-jenem, rjavem kabardincu, ki je lahkotno stopal po trdi cesti in metal kvišku lepo glavo s svetlo, tenko grivo. Priročno v obod vtaknjena puška, samokres na hrbtu in zviti plašč za sedlom so pričali, da Lukaška ni prihajal iz mirnega in bližnjega kraja. V njegovem ždenju bahato po strani, v nemarnem privzdiganju roke, ki je komaj slišno potrkavala z bičem konja pod trebuh, posebno pa v njegovih svetlih črnih očeh, ki so ponosno mižaje gledale okoli sebe, se je izražala mladostna zavest moči in samozaupanje. Ali ste že videli takega fanta ? se je zdelo, da so govorile njegove oči, pogledavajoče na desno in levo. Lepi koi\j s srebrnim naki- tom, oprava in orožje in brhki kazak sam so obračali na-se pozornost vsega ljudstva na trgu. Suhi, mali Nazarka je bil napravljen veliko slabše od Lukaške. Ko je jahal mimo starešin, je Lukaška pobrzdal konja in privzdignil belo kodrasto kučmo nad ostriženo, črno glavo. „Kaj, ali si veliko nogajskih konj odgnal ?" je rekel suhljat starec s čemernim, mračnim obrazom. «Ssg si jih seštel, dedek, kaj še iz-prašuješ je odvrnil Lukaška in se obračal strani. „No no, fantiča tu pač zastonj vodiš seboj," je odvrnil starec še bolj mračno. „Lej ga vraga, vse ti ve,* je rekel Lukaška sam pri sebi, in njegov obraz je zadobil skrben izraz; a ko je pogledal na vogal, kjer je stalo mnogo deklet, je obrnil koi\ja k njim. ^Dober dan dekleta!" je zaklical z močnim, zvenečim glasom in naenkrat ustavil koi^ja. „Postarale ste se, ko me ni bilo, čarovnice !■* Zasmejal se je. „Dober dan, Lukaška, dober dan očka!" so se odzivali veseli glasovi. „Ali si veliko denarja prinesel ? Kupi no sladkarij dekletom! Ali si prišel za dolgo ? Dolgo te nismo videli!" Kje smo? Kam ivemo?! Doznajemo, da je deželni šolski nadzornik Perschinka — rodom Čeh, po mišljenju strasten Nemec — doposlal ravnateljem go- j riških srednjih zavodov ukaz, s katerim p r e- j poveduje slovenskim dijakom; odsedaj dalje vsako obiskovanj e| predstav v goriškem „Trg. domuM. Dalje je dijakom strogo prepovedano, p o -slu že vat i se knjižnice „Narodne Prosvete"?! Tudi časopisov ne smejo več citati; sploh jim je zabranjeno posluževati se vsakega izobraževalnega sredstva, ki se nudi dijakom v „Trgovskem domu". Tako so n. pr. dijaki dobivali pouk v klavirju, na goslih. To vse je prepovedano !! S tem Činom se je nadzornik Perschinka pokazal avtokrata najtrše vrste, ki ne res-pektuje niti intencij ministerstva. Glasbeno društvo v Gorici dobiva celo podporo od vlade v namen, da poučuje mladino v glasbi!! Verjetno pa je, da je samodržcu Per-schinki došla — vspodbuja iz Gorice za ta Čin sredneve&kega nasilja. Od kodi? Kdo ima interes na tem, da se vzkrati sleherni svobodni dih dijakom, ki niso po godu kaki — politični stranki ?! Oaim faktorjem naroda slovenskega, ki žele napredka in razvoja naše slovenske mladine, ki jim je na tem, da si le-ta širi obzorje in se vsposoblja za pozneje delo v javnem življenju, pa je sedaj v neizogibno dolžnost, da ne opuste nobenega sredstva v namen, da pridemo na jasno glede vzrokov ukazu Perschinke in da se temu fanatičnemu Nemcu pokaže, da še ni absoluten vladar nad našo mladino v našem, doslej še — hvala Bogu — nenem-škem Primorju! Od onih faktorjev, ki so nad nadzornikom Perschinko in ki jim je ta mož odgovoren za svoja dela, zahtevamo najodločneje, da priobčijo javnosti tista dejstva, s katerimi opravičoje Perschinka to svojo skrajno reakcionarno odredbo. Pove naj nam se, ali ne 7 splošnih frazah, ampak na podlagi kon kretnih podatkov, is K morda trpela potrebna disciplina, ali je inord » trp?l napredek dijakov v šoli vsled tega, da bo se goriški dijaki posluževali zgoraj navedenih sredstev v pov-speševanje svoje splošne znanstvene in socijalne raobrazbe in v širjenje svojega obzorja ?! Kdor kaznuje, naj pove tudi, zakaj kaznuje !! Le tedaj, ako se je dokazalo, da je bila kazen opravičena, doseza poslednja svoj dobri namen. Zavest pa, da se je kaznovalo po krivici, je strup za mlada srca — strup, ki razjeda in kvari. Z ukazom Perschinke se omeja vsaka svoboda dijakov in to je vsakako huda, stroga kazen. In če se opravičenosti te kazni ne dokaže na jasen nedvomen način, če se pokaže, da je to le šikana, ki ima svoj izvor v narodnem ali političnem antagonizmu, potem imamo posla z atentatom na humaniteto in na vsa nače!a zdrave moderne pedagogike. Ravno sedaj hrupe Nemci — in poživljajo pri tem na sodelovanje tudi nenemška plemena — za svobodo pouka, za svobodo vede, za svobodo dijaštva! Tu pa nastopa Nemec, ki hoče dijaštvo nenemške dežele kovati v verige in zabranjuje učeči se mladini, da bi se v svoje spopolnjevanje poslu že vala tistih sredstev, ki jih more najti izven šole!! Mi poznamo mišljenje in čutstvovanje g. Perschinke, a poznamo tudi politične in strankarske razmere na Goriškem. S polnim prepričanjem si domnevamo torej, da vzrokov rečenemu reakcij onarne mu ukazu ni iskati ne v pedagogičnih ali didaktičnih pomislekih, niti ne v skrbi za moralo in disciplino. Vzroki prihajajo marveč z narodno-političnega polja! Oni ukaz je posledica političnega zistema — služiti ima političnim intencijam ! Zato pa se ta ukaz dviga iz okvirja stvari notranjega dijaškega življenja in prehaja na polje vprašanj, za katera se more in mora zanimati vsa javnost. Vsled čudnih narodnostnih in političoib razmer v naši državi je že prešlo v prego vor, da je pri nas vprašanje vsake šole — politikum. Znano mišljenje nadzornika Perschinke in sedanji politični kurs v Avstriji ne dopuščata nikakega dvoma, da je ta reakcijonarni ukaz — politikum prve vrste. Zato mu tudi naši politiki morajo posvetiti svojo pozornost in ne smejo dopuščati, da bi naše srednje šolstvo postalo pafialik ultranemškega Perschinke! Novi poslanik pri Vatikanu. Nedavo smo poročali o zahtevi, da Av3tro-Ogrska odpokliče sedanjega poslanika pri Vatikanu grofa Szechenyi ja. Obdolžujejo ga, da je on zakrivil, da je prišlo na Velikonoč do znanega pohujšanja v Sikstinski kapeli. Drugi vzrok je, ker bo moral tudi papežev nuncij Granito di Belmonte zapustiti svojo mesto na Dunaju. Sedaj poročajo iz Rima, da se v Vatikanu od vseh strani intrigira proti grofu Szechenyi-ju. In govori se, da zahtevajo tudi klerikalni krogi v monarhiji, da odvzamejo Szechenyi-ju važno mesto poslanika pri sv. Stolici. Grof Szechenyi, ki je Madjar, je pri Vatikanu zastopal vedno le koristi Madjarov. ne pa koristi avstro-ogrske monarhije. Da se je tako zamotalo vprašanje Sv. Hieronima, tudi to se pripisuje njemu. Vrlm tega se zatrjuje, da so njegove intrige krive, da slovenski in hrvatski škofje, ki so se bili leta. 1905. zbrali v Rimu radi vprašanja glagoljice, niso vspeli s to poslednjo. Kakor naslednik grofa Szechonyi-ja te imenuje češki rodoljub in plemenitaš biv.si avstrijski ministerski predsednik in namestnik češki Fran grot Thun. Od druge btrari pB zatrjujejo, da ostaneta na svojem dosedanjem mestu tolik.* Granito di Belmonte, kolikor tudi Szechemi. ker da vplivne {osebe delajo nato, da ne nasprotstva poravnajo mirnim potom. Naglasa se, da je Szechenyi persona gratissima pri papežu Piju X. Krvoprolitje v Černihovu. Notri v razburjene razprave v parlamentu o razmerah v Galiciji, v te srdite spopade med Poljaki in Maloru^i, je padla vest o groznem krvoprolitju v Černihovu, ki je v krvavo ilustracijo zgori omenjenih razmer. Na spopadu med kmeti in orožniki v Černihovu so kroglje orožnikov ubile pet ljudij — med tem 2 ženski in 1 dete — in mnog) njih težko ranile. A vse to radi razmerno brezpomembnega vzroka: ker so maloruski kmetje lovili ribe v nekem ribniku, ki ga ima od občine v zakupu poljski veleposestnik Korytowski. V primeri z groznimi posledicami se vzrok res kaže malenkostnim; a ravno radi tega ne morejo izbrisati in niti ne ublažiti groznega utiša tudi najbolj zavita „Prišla sva z Nazarko za eno noč se poveselit/ je dejal Lukaška, zamahnil z bičem po konju in pojezdil k dekletom. „In Marjanka te je že čisto pozabila," je začivkala Ustjenka, dregnila Marjanko s komolcem in se zasmejala s svojim tenkim smehom. Marjanka se je umaknila od konja, vrgla glavo nazaj in mirno uprla svoje svetle, velike oči v kazaka. ..Tako dolgo te ni bilo! Kaj topotaš tako s konjem ?* je rekla suho in se obrnila proč. Lukaška je bil videti posebno dobre volje. Njegov obraz je sijal drznosti in veselja. Marjankin hladni odgovor ga je očitno presenetil. Temno je naenkrat na-mršil obrvi. „Stopi v stremena, odpetem te v gore, ljubica!" je naenkrat zaklical, kakor bi hotel odpoditi zle misli, in spretno je sukal koi\ja med dekleti. Nagnil se je k Mar-janki: „Poljubim te, tako srčno te poljubim ! No, d^j !* Marjankin pogled se je srečal z njegovim, in naenkrat je zardela. Stopila je nazaj. „Kaj ti pride na mar! Saj mi boš noge zmečkal!" je rekla, povesila glavo in ogledavala svoje vitke noge, ki so bile obute v modre nogavice in rdeče nove čevlje, obšite z ozkimi srebrnimi trakovi. Lukaška se je obrnil k Ustjenki. Marjanka pa je sela zraven kazakinje, ki 'je držala na rokah deteta. Dete se je iztegnilo po deklici in z debelimi ročicami zagrabilo za nitko novcev, ki so ji viseli na modrem bešmetu. Marjanka se je sklonila k detetu in od strani pogledavala na Lukaško. Lukažka je bil izvlekel med tem izpod čerkeske, iz žepa svojega črnega bešmeta culico s sladkarijami in pečki. „To podarim vsem,-' je rekel, podavši culico Ustjenki, in smehljaje pogledal Marjanko. Zopet se je izrazila zadrega na dekletovem obrazu. Njene lepe oči so se zastrle kakor z meglo. Spustila je ruto do pod ustnic, naenkrat pritisnila glavo k belemu ličecu deteta, ki jo je držalo za verižico, in ga pričela strastno poljubovati. Dete se je uprlo z ročicami v visoke dekletove prsi, odprlo brezzoba usteca in zagnalo vik. „Kaj mi dušiš otročiča je rekla detetova mati, ga ji vzela in odpenjala bešmet, da bi mu dala prsi. „Pozdravila bi se r^jši s svojim fantom." (Dalje.) Stran II »EDINOSTc Stv. 148 V Trst i, dne 29. maja 1908 ublaževalna oficijelna porodila! čut humanitete nj^la grdo breztaktnost, kije tem neodpust-; f=e zgraža in ostaja globjko užaljen, da je neja, čim 80 ti poslanci obljubili svojo pomoč; sploh kaj tacega možao! Radi tega se ves društvo „Fascio" ni — ali vsaj ne bi i a grozni dogodek ne daje razlagati niti ne smelo biti — politično, zbog česar ne smejo po neposrednem povodu, niti ne po občutlji- odločati v njem politični motivi ! vosti, ki je ljudje sploh in povsodi kažejo j Neumnost, ki so jo napravili z ono de-ob takih sporih, marveč moramo priti do monstracijo, je tem huja. ker ravno prof. zaključka, da Be ta dogodek da razlagati le iz Mandić se ni nikdar iztical v boju proti 80-prosliit'h specifičnih gaiiških razmer. Tu cijalui demokraciji. Zato pa trdimo, da mo~ poljski bogataš, tam maloruski kmet — na tivi oni demonstraciji niso bili — kakor bi strani prvega ves upravni zistem, na strani hotel uverjati „Lavoratore" — le politični,! drugega — brezpravje. Na strani Malorusov. ampak bili so narodni. Tega odija pa bi je združena narodna, politična in socijalna j se hotelo socialistično glasilo rešiti in zato | beda v grozno celoto, ki je ključ za ume- i sili tudi posl. Spadaro v družbo Mandića. vanje razgrete duše maloruskega naroda. j Zastonj mu trud, kajti očevidci pričajo Upoštevaje to duševno razpoloženje malo- j soglasno, da je bila demonstracija naperjena j ruskega naroda si moremo razlagati, kako je le proti profesorju Mandića. prišlo do umorstva namestnika Potockega in jedino po tem razpoloženju si moremo razla« gati tudi krvoprolitje v Cernihovu. Če tudi moramo kakor Slovani iz srca obžalovati spor med brati, ali po svoji vesti moramo tudi pripoznati, da v takem mišljenju je mo ralo priti do tacega stopnjevanja mi /nje med Malorusi in Poljaki. Glede naravi one demonstracije smo torej i na jasnem. Na druga podtikanja, kakor n.1 pr., da smo mi glasilo izsesateljev, bogatašev j gospodarjev ter da varamo ljudstvo v povspe-1 ševanje svojih kapitalističnih in bog siga vedi, še kakih interesov — ne reagiramo, ker se narodne j nam ne zdi vredno kratiti čas s takimi —■ be- j dastočami. Tem manje, ker vidimo, da so dali Kakor Slovani moramo le želeti, da bi minoli tisti časi, ko so naši delavci se vsi činitmji delovali na tiste poljske kroge, ki na take neumno nastavljene in že preveč vzdržutejo sedanji zibtem na sramoto Slovan-stra in države — v to, da izginejo stari tradi- obrabljene limanice. O sivski jami „Dimnica". _ _______,______ „__________ . Ker vže! cijonalui predsodki šovinizma nasproti Malo- j dolgo ni bilo nikakoršae ve iti o „Dimnici", rusom. ; znamenitoj orjaški jami pri Slivjah, napotil sem ; Naloga moderne in pravne države pa je, ad t a|£aj fla sj ogledam na licu mesta, kako • da sanira tamošnje politične in gospodarske napreduje delo, ki je cenj. odbor naše pla-razmere, tako, da tudi v tisti nesrečni po- j niu8ke podružnice naročil, da to podzemeljsko ; krajini zašije solnce boljše bodočnosti. j gudo razkrije in omogoči prijateljem narave ~ ~ udoben pristop. Pa kako veselo mejeizuena*! ugrsKa. diio, k« sem takoj zapazi1, da je najtežje in Nezadovoljstvo v madjaraki koaliciji. najnevarnejše delo že dovršeno ; dogotovljen * t> j- • .• • t . ■ «*.']« namreč iako varen in prijeten uhod. Po Iz Budimpešte javkajo : Izstop iz Košu ; QQih DavpičJQih 8tenah. koder smo se morali: tove stranke Gastona Gala m Julija Endrey §čati le8kvicah preko 30 metrov v zija-; jo porazno deloval na kroge stranke D®^ |jočo globino, nje se £daj polagoma pada-visnoati. rosebno je omprnl izstop posled-; ]QČa ca, vklesana in vsekana v živo in j njega kije eden starejih parlamentarcev .?i8ečo aka] „e y lževih zavojlh Kosutove stranke. Da oslabi ta učjaek, poslal j tdkrat ^ ^ada ter je fikrbno zavaro-' mu je Košut odprto pismo, v katerem opra- yaQa z le]ezJ vičuje vsprejem povišanja častniških plac m j Tako • ^ 0Qa loboka iama vso svojo politiko. Poslancem, ki so izstopili, < gvojo Jto £ nevarn03t, ker koraka se ( prihajajo zaupnice i z naroda, kar zelo neu- j 4 na trdnih tleh do dna brez najmanjega godno ao^c na vladne kroge. Pričakujejo,' ^ brez težave. | da izstopi še nekoliko poslancev. | Zafietkom izvrtan je v skalo tudi mali Preganjanja narodnosti. j predor, v katerem se nahajalo vrata, ki no Soproga romunskega poslanca Avrelija' sij o črke S. P. D. ter branijo vstop nepokli Vlada je bila obsojena na mesec dni dr-canim. žavne ječe in 300 K globe radi „ščuvanja! Gorenji del steze s predorom vred je proti madjarskemu narodu". bil izvršen že lanske zime pod vodstvom g.' (Torej tudi ženske že „ščuvajo" proti učitelja E. čeha, a ostalo dovršila sta sedaj Njegovem Veličanstvu — madjarskemu besnilu. gospoda Bubniča iz Slivij, oče in sin. Izdelali j Res je le mal korak od re-,nega do smeš- bo vse domači delavci. Pohvalno je treba nega). Hrvatska. Deseta madjarska šola v eri Rauchovi. VI adi slavci h posestvo, na katerem namerava zgraditi madjarsko šolo. Drobne politične vesti, | omenjati tudi, da se ni dogodila nikakordna nezgoda kljubu mnogemu razstreljevanju ska-! lovja in najopasnejSim pozicijam. To delo pač! samo najbolje svoje mojstre hvali, i a treba si „ ,. . , », ti* u ' *t je V9e ogledati, da se je zamore zadostno Madjarsko društvo „Julianu je kupilo v In kakor se je cenj. odboru plan. podružnice posrečilo premagati tako najtežjo na« logo, ni dvomiti, da nam tudi v jami samej [kmalu pripravi in vredi, da jo skoro odpre Novi češki deželni maršal, javnemu posečanju. Želeti je še, da se tndi Kakor poročajo češki listi, je gotova stvar, da kmalu prometne zveze izd tno zboljšajo, n. bo češkim deželnim maršalom imenovan seda- pr. upa se na nameravano avtomobilno zvezo nji predsednik češkega deželnega kulturnega mej Trstom in Opatijo preko Podgrada, ki bi! sveta princ Ferdinand Lobkovic. Imenovanje blizo Slivij morala imeti Bvojo postajo. Kajtii bo razglašeno v najbližjem času. j zlasti tujce bi zanimale „Dimnice" ako ne bi Dalmatinski namestnik Nar j preveč časa zgubljali pri tem. P. j de Hi je po na* vetu zdravnikov prosil za Sv. birmo bo delil letos škof mons. dr. kratko podaljšanja dopusta. Ministeraki pred-j Nagi po sledečem redu: 1) na binkoštno se •- . * o pcmanjkljiv, si skuša „Lavoratore" pomagati Zmhvalm. Gospa Terezija Bičefc:, vdo- 2. s tem, da nekaj zavija, nekaj pa pridodaja iz Ta P°, P^ojnem Ivanu Bičku, izreka iskreno •jga J zahvalo vsem prijateljem m znancem, ki so Demonstracije proti profesorju Mandiču spomin pokoj, počastili ■ tem da so se včei ______cL... __ _____- raj udeležili parasto3a v tukajšnji pravosUvn- Prihod „Sofie Hohenberg'. Včeraj je Bem priplul avstrijski parnik A.-A. „Sofia Hohenberg" iz Buenos Aires, dotakni v ši se Montividea, Las Palmas, Cadixa in Napolja, Število redarjev ▼ Trstu se pomnoži za 120 mož, ki bodo klasti opravljali službo v Rocolu, pri sv. Ivanu, v Barkovljah in pri bv. Ani. Jubilejni dar. „Riunione Adriatica di Sicurta" je povodom vladnega jubileja cesar-jevega darovala za jubilejno delo: „Otrok" 25,000 Kron. Tržaška mala kronika. Samomor. Včeraj ob 2. ure popoldne je šel bivši kurjač kopališča v ul. Gelsi št. 14, Alojz Battilana, na obisk k strežnici omenjenega zavoda. Bila je zraven tudi vratarnica one hiše in Battilana se je pomanj koval z obena. Bil je dozdevno vesel, tako da ga je celo strežnica vprašala, zakaj da je vender tako dobre volje. Battilana je rekel, da je podedoval 40.000 E, da sedaj odpotuje in da se njegova žena nahaja v Puli. Pol ure kasneje se je Battilana podal v gostilno Ivana Maja št. 12. v isti ulici, kjer je naročil pijače. Potem je šel na stran. Kmalu na to so nekateri gostje in krčmar zaslišali neko javkanje in vzdihovanje v stranišča* — Odprli so vrata in našli tam Battilana, ki se je zvijal vsled groznih bolečin. Pri njem je ležala steklenica 100-gramne karbolne kisline in oster duh, puhteč iz njegovih U9t, je bil dokaz, da se je BattiloDa zastrupil. Telefoniralo se je takoj na zdravniško postajo. Pri-sedši zdravnik ga je dal prenesti v bolnišnico. Vsak lek je bil zaman; nesrečnež je kmalu umrl za hudimi bolečinami. Ne zna se za vzok samomora. Vsakakor je Battilana, dasi mlad mož, že prej poskusil storiti konec svojem življenja. Nezgoda na delu. V ul-ci Guido R ci nad ^Campo Marzio izpokopavajo nekateri delavci neko Btavbišče. Med istimi je bil zaposlen tudi neki Josip Ernant, star 26 let. Včeraj se je isti opotekel in zdrknil dol 12 metrov globoko po jako ostrem obronku. Opraskan je bil po celem telesu, zlomilo se mu je tudi rebro. Zdravnik rešilne postaje ga je dal prenesti v bolnišnico. Sprožil se je revolver. Adolf Pernčič star 16 let, urar, stanujoč v S. Maria Mag-giore št. 4, je včeraj čistil svoj revolver. Isti se je iz neprevidnosti sprožil in kroglja ga je ranila na kazalcu leve roke. Zatekel se je je na zdravniško postajo. SemoliS v Trstu. Predsinočnjem ob 11.28 zjutraj je Semolič prišel z južno železnico pod varstvom žendarmov v Trst. Z vozom so ga prevozili v preiskovalni zapor Jezuitov. Tržaška sodna oblast je zahtevala, da da bodi Semolič izročen njej in ne goriški deželni sodniji, v čegar okrožju jo on izvršil zločin, in to v svrho preiskave v stvari umorov kočjažev. Krasen tip „regnicola". Fortunat To-nion, star 24 let, iz Padove, nezaposlen zidar je bil predsinoč^em aretiran, ker je v kradel štirinajstletnemu fantu Frideriku Jiittaer torbico z K 3'40. Pocestni UZmovič. Aretiran je bil predvčerajšnjem ob 6. in pol uri pop. voznik Fran Ceglar, star 19 let, stanujoči v ulici Ponzanino št. 13, ker je poskusil v ul. Olmo svojo uzmoviško umetnost na neki Margareti Kopic, stanujoči v u1. Molin a vapore št. 6. Ženska je imela v žepu 10 K. Pri aretiranju se je Ceglar delal, kakor da bi pal iz oblakov, Goljufija. V soboto dne 23. t. m. zjutraj jo bil g. Aleksander Mayer, trgovec b kavo pri sv. Ivanu št. 31, poklican na tele-ton. — Halo, tukaj trgovec Ivan] Dio-nisio v ulici Barriera. Prosim, g. Major, pripravite 10 kil. pečene kave za moj račun. Mayer je pripravil kavo in ob 5 pop. se je dostavil k njemu mož tridesetih let, srednje postave, koštanjastih las, kakor odposlanec g. Dionisia. Mayer mu je izročil kavo v dobri veri in mož je podpisal potrdilo : Viktor Sillich. Kmalu potem pa je Mayer izvedel, da g. Dionisio je sicer naročil kavo, da pa ni poslal nobenega po njo. Vrednost kave je 28 kron. Ponočni slavčki. Policija je aretirala predsinočnjem 17 mandeljcev. Loterijske številke izžrebane dne 27. Praga 40 76 62 5 64 L v o v 62 60 52 84 37 SmeSalo«. Gospod (veletržcuj: „Tako obsežna trgovina mora delati res mnogo preglavice ' — Trgovec: „I seveda! Jaz ne bi bil rad v koži mojih upniko v". Koledar In vrem«. — Danes: Maksim šk. — Jutri: Ferdinand kralj — Temperatura včeraj 2. uri popoludne + 20" Cela. — Vreme včeraj: lepo, veter. ___ svojega. monstracije proti protesoiju Mandiču 6P?n ker je ne more. Skuša jo pa opravi-. raJ, ______i političnim delovanjem in miš^e- c njem prof, Mandića. To je najnesrečneje opra-1 Nesreča Z avtomobilom. Na državni Društvene vesti. vičevanje, kajti : cesti iz Sevile v Kordovo je avtomobil, ki ga zborovanja so se udeležili ljudje različ* i© markiz Granata, skočil v prepad, nega političnega mišljenja in bi bila — po Markiz in neki senator, ki se je vozil ž njim, r Lavoratore viu logiki — opravičena tudi sta bila takoj mrtva, neki polkovnik pa težko demonstracija proti poslancu.... Pagniniju ; ranjen. na zborovanje so bili povabljeni poslanci Prihod torpedove flotilje. Včeraj brez razlike strank, radi česar je vsaka de- qatray ob 5. uri je došel t nafte pristanišče mcnstracija proti enemu ali drugemu pome- „Pelikan" z jedno flotilko torpedovk. Redni občni zbor „Slavjanske £i talnice" se bo vršil dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blugajnika. 4. Volitev predsednika, odbornikov in namestnikov. 5. Slučajnosti. — Členi društva se tem potom uljudno poživljajo, da se v obilem Številu vdeležijo občnega zbora. Odbor. „Čitalnica" pri st. Jakobu opozarja na izlet v Pulo, ki ga priredi v nedelo 31. t. m, povodom skupščine družbe sv. Cirila in Metodija za Istro. Odhod z vlakom cb 5.45 zjutraj. Odbor dramatičnega društva v Trstu naznanja s tem p. n. članom, d h sa bo VII. redni občni zbor vršil definitivno v čatrtek dne 4. junija ob 9. url zvečer v čitalnični dvorani V Nar. domu. Dnevni red je sledeči: 1. Predsednikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Prememba društvenih pravil. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Vabljeni so gy. členi, da se tega »ai-nega zbora polnoštevilno v deleže. „Klub dramatičnih diletantov na Prošeku ' vprizori v nedeljo, dne 31. maja v Sv. Križu (dvorana Magajna) ljudski igrokaz „Na sodni dan*, ki je svoječasno tadi na tržaškem odru dosegel velik vspeh. Vsled ugodnega železniškega urnika bo tudi tržaškemu občinstvu mogoče napraviti izlet v ta prijeten kraj. „Delavsko podporno društvou na-nanja svojim p. n. členom, da se je uvedel v uradu popoln nedeljski počitek, pričenši z dnem 31. t. m., vsled česar odpade nedeljska ambulanca. Namesto te slednje obdržavala se bo ambulanca vsako soboto ob 7. in pol uri zvečer. Odborove seje so so preložile od četrtka na soboto ob običajni uri. Urad bo odprt vsaki dan do 7. uro zvečer. Akad. tehnično društvo „Triglav" v Oradcu vabi na II. redni občni zbor ki se bo vršil dne 30. junija ob 8 uri zveier v prostorih Leonhardstrasse 4. Dne?ni red je sledeči: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo o d borovo. 3. Proračun. 4. Slučajnosti. Slovanski gostje dobro došli. Gospodarstvo. Občni zbor „Kmet. družbe za Trst in okolico" z dne 24. t. m. Družbin predsednik g. Ivan Goriup je otvoril zborovanje ob 10. uri s pozdravom na zborovalce, katerih se je zbralo okoli 70; predstavil ie novega poljedjelskega dež. učitelja g. Lsha ter se hvaležno spominjal med letom preminolega družb, predsednika, mnogo-zaslužnega družb, soustanovitelja pok. dra. Sim. Pertota, komu zborovalci za kličejo: Slava njegovemu spominu ! Na to sta bili odobreni poročili tajnikovo io blagajtikovo. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da &e je odbor v teku leta 1907. večkrat shajal in se v 10. odb. sejah in na treh shodih posvetoval, sklepal in refieval vprašanja o gospodarskih in poljedelskih stvareh, o željah in potrebah okol. kmetovalcev ter podajal potrebne nasvete. Posebno važnost se pripisuje shodu dne 12. sept. I. 1. na katerem se sestavila obširna spomenica, v kateri so iia-vedene in utemeljene razne potrebščine in nove ustanove v prid poljedelstvu v okolici sploh, vinegradstvu in vitnarstvu pa še posebej. Spomeuica sestoječa iz 12 točk, se je izročila po posebni deputaciji (v odsotnosli g. namestnika) prežiJijalnemu podpredsedniku g. grofu Schfeffgotschn dne 30. sept., kateri je prijazno obetal, da hoče g. namestniku priporočati, da podpira v spomenici navedene želje in potrebe. Poročilo navaja povoljni izid po skušenj o izboljšanju prasifje rejo z uvedenjem pleme-njakov Jorkšir*ke pasmi. Razuti dveli obstoječih postaj, po3tavjla je družba v tem 1 ti še dve novi pestaji za prašičje plemenjak i Jorkširce iu sicer pri S. M. Magdalen^ Kp. pri Drag. Misleju št. 202 in v Rocolu pri Mat Lahu št. 115. V tem poročilu se omenja tud: rasprodaja sena po znižani ceni, ki jo je dru; morala nadomestiti iz Bvojega premoženja. A družba žrtvuje radovoljno to vsoto, k;t}ti t. razprodajo tega sena se je doseglo lep uipeh; kajti naši živinorejci, ki so se za to pobrigali, dobili so na dom seno po znižani ceni oh času, ko je bila potreba največa in ko je bilo sploh težko dobiti manjše množine sena. tudi ne za gotov denar. Zato gre hval i predsedniku in vsem onim družb, poverjenikom, ki so tako požrtvovalno pomagali na razprodaji. V družbi je bilo upisanih v letu 1907. 210 členov, od teh jih je vplačalo udnino 18rf udov. Vsi udje so dobivali in še dobivajo strokovni list „Primorski gospodar", ki *o poljudeu in poučljiv list. Ta list stane žet sam za se naročen, 3 krone na leto; a druž bini udje plačujejo za vse skupaj (za udnino in za list le 2 K na leto. Tako malo ulnino je odbor postavil, da s tem privabi družbi kolikor možno največe Število členov v njih lastno korist. A pri vsem tem se naši kmetovalci Se premalo zanimajo. Med tem ko s^ nekateri kraji v družbi prav častno zastopam, ■o pa drugi Se prav slabo udeleženi. Zat > pozivna tajnikovo poročilo navzoče zborovale« T Trstu, dne 29. maja 1905 »EDINOST« siv. 148 Stran IH in družb, poverjenike, da uplivajo pri svojih sosedih, da se v njih zbudi zanimanje za boljši in vedno veči napredek v poljedelstvu, kazoč, kako so drugi narodi spoznali že zdavno vrednost in važnost gospodarskih društev in btrokovnih listov za poljedelski in za kulturni napredek. In ker se pri drugih narodih mnogo Čita, je tam tudi mnogo premoženia. Slovensko gospodarsko ča»opi*je je sploh jako ceno in zato ne bi smela biti naročnina (ali udn na) par kronic na leto vzrok naše malomarnosti. Z enim samim dobrim člankom se Vam naročnina labko stotero prevrne. Pri 4. točki: „Volitev predsednika in novega cdborau je bil na predlog učitelja Grmeka z nova izvoljen predsednikom gosp. Ivan G o r i u p ter se je stari odbor po polnil z imenovanjem dveh novih odbornikov: ;zg. dra. Slavika in Alojzija Gori u p a. Na to se je odbor konstituiral takole : podpredsednik dr. Slavik ; blagajnik: Jos. Pertot; tajnik: A. Vtlentič; odborniki: Al. Gcriup. V. Cibic, Iv. Gcdina in Iv. M. Bole. Pregledovalcema računov sta bila potrjena prejšnja gg.: Stepančič Nic. in Iv. Kna*s. Pri sluća nostnih predlogih je opozarjal zborovalce učit. Germek na preobilnost pridelanega vina na Francozkem in v Italiji, kjer ga že toliko pridelajo, da ga ne morejo vsega cddati. Z novimi nasadi vinogradov se tudi v bližnji I^tri in Vipavi prikazuje že obilnost tega pridelka. V malo letih je pričakovati tudi pri nag kaj takega. — Misliti moramo na to eventualnost že sedaj ter se pripraviti, kako in kam bomo oddajali svoje p ridelkf. PoljedeUki učit. g. Lah je pripomnil, da taka nevarnost trž. okolici še ne preti, ali da vsa; ni tako l/.izu, ker se tukaj razmerno še premalo vina producira in ker se zaradi dobre kvalitete naših vin bodo vedno lahko razpro-dajala, izlasti v spodnji okolici. Predsednik Goriu? je proti tema, da se vino prodaja na tako imenovanih osmica h, ker so pri tem 503čdje nekako navezan\ da si eien dragemu vino popijejo ter s tem ne prihaja v deželo nič tujega denarja. Naš princip mora biti ta, da prodamo vino na zunaj, da s tem pride zunaj ni denar v deželo. Dr. Pretner je menil, da pred tako eventualno krizo bi bila potrebna organizacija, ki bi si postavila nalogo, da povzdigne domače kletarstvo z napravljenjem pravilnih kleti, v katerih bi se vina shranila, ako je treba, tudi več let. Drugič bi pomagala k temu ustanovitev vinarskih zadrug, ki bi pospešera'e izvoi vinskega pride:ka iz dežele. Predsednik, uvažuje nasvetovana pripomočke, je obljubil, da bo odbor skušal storit1', * ar bo v njegovi moči. Odbornik Cibic je predlagal, naj bi se zahtevalo skupoma oprostite? zemlišuega davka onih parcel, ki so se predelale v vinograde. kakor dovoljuje dotični zakon. Odbornik Gjdiaa je imel proti temu 3voje pomisleke, ker bati 6e je, da bi po pre-: čenerc obroku taka zem'.jišia potisnili v viši davćm razred, me i tem, ko se sedaj prišteva-j v najniži. Vsakako naj vsak preračuna, će bi se mu to izplačalo. To naj bi družb.n dbor tudi pretresal v svojih sejah. Dr. Pretner je predlagal, naj -Kmetijska •iružba"4 zahteva od c. k. finančne direkcije, ki ima v rokah katastralno evidenco : h) da geometer, ki se pošilja v okolico, bodi zmožen jezika domačega ljudstva, s katerim ima posla; b) dan prihoda in obhcda dotičnega geo--uetra na lice mesta naj se objavi v slovenskem jeziku, da bodo posestniki obveščeni. Zborovalec Cibic, sodnijski poverjeuik in :eiji!oc, ki ima tudi posla pri tem, se je popolnoma ujemal s tem predlogom in ga je podpira', na kar je bil predlog soglasnj vs-pre;e\ K 6. točki: rPr€davanje". G. Lah. po-..edelski potov, učitelj je predaval o rZ?ezi iv&rovaloic gojenje živine"*. Perijcdičiio se rado dogaja, da sedaj rhUj sedaj druga zavarovalnica, prizadeta po -iino^ih nezgrdah. izcrpi svoj zilog ter ne more izha'at:, ako n2 poviša plačilne premije, ali ako se ne zidoleži. Eio in drugo je druitvu na kvar. Da se temu odpomor^, želeti je. da se ustanovi ^Zveza"* v»eh zavarovalnic c-nega okraja, v katere skupen zalog bi prispevala vsaka zavarovalrrca majhen odstotek ter do'oiva'a bi od nje v slučaju nesreč izdatao podp ro. Tak'2 ^Zveze"4 je pripravljena podpirati gmotno tudi v 1 a d p, med tem ko pc.saončciai zavarovalnicam ne mo e pomagati. G}=p d predavatelj je proučil j2*i.nov.tse takih -Zvez"4 na Švicarskem in i tudi onih na Goriškem in v Istri ter pri-, pravljen po enih uzorcih, prikrojenih za naše; posebne krajevne razmere, sestaviti p*an;a za u tanov t v take ..Zveze" tudi za tržaško okolico. Dr. Pretner je predlagal : kmet. družba .j- - ov&bi vse „Zavarovalnice gov. živine" v oko';:', da posije vsaka po dva delegata na šhc*j. Na ta sbod naj se povabijo tudi drugi rezumniki in g. potov, poljed. učitelj. Na skupnem pjgo^oru in razgovoru naj se pregleda o in prouče dotična prav.la. Odbornika M-:, in Gjdina sta se pridružila temu predlo-:. Zvtza naj ae vsakako ustanovi, kajti edir.o s tem bo zagotovljen obstanek naših zavarovalnic. Zborovalec Grgič je pripovedoval. da so se pri njih že pogovarjali o tem ; a, da one zavarovalnice, ki imajo kaj v kasi, ne marajo za „Zvezo". Gosp. predavatelj je pojasnjeval, da kdor ima kaj v kasi, to je njegovo, in nikdo mu ne bo jemal tega. Tukaj gre zato, da bi le od sedaj naprej vsaka zavarovalnica prispevala mali odstotek v skupen fond, iz katerega bi dobivala vsaka zavarovalnica podporo za vsako nezgodo, fie glede nm to, ve ima kaj lastnega kapitala, ali ne. Predsednik se je pridružil predlogu, dra. Pretnerja da se skliče posvetovalni shod ter je menil, da naj delegati zavarovalnic prinesejo seboj nekako statistiko o številu nesreč in o vsotah, izplačsnih v zadnjih letih. To bi bila neka podlaga, na katero naj bi se naslanjala „Zveza". Ta predlog, ki ga je podpiral tudi poljed. učitelj g. Lah. je bi! vspre:et sogU-no. Predsednik je zaključil zborovanje ob 11 in pol, zahvalivši se zborovalcem za "i-vahno razpravo, g. Lahu za predavanje, vladi in trž. posojilnici za gmotno podporo, ^S--kolu" za dovolitev dvorane in Ured. „Edi-nosti"1 za priobč&vanje družbinih vesti. Vesti iz Goriške. x Unione dei docenti italiani. To društvice napetih laških učiteljev, ki so se ločili od dt želcega učiteljskega društva, šteje samo 57 členov; mej temi so pa tudi vsi srednješolski laški profesorji in otroške vrtna-rice; ima torej prav malo pravih ljudskih učiteljev, Sklicali so že večkrat občni zbor, a se ni mogel vršiti, ker ni prišlo nikdar za-dostoo število udov. V nedeljo se jim je vendar po3rečilo, da so zbobnali skupaj toliko členov, da se je moglo vi siti zborovanje, čegar prvi čin je bil, da so brzojavili zborovalcem rLega nazicnale" v Trident. Potem so se obregnili ob zborovalce deželnega učiteljskega društva, češ, da prekorača svoj delokrog, ker se je društvo izreklo proti po-mcožitvi meščanskih šol. Mestna učiteljica Konstantina Furlani je vprašala, kaj meni vkreniti društvo, da se prepreči premeščenje slovenske g a u č i t e 1 j i š č a iz Kopra t Go r i c o ? Predsednik je odgovoril, da se bo ta stvar razpravljala dne 8. v Piranu na občnem zboru združenih učiteljskih društev. Na tem zboru bodo — to se ve že sedaj, kar le možno kričali proti premeščenju učiteljišča v Gorico. Zatorej naj bi se ebrali tudi vsi stovenski učitelji in učiteljice Goriškega ter odločno zahtevali premestitev v Gorico. Omenjena učiteljica Furlani je reporterka Ii3ta „Corriere friulano" ter obletava po noči vse kavarne, restavracije, gledišče in druge lokale kjer so zabave. Ne umemo, kako more potem po dnevi poučevati. Kaj pravi k temu deželni šolski svet ? — V mestu je Furlani poznana pod imenom „Tajča", ker poučuje nemški jezik. Učenke je sploh ne imenujeje z drugim imenom. x Kavalerijska vojašnica v Gorici. Podjetnik in municipij se morata sedaj podvizati, da bo vojašnica ob določenem času dovršena, dočim se magistrat, ki je dobro vedel, da se vojašnica mora zgraditi, ni menil za stvar do zadnjega trenutka. V torek zvečer je bila mestna seja, na kateri so se oddala kleparska dela na vojašnici stavbenemu podjetniku Andreju Perco iz Ločnika za K 44.450, mizarska pa „Associazione coopera-tiva dei falegnami di Gorizia* za K 40.522. Vodo navedejo v vojašnico po vodovodu iz Stračic, ki se poveča; delo je proračunjeno na K -37.000. Svetovalec Battistig je predlagal, naj se to delo izreči dunajski tvrdki Rumpel, čemur sta se vprla starešini dr. Pin&ucig in Juch, češ, da je tudi v Gorici dovolj instalaterjev; zakaj torej dajati za-sluika inozemcem ? Dr. Venier je bil mnenja, naj se prepusti oddaja dela, ako je res nujno, mečtai eksekutivi ; župan mu je odgovoril, da ta ne prevzame odgovornosti, ker noče. da bi jo pot-m starešine kritikovali. Battistig je M pcl:m za to, da se razpiše natečaj osem dni za napeljavo vode ; drugi so mu prigovarjali, da je tak rok prekratek, ker si obrtniki v tako kratkem času ne morejo napraviti proračuna. Župan je opomnil nekoliko iritiran : Ljudstvo bo mej tem kričalo in zabavljalo. da ni vode, časniki bodo pisarili o zadevi na vse možne načina in občina bo morala čakati, da se mestni svet odloči za najbolj ug:dno ponudbo! Slednjič je obvel al predlog dr. Pmausiga, da se natečaj dol-, či L a 14 aaij. — Koliko časa bodo pa na s amem municipiju, kjer gre vse tako doko časno počasi, rabil, da sestavijo in objavijo Eatečaj za oddajo de'a za napeljavo vode v no*o vojašnico k< njanice ? ! TOVARNA POHIŠTVA Aleksand* Levi Kinzi trst — ulica delta Cesa it 46. Zaloge: Piazza Rosario štev. x. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. ? Trajna zaloga pohištva: ' ulica della San i ta štev. x4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36 Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; '6-58. (Za informacije vprašati 6-70). Priliko! 7 pdaialnici izetovljeii odIbk is imM O 91. FAKCHI, Trst lil- Giacinto Gallina Št. 8 (Prej v nI. delle Legi: a prodaja oblek, površnikov, palefof in hlač Najfineje blago. Gene čudovito nizke ! 1 *■« Pozor na naslov! • t • • Nova prodajalnica :: Velika zaloga sira :: z veliko Izbero hišnih in • »p*U""w» lastne9a izd£||(a kuhinjskih predmetov jPaTme^ E«^AL Vsi izdelki stari in prastari. ---— po najzmernejših cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica delle Poete štev. 3. Denarna posojila vtva. zaaartjo dobiti otobo vsakega slej a te-Oko m osebni kolikor na hipotekaraJ kredit ped efodnin povračili. Hipotekama posojila f vsake« znesku so dajejo po ioljl strank preti primorala obresti« oziroma proti amor ttzaeni. Obrniti se Jo na JOSIPA ZIDAKI*, illos delta Caoeraea Kt 14, I. nadat od «1—12. pred pol la ed %.—%. popoludne Absolutno konkurenčne cene. Đona & Porissinotto Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4. Dr. Fran Korsano specijalist za sifHitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolć itev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejem* od 11. Jo 1. La od S. la pol do i. la pen poj. Pohištvo solidno in elegantno i po zmernih cenah Rafaele italin TROT — Via Maioanton 7 Mnogo denarja prihrani :: lahko vsak gostilničar in vinski trgovec, ako rabi za popravljanje skisanega vina pra&ek od kemika RONCA, kateri pokvarjenemu vinu t&o ki-Hn® odvzame. — Omot dovolj za 10 hekt. vina kron 7 Dobiva se le pri : 10. SCHOSTER-Iu, Trst, ul. Gaetono Donlzetti 5 Razoošiljatev po povzetju. TELEFON- 855. Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd - Bremen (NORDDEUTSCHER LfcliOVD — BREMEN) xx^ A//////y/y«a/y///^ rif 470 a0encij Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graikc pottlards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile M. 15. Redne parobrodne črte Iz Bremena v >i>. York, Baltimore, Qfcl»o«ton, Bueno« A'res kaior tudi po pristaniščih jul na A t-iti, _ Avstralije itd. itd. Parobrodi nemškega severnega Uoyč t 178 velikanskih brzih parnikov, z d veru jakoma za transoceanake vožnje, od kat^rffc 30 a 15000 ton.; 11 velikih parobrod- t» rrevažanje blagi ; 2 velika paznika i-t banje; 37 velitfih parnikov za v ž jj evropakih moijih; 11 velikih najinod parnikov v deln; 156 manj&ih paro^rod^.v J-? Vsega skupaj 434 parnikov, od katerih ! i-J brzih, opreniljeni z modernim komfortoia. —— BRZI PAKNini — o v ©j o ocean v 5-6 dn»h nizke, hrana dobra ki pr v prvih svetovnih pristaniščih. Cene Za informacije in pojasnila obrniti se na Glavni zastopnik v Trstu Piazza Olu8eppina i. F. STUMPE TELEFON ttev 20-68. m DOBITA SE V VSEH LEKARNAH Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA V VSEH LfciASNAii prirejena v Trstu Rafaela Mia* Muru „jlUa JUdetuidU Salais" prt od lekarnarjev : sv. ^ oba i« josipa godioa, lekarna ,j\V 3§ea' Faroeto 4 Steklenica stane K 1-40. Ix Trstm se ne odpo&Jja magje od 4 steklenic proti poŠt, povzetja ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 S franko pofe. in zavoda TEKOČINA GODINfl Stran IV »EDI TOST« štev. 14$ Trst, dne 29. maj* 190 Vesti iz Istre. „Istra" dramatičen skup v Kopru naznanja, da radi slabega vremena ni bilo mogoče priredili veselice, nameravane v nedeljo dne 24. t. m. v Crnemkalu. Obžaluje, da so nekatera dtuHva in mnogi gostje prišli ter izreka ob enem zahvalo za njihovo po žrtvovalnost. Kakor je bilo že rečeno, se prenese veselica z istim programom na nedeljo 31. t. m. Vsa ona društva, ki so se priglasila za minolo nedeljo, pridejo. Tudi „Klub Treh® se korporativno udeleži veselice. Ker je v Crnikal lep izlet, se nadejamo, da tudi iz tržaške okolice prihiti k nam gostov, zlasti ako bo lepo vreme. Ker je program precej obširen in razno-ličen, upamo, da se gostje ne bodo dolgočasili. V nedeljo torej vsi v Črnikal. tajnik : J. V o v k. Na vojaški nabor v Piranu je prišlo 306 nabornikov. Od teh so jih potrdili v vojake 117. Vesti iz Štajerske. Ljubeznjiv sin. V Bistrici nad Mariborom sta se sprla pred kratkim v gostilni posestnik Robnik in njega sin Franc. Tekvm piepira je udaril sin očeta z vrčkom tako hudo po nosu, da mu je zdrobil nosno kost. Vesti iz Koroške« Iz Malnica. V soboto dne 23. t. m. je začelo tukaj močno deževati. Ker je deževalo rso noč in vse naslednje predpoludne, se je sneg v tjrskih alpah začel hitro tajati in so potoki tako narastli, da je voda odnesla več lesenih mostov čez elapški potok in je jia več krajih vodi tudi prestopila bregove.. C*bt moramo izreči Slovencema Kendu in Maligoju, ki sta nadzornika v turškem predoru. Ona dva sta dovela vse svoje slovenske delavce na zabavo v slovensko gostilno (Stibilovo), v kateri imamo na razpolago slovenske časnike. Na tej zabavi je polagal g. Tavčar navzočim na srce, naj pomagajo drug drugemu in naj ostanejo vsikdar pravi slovenski korenjaki. Ob tej priliki smo nabrali tudi primerno svotico za družbo sv. Cirila in Metodija in nekaj tudi za naročnino na slovenske časnike. Dena^ se je odposlal podružnici pri Sv, Jakobu. Čast rečenima rojakoma ! Razne vesti. Najatareje drevo na svetu se nahaja na (j toku Kosu ob obali Male Azije. To je neka zelo 6t&na plat ara, za katero se govori, da je pod njenim hladom predaval svojim učencem začetnik Btare medicine, Hipokrat. Starost te platane cenijo najmanje na 2500 let. Steblo tega drevesa ima v obsegu 10 metrov. Zadnje brzojavne vesti. 'Maroko. PARIZ 28. „Matin" poroča iz Tangerja: Vsi sosednji rodovi so priznali Mulei Hsfida sultanom. Ako se bodo meščani v Tangerju ^ strahu pred represalijami od strani Fran-ozov obotavljali priznati Mulej Hafids, je možno, da pridejo Gorjani pred mesto in da prisilijo meščane da priznajo Mulej Hafida. iz tega bi utegnile nastati pogubonosne '.jcsledice. Marokanci imajo zakrileg, ako mo-lijo za odstavljenega in izobčnega sultana, icer pa ne pride vsled proglašenja Mulej Hafida do kake nevarne posledice. V molitvah ^amo ime starega sultana nadomesti z onim novega sultana. Gorski rodovi se v velikem številu zbirajo v blizini E1 Ksara. Mulej Hnfid razpošilja na vse strani častnike, pievzamejo poveljstva. BEROLIN 28. „Nordd. Allg. Zeitung" potrjujejo vest, ki se je včeraj razširjala, da je traccoiki poslanik na ukaz svoje vlade priobčil državnemu tajniku pl. Schiinu navodila, ki ^o jih sedaj poslali generalu Dramade. f 11 iti i ni mitiTiii uTi 1111i f f ■ i ii t i 11 mi MALI OGLASI. Mleko sveže luo do 200 litrov na dan imam še za oddati. Mleko je najboljše vrste. Naročilo sprejme. Tvan Vidmar Orni vrh nad Idrijo. 783 Pnrinicani naznRnja svojim gostom, da pre-I UllplOAUB0RA U U Trst, ulica Giuaue Čardaci 15 In al. 8. Glovanni 13 Hrv. tamMr. flr. „Atila --- v narodnih nošah. —= svira glazbeni in drugi instrument vsaki dan od 7. do 12. ure zvečer. Ob nedeljah m praznikih od 4 ure popoludne do 12. zvečer. O priliki birme — v prodajalnici - Vito de Gioia ulica San Sebastiaiio 2 Veliki popustki JjL Veliki popust k i Srebrna ura 4-90 '9 reinontoir /. «1 1/L"RP zlato verižico y»« I H1 OU remontoir z »rebrno veriž »» Hočete se prepričati t Obiščite velika skladišta Proda se čevljarska delavnica in ' nvnrVninlnlfn Dobro upeljana čevljarska tleUv-: prUUUjUllIllU« niča in prodajalnica v blizini ljudskega vrta (Giardino pubblico) v Trstu, se proda ■ takoj, ker lastnik iste ima preveč dela z drugo čev-' ljarnico. Pogoji ugodni. Natančna pojasnila daje gosr JOSIP SKUBIČ v Trstu, ul Giulia št. 22. 1717 arije vdove Salarini fv^i^^^ 4i»>ii«i t« dali* Fahra a <|i ul. Pasta Rum t I JjCillfSI ti "ZL I I <11 T»rrente). \\\ nAlla Citt4 «U Lnfra | ** *ante (vogal Tarrente). Velik izbor ^zgotovljenih oblak za molke, MFs« tcfttnmi ca otroke Povrfaiki, hočb« ju«, kotah! a -«rnih paletetov. Obleka za don n salo. Dtliob «'fr!ek«. Tirolski loden. Nsprcmočl^ivi plašči (pr>W , r, oigieiki}. Speoljalltata: blago tu- ia iaocemakSk J Oglje Sladko 2$ kg K 2 2 Josip Turkovich TRST, ulica (lellc Mura štov. VI Gostilno z 21 sobami in mesnico ob dež. cesti 10 mm od drž. kolodvora, dam v najem radi družinski h razmer sposobni osebi proti primerni položnini. M aks L i <' e n, veleposestnik v Rihemberku. 781 Na?arii ftrižnn Sv- Ivan 5t-g63 naflProti IliUdnj Uri&UII tovarne testenin Girar-delli. Novo skladišče vina, istrskega, dalmatinskega in belega vipavskega Cene zmerne. 775 •vara. lakotovljaju io oblok« po Mtii f najaovsj.i ietno, eo1:*1ko ia elegaotao po aixkik e«t»i Pekarna in slaščičarna Alojzij Grul Premog Briquettes d' Cocke. Skladišče lesa. Izvrši se takoj vsako naročilo — brezplačno ua ui. TRST - ulica Caserma štev. 17 - TRST Podružnica: Trg Caserma štev. 4 je preskrbljena vodno s aveilm kruhom kakor tudi sla«61oaml in sladkimi propefienol prve vrste. Dobiti ie tudi mila na ki kruh laatnega .____ __^ T, ^ Izdelka ter vsakovrstoa tu- ln lnosem»ka vina SpPClIDG USakO KleparSKO deJO - lnllkerje. - trs r Rnton Perhauz, klepar TRST, ulica Pouziaiia P, M. <8v Jakob) VA po Poslano.*) Vsled članka priobčenega v §t. 21. tukajšnjega lista KZarja" pod naaloTom „Balka-r ovci", naperjenega proti ljudskim knjižnicam \ odpisanega društva, je poslalo isto dva odposlanca v uredništvo omenjenega lista, da 6e ir foiibirsta o pritožbab, ki so glasom dotič-i ega Marka, radi pobujšljivih knjig omenje i.tmu listu baje na razpolago. Ta dva oclpo-slanca sta iskala odgovornega urednika brez-vspe^no sest dni, celo po dvakr&i trikrat na dan, v uredništvu, tiskarni, na stanovanju in v uradu, dasi sta ga tudi pismenim potom < pozorila na svoj prihod. Z verodostojne t>trani se je izvedelo, da je dotični gospod vedel za te poskuse, da bi se go-* orilo ž njim. Z ozirom na to pozivlje pod-]>;sano druBtvo tem potom si. uredništvo ,. Zarjeaaj objavi imena onih oseb, ki so .-o radi ljudskih knjižoic, ustanovljenih po I ^dpi?anem društvu pritožile in dale s tem ] »o voda omenjenemu članku. V Trstu, dne 27. maja 1908. Akad. fer. društvo „Balkan": M Jerič, H. Sosič, tč. tajnik. tč. predsednik. Za Članke pod tem naslovom uredni fttvo 'Ogovarja le toliko, kolikor mn zakon veleva. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefon »t. 847. - Via del!& St&zione štv. 17. - Telefon it. 7 Fili.aike v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vee kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. (PošOjaije rratoetfjF, ri ss jemljejo n potoTasje ii prsmaajs Um aa ?ss prage.) Sprejema se tudi pohištvo Jr druga predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. Edini tržaški zavod «a = VACSJMGLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PJREPKOG ^gT Točna postrežba in nfzkc cene. zmernih cenah. w icoco « I : : Mehanična delaluica : : avtorlzovana za napeljavo vode in plina GUIDO SAMBO ZutopiiK oUi£o?aae torarie giamoIOttOT Teodor PijIHr GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom in specijelne plošče na izbero. Skladišče gTemofonov, svetilk, aparatov z\ Auerjevo luo. mrežlo in oevl. Popravljanje koles, gramofonov, uiotorov n.i plin ali • Jiin, elelctričaih zvonce* in vsako niehanićuo «1«*, .. ^ Jrst, Piazza San y?ssisi 8. ^ ■ooooibssmssoooo - C A 0 ff s p 1 C C TVRD K A Tvrdka z lesom EMILIO SEGRE v Trstu in je odprla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera koroškega lesa po konkurenčnih cenah. 0 ZALOG Adolf Kostoris skladišče oblek za mošhe in dečke TRST, ul. Caierma 12. I. nadstr prodaja na mesečne aH tedenske obroke obleke in površnike za moškef perilo i t. d. Najdogovornejše cene. DELNIŠKA DRUŽBR (5REIMITZ KtV.t'1 Sili: Irzl Piazza Carlo goldcni štev. 2 Corso štev- 35 Zaloga traverz, železni škili šin, potrebščin za stavbinstvo sploh in priprav za cestarska dela. — Orodja za vrtnarje, kamnoseke in zidarje. — Orodja in strojev za poljedelstvo. — Štrcalk za trte in strojev za žveplanje trt. — Specijalitete za pohišno opravo od priproste najfinejše j kakovosti. — Vse po skrajno nizkili cenah. BOGOMIL p\m bivši urar v Sežani iroii i»vojo novo proBajalnko u v TRSTU -lil«- Vlneeuzo I»e!llrt fttev. t1 rtirroU rf-rkve iT. Autora novegi vsakovrstne verižice po pravih tova: niskih cenah. _ ANTON SKERL mehanik, zaplsoženl izvedenec TRST, Carlo Goldonijev trg štev. I i Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pnch1 Napeljava iu elektriOnih zvoucko*, lućl lu proaaj« Diofoiior, zonofonor, in fonogra'ov. 7.al^K* rriprav »to^ti in^ -Kastna delavnica za popravljanje ttrojer, koles, uiotoko'.«?* !•' Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. —= Črevljarnica - Baldinelli ■ Cleganca, trpežnost, ekonomija. Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah. Sprejme se naročila za oepremočijive postole. Po pravljanja po zmernih centih. Prodaja najboljših voščil za čevlje. Trat, ulioa Crosada štev. 5, Trst (Vogal ulice Punta del Forno). Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lifLJkopelji Cene smtrn« PoČkaj Jk Kbgl. Hotel Balkan