Celoletna naročnina . 175 Lir Polletna „	. 90 „
Posamezna številka . 4 „ Za Jugoslavijo .... 2 Din
Borica, sobota 18. maja 1946
Iz govora maršala Tita rta mladinskem kongresu -v Zagrctm
Trst, Istra in Slovensko Primorie - to je naša zahteva
Trst - Gorica
naša je pravica!
Svet zunanjih ministrov v Parizu se je razšel. Glavno vprašanje razmejitve med Jugoslavijo in Italijo in vprašanje Trsta in Gorice je ostalo nerešeno. Zadeva se bo reševala potom namestnikov zunanjih ministrov, ki bodo nadaljevali s pripravljanjem predlogov za prihodnji sestanek Sveta zunanjih ministrov, ki bo sklican za 15. junij t. I. Med drugim je sovjetski zunanji minister izjavil, da je pripravljen sprejeti rok 1. ali 15. julija t. I. za sklicanje mirovne konference, le pod tem pogojem, da bi pred tem Svet zunanjih ministrov dosegel sporazum.
Kakor je znano so strokovnjaki zapadnih velesil predložili Svetu zunanjih ministrov svoje razmejitvene predloge, ki pa nikakor niso v skladu s stvarnim stanjem v Julijski krajini. Iz pisma, ki so ga zastopniki primorskega ljudstva izročili zunanhm ministrom v Parizu je razvidno, da so »stavljeni predlogi taki, da lahko rečemo, da predstavljajo kaznovanje vsega ljudstva Julijske krajine, ki se je s tako ogromnimi žrtvami borilo za skupno zavezniško stvar na vaši strani. Predlogi ki ne ustrezajo niti pravemu etnološkemu stanju a še manj ekonomskim potrebam tukajšnjega prebivalstva«. Med drugim čitamo v pismu, da ni hujše krivice na svetu, kot vzeti $ pismenim odlokom narodu svobodo in zemljo, ki si jo je priboril s krvjo svojih najboljših sinov.
Stališče svobodno izvoljenih zastopnikov primorskega ljudstva je jasno in odločno, ker nikakor ni mogoče nasilno ločiti Trsta in Gorice od svojega naravnega zaledja, še odločnejša pa je volja slovansko italijanskih demokratičnih ljudskih množic za obrambo nedeljive Primorske. Nikoli in nikdar ne bo primorsko ljudstvo sprejelo tako rešitev, ki bi rezala telo Julijske krajine na dva dela. Primorska je bila enotna v svoji osvobodilni in protifašistični borbi, bila je enotna v trpljenju in preganjanju in ljudstvo, ki je toliko žrtvovalo bo raje sprejelo borbo na življenje in smrt, kot pa nož v svoje okrvavljeno narodno telo. Edino sprejemljiva razmejitvena črta je bila predložena od strani ruskih strokovnjakov, ki se popolnoma sklada z dejanskim stanjem naše pokrajine. Ves vzhod in jugovzhod Evrope razume in podpira te naše upravičene zahteve, da se priključi cela Julijska krajina s Trstom vred k demokratični ljudski republiki Jugoslaviji. Popolnoma krivično bi bilo, da se ponavljajo stare napake preteklosti, ki so nas zasužnjile in nas izročile v roke italijanskega imperializma. S krivično rešitvijo našega vprašanja in izročitvijo Trsta Italiji ali pa z internacionalizacijo Trsta bi se samo stvorilo novo žarišče bodočih sporov in nemirov v tem delu Evrope. Vsaka druga rešitev, ki bi prisodila Trst v tuje roke, bi se ne skladala z načeli samoodločbe narodov, ki so bila svečano proglašena v atlantski karti.
Iz vseh koncev in krajev nam preprosto ljudstvo pošilja protestna pisma in resolucije jter neuklonljivo zahteva nedeljivo Primorsko in njeno priključitev k narodnemu telesu nove Jugoslavije. To je pravica, to je želja vsega trpečega primorskega Ijud-
Maršal Josip Broz Tito, predsednik vlade FLRJ, minister za narodno obrambo in vrhovni poveljnik Jugoslovanske armade, je imel daljši govor na III. kongresu USAO-ja v Zagrebu. Z nepopisnim navdušenjem so zastopniki mladine iz vse Jugoslavije sprejeli in pozdravili voditelja jugoslovanskih narodov. Iz njegovega govora, ki ga je neprestano prekinjalo burno odobravanje, posnemamo izjave, ki jih je podal o Julijski krajini:
»Hotel bi povedati nekaj besedi o vprašanjih, ki bole vsakega našega državljana. To je predvsem vprašanje naše Istre.
Tovariši in tovarišice! Ko smo se borili za osvoboditev naše de žele, nismo nikoli izpustili izpred oči, da je treba osvoboditi iaše brate, ki so izven naše dežele. Mi smo to svojo nalogo izvršili. Izvršili smo jo tem lažje, ker je tudi ljudstvo v Istri in Slovenskem Primorju dalo vse od sebe, se bjorilo za osvoboditev, cla bi bilo v Jugoslaviji. Že leto dni se
»Bile so razne kombinacije. Dobil sem zemljevid teh kombinacij. Na njem je bilo vse prečrtano, sem in tja, da nisem vedel, katera je in čigava. Tu Wil-sonova, tu neke druge, Morganova, ameriška, angleška, francoska in vrag vedi, kakšna vse. Toda ostane eno: Če gledaš vse to, te
Štirje zunanji ministri so še nadalje razpravljali na posebnem sestanku o problemih, ki se tičejo direktno nas in Jugoslavije. Obravnavali so tudi vprašanje i-talijanskih kolonij, pravtako so razpravljali o Nemčiji.
Vsekakor je najtežje vprašanje med vsemi — ravno Trst. Byrnesova taktika in Bevinov načrt o tem problemu kažeta, da bo treba zaenkrat počakati, da se gospoda premislita, kajti izjavila sta samo to, da je največ, na kar moreta pristati — francoska demarkacijska črta. (Ta pa do sedaj ne pusti ne Trsta, ne Gorice, ne severne Istre pod Jugoslavijo.) Nato je Molotov še enkrat poudaril pravice Jugoslavije do Trsta.
V zadnjem času so prejeli nekateri listi vest iz Londona, da bo tudi Francija v bodoče zasto-
trudimo, da bi to svojo pravico tudi končnoveljavno in forma no dosegli. Nekateri naši zavezniki nam odrekajo pravico do tega. S tem odrekajo pravico tamošnje-mu ljudstvu, ki pravi da hoče v Jugoslavijo in da ima pravico biti v Jugoslaviji. Oni imajo neke druge kombinacije. Vi veste, da je bila tam zavezniška komisija, ki je pregledovala etnični značaj Julijske krajine. Podala je poročila in na osnovi teh poročil je prišlo v Parizu med štirimi velesilami do pogajanj. Ta pogajmja niso doslej privedla do uspehov, ker smo dejali: Nočemo ničesar popustiti v svojih prvotnih zahtevah, ki so najpravičnejše. Mi smo ostali trdno pri ' svojih zahtevah in za seboj imamo neomajnega branilca naših pravic — Sovjetsko zvezo, katere predstavnik Molotov brani odločno, kakor da je tam nekdo izmed nas, našo pravico. Brani jo zato, ker je globoko prepričan, da je to, kar brani, pravična stvar«.
.nekaj stisne okoli srca in se vprašaš,, zakaj vse to, zakaj si toliko prizadevajo, da bi nam odtrgali del telesa, da b: znova izročili naš živelj pod tuji jarem? Vprašaš se, zakaj mora biti prav naš„ junaška dežela tako nepra vično kaznovana, a je dala toliko žrtev za skupno stvar zaveznikov?
pala tako stališče kot ga zavzema Sovjetska zveza napram Trstu, namreč, da se priključi k Jugoslaviji.
Po vesteh iz Pariza so ministri odložili konferenco do 15. junija. Takrat bodo tudi razpravljali, kedaj naj’ se skliče splošna mirovna konferenca. Glede Avstrije je znano, da niso do sedaj sklenili še nič pozitivnega. Pred-no so zaključili sedanje majniško zasedanje so pretresali tudi vprašanje Nemčije.
Sedaj je poverjeno vprašanje jugoslovansko - italijanske neje namestnikom zunanjih ministrov. Ti bodo tako imeli mesec dni časa, da bodo še pripravljali načrte za mirovne pogodbe. Seveda bo treba te načrte izročiti štirim zunanjim ministrom v preučevanje.
Konferenci velikih sil smo postavili našo zahtevo na podlagi etničnih, gospodarskih, geografskih in strateških razlogov. Pozneje je bilo sklenjeno, da se bodo upoštevali samo etnični razlogi in mi smo na to pristali. Če bi se upoštevala tako imenovana atlantska pogodba, tedaj bi videli, da želi ogromna večina Italijanov, Hrvatov in Slovencev, brez razlike narodnosti, v novo Jugoslavijo. Toda oni nočejo tega upoštevati, temveč samo etnični razlog. Vprašam vas, kakšen etnični značaj ima n. pr. za Anglijo Afrika, kjer žive razni narodi, samo angleški ne? Vprašam vas, kakšni etnični razlogi so za Ameriko na tihem oceanu, kjer živijo Japonci in Malajci. Oni imajo pravico vladati drugim narodom, a mi nimamo pravice rešiti svojih bratov. Oni skrbe za usodo Italijanov, ki žele priti v Jugoslavijo, a ne skrbe za usodo Slovanov in Italijanov, ki nočejo pod Italijo. Ne verjamem v iskrenost tega etničnega načela v tem konkretnem primeru. Tu niso etnična načela po sredi, temveč nekaj drugega. Če vzamemo črto, ki jo predlaga Bidault, gre ona po pasu ob morju in loči zapadna mesta od zaledja. Kako bodo živela ta mesta brez zaledja?! Kakšni etnični razlogi so to?! Ne, to so samo st-ateški razlogi, toda zopet na škodo naše dežele. Če gre za strateški .-a zlog, tedaj smo mi tisti, ki imamo pravico na to, da
France Bevk, dr. Pogassi in drugi. V svojih govorih so omenili borbo prebivalstva Julijske krajine za svobodo in trpljenje, ki
to postavimo. Mi smo bili napadeni od te strani. Mi imamo pravico, da postavimo to strateško načelo in nihče drug. Ne moremo se strinjati s takšnim postavljanjem stvari, kakor jih postavljajo nekateri. Mi smo prepričani, da večina ljudstva Anglije in A-merike ne misli tako, kakor mislijo tam nekateri ljudje, ki nas hočejo znova kaznovati zato, ker smo se borili na strani zaveznikov. Na koncu ponovno poudarjam, da ne moremo pri teh naših zahtevah popustiti niti v celoti niti delno, ker imamo prav v vsakem pogledu. Jugoslavija zahteva po vseh žrtvah najmanj od vseh zapadnih dežel. Ona zahteva samo, kar je njenega. Istra, Trst in Slovensko Primorje — to je naša zahteva.
Trst je bistvene važnosti za našo deželo. Pri tem bomo ostali.
Tovariši in tovarišice! Tako stoji stvar. Tu vam rečem lahko samo eno: Mi bomo branili — vedno branili te naše pravice. Ne bom zašel v podrobnosti. Našim bratom v Istri, pa naj bodo Slovenci, Hrvatje ali Italijani, lahko sporočim preko delegatov, ki so tu, da bomo čuvali in branili njihove interese in si prizadevali, da se bodo izpolnile njihove želje, da bodo priključeni k Jugoslaviji in da se bodo vključili v novo življenje, ki daje možnosti vsakemu državljanu te dežele, naj bo kakršne koli narodnosti, da se vsestransko razvija«.
jim ga je zadal fašizem. Na koncu svojih govorov so izrazili vero v pravičnost velesil in upanje v bodočnost.
Razne hombinaciie - krionlie črt
POLITICHI PRE6LED
Zunanii ministri v Parizu prekinejo delo do 15. junija
Predstavniki prebivalstva Primorske v Parim
Zastopniki osvobodilnih odborov Julijske krajine in Trsta zahtevajo v Parizu pravično do-
stva. Ne upoštevati to pravico bi pomenilo nov zločin in nove krivice nad narodom Julijske krajine, ki je za svobodo človeštva dal 46.000 svojih najboljših sinov.
Čuvali in branili bomo interese bratov iz Julijske krajine, da se izpolnijo njihove želje, da bodo priključeni k Jugoslaviji.
TITO
Med Češkoslovaško in FLR Jugoslavijo je sklenjena pogodba o prijateljstvu in vzajemni pomoči
ločitev meje z Italijo. V predstavništvu so Italijani, Slovenci in Hrvati. Na tiskovni konferenci je delegacija izrazila razočaranje prebivalstva v teh krajih zaradi dosedanjih neuspehov pri pogajanjih štirih zunanjih ministrov v Parizu o italijansko - jugoslovanski meji.
Na konferenci so govorili
Pretekli teden je Jugoslavija sklenila pogodbo o medsebojni pomoči in prijateljstvu z bratsko Češkoslovaško. Pred tem je podpisala pogodbo' s Poljsko, a preteklega leta s Sovjetsko zvezo.
Pogodbo sta podpisala maršal Tito za Jugoslavijo in min. predsednik dr. Fierlinger za Češkoslovaško in ostane v veljavi 20 let ter naprej, ako je nobena izmed pogodbenic ne razveljavi.
Dr. Zdenek Fierlinger je ob tej svečani priliki povedal sledeče:
»Lahko vam povem, da te pogodbe prav za prav ni pripravila diplomacija. Ideja o sklenitvi take pogodbe je dozorela v srcih ljudi tako pri nas kakor tudi pri vas. Pred politiki je bila torej samo naloga, da z besedami in pismeno izdelajo, kar je bilo že davno izpisano v ipislih naših narodov. Rad bi poudaril, da je srečna okoliščina, ker je bil tolmač teh čustev prav vojak - maršal Tito. Na izredno naraven način in v primernem času je maršal Tito med svojim bivanjem v Pragi formuliral idejo, naj se sklene ta pogodba. Taka misel je tudi med nami že obstojala. Prepričan sem, da bo ta pogodba kot osnova za naše bodoče j. o-
litične, ekonomske in kulturne odnošaje, dala najboljše rezultate. Ko bomo združili vse sile za izgradnjo naših držav in popolnoma mobilizirali vse prirodne vire naših industrijskih možnosti, mislim, da bo ta pogodba v nekaj letih pokazala ogromen prispevek za povečanje blagostanja naših držav. Istočasno bosta armadi, ki ju izpopolnjujemo v novem demokratičnem duhu, stali na straži za ohranitev naših pridobljenih svoboščin, ki so nas stale toliko žrtev. Zagotovili nam bosta mir in čustvo varnosti, ki sta nam nujno potrebna za naše ustvarjalne napore. S pomočjo bratske Sovjetske zveze, katere miroljubni cilji so zelo dobro znani, bo ta pogodba znatno prispevala k blagostanju in procvitu ter krepitvi resnične neodvisnosti vseh slovanskih držav. Rad bi poudaril tudi to, da ostajamo dobri člani organizacije Združenih narodov in da bomo vestno izpolnili vse svoje obveznosti, ki jih ta velika demokratična organizacija miroljubnih narodov nalaga našim narodom. V tem pogledu je ta pogodba dejansko prispevek k utrditvi sodelovanja med demokratičnimi in svobodoljubnimi narodi.«
Umberto - kralj Italije brez dodatka „po milosti božji in volji narodau
Kakor poročajo iz Rima je po odhodu Vittoria Emanuela njegov sin Umberto za kralja. Enot-
nost vlade je ministrskemu predsedniku de Gasperiju uspelo obdržati na ta način, da je dobil
Umberto do referenduma — zelo previdno —• le naslov kralja Italije brez dodatka »po milosti božji in volji naroda«.
Umbertov nastop prestola neposredno pred referendumom je smatrati — s stališča volivne strategije — kot poziv vsem do-sedaj pasivnim in preplašenim monarhistom, naj se zopet strnejo.
Voditelj krščanske demokratične stranke de Gasperi se je sicer izrazil proti monarhiji, toda osebno — mislijo — je za monarhijo. Saj je v najtesnejšem stiku z vatikanskimi krogi, ki se
bojijo neprijetnosti za primer proglasitve republike.
Republikanci trdijo, da bo ta manever italijanskih monarhistov zgrešil svoj cilj.
Tudi sekretar Komunistične partije Italije, Paimiro Togliatti je rekel, da Umberto ne more. postati kralj brez privoljenja naroda; sicer pa da bo odstop Vittoria Emanuela III. uraden šele takrat, ko bo ta izročil regentstvo princu Umbertu.
De Gasperi je izjavil zastopnikom tiska, da ne glede na iz-premembo moreta monarhijo rešiti le referendum in ustavodajna skupščina.
ALI JE V XX. STOLETJU
ŠE 0EDNO MOŽNO TRB0V9H3E Z L3UDST017
Po prvi svetovni vojni so imperialisti prodali nič manj kot
600.000	Slovanov, kot nagrado svojim italijanskim imperialističnim sorodnikom, ki so se za to ceno, a pod pretvezo nekake o-brambe italijanstva Trsta, izneverili trozvezi in šli za dobro kupčijo v vojno na strani trojnega sporazuma. Da je bila ta kupčija ena najbolj umazanih, kar so jih zmožni skleniti samo imperialistični kramarji, je menda jasno vsakemu poštenemu človeku. Ko so prišli novi gospodarji na naše, povdarjamo, na naše ozemlje, so se hiteli širokoustiti s svojo »obče znano demokratičnostjo«, s svojo dvatisočletno kulturo, s svojo častjo, ki jim ne dopušča, da bi prevzeli napram narodnim manjšinam tudi kakšne formalne obveznosti, kajti njihova kultura in njihove tradicije nudijo dovolj jamstva brez vsakih nadaljnih formalnih obveznosti. Čeprav takratna »zmagovita« Italija ni hotela sprejeti ni-kakih mednarodnih obveznosti glede zaščite narodnih manjšin, so njeni predstavniki, z namenom, da bi uspavali ljudstva, hiteli dajati razne obljube in tako je 1. 1918. prvi italijanski guverner Julijske krajine, general Pe-titi Di Loretto takoj po svojem prihodu v Trst, izdal proglas na tukajšnje prebivalstvo, v katerem pravi, da nam bo dala Italija še več šol in drugih narodnostnih pravic, kot nam jih je dajala Avstrija. Kralj Vittorio Emanuele III. je v svojem prestolnem govoru ob priliki otvoritve prvega povojnega parlamenta v Rinm zagotovil, da nam Italija zajamči vse naše narodne pravice. Ko je italijanska kraljica Elena obiskala Gorico in je prisostvovala odkritju spomenika padlim na Kalvariji nad Podgoro, se je takratni župan Dominko iz Pevme pritožil nad nepravičnim postopanjem italijanskih oblasti. Kraljica mu je odgovorila: »Bit če bolje«.
„ Demokratična “ Itallla
Niso se še posušile mastne črke na proglasu generala Petiti-ja, ni še utihnil odmev prestolnega govora in ostalih obljub takratnih državnikov imperialistične »demokratične« Italije, ko so se že polnile ječe z našim ljudr stvom, ko so se v navzočnosti kraljevih ktrabinerjev in kvestu-rinov, razbijali shodi in zborovanja našega ljudstva ter zažigali naši kulturni domovi. Kot »ujetnike v civilni obleki« so pošiljali naše ljudi v italijanska vojaška taborišča, preganjal se je slovenski jezik v šolah in po uradih.
Započeto delo imperialistične Italije je nadaljeval z pospešenim tempom novo rojeni' italijanski fašizem, ki ni bil nič drugega^kot razvajeni otrok imperialistične »demokratične« Italije. Po par letih fašističnega režima so bil-Slovani v Julijski krajini oropani vsega onega, kar so si s težko borbo priborili tekom desetletij pod Avstrijo. Navzlic visokojo-nečim obljubam civilizirane Italije, je postal Slovanski živelj Julijske krajine suženj in sicer slab
še vrste, kot kak kolonijski na rod, kateremu so bile ipaic zagotovljene gotove narodnostne pravice. Ne bomo tu naštevali vsega trpljenja, ki ga je prestal naš narod pod Italijo v teku 25 let, toda enoje gotovo: Tukajšnje ljudstvo ni nikdar priznavalo italijanske okupacije po prvi svetovni vojni in se je proti njej vedno in dosledno borilo, tako da je v drugi svetovni vojni, na strani velikih zaveznikov, premagalo fašistično Italijo in izgnalo iz Julijske krajine vse njene ustanove in vojaške formacije, ki so se do zadnjega borile na strani Nemcev, kakor na primer X. Mas, Alpini, Bersaglieri, Karabinjeri, Kvesturo, razne Ispetorate, Guardia Civica in ves šovinistični upravni aparat današnjih pristašev takozvane CEN.
In danes?
Danes skušajo ponavljati isto igro, kot so jo igrali po prvi svetovni vojni. Ker nimajo drugih kart, kakor je izjavil italijanski ministrski predsednik De Gasperi, hočejo braniti »italijanstvo« Trsta in Julijske krajine. Ne! Ne italijanstvo Trsta, marveč italijanizacijo Julijske krajine hočejo. Obnoviti hočejo spet to, kar so ustvarjali brezuspešno tekom 25 let. Zato se tudi poslužujejo naj-podlejših in najnizkotnejših dejanj, kakor so zahrbtni napadi in umori protifašistov v Trstu in drugod. Vpijejo, da naj se zasede cona »B«, skratka, poslužujejo se vseh sredstev, da bi mogli Izzvati nov spopad in nadaljevati s svo jim starim imperialističnim programom, to je z novim pohodom svojega imperializma stare naroke, iz Trsta na Balkan.
Iz vsega sledi, da hočejo gotovi imperialistični krogi imeti v tem delu Evrope svoje prve postojanke in se v te namene poslužujejo na novo porajajočega se italijanskega imperializma. Zakaj so šli vsi svobodoljubni in demokratični narodi v vojno proti nacifašizmu? Ali mar zato, da se pripravi nova vojna? Narodi velesil in narodi malih držav so šli v vojno zato, da se za vedno uniči fašizem in da se po zmagoviti vojni vzpostavi pravičen mir za vse narode sveta, da se spo štuje samoodločba narodov, da si narodi svobodno zberejo svojo državno obliko ter, da se popravijo krivice, ki so se izvršile po prvi svetovni vojni.
Po enem letu, po končani vojni v Evropi, po enem letu kapitulacije nacistične Nemčije, hočejo ponoviti isto igro, hočejo igrati isto karto, kot po prvi svetovni vojni. Spet je ljudstvo Julijske krajine na prodaj. Kdo ga kupuje? Kdo daje več? Kdo drugi, kot ona imperialistična italijanska klika, ki ima svoje Korenine zasidrane v rimskem imperiju, ki so se utrdile v prvi in po prvi svetovni vojni in katere je fašizem pognojil, da so se mogle raz*-bohotiti v Afriki, na Balkanu in tja do ruskih step?
Svet štirih zunanjih ministrov v Parizu naj upošteva dejanski položaj in želje ljudstva Julijske
krajine in naj določi pravično mejo med Italijo in Jugoslavijo Naj nikomur ne pride na um, da se še vedno lahko prodajajo — tudi za dobro ceno — ljudje, ki so se borili na strani zaveznikov, ki so zmagali in ki nočej > mčesar drugega, kot to, kar je njihovo že nad tisočštiristo let. Naše ljudstvo ne bo nikakor dopi.scalo, da
se z njim baranta, da se z njim kupčuje, marveč odločno zahte va, da se mu dovoli priključitev k Republiki Jugoslaviji, kajti za njo se je borilo in za njo je umiralo. Vsaka druga rešitev, ki je tukajšnje prebivalstvo ne bi sprejelo pod nobenim pogojem, bi pomenila novo nevarnost za mir v tem delu Evrope.
/
Nikoli ne bomo odstopili od naših pravic
Slovenske in italijanske antifašistične žene iz Gorice in okoliških vasi pravijo v svoji resoluciji:
»Po prvi svetovni vojni se je zgodila slovenskemu narodu velika krivica, kajti 600.000 Jugoslovanov je ostalo pod Italijo. S tem dejstvom pa se primorsko ljudstvo ni nikoli sprijaznilo in to kljub riajhujšemu preganjanju s strani fašistovskega režima. Vedno je stremelo po priključitvi Julijske krajine k Jugoslaviji. Ni nas oplašilo ricinovo olje in požigi naših kulturnih domov, ne internacije in ne posebna sodišča v Rimu. Padale so smrtne obsodbe in fašisti so streljali naše najboljše sinove, toda mi smo težkih 26 let vztrajali pri svoji zahtevi: priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. S svojim nepopisnim trpljenjem smo pokazali celemu svetu, da se nam je na mirovni konferenci v Rapallu zgodila velika krivica.
Ko je leta 1941. izgledalo, da bodo nacifašisti nadvladovali ves svet, so se spustili jugoslovanski narodi v neenako borbo in z njimi tudi naše ljudstvo Julijske krajine. Skupno z velikimi zavez-
P0QVIBI FAŠISTOV V B0HIC1
V	noči med 6. in 7. majem so goriški fašisti, oznanjevalci »demokratične« Italije in »avtonomije« Slovencem v Julijski krajini, pomazali s katramom dvojezične napise na treh trgovinah čevljev v Raštelju in sicer na trgovini Kokelj št. 30, na trgovini Petejan št. 37 in na trgovini Vuk Franca št. 35. Ta zadnja trgovina je doživela s tem že četrti podobni napad s strani nosilcev dvatisočletne kulture. Prvič so šovinisti dvojezično tablo pomazali z rdečo barvo, drugič s človeškim blatom, tretjič zo jo razbili in odnesli, četrd.č, to je sedaj, so pomazali s katramom napis na steni. Vukova hči se je v pogovoru z neko žensko izrazila napram temu dejaniu: »To je italijanska kultura«. Ravno tedaj sta šla mimo dva civilna policista, od katerih se je eden oglasil: »To so napravili tisti, ki imajo eno idejo, prav tako kot jo imate vi«. To naj bo torej pristranost civdne policije v službi
ZVU!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
#
Obisk iz Francije
Te dni sem imel priliko pozdraviti odlično tovarišico, ki sc je vrnila s svojim štiriletnim sinčkom iz mesta Dijon v Franciji. Prišla je na obisk k staršem v Kostanjevico na Krasu.
V	prijetnem in neprisiljenem razgovoru mi je pripovedovala, da je v Dijonu 13 slovenskih primorskih družin; po poklicu so skoro vsi zidarji in godi se jim dobro. Včlanjeni so v jugoslovanskem udruženju, naročeni so na naše časopise ter zasledujejo s ponosom našo borbo za svobodo. V letošnjem pustu so priredili v veliki mestni dvorani ples. Dvorana je bila bogato okinčana, visele so slike Tita, Stalina, Cachi-na in Thoreza. Niso manjkale tudi lične napisne table kot: konec fašizma! hočemo pravo svobodo! Med njimi in delovnim francoskim ljudstvom je vladalo popolno razumevanje in bratsko razpoloženje. Ob tej priliki so prodajali krasne ruske čepice s
niki je Jugoslavija zmagala, toda žrtve, katere so doprinesli jugoslovanski narodi in predvsem naše ljudstvo na Primorskem za skupno zmago so neizmerne.
Antifašistična slovensko - italijanska ženska zveza zahteva v imenu vseh žen goriškega okraja, da se nam da to, kar nam pripada. -Za to so goreli naši domovi, za to so padali naši možje in otroci, zato zahtevamo da se popravi ona krivica, ki se je izvršila po prvi svetovni vojni nad slovenskim narodom. \ poleg pravice, ki je'naše najmočnejše orožje pa govori v naš prilog naše nepopisno trpljenje tekom 26 letnega suženjstva pod Mussolinijevo Italijd ter naš doprinos k skupni zmagi demokratskih narodov nad fašizmom.
.Naše žene ne bi moglie prenesti, da bi se kljub temu hotelo favorizirati našo 26 letno tlačitelj ico, ki nima do naše slovenske zemlje nikake pravice, ki nas je skozi desetletja zatirala, kot ni najti primera v zgodovini človeštva. Edina pravična in logična rešitev problema Julijske krajine in Trsta je: priključitev k FERI.
srpom in kladivom; dekleta st» nosila rdeče obleke in na pasovih si čital borbene napise.
Naša zavedna tovarišica se je s fantkom udeležila tudi prvomajske proslave in videla »kulturno« delo novih fašistov; ki so pljuvali in pretepali naše ljudi. Na goriški ulici je pred par dnevi italijanski šovinist napadel s psovko tovarišico in njenega fantka, ki nosi titovko z rdečo zvezdo. Pa ga je napadena tovarišica kar v francoščini odrajtala, da jo je brzih nog odkuril. Mali pionir nosi tudi znak francoskih partizanov »Croix de Lorraine«. Ko sem živahnega partizančka nalašč vprašal, če je od Mihajloviča, me je kar jezno pogleda! ter od'.-*-voril: »Ti boš mogoče Mihij'ovi-čev, jaz pa ne, jaz sem Titov!» Pa je takoj razumel, da sva si prijatelja, saj se je smehljal in oči so mu žarele ponosa.
Pretino smo se razšli smo si obojestransko voščili, da bi se kmalu uresničile naše želje po priključitvi Julijske krajine s Trstom vred k Titovi Jugoslaviji.
Kulturno udejstvovanje
Cankarjev večer v Gorici
Ker nismo do danes tu v fiorici prešli nobene pomembne obletnice, tako smo se spomnili tudi Cankarjevega rojstva, katerega smo lepo obhajali v petek dne K), t. m. v dvorani Ljudskega doma. Oder je bil za to priliko tako lepo okrašen, kakor že dolgo ne. V sredi svežega cvetja je stal kip Cankarjeve glave, levo je bila majhna miza, na levi pa pianino. Zastor, ki se je odprl ob začetku prireditve, je ostal odprt vse do konca, tako da so sc brez pavze vrstile točke druga za drugo.
Program so v pretežni meri izvajali člani tržaškega gledališča, kar je zelo visoko dvignilo kvaliteto prireditev. Uvodno besedo
je imel tov. Jože Pahor, nato je bilo nekaj odlomkov iz Lepe Vide in Kurenta, nekaj črtic in poezij ter zelo zanimiv odlomek iz predavanja, ki ga je imel Cankar v Trstu. Vse to je bilo vzorno podano.
V programu je sodeloval z dvema točkama tudi sekstet iz Mirna ter prav tako z dvemi nastopi vijolina s spremljavo klavirja, katero sta izvajala dva tukajšnja osmošolca. Proslava ki je trajala nekaj nad eno uro je bila dobro obiskana in zapustila vsem prav lep vtis. Edino lepaki, ki s> bili tiskani za to priliko niso bili posrečeni.	O. Z.
Koncert v Gradiški
Prosvetno društvo (Circolo di cultura) v Gradiški je priredilo 30. pr. m. vokalno instrumentalni koncert, ki je v celoti kar dobro uspel. Ppedvsem moramo poudariti izredno dobro voljo za delo pevskega zbora »S. Marco«, ki razpolaga z lepimi ženskimi glasovi, polnimi mladostne svežosti. Tudi bas je lepo zlit v enovito barvo; v tenorju so sicer lepi posamezni glasovi, vendar ni še dosegel tiste zlitosti, kakor jo imajo ostale glasovne skupine. Zbor kot celota zveni lepo zlasti v mešani postavi, dosegel je tudi v moški postavi pomembno kvaliteto petja. Njegov dirigent M.o Salvini ima tenkočuten smisel za interpretacijo ter zna izrabljati vse zvočne in dinamične danosti za smotrno gradnjo v pogledu celotne skladbe. Zbor je v kratkem času pokazal viden napredek, ki nas mora samo veseliti. Že danes je med najboljšimi zbori naše dežele in še posebej: najboljši reprezentant pevske kulture v Furlaniji. Zato bi bilo želeti, da bi nam v prihodnosti pripravil program furlanskih narodnih pesmi in s tem pokazal glasbeno tvornost svojega ljudstva, ki skriva v sebi bogato in zanimivo glasbeno kulturo.
Društvo je v svojem okrilju zbralo okrog trideset glasbeni-kov-instrumentalistov, ki so u-stanovili orkester pod vodstvom prof. Pian-a. Nastop orkestra je bil za Gradiško pravi praznik, saj se je orkester pojavil skoro po 14. letih zopet na koncertnem
antifašisti, r/a3"'»*
litve SiAU, ki bodo 26. t. m.
odru tega mesta. Orkester je še mlad, vendar je njegov prvi nastop že po programu pokazal vso resnost v svojem delovanju. Z vstrajno voljo, kakršno je izpričal s svojim prvim nastopom, in z napornim delom bo kmalu dosegel potrebno skladnost, uravnovešenost ter vigranost. Z na-daljno spopolnitvijo v zasedbi še nekaterih instrumentov, ki danes manjkajo, bo orkester dosegel še lepšo zvočno skladnost. Resno delo, ki mu daje pečat dirigent, je pravilno usmerjeno.
Ta koncert, pri katerem je sodelovalo skoro sto pevcev in or-kestrašev, je dokaz, s kakšno ljubeznijo so se sodelujoči oklenili glasbene umetnosti in koliko naporov so morali premagati v razmeroma kratkem času. Skoda bi bilo pustiti v nemar ljudi, ki tako vneto delajo na glasbenem polju. Mislim namreč, da bi bilo nujno potrebno ustanoviti v Gradiški glasbeno šolo, ki bi dala duška veselju do glasbe širšemu krogu mladine, da bi svoje znanje še povečala, posamezne talente pa bi šola pripravila s sistematskim delom za višje glasbene študije.
Ivan Silič.
floslaviia ali včerajšnji sovražnih - Italija? e. kardelj
Slovenci in demokratični Italijani ter Fiirlani se poslavljalo od svojega zvestena sina
]ože Srebrnič na svoji zadnji poti
kar se je pok. tov. Srebrnič boril in za kar je tudi daroval svoje življenje. V nadaljnem je orisal njegovo izvolitev v rimski parlament, njegovo bo'bo v dobi
Po gorišhlh ulicah proti Solhann
Združeni pevski zbori so zapeli Prelovčevo žalostinko: »Zadnje slovo«. Godlpa je zaigrala žalno koračnico in nato se je množica razvila v sprevod. Na čelu so nosili slovenski partizani in garibaldinci zastave. Sledili so borci z ogromno rdečo zvezdo, nato se razvrstila dolga vrsta nosilcev vencev. Za godbo so sto? pale v šeststerostopih močne skupine partizanov in garibaldincev. Takoj za krsto so prihajali sorodniki, dolga vrsta pokojnikovih prijateljev, Slovenci in Italijani, ki so nosili rdečo zastavo z žalnim trakom. Sledili so zastopniki naših oblasti in organizacij, odposlanci iz Trsta in dežele. Za temi pa nepregledna množica iz slovenskih in furlanskih okrajev. Sprevod je krenil po glavnih go-riških ulicah v njegovo rojstno vas Solkan, ki je bil ves odet v zastave z žalnimi trakovi. Okna so bila okrašena z zelenjem in cvetjem ter s transparenti in pokojnikovo sliko. Pod železniškim mostom je šolska mladina in pionirji napravila špalir ter se nato pridružila veličastnemu sprevodu.
Ob odprtem grobu sta sprego-
GLAS Z DEŽELE
fašizma proti zatiralcem ljudstva in proti vsem krivicam imperialistične Italije, ki jih je zadala prebivalstvu Julijske krajine. Končal je: »Soča, ki je postala tov. Srebrniču prezgodnji grob ne sme biti več odtrgana od svojega ljudstva. Prisegamo Ti, da ne bomo nikdar zapustili poti, ki si jo nam začrtal. Tebi in vsem padlim borcem za našo svobodo in za pravice delovnega ljudstva, večna slava!«
vorila pokojnemu tov. Srebrniču v slovo njegova tovariša iz trpljenja in borbe. Tovariš Krese Leo-pold-Jošt, ki je z njim deloval v Brdih in tudi navzoč one tragične noči, ko šo Sočini valovi za vedno zakrili dragega tovariša. Tov. Gasparini, ravnatelj »Lavoratore« se je spomnil pokojnika kot apostola bratstva med Slovenci, Italijani in Furlani ter zaključil: »Naj ne bo nikoli več Soča meja med obema narodoma, temveč vez med demokratičnima narodoma, ki jim je usojeno bivati na tem ozem'ju, ki je videlo podvig Srebrničeve visoke misli.« Iz tisočerih grl je odjeknila zadnja »Slava«, nato je bila krsta spuščena v grobnico. Pevski zbori so zapeli še ganljivo« »Kot žrtve ste padli«, godba je zaigrala koračnico in v pobočju Sabotina in sv. Gore so odjeknile salve. Mogočno je še zadonela »Pesem o svobodi«, vzdušje se je spremenilo: v tem kotičku med sv. Goro in Sabotinom, ki je videl težke borbe primorskega ljudstva za svojo svoboào.
Slava velikemn boren za svobodo! Slava voditelju delavskih množic!
V nedeljo, dne 12. maja t. 1. so se zgrnile na goriške Rojce pri Štandre|u množice primorskega ljudstva, da se poslovijo od svojega zaslužnega borca za svobodo in pravice delovnega ljudstva.
Med mladimi smrekami, med zelenjem in cvetjem je stal ka-tafalk s krsto pok. tovariša Jože-
ta Srebrniča. Garibaldinci in partizani so mu delali častno stražo ter tako pokazali enotnost in bratstvo dveh narodov, ki se je skalilo v osvobodilni fronti in ki je zvesto idealom za katere se je boril nepozabni pokojnik. Še enkrat je prikazalo tesno povezanost med obema narodoma, ki jim je usojeno živeti na tem koščku zemlje.
Lahek veter se je poigraval z zastavami, ki so bile ovite v črnino; obujal nam je spomine na bajnško planoto. Trnovski gozd in Sabotin, kjer je pokojni tovariš, kljub svojim 60 letom stopil v partijanske vrste ter s svojim zgledom bodril mlajšo generacijo, da je stopila na pot, ki je bila edino prava: v borbi proti fašizmu in okupatorju.
Ob katafalku so stali sorodniki ter zastopniki naših oblasti in
Posloollnl govor too.
Po pozdravnem govoru člana pripravljalnega odbora je stopil na tribuno tov. Regent, član Pokrajinskega odbora SIAU. V spoštljivi zbranosti je množica prisluhnila besedam govornika, ki se je spomnil pok. tovariša Srebrniča kot soborca iz prvih časov delavskega gibanja na Primorskem. »Poslavljamo se od enega izmed najboljših sinov slovenskega naroda, od enega izmed največjih borcev primorskega delovnega ljudstva. Že v zgodnji mladosti je dal vse svoje sile v prid delovnega gibanja, bodri! je množice, ki so videle v njem pravega in iskrenega zagovornika svojih teženj in hotenj. Za to svoje delo je bil pokojni zasledovan od avstrijske policije in pozneje preganjan ter zaprt po italijanskih fašistih«. V nadaljnem je govornik prikazal borbeno življenjsko pot pokojnika, njegova doživetja, kot vojni ujetnik v Rusiji, kjer je učakal februarsko in oktobrsko sociali-
organizacij, na levi pevski zbori, na desni godba in v ospredju številni tovariši pokojnika, s katerimi je skupno deloval in trpel po ječah in taboriščih. Veliko je bilo teh soborcev velikega pokojnika, ki so njemu enako izkusili fašistično nasilje samo zato, ker so ljubili svoje ljudstvo, ker so za delovno ljudstvo za-
htevali pravice in niso od teh nikoli odstopili. Nasproti katal-ka se je razporedila velika množica ljudstva iz Trsta in Furlanije, iz Brd in Soške ddline, iz Krasa in Vipavske.
Pred množico v dveh dolgih vrstah so se postavili nosilci krasnih vencev. Izmed 120 vencev naj omenimo samo nekatere, ki so zbujali pozornost: trnjev venec Solkancev, krasni venci KPJK iz Trsta, ogromni venci iz najlepših nageljnov in rdečih gavtrož iz Brd in dr. Skoro vsaka vas je prinesla s seboj svoj venec, da bi pokazala svojo hvaležnost in ljubezen do moža, ki ni zatajil želja in zahtev teh krajev, ko so ga vlačili po zaporih. Vence so poklonili zaslužnemu borcu za svobodo tudi delavci raznih tovarn.
Regenta in Jaksetfcha
stično revolucijo, katere slednje se je tudi aktivno udeležil. Ko se je vrnil na svoj dom se je takoj postavil v prednje vrste delovnega ljudstva, prirejal je shode ter dramil delovne množice primorskega ljudstva. Nato so sledila leta pregnanstva. Ko so po 17 le tih zajeli deželo prvi žarki svobode je Srebrnič stopil v partizane. kjer se je po duhu mlad med mladimi s karabinko na rami predal osvobodilnemu gibanju ter s živo besedo oznanjal novo dobo, ko bo človeštvo rešeno ti ranov ter doseglo pravo svobodo in scialno pravičnost. Na enem teh službenih pohodov ga je doletela smrt v valovih tiste S >če, katero je tako ljubil.
Tovariš Jaksetich, član glavnega komiteta KPJK je povzel besedo ter dejal: »Kljub žalosti ob izgubi dragocenega Srebvničeve-ga življenja je v naših srcih ven dar občutek vedrine in veselja Napolnjuje nas namreč trdna vera, da bo ljudstvo doseglo to, za
Sovodnje ob Soči
Pogreb dveh partizank
V	nedeljo, 5. t. m. so v Sovod-njah položili v rodno pokopališče zemske ostanke tovarišic Ce-ščut Berte iz Sovodenj in Krajnc Jelke iz Gabrij pri Sovodnjah. 1
Kot narodno zavedni sta bili še pod fašistično Italijo organizirani v OF in v njej požrtvovalno delovali. Obe sta stopili v partizane leta 1943, tov. Berta dijakinja je imela šele 17 let. Istega leta na Božič sta bili zajeti od Nemcev v goriški brigadi na Javorniku in po mučenju zaklani.
Tov. Berta je ob slovesu od doma pustila staršem pismo, v katerem pravi, da gre v borbo, da bo maščevala trpljenje svojega naroda in ako se več ne vrne, naj ne žalujejo, temveč naj bodo nanjo ponosni.
Okrog 3000 glava množica s številnimi venci je spremljala hrabri partizanki na zadnji poti. Partizani iz Sovodenj in borci odreda J.A. so jima držali častno stražo. V cerkvi se je od njiju poslovil vaški župnik, ki je prikazal njih ljubezen do domovine in njih zvesto prijateljstvo v življenju in smrti. Od dveh junakinj se je poslovil v imenu J.A., vseh oficirjev in borcev zastopnik odreda J.A. iz Krasa, nato se je poslovil v imenu goriške zveze P.P. tov. Palo in v imenu vsega ljudstva tov. Lado iz Sovodenj.
V	zadnji pozdrav so vaški pevski zbori in zbor odreda J.A. zapeli žalostinko.
v
Standrež
Za vojne sirote
V	naši vasi so se žene z velikim zanimanjem oprijele dela ob priliki tedna »za vojne sirote«. S tem so pokazale svoj globoki socialni čut do sirot, ki so izgubile svoje starše v borbi za osvoboditev našega ozemlja. Ob tej priliki so pomagali sirotam v svoji vasi z delom na polju ter z nabiranjem raznih potrebščin.
Priredile so tudi predstavo in ples, kjer so imele čistega izkupička 19.673 lir. Omenjeni denar so oddale okrajnemu odboru antifašističnih žena, da ga razdeli potom socialnega skrbstva med najbolj potrebne sirote v našem okraju.
Štrandržke žene naj bodo za zgled v svoji požrtvovalnosti tudi ostalim vasem.
T zemlji domaci...
Te dni je prispela iz Prage tovarišica Milica Čiharjeva roj. Lutman, katera je prinesla s seboj žaro s pepelom svoje 16 letne nečakinje Stane Logar, katero so I. 1944. SS.ovci odpeljali v taborišče Auschwitz. V družbi 500 Primorcev in Jugoslovanov je v Pragi težko obolela ter tam tudi umrla. V času njene bolezni je bila deležna najboljše zdravniške oskrbe od strani čeških bolnic, ki so za vse naše tovariše pokazale prav bratsko srce. Tov. Milica Čiharjeva je prav po materinsko skrbela za vse naše obolele tovariše in smo ji za njeno samaritansko delo srčno hvaležni.
Družini Logar iz naše vasi izrekamo iskreno sožalje ob izgubi hčerke Stane, mlade žrtve zločinskih okupatorjev, ki se je pridružila vsem onim desettisočim, ki so darovali svoje življenje, da bo naša Primorska svobodna.
Rihemberk
V nedeljo, 5. maja, je prišlo v Rihemberk okrog 30 goriških mladincev, da nam z udarniškim delom pomagajo očistiti ruševine v naši požgani in razdejani vasi. Očistili so požgani dom tov. Jožefe Vidmar, ki nima nikogar, da bi ji bil prej kaj pomagal. Očistili so tudi vaško pot, ki je bila zasuta od ruševin.
Rihemberško prebivalstvo se prav prisrčno zahvaljuje požrtvr)-valnim mladincem iz Gorice za (ep zgled solidarnosti, za zgled povezanosti meščana s kmetom, ki so nam ga nudili s svojim stvarnim in koristnim delom.
Iz Komenskega okraja
V «tednu vojnih sirotu
V »tednu vojnih sirot« so komenske žene ponovno dokazale, kako znajo biti požrtvovalne, kadar je treba. Čeravno je sovražnik štiri leta kradel in požigal po vaseh komenskega okraja, se je vendar še našlo nekaj za sirote onih, ki so dali svoja življenja za našo svobodo. Samo v požganem Rihenberku so dale žene 5.556 L. Prav dobro so se izkazale tudi vasi Preserje, Gorjansko in Kostanjevica. V vsem okraju so nabrale 32.850 L.
Borjana
Naši padli borci Topolovega v Slovenski Benečiji
29. aprila smo prenesli iznad na pokopališče Livek zaslužna padla borca Federi Slavka, političnega komisarja 17. brigade Simona Gregorčiča, in Mahnič Rudija - Brkinca, političnega komisarja divizije. Zasilen prekop se je moral izvršiti, ker so začeli reakcionarji in fašisti iz Benečije skruniti grobove padlih borcev za svobodo in razmetavati njih kosti na okoli. Na lice mesta so šli požrtvovalni tovariši iz Boriane, ki so odkopali trupli ter ju nesli do meje na videmski provinci. Tu so jih čakali tovariši iz Livka, ki so sprejeli krste in jih pregrnili z jugoslovanskimi zastavami in jih nesli v Livek. Od tu se je razvil veličasten sprevod na pokopališče. Mladina je zakrila krsti v cvetje.
Svojci padlih se prisrčno za-hvalujejo ZPP iz Livka in vsem Livčanom ki so poskrbeli za dostojen prekop svojih dragih.
Kanal
Važna konferenca SIAU
9. maja se je vršila v Kanalu konferenca tajnikov vseh krajevnih antifašističnih organizacij kanalskega okraja. Konferenca je bila sklicana v zvezi z nalogami za priprave na nove volitve krajevnih odborov SIAU, okrajnega ter okrožnega plenuma SIAU. Sekretar okrožnega odbora SIAU za Goriško je udeležencem obrazložil kakšne so naloge vseh pripadnikov Slovansko - Italijanske antifašistične unije v zvezi z volitvami. Podal je tudi pregled političnega položaja v svetu in pri nas. Vsi so se zanimali za potek konference Sveta zunanjih ministrov v Parizu in se zgražali nad krivičnimi predlogi zapadnih velesil, ki bi hotele naše slovensko ozemlje razkosati na dva dela. Zastopniki antifašističnih organizacij so sklenili natančno^ seznaniti vse prebivalstvo z novimi volitvami v odbore SIAU in pripraviti slehernega antifašista, da bo šel 26. maja na volišče. Organizacija SIAU mora zajeti na Kanalskem poslednjega protifa-šista.
Naše iznajdljive žene
Naši pionirji so se pripravljali na prvomajsko proslavo v Trstu. Mladi telovadci so bili v skrbeh glede prevoza, pa so jim priskočile na pomoč naše žene, priredile ples, ki je prav dobro uspel in nakazale 5000 lir v ta namen. Darovale so še 500 lir za razsvet1 lavo na predvečer praznika 1. maja.
Pionirji iz našega trga in okolice se našim ženam prav prisrčno zahvaljujejo.
Kobarid
Lepi uspehi
Dijaška Matica za Kobariški okraj je od svoje ustanovitve do danes imela sledeče uspehe: v gotovini se je nabralo kot darove L. 58.428, v blagu sledeče: 5629 Kg krompirja, 362.50 Kg fižola, 253.50 Kg koruze, 341 Kg jabolk. 34 Kg ječmena, 15 Ko korenja, 36.05 masti, 2.80 Kg klobas, 2.45 Kg sira, 23.50 Kg koruzne moke in 3.80 Kg riža.
)OŽE SREBRNIČ
Libušnje
To in ono
Pri nas je potekalo vaško življenje mirno in srečno, dokler se niso vrnili nekateri skrivači in domobranci, ki netijo sovraštvo in razdor med domačini.
Ne zaostaja mnogo za njimi naš župnik, ki ima pridige, ki so bolj podobne političnim uram, kot pa oznanjanju božje besede. Zanimivo je povdariti tudi to, da je g. župnik odvračal ljudstvo, ki se je hotelo udeležiti kulturne prireditve z dne 28. aprila t. 1., češ, da je predstava pregrešna. »Miklova Zala« pa pregrešna? Pa pustimo vsakemu svoje mnenje. Kljub tej nasprotni propagandi se je prireditve udeležilo okrog 500 ljudi, ki so prišli iz vseh bližnjih vasi in celo iz Benečije.
Fojana - Brda
Okrajna konferenca žena
V nedeljo 5. maja se je vršila konferenca Antifašistične slovansko - italijanske ženske zveze za Okraj Brda z številno udeležbo slovenskih in furlanskih žena. Okrajna tajnica tov. Vera je o-tvorila konferenco in podala pregled dela. Na konferenci so bili prisotni tov. Milena Bajt, predsednica Pokrajinskega odbora ASIŽZ, tov. Dujc Albin član Okrožnega SIAU in tov. Slavko, ki je poda! obsežen politični pregled.
Na konferenci so se obravnavala važna aktuelna vprašanja m po živahni diskusiji so se spr.-Je !i naslednji sklepi:
1)	Organiziranke bodo čvrsto podprle volitve v Siau, da se razširi in okrepi ta važni organi zem v borbi za pravice našega ljudstva.
2)	Izvršila se bo obsežna akcija za sprejem od strani naših družin v oskrbo in na poé'tnice čimveč revnih in bolehni' mestnih otrok, predvsem sirot padlih borcev in brezposelnih delavcev.
3)	Šolske učne knjige, k. ne bi odgovarjale zahtevam takega pouka kakor ga želijo stariši po zmagoslavni ljudski borbi proti starim sistemom, se bodo od strani mater protestno vrnile šolskim upravnikom.
Po končani konferenci je vaški zbor odlično podal par lepih pesmi.
Fizknlturni zlet v Beograd
Dne 23. junija 1946. bodo vse federalne edinice Jugoslavije priredile velike fizkulturne zlete. Največji tak zlet pa bo v Beogradu, kamor bodo vse federalne edinice poslale močna zastopstva s posebnimi točkami. Vsa mladina Jugoslavije se navdušeno pripravlja za ta svoj praznik.
Konferenca SPZ v Renčali
Udeležence konference SPZ v Renčah opozarjamo, naj prinesejo s seboj pismeno pooblastilo svojega društva odnosno ustanove, ki jo bodo zastopali.
Udeleženci iz Trsta, tržaškega okrožja in koprskega okraja naj potujejo z vlaki, ker ZVU ni dala dovoljenja za poseben autobus. Za oddaljenejše goste bo preskrbljeno za prenočišče.
Bregorčičega založba g Trstu
je izdala doslej sledeče leposlovne knjige:
Koledar za leto 1946. - M. Pu-cove : Svet brez sovraštva. - D. Feigel: Ruske humoreske.
Do 15. maja izidejo še: France Bevk: Med dvema vojnama. -France Bevk: Kaplan Martin Čedermac.
Izšle so tudi sledeče mladinske knjige: O. Hudales:	Triglavov
polet. - V. Winkler: Mladec Drago žit.
Že v nekaj tednih bo izšla tretja knjiga: Tako je bilo trpljenje (Doživljaji mladine v Slov. Primorju in Trstu) v kateri piše naša šolska mladina o svojih vtisih in doživetjih v narodnoosvobodilni borbi.
Knjige Gregorčičeve založbe so umetnostno na dostojni višini, za kar nam jamčijo njih avtorji, med katerimi prednjači France Bevk in obenem so tudi naj cenej še na današnjem slovenskem knjižnem trgu.
Dobijo se pri: Upravi založbe -Trst - Ul. Carducci 6-II. - Slovenskih knjigarnah na Primorskem. - Ljudski založbi (vse okrajne podružnice). - Širite lepo slovensko knjigo!
Peuskim zborom
V zalogi imamo tele pesmi:
za mešani zbor: K. Pahor: »11 partizanskih pesmi«, Komandant Stane; F. Venturini:	Pohojena
travca, Mi smo ubežniki, Žrtvam, Zdravica, Zapuščena, Pod oknom; E. Adamič: Jezdec, Kaj pa delajo ptički, Ne maram za te, Jutranja, Da sem jaz ptičica; Go-‘bec: Pesem o svobodi; Mokra-njac: »8 šopek nar. pesmi s Kosova«; A. Schwab: Vasovalec; U. Vrabec: Rasti rožmarin, Ne tožim. Njega ni; P. Jereb: Kam si šla?; A. Lajovic: Bolest kovač; M. Hubad: Škrjanček poje; S. Premrl: Slovanska pesem; Koroška narodna: Tam, kjer teče bistra Žila.
Za moški zbor: Z. Prelovec: Zadnje slovo; F, Juvane Šopek D. Jenko: Naprej!; D. Beranič: Domu; J. Aljaž: Na dan!; Fr. Marolt: Ohcetni zbori, Moja kosa; Iv. pl. Zajc: Slava delu; P. Kernjak:: Pojdamo v Škofče, venček nar. pesmi; P. Jereb: O kresu, Pelin roža; V. Vodopivec: Teče reka Soča; O. Dev: Gor čez iza-ro, Čej so tiste stezice; A. Aj-drih: Pod oknom; S. Premrl: Zdravica; Scheni:	Delavski po-
zdrav; Pesmarica Gl. Matice (137 pesmi).
Za mladino :	Mlada pesem
(zbirka pesmi za enoglasno, dvoglasno, triglasno in četveroglasno petje).
Dobite pri glasb, referentu v
Gorici, Ljudski dom L
* * *
Izšla je pesmarica »33 moških in mešanih zborov«. Pesmarica vsebuje pesmi poznanih skladateljev Ipavcev, Slomška, Nedve-da, Jenka, Foersterja, Hajdriha, Aljaža, Sattnerja, Volariča, Vogriča, Vodopivca, Flajšmana, Ocvirka in Premrla. Moški zbori so razdeljeni v umetne pesmi in narodne v priredbah Ferjančiča, Schwaba, Pavčiča, Švikoršiča, Preka in Kernjaka. V tej zbirki sta objavljeni tudi himni Hej Slovani! in Naprej! za mešani zbor; od sedaj naprej se bosta namreč obe himni peli v obliki, kakršna je objavljena v tej pesmarici; vse druge priredbe odpadejo. V zbirki je nadnje 6 mešanih zborov. Pesmarico toplo priporočamo; vsi zbori naj si jo naročijo v več izvodih, saj stane samo 25 lir. Naročila sprejema SPZ v Trstu, ul. Carducci 6 in sicer samo do 30. t. m. Pohitite!
PLANINCU
V nedeljo, dne 19. t. m., vsi na KUCELJ (m. 1239), na prvi večji, skupni izlet, katerega priredi Slov. planinsko društvo v Gorici.
Mlatev žita 1946
Tudi v prihodnji mlatilni dobi se bo vršila mlatev žita na motor na enak način kakor v preteklih letih.
Vsi tisti, ki nameravajo mlatiti žito na lasten in na račun tretjih oseb v okrožju A te dežele, si morajo preskrbeti predpisano dovoljenje za mlatev, ki ga izda Kmetijsko nadzorništvo.
Lastniki mlatilnice morajo vložiti r^a z osmimi lirami kolekova-nem papirju spisano prošnjo do 31. maja t. 1. naslovljeno na Kmetijsko nadzorništvo za goriško področje.
Prošnji bo treba priložiti pobotnico pristojnega registrskega urada (Ufficio del Registro) o plačilu koncesijske pristojbine in znesek 14 lir za kolekovanje dovoljenja.
Za prideiooalce semenske pšenice
Kmetovalci, ki nameravajo zaprositi pregled lastne zelene pšenice namenjene za seme se opozarjajo, da je treba predložiti prošnjo na nekolekovanem papirju Kmetijskemu nadzorništvu bulica Duca d’Aosta 55) najkasneje do 31. maja 1946.
Kmetijsko nadzorništvo bo poskrbelo za pregled pšenice za katero je bila vložena prošnja in bo odločila, katera izmed njih bo sposobna za seme.
V prošnji se bo moralo navesti površina za vsako vrsto ki jo je pregledati in navesti kraj, kjer se nahaja.
OBVESTILO
Mestno županstvo v Gorici sporoča, da je ZVU z odredbo št. 37 podeseterila globe za kršilce pravil o kroženju.
Opozarjajo se kolesarji, da je prepovedana vožnja s kolesi po pločnikih in poteh, ki so določene samo za pešce, kakor tudi po mestnih vrtovih in parkih. Po cestah se morajo držati desne strani, voziti drug za drugim in ne drug poleg drugega. Kolo mora biti opremljeno z zvoncem in dobro zavoro; ponoči tudi luč.
* * *
Mestno županstvo v Gorici ponovno naznanja, da je še vedno v veljavi odredba ki so jo pred časom izdale pristojne oblasti in na podlagi katere je prepovedana prodaja kruha in sandwichev brez odrezkov krušne nakaznice.
PASJA STEKLINA
Ker se je pojavil v tej mestni občini kak primer pasje stekline, je občinski predsednik odredil sledeče:
1)	Psi, ki se gibajo na prostem morajo nositi trden nagobčnik, tako da ne morejo grizti.
2)	Pse, ki jih bodo našli brez predpisanega nagobčnika bodo ulovili in pobili.
3)	Prepovedano je voditi pse v javne prostore (kavarne, gostilne, korjere, itd.).
Določila te odredbe bodo preklicana po 12. juniju t. L, če se med tem ne bo pojavil noben drug primer pasje stekline.
Zahvala »Dijaške matice"
Okrožni odbor »Dijaške mati’-ce« v Gorici izreka tem potom tov. Štekar Antonu iz Ste ver j a-na naj toplejšo zahvalo za obilen dar, ki ga je poslal siromašnim in potrebnim dijakom v »Dijaškem domu« v Gorici. Tov. Štekar je daroval: 107 kg krompirja, 42 kg fižola in 8 kg črešenj. Naj bi plemeniti tovariš iz Števerjana našel mnogo posnemovalcev v našem ljudstvu.
DAROVI
*	Tovariš Jožef Bandelj, cvetličar na Travniku v Gorici je daroval za vojne sirote padlih partizanov L, 1000, za »Vojkov dom« 1000 lir.
*	Družini Brešan - Smrkolj iz Podgore sta darovali L. 1000 za naše sirote mesto poročnega darila tov. V. Lebanu.
*	Tov.ca Miklavič Marija iz Breginja je darovala L. 500 za naše sirote, mesto cvetja na grob brata in svakinje.
Vsem darovalcem najlepša hvala. Posnemajte jih!
!l!llilll!II!!!Ulillillil!!!!!ll!iHHIIIIIUfllllllll!H
JOŽE SREBRNIČ
Kjer stikajo se gora, dol in grič in obličem kraljujejo mizarji, se je rodil, se je boril z viharji idejnimi naš Jože Srebrnič.
Do konca reševal je naš čolnič, * prečesto med jetniki in ječarji, — in ga je rešil. S smrtjo v novi zarji preraja zdaj se Jože Srebrnič.
Dokaj srebrnih je imen v Solkanu, a to postaja zlato sredi prič o delu, nauku njčgovem in stanu.
Poslej zob časa ne opravi nič, ne zgloje slave delavcu Slovanu — ime je geslo: Jože Srebrnič.
Andrej IBudal
DROBNE NOVICE
*	V Zagrebški delavnici »Elek-trodin« je uspelo izdelati delavcem s pomočjo državnega filmskega podjetja Hrvatske prvo filmsko aparaturo v naši deželi.
*	Delavci ladjedelnice na Su-šaku so obnovili ladjo »Plav«. Za popravilo ladje je bilo predvideno 2.024 delovnih dni za izdelavo lesenih konstrukcij ter 3483 delovnih dni za izdelavo železnih delov. Sedaj je ladja »Plav« zopet ena od najlepših ladij naše mlade mornarice in se nahaja v ladjedelnici v Kraljeviči.
*	28. aprila se je vršila na stadionu »20. oktobra« nogometna tekma med reprezentancama Zagreba in Beograda. Tekma, kateri je prisostvovalo 18.000 gledalcev se je zaključila neodločno z rezultatom 2:2.
*	V Spodnji Idriji so dogradili opekarno, katero so te dni prvič zakurili. Zaenkrat so pripravili
70.000	kosov surove zidne opeke. Z izgradnjo opekarne v Sp. Idriji bo okoliško prizadeto prebivalstvo prišlo do cenenega nakupa opeke, kar bo omogočilo in pospešilo obnovo njihovih gospodarskih poslopij.
V	»Muzeju revolucije« v Moskvi je bila odprta nova dvorana, v kateri se nahajajo darovi gene-ralisima Stalina. Ti predmeci so dar narodov Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Jugoslavije, kakor tudi Špancev, Kitajcev, Angležev, Francozov, Irancev in drugih.
*	Založba »Mladinska knjiga« je ponatisnila te dni roman N. Ostrovskega »Kako se je kalilo jeklo«, ki je šele pred nekaj meseci prvič izšel v slovenskem prevodu. Od leta 1932. do 1936., torej od nastanka do avtorjeve smrti, je doživel v Sovjetski zvezi 60 izdaj. Vsega skup je izš'o
1.280.000	izvodov.
*	Grški monarhisti zahtevajo smrt 30 prvakov EAM-a . > komunistične partije.
*	Na razpravi proti bivšemu maršalu Antonescu se je zvedelo, da je 1941. leta italijanski veleposlanik pozval rumunskega maršala, naj Rumunija napade Jugoslavijo, ker je bila Itaiija v težkem položaju v Grčiji.
*	Zunanji ministri v Parizu so odločili, da se sporno ozemlje Transilvanije prizna Rumunijh
V	ogrskem glavnem mestu Budimpešti vlada vsled tega hudo nezadovoljstvo.
*	Bolgarska vlada je poslala Svetu zunanjih ministrov v Parizu spomenico, v kateri zavrača grško zahtevo po popravi grško-bolgarske meje in zahteva vrnitev zahodne Trakije Bolgariji.
*	Predsednik Islandske vlade izjavlja, da Island ne bo odstopil baz niti eni sami tuji deželi.
*	Glavni poveljnik ameriškega zasedbenega področja je potrdil smrtne obsodbe, katere so bile
izrečene proti dvajsetim krvnikom koncentracijskega taborišča Dachau.
*	V Ukrajinski SSR je bilo postavljenih ali obnovljenih 155.000 kolhoznih hiš, okrog 5.500 kulturnih in javnih poslopij ter preko 4000 pomožnih zgradb. Po gradbenem načrtu za prihodnjih pet let je v Ukrajinski SSR predvideno, da se postavi 225.000 podeželskih stavil, 32.000 kulturnih in javnih zgradb in 30.000 tovarn za izdelovanje gradbenega ma-terjala.
*	Sovjetski inženirji so konstruirali več novih vrst tovornih in potniških vagonov, ki so mnogo trpežnejši, kot so bili današnji. Do leta 1950 bo letna proizvodnja znašala okrog 150.000 vagonov letno.
*	V teku petletke bo sodelovalo 10.000 geologov pri delih, ki bodo imela namen, da se preskrbi sirovine in minerale za vedno večje potrebe industrije.
*	Ruski generalni polkovnik Birjusov je v imenu sovjetske vlade odlikoval 35 bolgarskih partizanov s sovjetsko kolajno.
*	Med tem, ko policija severne Italije išče Mussolinijevo truplo, so neofašisti izobesili danes v Firencah fašistične zastave na zvoniku znamenite cerkve Santa 'larija del fiore.
*	Laburistični poslanec John Mačk je izjavil predstavnikom tiska: »Mnenja sem, da je zahteva Jugoslavije po Trstu zelo upravičena in to zahtevo bom podpisal, ker čutim, da bom, če Ijom postopal tako, ravnal demokratično.
*	Naš dobri znanec, laburistični poslanec Ziliacus je imel v Londonu diskusijo o vprašanju: »Kaj ovira anglo-sovjetsko prijateljstvo.'*« Kritiziral je delovanje konservativne stranke ter tudi laburistične stranke, ki igrata dvojnato politiko. Po eni strani se podaljša pogodba za 50 let, po drugi strani se pa podpira idejo zapadnega bloka ter fašistične struje v Španiji, Grčiji in Argen-tiniji. Zaključil je: »Brez Sovjetske zveze ni mogoče obnoviti Evropo. Sodelovanje s Sovjetsko zvezo pa ni mogoče, če ne bomo opustili konservativne zunanje politike in uvedli novo socialistično politiko«.
*	Iz Leningrada .poročajo, da je tovarna »OGPU« izdelala univerzalni mikroskop, ki predstav- " (ja pravo veledelo optične mehanične tehnike.
*	Na ozemlju Jalte na Krimu se predvideva popolna rekonstrukcija letovišč. V okolici mesta bodo zasajeni parki in gozdiči. Nekaj kilometrov izven mesta bodo postavljeni sanatorji za jetične. Znatno se bo povečalo število restavracij, domov jn letovišč.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ — Zrn list odgovarja: ALOJZ BUDIN - Uredništvo in uprava: GORICA, „LJudski dom“ pritličje Izdaja Usta je odobrena od A. 1. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: .Primorski dnevnik"