72. številka. Ljubljana, v petek 28. marca. XVII. leto, 1884 Ir.haja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijisko-ogerske dežele za vse leto 15 j?ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvolč fra ukiniti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r a v ni št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ Četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vpravriištvo „8lov. Naroda*4. Centralna evropska zveza, tako imenovana mirovna zveza. (Konec.) V Turčiji bila ie navada, da so častniki v službi ali, kateri so bili kam odposlani po službi, puščali del svoje plače za rodovino. Ti denarji so so imenovali „siparič", in bo se vselej reduo izplačevali rodoviuam, celo v najkritičnejših časih; a nemški financisti pa svetujejo, udržavati siparič, da se izplača Rusiji zaostala vojna odškodnina. S tem kovanimi svetom so Nemci dosegli dvojni namen: ta naredba vzbuja nezadovoljnost proti turškej vladi in proti Rusiji. Ni si mogoče predstaviti nereda, kateri se nahaja v upravi in v financah, in vse to izvira od neprestanih prepirov mej nemškimi agenti in turškimi uradniki. Nemški agenti obnašajo se proti Turkom ošabno in zaničljivo; v tem neso nič podobni starim pruskim vojuim inštruktorjem, kateri so pridobivali zaupanje Turkov s tem, da so Še milejše postopali, kakor Armenci; sedanji vojni učitelji rav- najo z ubogimi Turki, kakor zapovedovalci. Turki nečejo odjenjati; udajajo se v molčečo in trmasto opozicijo, in delu se zakasnujejo. Nekateri časniki so objavili slučaj, ki se je prigodil s Holz-pušo, inšpektorjem ali direktorjem na vojnej soli v Pankaldi. Bilo je tako-le: JHolz-paša je v šoli razpravljal načine vojaške taktike, kako bi bilo najložje zavojevati sultanovo rezideuco — Ildiz-Kiosk. Vsak učenec je moral povedati svoje mnenje in je zagovarjati pred Holz-paŠo. Nazadnje je pa Ilolz-paša sam opomnil, da bi po njegovem mnenji bil najboljši način nastaviti, pod dvorec dve mini in ga zagnati v zrak. Trdi se, da o dinamitu ni bilo govora; pa pa-šini nasprotniki donesli so sultanu na ubo, da m namerava razdejati njegova rezidenca z dinamitom. Samo po sebi se razume, da je sultan bil nevoljen, pa vsled njemu lastnega takta se je omejil na to, da je ukazal Holz-paši, da ne sme več izbirati za svoja predavanja niti njegove rezidence, niti Carigrada, temveč rajši Berolin. Po tem prigodku navstal je spor mej vojnim ministrom, kateri je hotel, da bi se vsi učenci učili pri vojnih vajah s palicami, kakor je zahteval sultan, Holz-jmša je pa hotel, da se uče z brušenimi sabljami. Posledica tega razpora bil je odhod IIolz-paše v Nemčijo. Kdor pozna izgleduo disciplino pruskih, sedaj nemških častnikov, poslanih v druge države kot vojni inštruktorji ali administratorji (s čemer se še bolj utrdi diplomatični upliv Nemčije), ta ne bode dvoj i 1 niti jedno trenutje, da je to zgodilo se vedoma in z odobrenjem nemškega poslanika v Carigradu; — morda je bilo to celo naročeno, kajti drugi Nemci -reformatorji hočejo neki posnemati Ilolz-pašo. Prebrisani vstočm diplomati Fanara vidijo v tem znak, da zdravniki hočejo zapustili bolnika, katerega je ceutralna in miroljubna fakulteta evropska obsodila k smrti in ga pušča umirati brez pomoči. Z druge strani predstoji sedaj potovanje av-stro-ogerskega carjeviča — nasledniku v Beligrad, Bukarešt in Carigrad. Pred tem potovanjem, ki je podobno potovanju cesarja Fraua Josipa na herce-govinsko mejo, navstalo je na videz jako nepomen-Ijivo vprašanje — o potnih listih za Bošnjake in Hercegovce, ki potujejo v turško državo. Turška vlada po pravici zahteva, da bi podložoiki sultanovi prihajali v njegovo cesarstvo s potnimi listi, katere je on ustanovil. Avstro-Ogerska si pa hoče za-se prisvojiti to vrhovno pravo sultanovo, kakor si je je že prisvojila, ko je prisilila sultanove podložne Bošnjake in Hercegovce služiti pod avstro-ogerskimi zastavami. Avstro-Ogerska si izmišljuje dokaze za podkrepljenje Berolinskega dogovora v upanji, da sultan podeli ta prisvojenja v dar carjeviču, ko pride v Carigrad, katera potem preidejo v zakonito pra vo. Vsa ta poseganja ne govore v prid velikemu in hvalevrednemu namenu ohranjevati mir. Že resno govore, da se Bošnjaki in Hercegovci, mahomedanci in pravoslavni, pripravljajo prijeti za orožje proti Avstro-Ogerski. Na Dunaji in v Pešti dobro vedo zato, in so že dovolj oprezni, ter se prizadevajo imeti pripravljeno oboroženo silo. (Potem govori Čajkovski o katoliškej propagandi po Balkanskem poluotoku, o ponemčenih bo-senskih frančiškanih, o je/uvitih in njih delovanji v pridobljenih provincijab, vse to pa z njegovega ozkega pravoslavnega stališča. Zaradi tega dotičnega odstavka nečemo objaviti. Uredu.) Sedaj se skrivna, razrušitelua protislovanska diplomacija bavi z zvitimi intrigami, katere so v škodo slovanstvu, najprej obrnene proti Rusiji. Knez Aleko-Vogorides, hoče j>o lastnej želji ali na prigovarjanje drugih ostaviti svoje mesto generalnega gubernatorja in podkralja v Rumelji. Avstro-Ogerska prizadeva se na skrivnem dobiti to mesto Nihadu-paši, Toljaku Belinskemu, rojenemu v Galiciji, bivšemu do 1848 1. poslancem Levovskega deželnega zbora, v 1848 letu — direktorjem politične pisarne generala Visockega, komandujočega poljski legijon v Ogerskej, revolucionarju, ki je potem jo jmtegnil v Turčijo in oženil se z gospico Sandisson, hčerjo angleškega sovetnika v Brusi. Po milosti te žeuitve postavili so ga za inženirja na jednem otoku Arhipelaga in pašo. Jaz mislim, daje ravno iz tega sedaj turški rezident v Sofiji, v Bolgariji. Sultan neki jako ceni rodovino Sandisson, ker se moru priznati, da je v tej rodovini bilo več udanih in zvestih prijateljev Turčije, ki so bili priljubljeni LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XII. Poglavje. Obrekovanje. (Dalje.) Car ga je poslušal, a ničesar ni domneval. — Zato nesi pokončal izdaje, ker bečeš samo veje, deblo samo in korenine pa pustiš trdne in zdrave! Car ga še vedno ni razumel, pa poslušal ga je z rastočo radovednostjo. — Vidiš, car, pa kako ti hočem povedati? Spomni se, car, ko si ležal bolen za smrt, Bog te ohrani še mnogo let! snovali so bojarji zaroto proti tebi. Njih vodja je tedaj bil tvoj brat Volodimir Andrejevič! — „A!U — pomislil je car: — »zdaj vem kaj so pomenile moje ponočne prikazni! Vrag je hotel oslepiti moj razum, da bi se jaz bal razrušiti bratovo prizadevanje. Pa ne bode tako. Tudi bratu ne bodem prizauesel. — Govori, — rekel je on, obrnivši se žugajoč k Maljuti, — povej, kar veš od brata Volodimira Andrejeviča. — Ne, car, jaz ne mislim Volodimira Andrejeviča. Od njega jaz ne pričakujem, da bi Se kaj nameraval proti tebi. Pa tudi bojarji več ne mislijo nanj. On je že davno nehal podkopavati tvoje carstvo. Jaz ne govorim o njem. — O kom pa? — vprašal je z začudenjem car, in njegove poteze so se krčevito zganile. — Vidiš, car: Volodomir Andrejevič je nehal vznemirjati carstvo, a bojarji pa neso nehali. Oni mislijo: če se nam ni posrečilo posaditi njega na prestol, pa posadimo . . . Maljuta začel je jeclati. — Koga? — vprašal je car in oči ao se mu zažarile. Maljuta je pozelenel. — Car! Ni dobro vse izblekniti. Iz mej nas jeden mora misliti in ugaujevati, a jezik držati za zobmi. — Koga? — ponovil je Ivan ustavajoč s svojega mesta. Maljuta se je obotavljal z odgovorom. Car ga je zgrabil za vrat, pritisnil njegov obrez k svojemu obrazu in uprl vanj svoje oči. Noge so se začele opletati Maljuti. — Car, — rekel je poluglasno, ne jezi se nanj, kajti on se ni sam tega izmislil. — Govori l — rekel je car s hripavim glasom, in stisnil je krepkeje Maljuto za vrat. — Njemu še to na misel ni bilo, — nadaljeval je Maljuta, izogibajoč se carjevega pogleda, — pregovorili so ga drugi. Kateri so bližje pri njem, oni so ga podšuntali. A on grešni Človek, si je pa mislil: ali malo pozneje, ali malo prej, je vse jedno, saj se vsekako tako konča. Carju se je zasvetilo v glavi. Pobledel je še bolj. Njegovi prsti so se začeli stegovati in spuščati Maljutin vrat. Maljuta se je pripravil. Vedel je, da je prišel trenutek za odločni udar. — Car! — rekel je takoj: — ne išči daleč izdaje. Tvoj nasprotnik sedi blizu tebe, pije iz istega vrča, je s teboj iz iste sklede, in nosi isto obleko. Umolknil je Skuratov, in polen pričakovanja uprl je v carja svoje oči. (Dalif prih.) Turkom radi svojega rusofobstvs. Longvvorth, mož starše gospice San Jisson, bil je zaščitnik kavkaskih čerkeaov, vedno delujoč proti Rusiji. John Bount, mož druge hčere Sandisson, bil je konzul v Bolgariji, ni se ustrašil nikake nevarnosti, nikake žrtve, ko je delo llo o tem, da bi le škodoval Slovanom ali Rusiji. Sandissou-brat, dragoman angleškega poslaništva, umni človek in velik poznavatelj oriienta, dokazal je svojo jurijateljstvo sultanu iu u/ival je pri njem veliko zaupanje. Taka kombinacija brez dvojbe dopada Angliji: oua bi dobila v Nihadu-paši svojej politiki udauega slugo. Avstro-Ogerska računa na rusofobstvo in katolicizem Poljakov, na delovanje katoliškega duboveu-stva, in nn Nih id-pašo ter na skrivnem energično pospešuje svoje dtlo, kajti boji se v istini kandidature Petra Kuradjordjeuća, kateri bi uaiavno bil nevaren Avstriji. Jtli ta strah opravičen ali ne, Avstro-Ogerska pa sedaj vidi najbolj goreča in najbolj popularna zaščitnika slovanskega dela — v knezu Nikolaji Črnogorskem m njegovem zetu Petru Karadjordjeviču, sinu osvoboditelja Srbov. Avstro-Ogerska ne dvomi, da jo bo v teh njenih protislovanskih namerah jiodpiral državui kancelar nemškega cesarstva. V tem tudi dvomiti ne more, ker vs;»ko delovanje proti Slovanstvu, uajde sočuvstvo pri Nemcih, Madjarik io večini zapadnih katolikov. Mi, ako vse to preudarimo, jiridemo do zaključka, d« mirovna centralna zveza vodi k političnim homat jam, ki B6 bodo prej ali slej končale z vojno, z jedno besedo, če je zdaj mir, je mir zato, ker ga hoče RUsiia, in da oua more siliti, da se še ohrani. Govor poslanca dra. Vitezica v državnem zboru v 14. dan marca. (.Daljo.) Proti tacim očividniiii pregrrškom odposlala je večiua k volitvi došlih voli cev protest na namest-ni.-tvo z vprašanjem, kako zadostilo bode namestnik dal razžaljenemu čuv»t\u naroda. A na ta protest ni bilo odgovora in v Trstu izhajajoči časnik „Naša Sloga", v katerem je bilo odprto pismo na namestnika zaradi nereduostij, ki so se dogodile, bil je kouhskovan. Omeniti še moram, da je bila v 20. dan juuija druga volitev. V 14. dan junija, kakor ! rečeno, bila je prva volitev na Kiku. A okrajni j glavar jo je zavrgel in v 20. dan vršila se je druga j volitev. Pri tej drugi j volitvi se je pfč uvidelo, da ne kaže, da bi bila volitev javua. Zvršila se je tnjiio in izid bil je m okrajnega glavarje. Še drug umkum dogodil se je oudi, namreč, da so volilci iz mest se volili kot volilni mož,e v kmetskih obč uah in da so kot taki tudi glasovali. Jaz menim, da je to proti določbam državnih temeljnih zakonov, da Bu volilci iz mest volilni možje v kmetskih občinah. Takih slučajev bilo je več iu dopuščali so se. Lahko bi navel še pošteno število tacih nepraviluostij. Ne boste mi šteli v zlo, da preveč uporabljam Vašo potrpuost (Le dalje 1 na desni), ah nereduostij, ki so se oudi godile, ni moči si predstavljati. Zbog tega mi pač odpuščate, če dlje bavim se s to zadevo. Jaz menim, da je v mojih raz-peljavah dovolj dokaz »no kovarstvo, kateri so urad niki pri tej volitvi postopali. Proti tej volitvi uložilo se je pet protestov na dtžoliio vlado. Protest kmetskih občin na Krku bil je poJpisan po 149 volilcih, prosim te številke ne pozabiti, od istih volilcev, ki so v 14. iu 20. dan juuija oddali svoje glasove. Po poročilu deželnega odbora bilo je pri teh volitvah 278 volilcev; bilo je tedaj teh 149 volilcev večina pri volitvi prisotnih volilcev iu kljubu temu se ta protest ni jemal v ozir. (Cujte! na desni.) Ne mislilo bi se, da je navzlic vsem tern dogodkom deželni zbor potrdil volitev, ki se je zgotovila na tako čuden način. Se li to strinja z duhom ustavnosti? Da se v deželnem zboru, kjer imajo Slovani večino, dogajajo take nerednosti, razpustil bi se bil tak deželni zbor že davno Ako pa vlada že nt če poseči po takem energičnem sredstvu, menim, da je vsaj njena sveta dolžnost, da proti tistim, ki so zakrivili take nereduosti, prične preiskavo, ter taiste, ki so piipozuani krivimi — in krivim se bodo spoznali brezdvojbeno — pozove na odgovor. To Zbhteva pravičnost, to žaljeno pravno čuvstvo Slovanov, ki nečejo, da se jih smatra brez-p-avnimi bitji. Miuisterst\u naznanili so se ti dogodki po raznih brzojavkah, kakor tudi po nadrobnejej j pritožbi petorice deželnih poslancev istrskih, in sicer i po posebnej, nalašč odposlauej de|mtaeijf. Ekscelenca J gospod ministerski predsednik je pri nekej priliki j slovesno izjavil, da bode strogo pa/il na to, da se zakoni od strani podčinjenih organov izpolnujejo. Ce ae mi, rekel je, povedo gotovi »lučaji, da so uradniki zakone teptali ali svojevoljno izvajali, ne bodem zamudil, da dotičnike pozovem na odgovor. Nu, tu je slučajev v izobilji. Uradniki pa, ki so to zakrivili, sede popolnem mirno na svojih sedežih in nadaljujejo svoje preganjanje Hrvatov. (Čujte! na desni.) V Beski, kjer je Slovauom sovražna stranka na krmilu, se občinske volitve niti ne razpišejo, akoravuo je obrok za nove volitve že približno pred letom d ni j pretekel. — V tej zadevi odposlali so se protesti na okrajnega glavarja, na namestništvo, na ministerstvo, vse zaman! Povem samo to, da leži tudi sedaj protest pri ministerstvu, ter upam, da se bode naposled uslišal tudi ta glas. Okrajni šolski svet v Malem Losinji odposlal je v Vrbnik na otoku Krku za nadomestitev izpraz-nene podučiteljske službe na tamošnjej deškej šoli, kjer je hrvaščina izključno učui jezik, učiteljico, ki je naprtila izpit samo v italijanskem jeziku in se ni učila hrvaščine niti kot učni predmet, in to ne zaradi nedostatka prosilcev, kajti oglasila sta se dva popolnem zmožna komjietenta, marveč /godilo se je to samo sitnobi na ljubo. GospSda, dozdeva se mi umestno, omeniti še poul'čoih izgredov, ki so se dogodili v Poreči v 21. dan avgusta 1. 1., ko je deželnih poslancev večina ostavila zbornico, ker se je hrvatsk poslanec predrznil govoriti v mater načini, v jeziku večine prebivalstva. Ko so po končanej burnej seji hrvatski poslanci hoteli domov, sjiremljevalo jib je sikanje, žv žganje in kričanje do njihovih stanovanj. Z**, izgredov ni bilo videti nikogar od mestnega redarstva in žandarjev. Vladni zastopnik v deželnem zboru, ki je ob jednem okrajni glavar, je čul in videl, kako so ljudje pred zbornico razsajali in sikali, a storil ni ničesar, da bi bil poslunce štiti 1 drhali. Namesto, da bi bil protestoval proti dogodkom v zbornici, da bi se bil postavil za strogo izpolnjevanje zakonov, je postopanje teh Ijudj tako rekoč odobraval, kajti k poslancu, ki je ravno hrvatski govoril, rekel je, zmajevajo z ramama, da bi bil moral to naprej znati, da bodo gosjiodje ostavili zbornico, ker ne poznajo jezika, v katerem je govoril. Opomuiti moram, da je to prava neresnica, kait; večina poslancev so odvetniki, veleposestniki, ki so naravno s prebivalstvom v neprestanej dotiki, in ker je večina ljudstva slovanska, morajo tudi oni slovanskega jezika biti zmožni. A ne glede na to, vprašam vas, gospoda, more li tolažba vlade in tako ravnanje na Bvojej časti globoko žaljene zastopnike slovanskega prebivalstva nagibati, da še ostanejo v Poreči in izvajajo svoje deželnozborske mandate? To, gospoda moja, ni bilo možno in morali ko ubežati v nočnej tmini, tajno iz mesta, da se izognejo drugim napadom. Mislim, da je pri tacih okoliščinah vender potrebno, staviti vprašanje, je li kot sedež deželnega zbora sploh sposobno iu pripravno mesto, v katerem so ustavna načela o dostojanstvu in nedotakljivosti ljudskih zastopnikov še tako malo prodrla in se sploh ne jemljo v ozir. (Popolnem istina! na desni.) Vsekako pa si dovolim vprašanje do visoke vlade, so se li pozvali organi, ki imajo paziti v Poreći na mir in red, na odgovor, da so opustili čuvati iu stražiti slovanske deželne poslance psovanja in grdenja, kateremu so bili v 21. dan avgusta 1. 1. izpostavljeni; se je li kaj storilo, da bodo, kakor se spodobi v ustavnej državi, deželni poslanci istrski v bodoče varuo smeli izvajati svoje mandate? (Konec prih.) Jezikovno vprašanje v mestnem zboru Ljubljanskem. Mi smo o dotičnej, izredno važnej obravnavi, ki se je vršila v 18. t. m. že poročali, a ker je zauimanje splošno in so se nekateri listi stoprav sedaj poprijeli tega predmeta, zdi se nam umestno priobčiti se nadrobneje debato, da se iz posamičnih govorov še natančneje iu še jasneje razvidi, da je vtčina postopala jako dosledno in odločno, in da je vse, kar se navaja manjini v korist, pripisovati le nekakej „force majeure", katera je nekaternikom postala |>riljubljen „surrogat" za narodna načela. Prvi poprijel je besedo odbornik g. Murni k rekoč, da ker je poročilo ob-irno, bi kazalo, da se odborniki natančneje ž njim seznanijo. Govornik tedaj nasvetuje: da se predlogi finančnega odseka natisnejo in se o njih obravnava v prihodnjej seji mestnega zbora. G. dr. vitez Bleivveis-Trsteniški je s predlogom predgovornika sporazumljen, kajti ne ve se sedaj, k».teri paragrafi so predelani, kateri ne, tedaj je težko glasovati. G. dr. Dolenec izraža nekatere želje o uravnavi prostora za živinski somenj; da bi ae bolje uredil, kar ae tiče posipanja, da bi se" razdelil primerno po ogiajah, zasadil z drevjem itd , kakor je Jako lepo in praktično urejeno na seroanjih prostorih v Sežani iu Gorici. G. župan G r a s s e 1 i pa odgovori, da se bodo te želje v kratkem izpolnile, ker je magistrat naročil že vse to za živinski semanji prostor, kar je g. dr. Dolenec omenil. G. Fr. Ravnihar meni, da je prvi predlog fiuančnega odseka, naj bi se jedino le v slovenskem jeziku predložil tržni red c. kr. deželni vladi v po-trjenje, sicer jako patrijotičen za slovenski narod, da ga pa on s svojega stališča smatra preresolut-uim, posebno, ker ni nobene nade, da bi se sklep tudi izpeljal. Vprašanje o tej zadevi deli se po" mnenji govornika v dva dela, kajti ustreči se ima v prvej visti zahtevi vladini, v drugej pa jezikovni. Po §. 70 obrtnega reda mora mestna občina Ljubljanska ustrezati želji c. kr. deželue vlade, kajti obrtni red je državni zakon, vezilen za vse mestne zastope. Ako se pa ne bode ustreglo zahtevanju deželne vlade, potem tržni red še dolgo potrjen ne bode. Mestni zastop je sicer sklenil, da je mestnemu magistratu uradni jezik jedino le slovenski, a vlada ima pravico zahtevati, da se važne določbe izdado i v drugem jeziku iu reči bi morala v svojem odloku le mesto „iu der zvveiten", „in der bei uns iiblicheu zweiten Landessprache". Toraj misli govornik g. Ravnihar naj bi se ustreglo volji c. kr. deželne vlade, naj se uemški prevod sklene en bloc in izroči c. kr. deželni vladi podpisan iu to a protestom, zaradi občinskih koristi), da se ta zadeva hitro reši. G. dr. Zamik: Kar ae tiče po g. Ravnihar ji naavetovanega protesta proti zahtevi c. kr. deželne vlade, zdi se mi protest podoben strahu, ki je v sredi otel, ua okolu ga pa nič ni. Ko so leta 1861. Čehi pod Šmerlingom vstopili v državni zbor 8 protestom, smejal se je Šmerling češkim poslancem, kajti vedel je, da protest, samo izjavljen z besedo, jako malo ali celo nič ne velja. Ve se tudi, da imajo meatni odborniki v Ljubljanskem zastopu pravico prijavljati Bvoje proteste proti kateremu koli sklepu, ali taki protesti veljajo jedino le za parado, praktičnega uspeha uemajo. Ko bi se mestni odbor ravnal po nasvetu Ravniharjevem, potem bi c. kr. deželna vlada kur Bana phrase lahko ukaza-vala nemški jezik, morebiti za neobhoduo potrebni jezik Ljubljanskega magistrata in vlada bi imela nad mestnim zaBtopom Ljubljanskim, kot njenim najmlajšim ubogljivim s in čeko m največje veselje. Govornik pa ponavljaje opomni, da njemu protest ničesar ne velja, to je prazna slama, to se pravi: muhe loviti. Dr. Zarnik izjavlja, da je popolnem za predloge finančnega odseka, kajti dokler bo bili nemškovalni in nemški nasprotniki na krmilu v mestnem zastopu Ljubljanskem, takrat za iste našega slovenskega jezika niti na svetu ni bilo, akoravno ga govore štiri petine mestnega prebivalstva, Nemcev istinitih in namišljenih pa še jedno petino ni. Takrat ni našla c. kr. deželna vlada nikakega povoda, braniti pravice slovenskega jezika, jezika ogromne večine Ljubljanskega prebivalstva. Ko so slovenski mestni odborniki, zastopajoč ogromno večino Ljubljanskega mestnega prebivalstva, zahtevali razen nemškega tudi slovenski dnevni red sejam mestnega zbora, a nemškovalna večina ni hotela ničesar o tem znati, takrat ni našla za nemštvo sedaj toliko skrbna c. kr. deželna vlada kranjska nikacega povoda, braniti pravice slovenskega pre-bivalstva Ljubljanskega. Slovenski meatni odborniki bo, dobivši večino, pravilno odgovorili Nemcem na njih izključno nemški dnevni red, kajti odslej spi-savali so ae dnevni redi mestnih sej jedino le v slovenskem jeziku. Če je pa vlada najvišja nadzornica za izpeljevauje postav in ako hoče čuvati po Bvojem programu ravnopravnost, potem mora biti posebno Bedaujej vladi za jednake pravice Slovencev, kakor Nemcev. Ko bi poslovala še vlada Eduarda Bacba, kakor nekdaj v Ljubljani in na Kranjskem, potem bi bila ta vlada nemški tržni red kur ukazala, da se predloži. Danes pa tega ni. Mestni za-stop ima čuvati jako skromno svoje stališče, da se nikdo ne umešava v njegovo zakonito pravico, določevati postavni jez k mestnega magistrata, in mestni zastop stori le svojo sveto nalogo, ako sklene, da se varuje pravica, katero mu je priznal zakon! (Dobro!) Poročevalec fiuančuega odseka g. Hribar izjavi, da se oe čudi, da njegovo poročilo gospodu cesarskemu svetniku Murniku ne ugaja. Mestni za-Btop storil je c. kr. deželni vladi le lepo uslugo, da jej je predložil; regulativ za klavnico, ker se ozira nekoliko na novi tržni red, in vlada bi morala to priznati. Mestni zastop je sklenil tržni red iu regulativ tudi z vsemi napisi, ako se ni isto tako predložil c. kr. deželuej vladi, ni kriv temu mestni zastop. Ko se je pa izdal klavuičui regulativ I. 1881 jedino le v nemškem jeziku, tedaj ni našla c. kr. deželna vlada nikakega povoda, zahtevati od tedanje nemške večine tudi sloveuski prevod. Govorn.k pravi, da je on prevzel poročilo o tej stvari, ker jedim pravnik v finaučnem odseku (dr. Mosche) ni hotel zagovarjati sklenjenih predlo gov in da je prevzel poročilo v zadnjem trenutku, zato da je poroč lo tudi bolj skromno O on ne bo n kdar zatajil svojega muenja iu je vsekdar pripravljen, braniti svoje nazore za narodno stvar, na katerem mestu to treba. Če g. Rivuihar trdi, da mu je predlog finančnega odseka preresoluten, potem morda misli, da ima mestni odbor ustrezati vsem ukazom al. c. kr. deželne vlade, potem pa tudi neha b ti avtouomui orgau, poti m je le podredjen urad pisarne c. kr. deželue vlade. §. 70. obrtnega reda predpisuje, da se ima tržni red predložiti vladi v potrjenje, nikakor pa ne, da v tistem jeziku, katerega vlada zahteva. Jako žalostno je, da kaže c. kr. deželna vlada tako mržnjo proti slovenskemu jeziku, in to pod Taaftejevo vlado, ki si je zapisala ravnopravnost na svoj prajior, pod to večino državnega zbora, katera hoče vstrezati vsem opravičenim narodnim terjatvam. Ako g. Kavnihar izraža bojazen, da ne do-bomo kmalu novega tržntga reda, mu odgovarjam, da za mesto ui tolike važnosti tržni red, kakor pa klavuičui regulativ, katerega pa itak uvede z duem 1. maja t. 1. Tržni red je v interesu c. kr. vlade Bame, kajti dve leti ga že zahteva, če ga tedaj še dalje ne bo, bode vlada sama kriva. Trditev gosp. Ravuihar-ja, da bi bil mestni zbor izrekel, da je jedini uradni jezik, mestnega magistrata le sloveuski, ni istinita, nasprotno priznala seje drugemu, namreč nemškemu jeziku v mestu vsa pravica, kajti vse nemške uloge rešujejo se tudi v nemškem jeziku. Ako mi tako ravuamo, moramo tuui braniti pravice našega slovenskega jezika, kajti ako mi rešujemo nemške uloge uemški, zakaj splob neče si. c. kr. deželna vlada reševati slovenskih naših ulog iu zahteva nemških. Izid glasovanja suio že poročali. Politični razgled. Vol ran jc dežele. V Ljubljani 28 marca. Specijalna budgetna debata je nredvčeraj v državnem zboru končana. V piv d včeraj šn jej večernej seji vzprejet je budget v tretjem branji z 152 proti 94 glasom. Prihodnja seja bode jutri. Včeraj in danes bo pa imeli razni odseki svoje seje, da rešijo gradivo, kojega je obilo nabranega. — Gospodska zbornica ima danes sejo, ter bode rešila buugetni provizorij. Ali pride pred Veliko nočjo v gospodskoj zbornici budget na vrsto, še ni gotovo. V Brnu izhajajočemu „TagesboteJ se poroča iz Dunaja, da se že od januvarja sem pogaja s tirolskim cesarskim uamestuikom, Widmannom, zaradi sestave novega minlstcrstva. Izstopili bi neki Taaffe, Duuajevski in Pražak. Stvar bi se že bila dognala, ko bi hotel Widmann sedeti v mi-nisterstvu poleg Taaffeja, a on zahteva, da ti trije morajo vsekako izstopiti. — To je gotovo samo želja, levičarjev, ki se pa ne bode izpolnila. Češki deželni odbor potrdil je postavni načrt o sestavi in delokrogu češkega deželnega kulturnega soveta. Nemška manjšina je zahtevala, da Be kulturni sovet razdeli v dve sekciji, v nemško in češko, da bi Nemci Čehov ne majorizovali. V u a iudržave. Ruski poslanik na Dunaji, knez Lobanov, biva sedaj v Petrogradu. Ruski listi mislijo, da je to v zvezi z na8tavljeujem novega poslanika v Londonu, ko je baron Mohrenheim poklican v Pariz. Znano je, da je bil pred Mohreuheimom Lobanov poslanik v Londonu, tedaj more on vladi v tej zadevi svetovati, ker so mu odnošaji v Angliji znani. Govori se celo, da pride zopet Lobanov za poslanika v London. — Bivši diplomatični agent v Bolgariji, Jonin, dobil je Vladimirjev red druge vrste. Dunajski „Vaterlund" poroča, da je nek Alza-čan ki služi v ffraucoskej vojski v Tonkingu, piBal, da so Frtncozi vse ujetnike, ki so jih ujeli v Sontay-i, in sicer uad 600, drugi dan postrelili. Po mestu ropali, klali in s puškinimi kopiti ljudi pobijali, da je bilo groza. Nam se dozdeva, ua je ta vest izmišljena, ker sicer bi bili augleški časniki že kaj preobčili, ker imajo že dosti poročevalcev v vzhodnjej Aziji iu tudi neso Francozom toliko prijazni. Konservativni list je najbrž s tem hotel le očrniti Francoze, katerih republikanska vlada mu ne ugaja. Morda je pa dotični vojak sam vse to izmislil, saj že tako vemo, da poročilom vojakov ni vsega verjeti. Bivši minister Constans je v sredo v v francoskej zbornici predhgal volitev po listinah. Constans st»vil je ta predlog popolnem nezavisno od vlade ali katere koli stranke. Ali bode sedaj vsprejet ta predlog v zbornici in v senatu, se še sedaj ne da uganiti. Znano je, da je že Gambetta hotel upeljati 1881. leta tako volilno reformo, in jo je tedaj vsprejela zbornica z 8 glasi večine, senat pa s 40 glasi večine zavrgel. Kakor se javlja iz Suakima so aiiffle&ke čete mej sredo in četrtkom prenočile osem an«le ških milj od Suakima, v četrtek so pa odrinile dalje. V sredo se je oddelek konjice podal na reko-gnosciranje in sedem milj od tabora zadel na sovražnika, ki je začel streljati in ubil jednega konja; konjica je tudi na to streljati začeia iu ubila več ustajnikov. Po dveurnem boji se je umaknil sovražnik, o katerem se ne ve, koliko je bil močen. — Privatna poročila iz Chartuma primšajo malo fantastično vest, da je tja prišel nek duhovni šejk, katerega je odposlal Mahdi, — je Gordonu objavil, da v Mahdijevem imenu prevzame vlado, za kar zagotovi prebivalcem življenje, imenje in svobodo trgovine. Gordon je vsprejel ta predlog. In šejk je nustop'1 vlado, ter narod ga je navdušeno pozdravil. Dopisi. ■ Iflatcrlje 26. marca. [Izv. dop.] In zopet nekaj „gradiva nakopičenega" nam je donesla „Edinost" v št. 24 iz Materijske občine, se ve da, ne brez obligatnega blata ker „s*mper al;quid hae-retu; „Edinost je zato kakor nalađč ustvarjena. Pa preidimo k stvari, akoravno je „Edinosti" namen očividno drugi, nego stvarni. Kako koristeu je slovenskemu narodu v Istri deželni hipotekami zavod v Poreci, tega le „Edinost" in njeni matador ne ve ceniti, kar pa stvari, zavodu in narodu sploh čisto nič ne škoduje. Neumno čvekanj*, da je oni zavod v „laških rokah" je ravno tako neslano, kakor Bsumničenjeir, da je „Zupančič" njegov „zvesti sluga" ali pa „da „Slov. Narod" zagovarja škodljivo sredstvo, od katerega naš narod ne bo imel nobene koristi, temveč škodo— posebno v narodnem odru". Kakor hitro Slovani zadobe večino v deželnem zboru istrskem, tako hitro zadobe tudi hipotekami zavod v svoje roke. A tudi za vojvodino Kranjsko osnoval se bo brez dvombe hipotekami zavod iu ta bo gotovo istrskemu tako jiodoben, kakor jajce jajcu; osnovala ga bo sedaj narodna večina deželnega zbora. Ampak kakor hitro, česar Bog ne daj, dobe uemšku-tarji večino v deželnem zboru kranjskem, tako hitro utegnejo nemškutarji dobiti kranjski hipotekarnizavodvsvoje roke, torej „caveaut consules". Pa kaj pomaga vse besedovanje proti hudobnemu klevetanju in sumničenju „Edinosti" in neumnega njenega matadorja, škoda za trud ! „Edinoat" se sklicuje tudi na autoriteto gospoda govornika o istrskem hipdtekarnem zavodu na lanskem taboru v Brezovici; mi onega gospoda sicer nečemo žaliti; ker tega ni zaslužil zaradi dobrotnega namena in dostojnega obnašanja njegovega, ampak prisiljeni smo po „Edinosti" mu izreči: Bi tacuisaes filo-sofus manBiBsea! Mi se sklicujemo na drugo autoriteto, katero nam tudi imponira, to je enketni odbor za pomoč kmetu na Kranjskem in nje strokovni poročevalec dr. Vošnjak. Sicer pa ponavljamo, da „Elinost" nam ni v stanu ponuditi surogata za narodno obrambo proti pijavkam, katere narod do žive kosti ogule s 10 do 25 odstotnimi obresti; kako že pravi oni slavni Englea: „biti ali ne biti, to je vprašanje!" Zupančič. Domače stvari. — (Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani) ima jutri zvečer ob 6. uri sejo, v kateri se bode poročalo o izidu dopolnilnih, oziroma novih volitev in se bode za leto 1884 voHl predsednik in njegov namestnik. — (Iz Zagreba) se nam piše 27. marca: Doknadno k mojemu dopisu od 25. t. m. mi je opaziti, da sta umej hrvatskih doatojanstvenikov počastila s svojo navzočnostjo koncert vladina predstojnika Ivan Vončina in Vekoslav Klein. — Mej gosti iz Slovenije bili so razen že omenjenih navzočni gg.: Leuček in Starki iz Sevnice, ter Majdič in Vidmar iz Krškega. Kardinal Mihuljevic poslal je odboru 15 gld., biskup Pavlešič 5 gld. — (Umrl) je včeraj v Trstu gospod Fran Kraljic, kaplan v Siivji, rodom iz Šeut Vida nad Ljubljano. Lahka mu zemljica ! — (Mahrova trgovska šola v Ljubljani) obhajala bode letos 50 letnico svojega obstanka, 7000 učencev obiskavalo je v tej dobi ta zavod. — (Odbor „Slovenskoga društva") priobčil je v zadnjej številki „Siidst- Post." odprto pismo na dra. Schmidererja, katero si bode slednji gotovo za zrcalo utaknil. Dr. Schmiderer bil je že večkrat, zadnjokrat pa v državnozborskej seji v 15. dan t. m. tako nepremišljen, da je poleg drugih neresnic in n e s l a n o s i i i tudi rekel, da je „Slo-venakega društva" spomenica denuncijacija od A do Z. No, če dr Schmiderer pojma denuncijacije do sedaj še ni poznal, v tem odjirtem pismu dobi dovolj pouka. Udarec za udaretm pada nanj in zloglasni Hammer-Amboas prevz 1 je zdaj nalogo samega nakovala. Ker svojih izmišljenih očitanj ne bode mogel dokazat', bode že moral utakniti trditev v žep, d a je svojo indemuiteto kot državni poslanec frivolno zlorabil. Sicer He mu pa očita cela vrsta zvijač, neresnic, neistinitih podatkov, kar je vse v nasprotji z lastnostimi ljudskega zastopniku in obče vsacega najnavadnišega poštenjaka. Ker so razne podrobnosti tako dobro in temeljito povedane, da se niti ugovarjati ne da, si bode dr. Schmiderer dobro zapomnil, kdaj je v svojej nepremišljenosti začel s „Slovenskim društvom" ravs in kavs in bil tako sramotno poražen. Rudi bi bili priobčili to izvrBtno sestavljeno pismo, a ker je preobširno, ni bilo možno. — (Število odvetnikov.) Zaradi reforme odvetniškega reda je sodnijsko ministerstvo odredilo i razna poizvedovanja, katerih resultat uam kaže, da so velika in večja mesta odvetnikov prenapolnena, da pa v manjših mestecih in na deželi primanjkuje pravdosreduikov. Na Nižje Avstrijskem je 14 sod-i nijakih okrajev, na Gorn. Avstrijskem 13, na Solno i graškem 16, na Češkem 63, na Štajerskem iz-inej 63 soduijskih okrajev 21, na Koroškem (iz-mej 28) 19, na Kr anjakein temej 30 okrajev 24, v Trstu iu na Goriškem izmej 30 okrajev 10 ! brez odvetnika. Vsega vkupe je v Avstriji 893 aod- nijskih okrajev, a 333 še brez odvetnika. ) — (Prijateljem domače glasbe) naz- nanjam, da I. zvezka „Avg. Le ban-ovih Skla-l deb" nemam nobenega iztisa več, pač pa še mnogo t iztisov II. zvezka, katere prodajam po 40 kr; dijakom rad naročniuo zuižam, ako se nuroče v VLČem števdu. Naj bi prijatelji domače glasbe pridno se-I zali po preostalih mi izstisih II zvezka, ker žu b pripravljam in skoro izdam III. zvezek, v noji uvrstim tudi najobširnišo povestno skladbo pokojnikovo: „Domovinou. Polil, zvezku pričnem »cerkvenimi skladbami, akopram vse niso v „cecibjanskem" duhu nego delajo nekako sredino mej moderno in strogo ) cerkveno glasbo, kateri pot se mi vidi na j pri me r-i nejši. Janko Le ban, ; učitelj v Lokvi (pri Divafii.) i — (Cesarjevič Rudolfovo sadjerej- i sko društvo za Spodnji Štaj er) šteje 329 udov ; mej temi so ustanovniki in podporniki, ki so > vplačali po 10 gold. p. n. gg : Dr. Josip Serme v * Celji, M. Vošnjak v Ceiji, dr. G. Ipavie v Št. Jurji, > Fr. Lenček na Blanci, Nj. ekscelenca knezoškof J. M. Stepišuik v Mariboru, dr. J. Vošnjak v Ljub- f ljani, dr. Glančnik v Mariboru, J. Kronvogel v Celji, i Iv. Črnovšek v Zagrebu, Ferdo Črnovšek v Zagrebu > (10 gold. iu 1 zlat), Dragutin Zupanec v Kozjem, I Modic na Prihovi, Posojilnica v Sevnici, Posojilnica v Mariboru, Jurij Žmavc v Remšniku, okrajni zastop v Ptuji, okrajni zastop v Slovenjem Gradci, okrajni 2a8top na Vranskem, Andrej Podho8tuik v Št. Jurji. Po 20 gold. podpore so blagovolili poslati glavni 9 okrajni zastopi: Celjski, Kozjanski, Ormoški in t Blavua posojilnica Celjska. Prejem teh doneskov javno potrjevaje izreka vsem podpornikom našega sadjerejskega društva najtoplejo zahvalo odbor. — (Ormoška posojilnica) ima prihodnji ponedeljek v 31. dan t. m. svoj občni zbor. Iz konečnega računa razvidimo, da je ta posojilna, odkar se je premenila v posojilnico z neomejenim poroštvom še bolj napredovala in da se je promet v jednem letu povzdignil za 41.714 gld. 40 kr. Društvo je imelo koncem 1. 1883 349 deležev po 25 gld., gotovine 1000 gld. 95 kr., na menjice posojenih 90 članom 15.498 gld., na dolžna nisma pa 60 članom 11.291 gld. 38 kr. Hranilne uloge obrestujejo se po 6°/0, reservni fond je narastel na 4.235 gld. 36 kr. — Obresti ostalo je na dolgu 369 gld. 83 kr., naprej plačalo se jih je za 451 gld. 66 kr. Te številke dovoli točno pričajo o krepkem razvoji in vodstvu tega denarnega zavoda. — (Vabilo k velike j besedi,) katero priredi „Slovenska Čitalnica" v Gorici v nedeljo dne 30. t. m. PriČetek ob 8. uri zvečer. Spored: I. del. 1. „Pesen lovčeva", uglasbil A. Nedved, poje moški zbor. 2. nŠolski nadzornik", vesela igra v jednem dejanji. 3. „Kitica jugoslovanskih narodnih pesnij" iz Fr. Š. Kuhačeve zbirke; poje ženski zbor s Bpremljevanjem na glasoviru. 4. „Knezov sin", sp. M—c (deklamacija). 5. „Ustaj rode", uglasbil Fr. S. Vilhar; poje mešani zbor. II. del. 6. „Advokata", komičen prizor s petjem. 7. „Domovini", uglasbil Fr. S. Vilhar; poje mešani zbor. 8. „Krojač Fips" ali „Nevarui sosed", burka v jednem dejanji. 9. „Brže junaci", uglasbil N. Stoos, poje moški zbor s spremljevaujem na glasoviru. Po besedi domača zabava s tombolo. Telegram »Slovenskemu Narodu . Rim 28. marca. Papež prekonizoval včeraj škofom v Budejovicali Sclionborna, kanonika Sclrvvarza škofom in partibus in anxi-liar-om kardinala Sch\varzenberga, frančiškana Markoviea škofom in partibus in apostolskim upravnikom škofije Banjaluške. Razne vesti. * (Avstro-ogerska država v besedi in podobi.) Pod tem uaslovom hoče pričeti in dogotoviti cesarjevič Rudolf velikansko delo, v katerem bi bili opisani in obrisani obe državni polovici v vsakeršnem oziru. Najboljši pisatelji in ume-teliniki bi se pridobili za to delo, katero bi izhajalo v dveh izdajah: v jednoj za prosti narod po uizkej ceni, v drugej izdaji za boljše kroge v posebno krasnej obliki. Delo bode izhajalo vrhu tega v dveh jezikih, v nemškem in madjarskem. Duševno vodstvo prevzame cesarjevič Rudolf sam, kateri pa je z* prestavo nemškega dela v magjarščino in iz magjarščiue na nemški jezik že imenoval znanega romanopisca M Jokai-a. Število m cena zvezkov še ni določeno, tudi drugi sodelavci še ne. M Jokai sam pa piše v „Pest. Lloyd", da je to delo pro-raeunjeno na deset let, kaj ti Budimpešta pride stoprav čez 10 let na vrsto, češ, ker se bode do takrat močno premenila. O slovanskej izdaji tega dela ni uiti govora. * (V Črn i gori) bila je tako huda burja in sneg, da so vse zveze pretrgane. Sneg leži tri čevlje na debelo. Tako se poroča tižankeinu listu. * (Bomba za nakovalo.) V Harkovu razletela se je v tovarni za stroje v 21. dan t. m. bombt?, katera je že leto dnij služila kot nakovalo, na katerem so kovali obroče. Jedea delavec bil ubit, dva ranjena. Tujci: dne 27. marca. Pri Nlouu: de Veresse in Beranek iz Strassa — Neuwirth iz Oakathurna. Pri malici: Weil z Dunaja. — Schwiinmer iz Budimpešte. — Unger iz Stuttgarta. Umrli so v Jjiil>ljaui: 26. marca: Martin Dolenec, zasebnik, 70 let, Pred Škofijo št. 4, za oslabljenjeui močij. — Ivana Šolan, hišnega posestnika hči, 8 mes., Havptmauca št. 7, za božjastjo. V deželnej bolnici: 26. marca: Marija Polanc, goatija, 70 let, za kron. tuberkulozo. — Fran Tepina, gostač, 60 let, za plućno tuberkulozo. Meteorologicno poročilo. a ! Čas opa-O i zevanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-tro vi Neho Mokri na v min. ce C 7. zjutraj 1 j 2- P°P-y. zvečer 73437 mm. 733-85 dib. 73537 um. — 0-6J C -f-12*4° C + 4-6° C brezv. z. jz. orezv. megla d. jas. jas. 0-00 mm. Avstrijska specijaliteta. Tridesetletna izkuvstva so dokazala, da se je „Mollov S eidlitz-prašek" pri vsakeršnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik ta Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (690—4) dne 28 marca t. I. (Izvirno t«il»^r».rlt';iio poročilo.. Papirna renta ... ..... Srebrna renta .... Zlata renta..... . fi" . marčna renta. .... Akcije narodne banko Kreditne akcije . .... London . ... Siebro ......... Napol. . ,...... . C. kr. cekini. . . ... Nemške marke ..... 4°/0 državne Brečke iz 1. 1H54 360 gld. Državne Brečke iz 1. 13*>4. 100 gld. 4°/0 av8tr. zlata renta, davka prosta. Odrska zlata renta 6°/0...... jo i n b m - ■. .... „ papirna renta 51/„..... 5°/„ štajerske zemljišč, od/m. oblije. . . Dunava reg. Brečke 5"/, 100 gld. Zeiulj. obč. avstr. •*/§*/« zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine z:tpad. železnice Pri-jr. oblig. Ferdinandove; Bev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudc.lfove srčike .... 10 „ Akcije anglo-avBtr. banko . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočuvstva ob težkej zgubi mojega dragega, nepozabljivega očeta, gospoda Antona Tomca, c. kr. okrajnega tajnika v p , za mnoge lepe vence od blizu in daleč in za mnogobrojno udeležitev pogreba, ki je bil včeraj, izrekam vsem častitim udeležovalcem svojo naj-prisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, v 28. dan marca 1884. Žalujoča hči (196> Justinu Tomo. 79 prid. 85 kt- 80 95 101 m 85 95 35 843 — * 323 » 75 191 35 % 61 68 •9 30 123 80 169 „ 75 n 101 75 n 121 75 91 65 T. 88 . 60 104 50 L 114 t 75 120 75 n 107 „ 30 J 05 75 174 — n 20 — 116 75 23/ 25 I Srednja temperatura -j- 5'8°, jednaka norraalu. V steklenem salonu kazine, vli«»«| «»«*■#. vrt. Od. n.eđ.elje 30- marca naprej le 4 predstave. Skandinavski eirkus 297 naučenih človeških bolha se bode produciralo in predstavljalo vse mogočo gimnustične vaje in šaljive prizore čudovite umetnosti v kostimih. Več se naznani po plakatih. Od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer vsake pol ure nova predstava. Ustopnina: *0 kr., otroci iu vojaki polovico. Spoštovanjem (193) Aufrichtig, vodja. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše želodieve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrnh in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostib, zoper beli tok, božjust, /.oper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni], ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; Za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Crlsto-loletti v Gorici. V Ljubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkoczy, na Mestnem trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. (89—16) 3aT" Varovati so jo pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi doDičkaželjuosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemaj o nobene moči in vrednosti. C.k. privilegij sfe za zboljšanje šivalnih strojev. Ivan «7aac, v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje. (ii3—s> 6letna garancija! Poduk brpzplacno. \a mosernoobrok« po l-'i irl. ♦♦♦♦♦♦♦♦•*♦♦♦♦♦♦♦♦»♦«»♦♦».+»♦»♦»»»♦♦♦»♦ ♦ Umotne (32—23) X J ustavlja po najnovejšem smeri kanskem načinu i ♦ brez vsakih bolečin ter opravlja plouit»ovanJa in Z ♦ vse sobne operacij« ♦ ♦ zobozdravnik A. Paichel, | ♦ poleg HradeokvjevegM mostu. I, nadstropje. 2 Izumil!!! Po neutrudljivih študijah se je dru. pl. Beu-deu-u posrečilo napraviti pomado sa La@€ip o katerej se po * j pravlel trditi sne, da za- jemnikom in drugim gostilničarjem, ki žele slav. pijačo. Postrežba jo nataučni Senožeče, pošta Postoj in. el. Izdatelj in odgovorni uredmk: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne