248. Številka. V LJubljani, v petek, 25. oktobra MOJ. XL. leto. lahsjs mkldan zvečer, izlmšl nedelje Ir^pnumlke, ter vel}« po poati prejeman za avatro-Ofrska dežele aa vse leto 25 K, zol pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano b pošiljanjem na dom za vse leto 34 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, za pol leta U K, ta četrt leta 5 K 50%, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deieie toliko več, kolikor znasa'poštnina. — Na naročbe irezlistodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanja tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovarJ« _^ Rokopisi se ne vračajo. — Drednlitve In naravRlctvo je v Knallovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvb pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Uredništva telefon it 34. PllUMUl številka po 10. h. Opravnistva telefon it 85. Ali Do Austrija razpadla ? ii. Ki \>c zlato, kar so sveti, to velja tudi o mameči perspektivi, ki se pri prvem pogledu kaze Nemčiji, ako anektira avstrijske pokrajine doli đo Adrijanskega morja. Nevarnosti te ekspanzivne politike bi bile ogromne,ker bi ta politika ne izzvala samo ljutega zunanjega odpora, marveč bi povzročila tudi hude konflikte in spove v svoji lastni hiši. Aneksija avstrijskih dežela po Nemčiji bi nesporno imela za nujno posledico intervencijo drugih držav, kar se sme s tem večjo gotovostjo trditi, ker je notorično. da je hohenzol-lernska država doeela izolirana v svetovnem koncertu in nima niti enega odkritosrčnega prijatelja. Z okrepitvijo Nemčije bi bil za dan občuten udarec evropskemu ravnovesju. Prva država, ki bi stopila na plan, da prepreči opasno ojačenje Nemčije, bi bila Francoska, ki v svojem interesu ne more nikdar dovoliti v to, da bi se Nemčija povečala na stroške Avstro-Ogrske. zakaj čim bi Nemci anektirali avstrijske pokrajine, bi bila Francija v nevarnosti, da izgubi svojo eksistenco kot velesila in vsak čas bi se ji bilo bati. da v doglednem času tudi zanjo poslane akutno vprašanje o »biti ali ne biti^, vprašanje, kdaj pride tudi nanjo vrsta, da jo pogoltne in požre nemški kolos. Denimo, da bi Angleška v tem konfliktu ostala nevtralna, česar se absolutno ni nadejati, je več nego gotovo, da bi se zapletli v vojno R us i -j a in Italija, in sicer kot zvesti zaveznici francoske republike. Takisto pa je tudi sigurno, da hi v tem slučaju stopile na pozorišoložaj celotnega kabineta. Nekateri poslanci so zastopali mnenje, da je s to demisijo tudi opasno omajano stališče Becko-vo, drugi pa so naglašali, da s tem dogodkom ni nimalo tangirano stališče barona Bečka. No, kakor se kaže, demisija čeških ministrov ne bo vplivala na položaj celokupnega kabineta. Seja se je otvorila ob poludva-najstih. Pred prehodom na dnevni red je predsednik dr. \V e i s s k i r-c h n e r naznanil izid volitev v kvot-no deputacijo. Izvoljeni so bili tile poslanci: Abrahamovicz, Baumgart-ner. Ellenbogen, K a i s e r , N e -in e c , H o c k , P o V Še , R o 1 s -b e r g . pl. F u e h s , dr. F i e d 1 e r in F r b u n. Xato je izrekel predsednik >*voje obžalovanje radi včerajšnjega škandala med Sterubergoin in socialnimi demokrati, nakar s«* je pričela raz- prava o nujnem predlogu ruskega poslanca H 1 i b o v i c k e g a o gospodarski ločitvi Avstrije od Ogrske. Med govorom predlagatelja se je zbornica skoro izpraznila, večina poslancev je odšla v kuloarje in v restavracijo. Ko je pričel glavni progovorili k dr. M a r k o v svoj govor v ruskem jeziku, je nastal na klopeh ukrajinskih poslancev velik hrup. Nekateri vročekrvni ukrajinci so hoteli navaliti na M a r k o v a , ki so ga ubranili samo češki radikalci, da ni bil dejanski insultiran. Med češkimi radikalci in ukrajinci se je vnel hrupen prepir, da dolgo ni bilo mogoče ničesar slišati. Ko je govoril še posl. Hajn kot glavni protigovornik, je zbornica z veliko večino predlog odklonila. Takisto je zbornica tudi odklonila predlog dr. Markova o pospeševanju gospodarske produ kc i j-ske sposobnosti kmečkega prebivalstva. Ker je posl. B r e i t e r svoj nujni predlog o upravnih razmerah v Galiciji umaknil,je predsednik z nervozno hitrostjo, kakor da bi se bal, da bi se v zadnjem momentu še vložil kak nujni predlog, odredil prvo čitanje na god bene predloge ter oddal besedo prvemu govorniku češkemu radikalcu C h o c u. Cim je ta svoj češki govor končal, se je debata prekinila in jelo se je zopet na dolgo in široko prati umazano perilo grofa Sternberga. Zbornica je do sedmih AVCČOl1 ^ potrpežljivost jo poslušala ljubeznivosti, ki so si jih pravili Sternberg in socialni demokrat je. računajoč na to, da bo vsaj v bodoče mir, ako se nasprotnikom da prilika, da si povedo vse, kar jim teži srce, in da se polteno izpsujejo. Ce se bo to pričakovanje izpolnilo, je vzpričo značaja grofa Sternberga zelo dvomljivo. Predlog poslanca Ivana Hribarja in tovarišev zaradi uvrstitve c. kr. cestnih, rečnih in pristanišču i h mojstrov v kategorijo c. kr. državnih uradnikov; nadalje zaradi službenih razmer slu-žabništva v izvršilni službi pri justi-čni upravi. I. Z regulacijo plač državnih slug, katera regulaeija se je izvršila leta 1899. in na katero se je z vseh strani čakalo z največjimi mulami, doživeli so c. kr. cestni, rečni in pristanišču i LISTEK. Čez trnje do sreče. Povest. (Dalje.) Elvira se je kaj hitro naveličala samotnega in enoličnega življenja na deželi. Prve dni, ko ji je bilo vse novo, ko ni še nikogar in ničesar poznala, je bila radovedna in ljubezniva. Narava je pač ni mikaUi, a zanimala se je za gospodarstvo in za gospodinjstvo. Ogledala si je itak ne veliko posestvo, pregledala vse kotičke v gradiču in stikala celo po shrambah in po hlevih- A kmalu se je tega naveličala in postajala od tistega dne vse bolj nervozna in sitna. Vse ji je presedalo, stara gospa Košauka s svojimi gospodinjskimi nauki in materinskimi nasveti, posli s svojo preprosto zaupljivostjo in tržani s svojo robato samozavestjo. Najbolj je to občutil Anton, a tolažil se je, da je KI vira ve-likomestna dama, ki je prvič na deželi in mora šele prestati naravno krizo, ki jo provzroči vsaka velika prememba, predno pozabi na mestne navade in se vživi v nove razmere. »Pomislite samo,« je pravil svoji materi, »da tu ni ne promenad, ne -elegantnih toalet, ne koncertov, ne gledaliških predstav, da sploh niče- sar nimamo, kar nudi mesto. Elvira to pogreša in zato je zdaj nestrpna, sitna in neprijazna. A potrpite ž njo, polagoma se vživi in dobre budete izhajali ž njo, saj je sicer blaga in dobra.« Stara gospa ni ugovarjala svojemu sinu. a zmajevala je z glavo, kakor bi dvomila o Antonovih zadnjih besedah. Tekom nekaterih tednov je bila namreč stara gospa spoznala svojo sneho že toliko, da ni več verjela, da bo zakon njenega sina srečen. Zdelo se ji je, da je Elvira brezsrčna in lokava, a tako strastna, da v piena-grljeaoeti nehote razkrije svoj pravi značaj. Opazovala jo j«- zato z veliko lieznilpnostjo, kajti skrbelo jo je, kaj da bo s ponosnim in občutljivim sinom, če tudi on spozna lastnosti fcvo-je žene. Vedela je, da pride prej ali slej gotovo ta trenotek in hotela je Antona pripraviti do tega, da bi še pravočasno pokazal svoji ženi, da je on gosjxxlar in da velja v hiši njegova volja. Mislila je, da se tako Antonov zakon postavi v pravi tir. Toda doslej se ti njeni poskusi niso obnesli. Anton je bil še tako zaslepljen in tako zaverovan v svojo ženo, da materinih nainigavanj ni razumel, naravnost pa se stara gospa še ni upala povedati svojega mnenja. Kar je Elvirino kolikor toliko umljivo slabovoljnost povečevalo, je bilo vedenje sosedov. Po prihodu na gradič sta Anton in Elvira napravila obiske pri vseh sosedih in pri višjih uradnikih v bližnjem trgu. Poseli so se jim sieer vrnili, a potem je prenehalo VSe občevanji-. Ošabna in domišljava Elvira ni ugajala sosedom, njeno vedno haliaštvo jim je bilo zoper no. njeni nastopi so razodevali slabo vzgojo, najbolj pa je sosede odbijalo to, kar je Elvira imenovala svoje veli komestne moderne nazore. Elvira je dobro čutila, da je družabno nekako bojkotirana in vedela je tudi dobro, da je tega kriva konservativna aristokrafcka, ki je bila izdala parolo, da ni mogoče občevati z gospo, ki nastopa kakor kaka lahkoživa natakarica in ki javno govori, da so vse ženske svojim možem brez vsake izjeme zveste samo iz straho-petnosti in samo ker se boje za svoj položaj v hiši in v družbi. Ta Elviri-na izjava je krožila po celem okraju in je nakopala Elviri sovraštvo vsega ženstva. Ta družabna osamljenost je El-viro huje bolela, nego je sama mislila, ta je bila glavni vzrok njene nestrpnosti in njene ujedljivosti, ki sta jo najbolj občutila njen mož in njegova mati. Prišedši na gradič je Elvira sanjarila, da bo igrala veliko vlogo, da bo dominirala, da bo prva dama v celem okraju, da bo senzacija in privlačna sila vseh priredb in da potisne vse drugo ženstvo na stran, a doživela je tako hudo razočaranje, da ga ni mogla prenesti. Koncem šolskega leta je prišla Pavla domov. Anton jo je šel z vozom čakat na bližnji kolodvor, pred gradičem pa se je zbrala vsa trška mladina, da pozdravi priljubljeno tova rišteo. »Ko sem se jaz pripeljala, -e ni živa duša zame zmenila.« je jezno mrmrala gospa Elvira, motreč z okna veseli mladi svet, ki je bil zbran pred gradičem. »Stara gospa me je pritisnila na svoj modere, ki si ga je meni na čast nadela, stara kuharica je zakokodajsaln svoj »Kistihand« in sprejem je bil pri kraju. Zdaj pa delajo tako, kakor bi pričakovali kako princezi njo.« Elvira je čutila napram Pavli neko instinktivno sovraštvo, ki je je pa sklenila zatajevati, da se ogne vsakemu razponi. Uganila je, da bi utegnila priti v neugoden položaj, če bi se ne razumela s Pavlo, kajti Anton in njegova mati bi se gotovo post;*vila na Pavlino stran in potem bi bilo ne le življenje na gradu neprijetno, nego morda tudi konec Elvirini oblasti nad možem. Pridrdral je voz, množica pred gradičem je zavriskala in že je stala Pavla sredi med dekleti, ki jih je objemala in med fanti, ki so ji podajali roke. Naglih vprašanj, hitrih odgovorov in veselih vzklikov- kar ni biio konca. »Pavla — pojdi vendar, saj veš, koga moraš pozdraviti,« je silil Anton, ko mu je to pozdravljanje le predolgo trajalo in je potegnil svojo hčer s seboj k vratom. Na grajskem pragu je stala gospa Elvira. V njenem srcu je sicer valovala jeza, da se Pavli tako malo mudi se ji pokloniti, a zatajevala je spretno svoja čuvstva. Ko se ji je Pavla približala, je razprostrla roke in s sladkii.i glasom vzdihnila; »Pridi na moje srce, hčerka noja; dasi te še ne poznam, te vendar ljubim.« Pavla je morala na to povabilo mačeho objeti in poljubiti, a izvila so ji je hitro iz rok in rekla hladno: »Milostiva — preveč me častite.« »Milostiva mi pravi, t se je za-smejala Elvira, a njen smeh je bil očitno prisiljen. »Ne reci mi nikdar več tako,« je potem naglo in z ljubeznivo karajočim glasom dostavila, »reci mi mama, videla bos, da sem dobra in da te bom vedno rada imela.« Pavla se takega sprejema ni nadejala in ga je bila resnično vesela. Hvaležno se je nagnila in ponubila mačehi roko. »Ljuba mama — tudi jaz vas^ bom vedno rada imela.« A težko ji je šla beseda »mama« čez zobe. Spomnila se je svoje prave matere, počivajoče na bližnjem pokopališču in postalo ji je težko pri srcu, da je komaj zadržala solze. Tudi pri večerji se je gospa Elvira trudila, da si pridobi simpatije in prijateljstvo Pavle. Anton in njegova mati sta kar strmela, kako zgovorna in zabavna je bila Elvira ta večer in stara gospa je začela misliti, da je svoji snehi morda le delala krivico, češ, prave družbe ni imela, prijateljice ji je treba, potem bo že mojstri ne le veliko razočaranje, temu;' tudi zapostavljenje, da, degradacijo. Do takrat obstoječih razdelitev plač v razrede dobivali so letne plače 350,400 in 450 gld., a vsi ostali e. kr. državni sluge, razen vratarjev, so mogli le doseči plačo 350 gld. Na podlagi tega izrednega stališča, ki so ga zavzemali v c. kr. državni službi, in z ozirom na zahteve, ki so se stavile na nje, so si drznili upati, da se bodo pri bodoči regulaciji plač c. kr. cestni, rečni in pristanišču i mojstri uvrstili v uradniško kategorijo. Britko jih je tedaj moralo dir-niti, ko so zvedeli, da pri regulaciji plač nele niso napredovali, »emuč nazadovali, ker so jih uvrstili le v tretjo in drugo kategorijo plač slug. Tudi zakon z dne 19. februarja 1907. drž. zak. št. 34 z naredbo vred z dne 22. marca 1907 št. 2-110; M. J. jim je prinesel z otvoritvijo L plačilnega razreda jedva imena vredno gmotno zboljšanje, nikakor pa ne takega, kakršno bi odgovarjalo njihovi vsestranski uporabi. Posebno opozarjajo podpisani, da je uvrstitev e. kr. cestnih, rečnih in pristaniščnih mojstrov v uradniški čin tembolj upravičeno, ker so posredno in neposredno udeleženi pri upravljanju visokih denarnih zneskov. Njih delokrog in njihova muogo-stranska službena uporaba odgovarja najmanj c. kr. manipulacijskim uradnikom drugih strok. V vseh strokah c. kr. državne uprave je med uradniki z visokošolsko izobrazbo in slugami še kategorija pomožnih organov, ki uživajo uradniški značaj, le državna stavbna služba je še izključena o«i uporabe takih kategorij državnih uradnikov, dasi tudi to službo vodijo le uradniki z visokošolsko izobrazbo. Z ozirom na to razlago predlagajo podpisani: Visoka zbornica skleni: C. kr. vlada se poziva, nemudoma ukreniti vse potrebno, da se e. kr. cestni, rečni in pristanišču i mojstri uvrste v kategorijo c. kr. državnih uradnikov in se s tem splošno uredi in se jim enako odmerijo pot ni ne, druge pristojbine ter službeno razmerje v vseh kronovinali. n. Visoka zbornica skleui: »C. kr. vlada se poživlja, da uredi službene razmere služabništva v izvršilni službi justične uprave po sledeč i li točkah : 1. Naslov c. kr. uradnih slug se naj spremeni tako. da bodo vsi sluge, ki so v izvršilni službi, vprihodnje imeli naslov c. kr. sodni eksekutorji ali sodni izvršitelji z značajem pod-uradnika in da bodo vsled tega uživali tudi prejemke I. plač. razreda. 2. Uradni sluge se naj izločijo iz sedanjega službenega statusa in naj se ustanovi zanje enoten status c. kr. sodnih eksekutorjev vsakega višje dežela usodnega okrožja. 3. Za dosego novo ustanovljenih poduradniških mest kot c. kr. sodnih eksekutorjev se naj zahteva, da kom-petent naredi skušnjo po šestmesečni poskusni praksi iz izvršilnega reda, instrukcije za izvršilne organe in dotičnih postavnih določb. Onim, ki so ob uveljavljenju teh določb že dalje nego tri leta v zadovoljnost v izvršilni službi, se lahko spregleda ta skušnja. Podelitev novoustanovljenih poduradniških mest se izvrši konkurenčnim potom. 4. Za izvršilno službo je uporabiti razen izvršilnih uradnikov le c. kr. sodne eksekutorje, ki so kvalificirani bolje in laglje se privadi enoličnega življenja na kmetih. Enolično je bilo res to življenje, to je čutila tudi Pavla. V samostanu se je bila navadila družbe, veselega kramljanja s tovarišicami in iger, tu pa je koj po prvih urah zavladal dolg čas. Po večerji je sedla Pavla h klavirju in zabavala rodovino z igranjem. Njen oče je sedeč za mizo čitat časopis in se ni zmenil za njeno igro, stara gospa je na svojem stolu zadie-mala, Elvira pa je zgolj iz vljudnosti, toda z vidno nestrpnostjo poslušala igranje, ko je Pavla končala, ji je rekla: »V prihodnje igraj raje kako veselo skladbo, ne takih pogrebnih komadov.« Chopin — pogrebni komad! Pavlo je kar zazeblo in hitro je zaprla klavir. Ko se je Jtara gospa v svoji sobi še pripravljala za noč, je začula rahlo trkanje na vratih. »Kdo je?« »Jaz, mamica,« se je oglasila Pavla, ki je od smrti svoje matere imenovala staro gospo mamico. »Prišla sem še malo pokramljat k tebi.« »Le vstopi,« je zaklicala stara gospa in je Pavlo, ko je stala pred njo, presrčno objela. »Tako »em vesela, da si zopet doma, srček moj, zdaj bo vsaj zopet prijet ne je v hiši.« »Kaj je bilo doslej neprijetno?« po točki 3. Službene dolžnosti zadnjih se raztezajo samo na izvršilna dejanja in druga v to stroko spadajoča uradna dejanja. 5. Namesto dosedanje službene obleke naj se prizna c. kr. sodnim eksekutorjeni letni pavšal v znesku SO K ali naj se pa uvede za nje službena obleka, ki odgovarja značaju poduradnikov. X a D u n a j u , 16. okt. 1907. [van Hribar, Bulin, Mr. Žemlička, dr. Hliho\vizki, dr. Hajn, Kalina, Presi, Rohlek, Srdinko, Ježovnik, V. Kotlar, Drtina, inž. Neuinann, Josip Kotlar, Tresie, Masarvk, Vukovič, Choc, Strekelj, Prodan, Hvrš, Bjela-dinovič, Peric, dr. Holy, dr. Rybar. Kriza v češkem taboru. Dunaj, 24. oktobra. V današ-nji seji mladočeškega kluba sta ministra dr. Fort in dr. P a c a k izjavila, da sta sklenila demisijonirati. Položaj v češkem klubu se je poostril zategadelj, ker so češki agrarci in klerikalci izjavili, da v sedanjih razmerah ne morejo poslati svojih zastopnikov v ministrstvo, češ, da se ne morejo ogreti za vlado, ki izrecno odklanja češke narodne zahteve. Ta izjava zna imeti za posledice, da bodo šle vse češke skupine v opozicijo. — Češki klub je naprosil oba ministra, naj z demisijo počakata 24 ur, čemur sta se oba ministra tudi udala. Potemtakem pade odločitev v jutrišnji konferenci čeških voditeljev. Praga, 24. oktobra. »Ceske slovo« piše, da Mladočehi še vedno upajo najti potil, kako bi bilo mogoče oba češka ministra držati na ministrskih stolicah, zato se je odločitev odgodila na 24 ur. Jutri bodeta oba češka ministra pri ministrskem predsedniku urgirala odgovor glede čeških zahtev, a nihče ne pričakuje zadovoljivega odgovora. Mladočeški poslanci iz Moravske groze z izstopom iz kluba, in tudi dr. Kramar ne ve. ali bi naj češka ministra držal ali ju pustil pasti. Glasilo čeških agrarcev »Ven-kov« poroča, da si češki agrarci ne žele zastopstva v ministrstvu ter nikakor ne mislijo izriniti mladočeških ministrov. Nadalje so agrarci pripravljeni, pristopiti k enotnemu klubu, ki bi bil kompetenten za narodnostna vprašanja. Dunaj, 24. oktobra. Ministrski predsednik baron Beck je imel danes daljšo konferenco z ministroma Portom in Paeakom. Jutri dopoldne se zbere parlamentarna komisija češkega kluba, ki ima potem popoldne plenarno sejo. Zvečer se je govorilo, da se je položaj izboljšal ter je vendar še mogoče, da ostaneta češka ministra na svojih mestih. Nov ban na Hrvaškem? Zagreb, 24. oktobra. Iz Oseka se poroča »Pokretu«, da je grof Rudolf Norman n zato izstopil iz hr-vaško-srbske koalicije, ker je dobil z Dunaja migljaj, naj se ne vede politično nevtralno, da bo za dani treno-tek pripravljen za kandidata za banovo stolico. Grof Normana pa baje hrvaščine niti zmožen ni. Hrvaško-madžarski konflikt. Budi m peš t a, 24. oktobra. Hrvaški poslanci so včeraj odpotovali iz Budimpešte. K proračunski razpravi pa pridejo zopet polnoštevilno v parlament. Sicer pa so se odločilni hrvaški delegatje izrekli proti ob-strukciji, ker se hočejo izogniti vsaki madžarski pretvezi za revizijo poslovnika. je z začudenjem vprašala Pavla. Ali se mar ž »njo« ne razumeš!« »Ne govori tako! Elvira te je sprejela s posebno ljubeznivostjo in ti hoče biti dobra prijateljica.« Pavla je na to zatrdilo stare gospe povesila glavo in nekrj trenotkov molčala, potem je tiho stopila k stari gospe in ji poljubila roko »Lahko noč, mamica « »Ali že odhajaš? Saj si komaj prišla!« Pogledala ji je motreče v obraz in nato tiho vprašala: »Kaj ti je? Ali ti mar Elvira ne ugaja?« »Presladka je in preveč vsiljiva,« je odgovorila Pavla. »Zdi se mi, kakor bi ne spadala med nas. A morda jo krivično sodim, ker svoje umrle matere ne morem pozabiti, toda danes moram že reči, da mi ne ugaja in strah me je, da ne bom dobro izhajala ž njo.« »Pojdi spat, otrok,« je naglo rekla stara gospa, hoteč pretrgati ta pogovor, ki jo je prestrašil in je Pavlo poljubila na čelo. »Danes ti je še vse novo v hiši, čez nekaj časa boš že drugače sodila.« Tako je govorila stara gospa, mislila pa je drugače, da namreč povzroči Pavlin prihod nove in še hujše viharje v prej tako srečni hiši. (Dal)« prihodnjič.) Stranka nemadžarskih poslancev na Ogrskem. Budimpešta, 24. oktobra. Klub nemadžarskih poslancev se je bavil v včerajšnji seji s proračunom Ker nemadžarski poslanci nimajo zaupanja do vlade, tudi ne bodo privolili proračuna. Svoje stališče pojasnijo v posebni predlogi. Tudi proti ustavnim garancijam nastopijo nemadžarski poslanci. V ponedeljkovi seji bo stranka razpravljala o svojem stališču napram drugim parlamentarnim strankam. Dasi je bila stranka povabljena, naj imenuje svoje kandidate za razne odseke, s čimer je bila stranka priznana za parlamentarno, vendar je madžarska večina izpustila nemadžarske kandidate iz vseh važnejših odsekov, kjer hočejo ostati Madžari brez nadležne kontrole. Trgovinska pogajanja s Srbijo Dunaj, 24. oktobra. Iz srbskih vladnih krogov se razglaša, da Paši-čeva vlada sklene z Avstrijo trgovinsko pogodbo le pod sledečimi pogoji: 1. Izvoz mesa se ne sme omejevati z ni kaki m kontingentiranjem. 2. Klavnice, ki se ustanove v Srbiji, ne smejo kontrolirati avstrijski in ogrski živinozdravniki. 3. Izvoz mesa na nekatere trge Avstro-Ogrske se ne sme omejevati. — K tem pogojem dostavlja »Wr. Allg. Ztg.«: »Ako so ti pogoji resnični, potem je jasno, da Pa-šičevi vladi sploh ni na tem, da bi se sklenila trgovinska pogodba z Avstrijo. B e 1 g r a d , 24 .oktobra. Danes popoldne se je tudi trgovinski minister odpeljal na Dunaj k trgovinskim pogajanjem. Vstaši v Macedoniji Carigrad, 24. oktobra. Konzularne brzojavke naznanjajo, da je bolgarska četa napadla in zažgala patrijarhistično vas Rakovo pri Bi-tolju. Izmed 200 hiš jih je ostalo le osem. Ker se je izvršil napad ponoči, je mnogo oseb zgorelo. Dosedaj so našli pet ožganih trupel. Punt v Maroku. Pariz, 24. oktobra. Mulej Ha-fid je zapustil 21. t. m. Marakeš, toda ni še znano ali pride v Casablanco ali v Mogador. — Vojaštvo, ki bi bilo moralo iti v Tanger, je dobilo nepričakovano ukaz, da odrine v Mogador, kjer se je gubernator izrekel za sultana Muleja Hafida. General Liautev je imel v Rabatu razgovor s sultanom Abdulom Azi-som zaradi alžirske mejne policije. Sultan je priznal, da policija popolnoma odgovarja dogovorom na konferenci v Algecirasu. Dnevne vesti, V Ljubljani, 25 oktobra. — O »Jugoslovanskem kl uhu , zlasti pa o poslancu Hribarju je nanizal »Slovenec« v zadnjih dneh celo kopo najpodlejših laži. Dasi je že vsak razsoden človek lahko sprevidel, koliko je dati na »Slovenceve« tendenciozne vesti, vendar izjavljamo vnovič, oprti na informacije na kom-petentnem mestu, da so vse dotične »Slovenčeve« vesti od kraja do konca zlobno zlagane. V klubu ni nobenega nesoglasja, marveč vlada v vseh vprašanjih najpopolnejša harmonija, kakor še nikdar, odkar obstoji klub. K tej razveseljivi konsolidaciji, ki je zavladala v klubu, pa je največ pripomogel, to bodi povedano, častiti »Slovenec« s svojimi brezstidnimi, gadnim i napadi. Takisto še bodi vnovič konstatirano, da je zlobna izmišljotina trditev, da bi bil ministrski predsednik poklical k sebi parlamentarno komisijo »Jugoslov. kluba«, odnosno dr. Ploja ter jo »ostel« radi posela v Pešti. Na druga zavijanja dobi »Slovenec« primeren odgovor pri drugi priliki. — Idrijska realka in dr. Šuster-šič. V »Slovencu« se kadi dr. Šuster-šiču, kakor da bi si pridobil on glavne zasluge, da se ima v dogledne m času podržaviti idrijska realka. To je goli humbug, zakaj dr. Šusteršič nima v tem oziru prav nobenih zaslug in če se javno baba, kakor da bi on izposloval podržavljenje realke, je to samo lišpanje s tujim pavovim perjem. V položaju bi bili, stvar temeljito pojasniti. Ker pa akciji za podržavljenje nečemo škodovati, raje molčimo. Govorili pa bodemo, ko pride za to čas in ko se ne bo več treba bati, da bi škodovali dobri stvari. — Državni poslanec gosp. Ivan Hribar je daroval, kakor smo že včeraj javili, del svojih poslanskih d i j e t v dobrodelne svrhe in sicer 600 K »R a d o g o j u«, 400 K u b o ž-n i m meščanom, 200 K p a v v z g o j e v a 1 n e namene. — Začetek raspora na Koroškem. V sredo zvečer je imelo v Celovcu svoj letni občni zbor »Dijaško podporno društvo«, čigar predsednik je dr. Janki« Breje. Znano je. da je v zadnjem času grdo blatilo koroške akademike Podgore - dr. Brejčevo glasilo »Mir«. Napredni elementi so za te žalitve hoteli imeti zadoščenje ter so na tem občnem zboru zahtevali, naj dr. Breje kot eden glavnih inspi-ratorjev »Mira«, ki je grozil naprednim dijakom z odtegnitvijo podpor, odstopi, ker kot tak ne spada na predsedniško mesto »Dijaškega podpornega društva« čigar naloga je, da podpira vse podpore vredne dijake ne glede na njihovo politično mišljenje. Odborniki S c h e i n i g g , dr. H u -d e lis t in A p i h so izvajali konse-kvence ter odstopili, dasi se zahteva, naj odstopi dr. Brejc, ni malo ni tikala njihovih oseh, zakaj njihovo zares narodno mišljenje in pošteno prepričanje je vzvišeno nad vsak dvom. Dr. Brejc, na katerega so edino letele strelice, pa je ostal trdokožen ter izjavil, da ne odstopi, češ, da j e i -a voljen na tri let a. Treba je res imeti rinocersko kožo, ako se kdo hoče postaviti na tako stališče! Na to se je zahtevalo, naj se da v »Miru« primerno zadoščenje žaljenim akademikom, no, tudi tega predloga dr. Breje ni hotel dati na glasovanje, češ, da ni bil vložen pravočasno. Radi tega nečuvenega postopanja je nastalo med zborovalci veliko razburjenje in da se izogne vsem even-tuvalnostim, je dr. Brejc jadrno zaključil zborovanje. — Sam na sebi se zdi ta dogodek v Celovcu malenkosten in brezpomemben, v resnici pa je dalekosežne važnosti, ker izpričuje, da so se pričeli ločiti duhovi že tudi na Koroškem. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da je s konfliktom na obč. zboru »Dijaškega podpornega društva« položen temelj razdoru na Koroškem. — Blazno blebetanje naših »Nemcev«. Piše se nam s Spod. Šta-jerja: V zadnji celjski »Deutsche \Vacht« z dne 24. oktobra t. 1. spet stresa člankar »Tw.« t. j. Teutwart, svojo modrost. (Za nas Slovence jo ima ta mož kar na cente zmirom pripravljene!) Ne ozirali bi se sicer na njegova izvajanja, a naravnost nas izziva v to, ne mogoče pO temeljitosti svojega modrovanja, pač pa po buda-losti svojih argumentacij. Med drugim pravi, da je le vlada kriva, da se vzdržujemo Slovenci; iz lastne moči hi tega nikdar ne zmogli! »Aus eigener Kraft hatte es den Slo-venen nie gelingen konnen, den Auf-losungsprozess zuin Stillstand zn bringen und den Volkskorper neu zu beleben!« Zdaj pa vemo. In kako, za boga, pa se je to vendar zgodilo?! »Den grdssten Gefallen hal Lhnen aber die Regierung damit er\viesen, dass sie dem ganz verfallenen Volke zu einer Schriftsprache verhalf, dem hekannten »Neuslovenisch«! — Da, da, ta šmentana »novoslovenščina«, ta vam dela preglavice! Je pač vrag. če se jezik izobražuje. Kako se je pa vaša nemščina glasila pred letom — 1848? Pojte, pojte! Save, vi prikrivate lastno svojo mizerijo . . . Sicer vedno bagatelizirati naš jezik in njegovo veljavo ter niti nočete priznati, da kje veljavno eksistuje; a nakrat pa pravite sami: »Die Slovencu verteilen sich nieht nur auf Krain, Steiermark, Karaten (tudi?!) Knstenland und die Grafschaft Gorz und Gradiška, es gibt aber noch «lo-venisehe Volksspuren (kako milostno!) sogar in Italien und Westnn-garn.« — Tako pripoznavanje seve ne velja bogve kaj, a značilno je. — Po »Tw.«-ovem modrovanju bi Slovenci sploh nikdar ne imeli književnega jezika; — saj je naš jezik baje le jezik »der Bauern«, niti bi ne bili kdaj postali narod!! To je povzročila vse država. »Wenn der Staat nieht durch Schule und Amt fiir die Ein-biirgerung der neuslovenischen Kunst-Sprachc (!) Sorge getragen hatte, so \vare es nimnier zu einer slo-venisehen Nation gekoiiimen!« — To je že višek etnografske vede!! Pero nam zastaja, kar ne moremo dalje. Blažena nemška temeljitost! — In se še nahajajo bebci, ki tako brezniisel-nost prebavijo. — Namestnik princ Hohenlohe v slovenski umetniški razstavi. Včeraj se je mudil namestnik princ Hohenlohe čez pol ure v slovenski umetniški razstavi v Trstu. Visokega gosta je sprejel predsednik razstave g. vi-šjesodni svetnik Gabrijelčič, ki mu je predstavil navzoče umetnike. Princ Hohenlohe si je natanko o-gledal razstavo in ni mogel prehvali-ti jo. Rekel je, da je bil prijetno presenečen, ker kaj takega ni pričakoval ; slovenska razstava, da bi mogla častno nastopiti celo na Dunaju. Upa, da saj enkrat na leto bodo slovenski umetniki razstavljali svoje slike v Trstu in obljubil je celo, da hoče sam pomagati za razcvit slovenske umetnosti. — Iz cestne službe. Upokojeni orožniški i>ostajevodja Anton Gaspari in stražmešter državne žreb-čarne na Selu pri Ljubljani Josip S c a n d a sta imenovana za cestna mojstra in sicer prvi za Št. Peter na Notranjskem, drugi pa za Ljubljano. — fz državne veterinarske vdobivali moji delavci svojega plačila pred 8. zvečer, je bil kriv le podjetnik Miinz, ki mi ni izročil nobeno soboto denarja pred 8. uro zvečer. Dokaz, priča g. policijski inšpektor na Voloski. Nadalje ni res, da bi bil jaz izginil ali zapustil delo. Res pa je, da mi je Miinz proti najini pogodbi odvzel delo, ter da si je krivično prisvojil vse moje orodje, s katerim še vedno nadaljuje delo, za vse to se bom po-služil pravne poti, kakor bom tudi zahteval, da mi plača dolžnih 7600 K, ki sem jih jaz splačal delavcem za že izvršeno delo. Tožil bom Miinza tudi za končni dobiček v znesku 10.000 kron, ki bi mi pripadel, ko bi bilo vse delo končano. Iz Kranja se je nam poslalo to-le pojasnilo s prošnjo, da je objavimo : ^Gorenjec" prinaša v svoji zadnji številki vest, da so vrgle njegovega poročevalca članice ženskega odseka „Sokola" v Kranju na svojem izrednem občnem zboru čez prag. Stvar pa je bila taka: V nedeljo, dne 13. oktobra, je bil v bralni sobi „Narodne Čitalnice" izredni občni zbor ženskega odseka kranjskega „Sokola", ki se je pa radi prepičle udeležbe preložil na ponedeljek večer. Predno se je pričel občni zbor, je vstopil faktor Lampretove tiskarne, g. Lavo-slav Mikuš, ter vprašal navzočega zastopnika odbora br. Janka Sajovica, Če je na izrednem občnem zboru lahko navzoč kot poročevalec „Gorenjca". Nato mu je pojasnil br. Sa-jovie, da imajo na občne zbore po pravilih dostop samo članice in pa zastopnice odbora, kar je ravno on. Ako pa želi poročila o občnem zboru, da je mu bo preskrbel do torka ali srede, nakar jc rekel g. Mikuš: „Po-tem je pa tako dobro, ne mudi se pa tako, da dobimo poročilo le do petka." Dostojno se je poslovil in odšel. — Ker je pa „Slov. Narod" poročal že v sredo o izidu volitve na izredne aa občnem zboru, zdelo se je br. bajo-vicu nepotrebno pošiljati „Gorenjcu" še pocebnega poročila, ki bi bilo ravno tako. Šest kilogromov težko repo je pridelal posestnik Janez Beravs vuigo Katrinek iz Predtrga pri Radovljici. Ljubezniv ljubimec. Tovarniški delavci Ludvik M ar o lt, Ivan Eržen in Anton B r u č a j so sedeli 16. t. m. v Ferjanovi gostilni na Savi na Gorenjskem. Ko je prišla Maroltova ljubica dekla Marija Ivačič mimo, jo je Marolt poklical k sebi. Bručaj je pa med njima zanetil prepir, v katerem je Marolt dekle vrgel v kuhinjo v kot, tam pokleknil nanjo in jo s kuhinjskim nožem smrtnonevarno osuval pod vratom in po prsih. Divjaka so izročili sodišču v Kranjski gori. Ipod Karavank. Piše se nam: Klerikalni občinski odbor v Preddvoru, ki sestoji iz štirih župnikov in skoraj iz samih cerkvenih ključarjev, bo moral zidati prepotrebno novo šolo v Goricah. To pa nikakor ni všeč strastnemu župniku Mikušu iz Trstenika, ki si je znal pri volit vi krajnega šolskega sveta za Gorice spraviti samo svoje pristaše v omenjeni Šolski svet. Pri komisijonalnem ogledu je nastopal tako sirovo in sovražno, da je to celo presedalo klerikalnemu Cončneku. Šolske razmere v Goricah in Trsteniku so že tako žalostne, a prijatelj ljudstva, župnik Mikuš, jim niti to ne privošči, kar si pri vsi svoji omejenosti občani sami nujno žele. Kaj ne, vi župnik, denarja za šolo je škoda, Škoda ga pa ni bilo za naš nepotrebni četrti zvon. Še bolj pa denar mečete proč z napravo zvonika. Takih poskusov na račun davkoplačevalcev bi gotovo ne uganjali, ako bi imeli le količkaj sočutja s svojimi župljani. Pa kaj to mar župniku, da je le bisaga polna. Ni čuda, da ga tri četrtine žapljanov sovraži. Je pač mož postal nepoboljšljiv, kakršen je bil v Vipavi, takšen je tudi še danes! Vinski semenj v Krikom. Včerajšnji vinski semenj v Krškem je bil od vseh dosedaj tam vršivših se semnjev najbolje obiskan. Prišlo je izvenredno mnogo vinskih trgovcev in gostilničarjev iz cele Kranjske in drugod. Tudi produoentov je bilo jako veliko in ker so nudili mnogo dobre kapljice, se je tudi kupčija primerno razvila Prodalo se je okrog 3000 hl. To je jako veliko. Upamo, da postane od sedaj naprej vinska kupčija živahna, kajti z letošnjim dolenjskim vinom mora biti vsak kupec prav zadovoljen. Nekaj kupoev se je podalo čez Kostanjevico v Novo mesto, kjer se vrši enak semenj jutri ob 11. uri dopoldne, celimo, da bi bila tudi na tem semnju obilna udeležba. Imena kupcev objavimo prihodnjič. Ali bi ne bila tu akcija na pravem mestu? Izobližja celjskega mesta se nam piše: NotoriČna istina je, da je cena živini v zadnjem času izdatno padla. A mesarji celjski se za to kar ne zmenijo ter cene mesu nikakor ne znižajo, marveč prodajajo meso po stari — dokaj dragi — navadi. Seve oni so gospodarji in diktirajo, a odjemalci so primorani vedno enako drago plačevati! činitelji, ki bi bili tu poklicani kaj storiti v zaščito konsumujočega občinstva, — mestni urad Celje — se pa kar ne ganejo. Mesarji celjski so kartelirani in ne odjenjajo; če bi tudi kateri hotel, pa ne sme; za to skrbi že tisti, ki ima vse druge v svoji oblasti. Zakaj pa slavni celjski magistrat ne poseže vmes, kakor je to običajno drugod? Požar. V Radgoznici pri Ptuju je pogorela hiša in gospodarsko poslopje Franca Postružca. Ogenj. V Stanetincih pri Radgoni je pogorela hiša posestnika Franca KlemenčiČa. Ogenj je bil najbrž poddejan. Akademično tehniško društvo „Tabor1 v Gradcu priredi svoj I. redni občni zbor v zimskem tečaju dne 26. oktobra ob 8. zvečer v restavraciji „Bierjackl". Spored: 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. poročilo klubov in odsekov, 4. poročilo pregleduikov, 5. proračun, 6. volitve novega odbora, 7. vspre-jem novih članov, 8. slučajnosti. — Slovanski gostje dobrodošli! Akademično društvo slovenskih agronomov „Kras" na Dunaju priredi svoj I. redni občni zbor 28. t. m. ob 7. zvečer s tem-le sporedom: 1. Čitanje zapisnika, 2. poročilo odbora, 3. volitve, 4. samostojni predlogi, 5. slučajnosti. Lokal: Rest. R. Holzer, XVIH. Tiirkenschanzstr. 19. — Slovanski gostje in prijatelji društva dobrodošli 1 Rose te za električno železnico V Opatiji. Iz Opatije se nam piše: Kakor se je že svoječasno v „Slovenskem Narodu** javilo, protivi se večina hišnih posestnikov v Opatiji stavljenju takozvanih roset za električno železnioo na svoje hiše. Že prvikrat se je opozorilo v „Slovenskom Narodu" namestništvo v Trstu, da naj se stvar dobro preudari prej, nego se da Miinzu dovoljenje za pribit] e teh usodepolnih roset na hiše poedinih gospodarjev potom eksproprijacije. Kakor se pa iz sedanjih odlokov namestništva vidi, bilo je to vse metanje boba v steno in hišni gospodarji so dobili brez vsake garancije, da te rosete ne bodo škodljive hišnemu miru, po katerega gostje trumoma prihajajo v Opatijo, povelje Od zgoraj, da morajo pustiti staviti rosete na svoje hiše. Zaradi nekega žida Miinza misli se tu oškoditi sto in sto dobrih in poštenih državljanov. Kje je tu le mrvica pravice? Zakaj se ne stori s hišnimi gospodarji nekake pogodbe glede teh roset, da te ne bodo nič kalile hišnega miru in da bi imel v proti vnem slučaju hišni gospodar pravico roseto takoj odstraniti na stroške podjetnika ? Zakaj se torej ne sklepajo taki pogoji ? Zato menda, ker se ve, da bi v tem slučaju morale z lete ti že dragi dan, ko bi počela električna železnica voziti, te rosete z zida, ker je konstatirano, da v sobah, kjer je v bližini taka roseta, ne more vsled vednega brenčanja nihče mirno prebivati. A v Opatiji so vse sobe najlepše urejene za komodno prebivanje, in sedaj naenkrat naj bi se storil ta nečuveni napad od strani vlade na te sobe in sploh na hišne posestnike, kateri bi s tem trpeli ogromno škodo. Prizive proti temu nasilstvu od strani vlade so vsi posestniki po svojih odvetni- kih vložili na c. kr. ministrstvo za notranje stvari. Eden prizadetih. Mati utoalU lastnega otroka V Trstu je 24letna brezposelna dekla Emilija Furlan iz Sežane vrgla v vodnjak svojega 9 mesečnega otroka, ki je seveda utonil. Ko so jo prijeli, je odkrito priznala svoj zločin, ki ga je storila, ker ni mogla preživljati otroka. Priganjal jo je v to tudi otrokov oče, posestnik Vin-oenc Hmelak. Furlanovo so izročili sodišču. Vlom. V stanovanje Osvalda AgostiniČa v Tistu je vlomil neznan tat in odnesel za 700 kron vrednosti. Smrtnonevarno |e ranil v Trstu oOletui urar Maksimilijan Frank 381etnega železniškega uslužbenca Josipa Kralja. Zabodel ga je 6krat. »Strelski klub" pri „ Novem svetuj (gostilna g. Mraka), opozarja svoje člane na sestanek, kateri bode jutri v soboto, dne 26. t. m. ob 1/2^- zvečer. Nočna Idila« Ko je snoči hlapec Jožef Žagar po Miklošičevi cesti razgrajal in pasante zmerjal, ga je stražnik opozoril na dostojnost. Fant se pa ni dosti zanj zmenil, marveč je zmerjal še njega in ga slednjič sunil V prsi, a ga tudi to ni rešilo špe-hovke. — Nekoliko pozneje se je v neki gostilni v Wolfovih ulicah neki brivec začel z natakarico prepirati in ko se je zanjo potegnil nek postreš-ček, ga je brivec postavil zato še na cesto. Mož je kolovratil potem k Ma-liču in hotel kupiti mesnih obrezkov. Ker mu je pa vratar zabičeval, da je restavracija že 14 dni zaprta, mu je za to vljudnost razpraskal obraz. Konec je bil, da so sitneža poslali v špehovk . se prespat. — Po polnoči sejeogrtsilna sv. Petra cesti ljudski pevec / <^sebi nekega veseljaka, in s svojim „milim" glasom dosegel uspeh, da so ljudje začeli odpirati in mesto mu ploskati, glasno godrnjati. Ker pa svojega koncerta ni hotel končati tudi potem, ko ga je stražnik svaril, mu je ta odvzel licenco s tem, da ga je odvedel v Špehovko. Če je tam tudi svojima tovarišema koncertoval, stene molče. Dozdevni mlad samomorilec. Dne 24. septembra je opazila v Sekiri ob Vrbskem jezeru restavraterka Gollerjeva na izkrcevalnem mostiču nekega okoli 14 let starega dečka, kateri je zamišljen motril v vodo, potem pa je vzel z glave klobuk in tako še nadalje zrl v jezero. |Ko je šla Gollerjeva potem v kuhinjo, je čula, da je nekaj padlo v vodo in ko je Šla potem pogledat, je opazila, da je voda pluskala in so se delali po površju mehurčki. Ker ni bilo navedenega dečka nikjer več videti, se sumi, da je skočil v vodo in se vtopii. Ko je držal v roki klobuk, je mali nesrečnež najbrže molil zadnjo molitev. Kjer se kak tak deček pogreša, naj interesovanci naznanijo mestni policiji ljubljanski oziroma svojemu okrajnemu glavarstvu. Prijet tat. Včeraj popoldne je pred Podbojevo trgovino na Sv. Petra cesti že 9 krat predkaznovani delavec Rudolf Velikonja iz Železnikov ukradel nekaj visečega perila. Ko je Podbo-jeva žena to opazila je skočila za njim in mu perilo odvela. Uzmovič se je potem zatekel v bolnišnico z namenom, da se tam skrije, a ga je tudi tukaj doletela roka pravice. Oddali so ga sodišču. Nevaren Strel. V nedeljo popoldne je k neki stranki v H. nadstropju hiše Št. 7 v Novih ulicah pri-frČala krogla, ki je šla skozi zunanjo in znotranjo šipo, kakor tudi skozi zagrinjalo. Ko bi bila krogli a šla v aobo pri spodnjem delu okna, bi bil dijak, ki se je pri oknu učil, gotovo žrtev smrti. Kdo da je streljal, še ni dognano. Nepreviden kolesar. Dne 22. oktobra je na ovinku Miklošičeve ceste in Marijinega trga neki kolesar tako urno vozil, da je na tla podrl nekega 6 letnega dečka. Zatekel SO jO k železniškemu delavcu J. Lapu kratkodlakast pes z belimi lisami in brez ovratnika. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 146 Hrvatov, 40 Slovencev in 30 Macedoncev. 15 Slovencev je šlo na Westfalsko 105 Slovencev in Kočevarjev pa v Slavonijo. 69 Hrvatov se je povrnilo s Pruskega. Izgubljena je bila 19. t. m. denarnica, v kateri je bilo 20 K denarja. „Društvena godba ljubljan-nska' konoertuje jutri v soboto v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel). Začetek ob.pol 8. zveč. Vstop prost. * Drobne novice. Šest milijonov dolga je napravil veleposestnik Paunović v Vukovaru. — V e 1 i k a t a t v i n a se je izvršila v severnočeskem obrtnem muzeju v Libercih. Pokradenih je mno-do dragocenih, starinskih predmetov iz srebra. —Zarota proti srbskemu prestolonasledniku! Nemški časopisi zdržujejo vest, da je bila med častniki belgrajske garnizi-je razkrita zarota proti prestolonasledniku, in sicer so bili zarotniki isti, kakor leta 1903. Zato se tudi ne upajo prestrogo nastopiti proti njim, temuč jih 18 le premestijo iz Belgra-da v provincijo. Tozadevni ukaz vojnega ministrstva je že izišel. — B r a m b o v s k i minister postane baje po odstopu podinaršala Latscherja, podmaršal G e o r -g i- — Proti Maksimo Gor-k e m u in njegovemu založniku je uvedena sodna preiskava zaradi romana »Mati«, češ, da roman proslavlja socijalizem. — Velik denarni polom grozi nastati v Zedinjenih državah Severne Amerike, ker je propadel orjaški trust »Westinghouse« ter potegnil za seboj neštevilno bank in denarnih zavodov. Zavladala je splošna panika in vlada hoče pomagati z državnim denarjem, samo da pomiri narod. * Ostudne orgije med nemško aristokracijo. Drugi dan obravnave grofa Moltkeja proti Hardenu je spravil na dan stvari, o kakšnih bi se največji moralni propalež ne upal v družbi govoriti. Zaslišana je bila ločena žena grofa Moltkeja, ki je izpovedala, da se je mož takoj drugi dan po poroki odvrnil od nje, ker mu je grof Eulenburg prepovedal ž njo občevati. Zato pa sta bila oba grofa v drug drugega tako zaljubljena, da sta se pred njo objemala, da je njen mož stiskal k srcu in poljuboval žepno ruto grofa Eulenburga. Oba sta bila cesarjeva adjutanta. — Hardenov zagovornik justični svetnik je nato javno nastopil z obdolžitvijo, da so bili skoraj vsi aristokratje, ki so obdajali cesarja, pederasti. Za svojo obdolži-tev je navedel več prič, ki so takoj nastopile. Tako je izpovedal bivši kirasir Pollhart, da je ritmojster groi L v n a r povabil njega in več tovarišev v svojo vilo. Obleči so morali bele hlače in visoke čevlje. V vili je bilo več gospodov, izmed katerih je vkljub mraku spoznal grofa Moltke-je, grofa Hohenaua in kneza Eulenburga. Pri polku je splošno bilo znano o nenravnih izgredih visokih častnikov, med njimi sta se imenovala poleg cesarjevega adjutanta tudi princa Friderik Leopold in Friderik Henrik. Kaj se je uganjalo z vojaki v vili, tega seveda ni mogoče povedati. Nadalje je izpovedal stražmešter gardnega polka, da ga je vojaški sluga grofa Lvnarja prosil, naj ga vzame k polku, ker so grof in drugi visoki gospodje proti njemu preveč — ljubeznivi. * Potres v Južni Italiji. Ob polu 10. zvečer 23. t. m. so imeli po celi Južni Italiji prav močan potres. V vasi Sant Onofrio se je zrušilo par hiš. Vas Ferruzzano je popolnoma porušena. Zelo mnogo škode je v vaseh Brancaleone, Gerace in Sinopoli. V Sinopoliju je celo rodbino podko-palo pod razvalinami hiše. V San Georgiju se je zrušilo več hiš, pri čemer je bilo pet oseb ubitih, šest pa ranjenih. V Geraceju se je zrušil monumentalni stolp. Katedrala jc hudo poškodovana. Med prebivalstvom je zavladal nepopisen strah, ker je šele pred d vem i leti preživelo vse strahote potresa. Dasi je bil neprestano dež, vendar je vse bežalo na prosto. Tudi meščani v Mesini so prebili vso noč na prostem. V Kalabrijo so takoj odšli posebni vlaki z inženirji in vojaki iz Rima. V Sorobostri sta ubiti dve osebi. V Serdeju se je zrušila drago-rena katedrala. — V St. Hilariu je bilo pet oseb ubitih. Branca Leone je popolnoma porušena. »Tribuna« poroča iz Ferruzzana, da je potres zahteval 100 človeških žrtev. Izpred sodišču. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Pri tatvini zasačen. Delavec Fr. Kopač iz Medvod je stanoval pri posestniku Francetu K e r m a v n e r-j u v Lazih. Dne 29. septembra t. L je šel gospodar s svojo družino k blago-slovljenju nove vaške kapelice. To priliko je Kopač porabil, da je vdrl skozi zaprto okno v ozadju hiše v sobo, kjer se je nahajala obleka, sod vina in v zaprti skrinji okolu 100 K denarja. Pravočasno sta ga zasačila gospodar in France Mrhar, katerima se je izgovarjal, da ni nameraval krasti, marveč da je hotel iti le v sobo spat. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. Zaradi oskrumbe neke lOletne deklice, je bil po tajni razpravi obsojen 68 let stari prevžitkar France Zeleznikar iz Suhadol na dva meseca ječe. Tatinska dekla. Helena Tomac, služkinja pri posestniku in gostilničarju Andreju Burgarju v Postojni, je iz zaklenjene omare izmaknila bankovec za 100 K, eno rjuho in steklenico z žganjem. Nihče ni sumil, da je Helena Tomac tatica, šele ko jo je gospodinja v kleti zasačila pri točenju žganja, se je sum obrnil na njo. Gospodar je našel v njenem kovčegu vzeto rjuho in steklenico z žganjem, in ko jo je Burgar zaradi vzetega bankovca za 100 K trdo prijel, prinesla mu ga je nazaj. Obsojena je bila na 3 mesece težke ječe. Mesto v Ameriko v zapor. Še ne 20 let stari Jožef Golobic, delavec v Štrekljevcu, jo je hotel pred prvini naborom popihati v Ameriko, a je bil na ljubljanskem kolodvoru po redarju zasačen. Golobic pravi, da bi bil nazaj prišel do drugega nabora, če bi bil prvega zamudil. Ker mu pa sodišče na hotelo tega verjeti, ga je obsodilo na 3 tedne strogega zapora. Z ukradenim denarjem se je bali al. Alojzij J e s i h je služil pri Mariji Globokar, posestniei v Rudniku, za hlapca. Obdolženec je zelo nevarna oseba tuji lastnini in je bil zaradi tega že mnogokrat kaznovan. Todi v tej službi je pokazal svojo spretnost ter je gospodinji iz žepa njenega krila izmaknil 54 K. Isto popoldne je Jenih v Jeršinovi gostilni popival in se bahal z ukradenim denarjem. Obsojen je bil v 13mesečno težko ječo. Dva mlada nasilnika. Jakob Za-brezovnik in France Zernec, še ne 20 let stara delavca, sta dne 29. septembra t. 1. popivala in se klatila po Hrušici. Popoldne istega dne sta prišla pred Werglezovo stavbo in nagajala tam delavkam. Ko ju je gospodar zaradi tega ozmerjal, razbil je Zabrezovnik električno baterijo in napravil 15 K škode. Nato je udaril gospodinjo Katarino Werglez in vzel 2 K vreden sveder, kar je zapazil zidar Franc Benda in povedal Matevžu Werglezu. To je dalo obdolžencema povod, da sta jela Bendi groziti, da ga morata umoriti. Kričala sta, da mora še tisto noč »crkniti«; pri tem je držal Zernec odprti nož v žepu. Ker sta vedno bolj nasilno postopala, so ju orožniki aretovali. Zabrezovnik se je vpričo orožnikov izrazil, da bo Bendu glavo odrezal, ko bo iz zapora izpuščen. Oba trdita, da sta bila pijana. Zabrezovnik je bil obsojen na 5 mesecev. Zernec pa na 4 mesece težke ječe. Telefonsku m Brzojavna rjoročllo Dunaj, 25. oktobra. Danes se je nadaljevalo prvo čitanje nagodbe. Kot prvi je govoril načelnik nemško-nacionalnega kluba dr. C h i a r i. Grozil je vladi, da preprečijo Nemci nagodbo, ako bi skušala vlada Slovane pridobiti za-se z narodnimi koncesijami. Dr. L u e g e r je napadal Madžare ter zahteval, naj se Madžarom ne dado nobene narodne koncesije v armadnem vprašanju. Ministru zunanjih del baronu Aehrentha-1 n je očital, da je Madžarom preveč naklonjen, kar zlasti izpričuje dejstvo, da je poslal na tako važno in odgovorno mesto, kakor je poslaniško v Carigradu, madžarona P a 11 a v i -cinija. Nadalje je zahteval pojasnila glede Bosne in Hercegovine, ki se sedaj upravljate, kakor bi bili madžarski pokrajini, ter terjal, da se v teb deželah uvede taka uprava, da bo v nji prišlo do veljave domače prebivalstvo* Le, če bo vlada ugodila vsem tem postulatom, bodo krščanski socialci glasovali za nagodbo. Na to sta še govorila socialist dr. Ellenbogen in Mladočeh dr. F i e d 1 e r. Seja še traja. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Dunaj 25. oktobra. MladoČeška stranka je v parlamentu popolnoma izolirana. Mladočehi stopijo v opozicijo in bodo, kakor se kaže, tiho podpirali obstrukcijo. Mesto obeh mladočeških ministrov stopita v kabinet en češki agrareo in en češki klerikalec. S tem postane ministrstvo še bolj klerikalno, kakor je bilo dosedaj. Ali se ministrstvo že sedaj popolni, ali šele po rešitvi na-godbenih predlog, še ni gotovo, toliko pa je gotovo, da se izpopolni v zgoraj omenjenem smislu. Dunaj 25. oktobra. Danes ob enajstih je imela parlamentarna komisija čeških strank sejo, na kateri se je sklenilo, da imata dr. Fort in dr. Paoak še danes baronu Beoku predložiti svojo demisijo. Isto je bilo sklenjeno tudi v plenarni seji vseh Čeških skupin. Prošnjo za demisjo izročita dr. Fort in dr. P a c a k še danes ministrskemu predsedniku baronu Beckn. Dunaj 25. oktobra. Ministrski predsednik baron Beok je imel danes dolgotrajno konferenoo s poslanoi dr. Kram are m, Mastalko, dr. Srbom in dr. Dvorakom. 0 predmetu in vsebini konference se čuva najstrožja tajnost. Dunaj 25. oktobra. Cesarjevo zdravstveno stanje je tako povojno, da se v prihodnje ne bodo več iz d aj ali b u i e t i n i. Rim 25. oktobra. Vlada je nakazala za ponesrečence v Kalabriji 100.000 lir. Na lice mesta je poslal „ Rdeči križ" svoje am bul a torij e in zdravnike. Vlada je poslala veliko vojno ladjo z živili. V Casanovi se je podrlo 20 hiš. Listnico uredništvo. Aha sve r v Kamni gorici. Anonimno v koš! Snnntosen Več nego 60CO profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežela gaje sijajno ocenilo kot najuspešnejši krepilni in os veže valni pomoček. Kropi telo. Jaei živce. Dobiva se po lekarnah in droge-rijah. Kniižice pošilja sastonj in poštnine prosto Bauer & Cie., Berlin, SW. 48. — Generalno zastopstvo: C- BRADAY, Dnnaj L, Fleisch-markt 1. K: Umrli so v Ljubljani. Dne 24. oktobra: Emil Reisch, narednikov sin, 1 leto. Metelkove ulice 2. Božjast V deželni bolnici: Dne 23. oktobra: Mihaela Vivoda, klo-bučarjeva hči, 3 leta. Abscessus frig. sin. multipl. Borzna poro6ii& Ljubljanska „Kreditna bank« v Ljubljana Uradni kuni dan. bora« 25. oktobra t»07 D«D«r BUK 4^ij Biafslta rtirtu.... srebrna renta . . • avstr. kronska renta . . zlata m . ■ ogrska kronska renta , zlata . posojilo dei Kranjsk« 4Vt*/i posojilo mesta Spljet * - Zadar 4%*/. bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . Jjjk *tska d«ž. banka k. • *SJS, iast. pisma gaL del hipotečne banke . . pest. kom. k. •. z 10e, pr...... *h% zast. pisma Innersf hranilnice..... #¥t»f, zast. pisma ogr. eom dež. hranilnice . . £tfft z. pis. ogr. hip. ban ^•/e obl. ogr. lokalnih se ieziiic d. dr. ... S*kfcobl. češke ind. banke fc4 »rior. lok. Želsr. Trsi 91S 8S 97 dO d* 95 i '395 92 50 109 80 97-5 110 40 99 30 98- 96- 96-40 96s j 97 8 96 15 114 15 92 7u 110 ~ «8*75 110*60 100 *c 99 — 96*20 97- S 9 -j 100 — Ml-60' '«2 80 r , »rior. lok. Porsč..... j prior, dolenjskih lai. ? prioi. tiii. žel. kup. 1 p. s Hvstr. pos. a« imi. od 1. 1860'/, . . , od L 1Č64 . . . v tizske...... , sem. kred !. emisije * m m »■ » a ogrske **mx* m srbske i 9 NirŠK« .... lasRlka sreč** . . I^emoške s . ■ fcrakovske B . . ljubljanske „ . . Avstr. rdeč. križa . . . Op- m m m • • Rudolfov« , . . Saicburške m • • . ^»ajske Ut>m. t eu:*u«. ~h£ne železnice . . \ - • brtavne železnice . . . £vstr.-ogrske Z t*' *vstr. kreditne bziiks 0g»ke » z cfvnostensitt m 7»e'nogokop v Mostu (fenL* .finske monter. . . , . f*r?§ke žel. ind. sir. . , SJma-Muranvi .... Trboveljske prsm. timioe $v?t:. orožne rwr dnif&t 'oreške sU'Jkor*« C kr. ceifi« ..... *b branio ...... lp ©»arke lU-^erfchfSMi....., rfc« ...... J v-**; SMidf1 . , » . Nf* . .... tb-t' *ctt ...... 97 - 96 75 98-75 98-6'V jI 99 75 99 90 29'i75 99 20 1482S Ž57 75 141 — 369 -269 -243 — 97 — $83 - 19 5) 443 92 -92 — 6075 ii 2^ ib 85, 68 -2 6 — 4 90— 98 - 97-75 997J 99-5^ VA-7Z 99 7»^ 292-75 10T25 150 25 261*75 145 -275 — 275 249'-10330 184 -2150 449 -96'-95-64-75 46-25 27 S5 72-214-496 - :4775 148 75 652 75 653 75 1760 631 75 6H2*?5 739 »5 74 '2b »39E.0 2«0f:0 725 — '3)'-60 1 5 602 25 1546 - 2655 -f4«*- ! 642 — 5 57 — 462 -146 — U-.V7 19 18 K? 48! f 4 ()4i 117*17 95 9«i x £3t 4->«l 260 -464 — 149 - «1 41 r 2i 23 62 24 li 1 7 57 96 15 «•4 6 Pšeniea Bi Koruza Oves ; Sutflmpelti. Dne ž6 oktobra 1907. za april • . za a april . . . , , april 1908 . . „ april ..... Nespremenjeno^ ■ij kg K »0 . 12-59 1182 7 21 8 66 neteorolositno porotno. t ..c* nad modom se. SMdnJl ur »oni tlak 7S6-0 Ml S o. 24 25. Gas opazovanja Stanjs barometra V «UN a * E * Vatrovi N.b. 9. »v. T. sj. 9. psp 736 7 736 1 734 8 13 0 brezvetrno del. jasno 7'0 si. svzhod megla 17 0 nred v z h. 'del. oblač. Srednja včerajšnja temperatura: 13*9° not-•sJo 89°. — Padavina v mm 00 Bazne prevode Iz nemščine v slovenščino cirknlarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno izveiban nradnik v tej stroki. Naslov v npravniltvn „Slov. Naroda". Trgovski pomočnik vojaščine prost, sedaj vodja večje trgovine mešane strok o} Seli primerne službe. Vstop po dogovoru. 3618— 1 Vprašanja pod šifro „L M. 1000" na npravništvo „Slov. Naroda14. V najem se odda Dne 7. novembra t 1. ob devetih zfntra) se bo vršila javna dražba pri žnpoi cerkvi Sv. Krita pri TriiČU za zgradbo novega pokopališča. Proračnojenu je na 4000 kron. Preračun in načrti so razgrnjeni za pregled pri županu v Sebenjah Pred draibo mora v^ak pcnndnik vi • žsti varščino 10%. 36 2—1 Županstvo Križe pri Trzinu dne 23. oktobra 1907. Župan: Janez Fajfar. št. 3 na Uiru pri Domžalah. Pripravna je za gostilno in trgovino. £616—1 Več se izve istotam, ali pa pri Fr. Stupicu, trgovcu v LJubljani, Marile Terezije cesta št. 1. N v predpisanih izdajah 212 za vse šole se vedno dobe v Narodni knjigarni' Jurčičev trg štev. 3. u - Jutri, v soboto, ZE. oktobra 10NCERT Ljublj. društvene godbe. Začetek ob polosmlh. Vstop prost. Za obilni obisk se priporoča 3633 A. Seidel, hotelir. ^ fck. ^ Posteljna perje in pnli oprano in osnaženo 1M od 45 kr. naprej 807 34 prodala C. I. Hamann v Cjubljani. > w w ^w ! Ponos! vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu Planinskove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila pianinškovo praženo kavo jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa. Prua ljubljanska velika žsalnka kave Dunajska cesta, naproti kavarne Strope. 3936 4* Vožnja traja -dni g dni ^ prstna pnli^- pQ^nJ^ ^ Z najnovejšimi teta 1905 in 06 zgrajenimi veliKarfe^mi psmiHj Pojasnila daje zastopnic ff^Č01|HiG Hubljana j^iodvor^c-ur.ce štv 28 ^Odhod izjjubljane Ysal(i ponedeleK;,torek»nčefrteK^v tednu. Ia kislo zelje, delikatesa s sodčkom vred po 10 K za lOO kg po povzetju Iz Znojma, na cele vagone primerno ceneje, dobavlja .io*2 --4 Izvoz kumar in konserv. — Tvornica za kislo zelje s strojnim obratom. Sprejme se spretna blagajničarka Ozira se samo na starejše moći, ki so že poslovale v enaki službi. Ponnd'>e i>od „Spretna" poStoo ležeče, Ljubljana. 3615-i Pozor! hniiioimni, knjižnice in = bralna društva! — Naprodaj so sledeča deloma ne več v kujigotrštva se nahajajoča dela : „Ljubljanski Zvon11 1881 — 1906, tudi posamezni letniki. Stritarjev „Zvon", fctirje letniki »Slovan", stari iu novi. 3^6^-4 Nekaj letnikov „Kresa", „Zore" in »Besednika". Tozadevoa vprašarjja oa upravni itvo ^Slovenskega Naroda v Ljubljani pod Številko „3562". V ponedeljek, 28. t. m. ob devetih dopoldne v bo Oorupovi ulici it 4, I. nastropje 3634 pohištva, obleke, perila, posode itd. bOZO naprodaj. Tik ob ljubljanskem mestu se je Da površini 31.574 atirja&kib metrov leta 1903. zasadilo 30.000 smrek. Ta gozd, ki je tudi s kostanji gosto zarastel, in ima jako ugodno lego. se proda Iz proste roke. Vprašati je pri Petru Lassniku v Woliovih ulicah št. 1 v Ljubljani. Mili ri okoli KolizelskBSa poslopja pripravni za vile se prodajo od 10 kron do 20 kron kvadratni meter. Več: v pisarni Decjhenghi ob Dunajski cesti št. 22. S&21 4 Hotel „ILIRIJA". V obedovalnici ob pogrnjenih mizah. Danes, v petek 25. oktobra v Angl. sklafliš cn oblek do 2. novembra 1.1. A rzaradi ogromno velike zaloge damske, deške, dekliške] in M = moške konfekcije. = j Cene brez konkurence. [ 0. 36 7 Ljubljana, Mestni trg štev. 5. I varietetna predstava dunajske uarietetne družbe. 8 oseb: 4 dame, 4 gospodje. Samo ar Usti prve vrste. 2604 -2 Za Ljubljano popolnoma novo! Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina —. Išče se izoežbana l^ajarica katera bi prevzela kuhinjo v gostilni xr Vegovih ulicah &t. IO. Ces. kr. avstrijske državne železnloe. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod U Llnblfane (ni. ieL: 7-os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9-06 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. "^^s i-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. tStf^^ST^c*-* 1- os popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. «.4o popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel. Trst drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. /■IO zvečer. Osebni vlak v sme«: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 735 zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Praga. 'C*40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Goricaldrž. žel.. Trst drž. žel. Beljak juž.fcžel, (čez Podrožčico). Odhod ta LJubljane dri. kolodvor: 7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2- os popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-10 zveder. Osebni vlak v Kamnik 10*60 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sami ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod v LJubljano Int. tel.: »•s8 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. 8-3* zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rtdolfovega, Grosuplja. IMS predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčicc in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel. Trst* drž. žel. Jesenic. 6-50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žeU Jesenic. linSO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsto drž. žel. Gorice drž. žel., j Jesenic. Dohod v LJubljano dri. kolodvor: 8*45 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10-59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika. 8'< zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. . c ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. f J Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjevo nllee it 2. Podružnica t CELOVCU. 12-12.3 Podroinica v SPUSTU. D«lMloli» gUvnlir* K priporoča za žrebanje dne 2. novembra promeoe na Dunajske I sprejema vloge na knjižice In tekočI račun ter jih obrestuje komunalne srečke a K l5/a. Glavni dobitek K 400.000. | ===== od dne vloge do dne dviga po Bentni davek plaća bamka aaama. Rentnl istok plaća banka Isdajatelj in odgovorni srodnik: Rast o P ustoslemiek. Lastnina in tisk mNarodne tiakameV 37 E4