125. številka
Ljubljana, v četrtek 3. jnnija 1897.
XXX. leto.
lakaj* rasi dsfl iVMtffi izimši nedelje in p> u -.nike ttf v »• I i a po i>osti prcjr-nj»n za a v ■ t r o-op e r s k e dežele <a me loto lf> gld., sa pol leta 8 gld., za Satrt lota 1 gld., za jeden peuc i gld, 10 kr.— /.a Ljubljano hre* pošiljanja na dom za vse leto      gld., M četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jedru nictec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na, dom racruaa se po 10 kr,
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. —   Za tuj o dežele toliko voč, kolikor pofctnina znaša. Za o in a sila plačuje se od štiti« topne petit-vrste po ti kr., če se oznnnilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fe so dv»kn*t, in po 4 kr., Ce bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi oaj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu it 12. Opravnifitvu naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari.
Konec!
Včeraj je vlada zaključila zasedanje državnega zbora in s tem naredila konec parlamentarni anarhiji, katero jn uveljavila nemška opozic ja zgolj iz sovraStva proti jednakopravnog vs»h narodov.
Poslanska zbornica je imel* vsega skopaj dvajset sej, v katerih ja z veliko težavo dognali jsden sani zakon — trgovinsko pogodbo z Bal gsrsko. Vsako drugo delovanje ho preprečile takozvane „državo ohranjujoče" nooiSko si ranke.
Vlada je zasedanje državnega zb.^ra zaključila, kar je obudilo občno začudenja, kaj'i pričakovalo se je, da ; .»m Janje le prelomi. Ko bi bila zasedanje preložda, ostalo bi vsi iu ^U'jpe&ao, s fotu pa, da je zasedanj* zaključita, jo naredila kar tabu!a rasa. Poslanska imuniteta je stopita iz veljave za toliko časa, da se »opet skliče državni zbor, razveljavljena jo volitev p«ed«e'Istva iu vn*h odsekov, pokopana je .'.dres*, pokopani oo vsi v?aiii, vsi inicijativni in vsi nujni predlogi. Kadar «e Bnide državni zbor, .;ači»e svoje delovanje p vt;c« iz nova. Voliti mu bo novo predsedstvo in sploh vse :•:•:« (ti od kraja.
Vtadni korak jo najo&tnejSi dokaa B^deoijeve neprijaznosti >n Bad#nijevega naapiotatva Oo^.nUnji večini. Vlada so nikakor ni hotela postaviti na stališče večino, ni hotela akceptirati njenih načel, in so jo ceprestAco iovii^ sa n.-.vikimi vel<«po ««<:(;• niki, katere je hotela nu vsak načia fj istaviti v središče večiae. V nasprotji s željami vlade e Čina \es čas, kar so zučfcli Nemoi uganjati parla mentarne škasvialo, vedno »»fcrevs!«, r-^j ae zboro* varje nadaljuje, naj ne vaaj dožuao adresna r. z prava. Bilo je nibrcj posvetovanj in sestankov, a pri v s« h se jo videlo, kako rada bi 'Uda ugot ila zahtev: Netacev, naj se zas*d*nje državnega »bora odleži. Končno *e je večina morala udati. Komaj je izrekla „Neua Fc. Pr«-»ao* željo, naj &e nasedanje odloži, so jo vlada pritisnila na večino, prav kakor da 8'      vedno resnične ošabne besede «N. Fr. Pr.tt.
katere jo izustila pred leti, da proti njej ni možno vladati.
Vlada je pač naredila konec parlamentarni anarhiji in vsem  nečuvenim Skandalom,  ki so se
dogajali v zadnjih tednih, ali ne na ta način, da je h svojo avtoriteto in s svojim uplivoa* pomogla večici, prisiliti N mce, da opuste parlamentarne ekscese, Kakor je b;lo pričakovati, nego 8 tem, da je državaozbore*o zaeedanje zaključila. Vlada ni nič fctorila, da omogoči r^dno def o »acj ^ državnega zbom, n*go večino še ovirala v izvrševanju njenih ustavnih p-avic.
Vlada je zaključila zaoedarje državnega zbora na ljubav uamski opoziciji in s prikritim namenom?, d-, razdore organizacijo večine ter pripravi tla za ustanovitev novo parlamentarno večine, take večine, kakršno hi ona žel«, v kateri bi imeli prvo besedo nemški veleposestniki, in katera naj bi podpirala centralizem ter vzdrževala nadvlado nemškega življa v Avstriji. Prva poeledica bo. da začne izven-parlamentarna pogajanja z Nemci, na katere ti komaj čakajo. Kdo ve, kaj bo nj'h u*peh? Od tep,a je vse odvisno, gotovo pa je, da pnča zaključenje državnega zbora, da stojimo na praga važnih do-godb, ki-tere utegnejo postat: največjega pomena za vso notranje politične razmere in za vsa na$o nnrcdno bodočnost.
Državni zbor.
z£± Na Duuaju, 2. junija.
Končana jo njijkrai^a, najhrupnejš^ in nujno-plodne sa sesija našega državnega »bom. Pred da našnjo soj."> sešli BO Se desnici pripadajoči klubi in po Svojih zastopnikih v parlamentarni komisiji itvedeli, do se d i-u'8 sakljnči zasedanje dr£. zbora.
Podpredsednik vitez  Abrahamovvicz je t"<r>-.o cb 12. ur: otvoril sej. in dal koj bosedo na čelnika parlamentarne kowisije de-juičarakih k*ubov Jaworskena u, kiutori je rakel:
V ircenu večio« i usta m Baat izjaviti : Hi in I nami v čin« avstrijskih  sarodov smo trdno prepri-
čani, da pri sedanjih, v visoki zbernici vladajočih razmerah ni samo nemogoče vsako plodonosno parlamentarno delovanje (Ugovori in rmj'zlic ), nego da je vsled njih parlamentarizem eam v največji ne-varaoeti. (Živahni klici na levici: Tako je?) Izjavljamo zategadelj, da se nam zdi hrezkoristno, nadaljevati formalno seje visoke zbornice. Izjavljamo, da vztrajamo popolnoma pri temeljnih principih, katare smo izrazili v svojem, v odseka vzprejetsra »»crtu adresi in katera so glase: Priznavanje zgo-dovinsko-politiških pravic in avtonomije kraljestev in d«žel, pravično izvedenje jodnakopravuosti vseh narodov v taj državi (Kl.ci na levi: V GaiiSki! Burni klici »a desni: Mir!) gojenj« pravo re?igijozi(eto iu ■ ravnosti in pkdouosno delovanje za gospodarsko in socijalno povzdigo vseh slojev prebivalst.a. Samo če se uveljavijo ta načela, pričakujemo izboljšanja razmer v monarhiji in samo z oziroca na vladajoče parlamentarne razmere se odrekamo za sudaj for« malucmn vzprejetju od nas nacrtane adrese, katero so vse, ve'ini pripadajoče rtranko soglasno sklenile in katero so odlcč^ne smatrati za zdaj in za bodočnost kot evt'i prcgrair. (Živahno pritrjevanje iu ploskanje na desni, nemir in hrup na levi.)
Podpredssdnik Abrahamov?ioa prosi, naj poslanci sedejo r-a svoja mesta. Voč levičariev se oglaei aa bt-^edo, a podpiedsednik jo da grt f i ledeniju.
Minifiteraki predsednik grof B a d e n i: Vimeni vlado konatatajera z največjim obžalovanjem očitno j (vo, da je biia visoka sbornica vs1«'] dogodb, katere so so nekaj časa sem primerjale v teh pro-Btorib, šiloma zadržana v izvrAovr-.njj nitavno do-ločeoega jej delovanja. (Burno ugovarjaujo na levi. Klici: Vrtlod jezikovnih naii)db !) Vsied toga jo bil razvoj javnih raznrer ustavljen, ksr je škodljivo drži^aim interesom iu nasprotuje j sai»a določbam ustavo. (Burui agorori na l^ivi. Klici: VrJed jezikovnih naredh! Vi ste krivi!) Visoka zbornica spo*na gotovo, da bi nadaljevanje in dopuščanja takih, podlago parlamentarnih uredb pndhcpajočih
X~j I kJ> Tili
Morala v umetnosti.
(Spisal + *
nNi*avnosti nikdar nefiemo popuifiati in pretirati v umetnosti."
Dr. Fr. L.
V republiki nuvtuikov uvel so bj torej komando! „Mi nečemo" bo knriii'.ndirud eatoticar-moralist, a umetniki sa bodo od boli in prepričanja zvijali ter položivši v<lavo pod eatetičarjovo peto, joliali: No bomo . . ,tt
Odslej bodo vsakoletne umetne rasstave pri-nnšalo slike: kokljice, ki vodijo svojo piščeta na izprebed, izgubljco sin so vrača k B-ojemu očetu — veselje na kmetih, veselje v mestu. Ali pa: Dijana lovi divji lov z nimfaroi. Dijana ia nimfo — vse so popolnoma oblečeno, obuto in zakrite; colo na rokah imajo gli^o-rokavice, Dijaua pa cosi na g?avi veliko statokranjako avbo . . .
Toda ne, soj te;ja ne zahteva niti Be8tt»tičoaa šablona. Vse so gole po stave a receptu! Šablona zahteva samo, da morajo biti čim bolj teatraliči>o postavljene, samo nikdar no t-*ko, kakor bi et»Is v naravi. Telo mora imeti vsaj osemkratno dolžino g'ave, z rokami morajo „fako in tako" lomiti, glavo morajo imeti čudno iavito, ali da bi rj?or^!o biti v obleki, o tem ne ve ničsrar niti eRtotične fiabloaa. Ta je bila še prrnaivna, da  bi b!a ops'zila huko
Stratno Oneiiravnoa jo golo telo človeško. Morali so priti f"o le ,trezni" in „sivi" možje, n*ši eeteti-ksstri moralist«, kaferim jo bilo dano videti, da je i to „ru:nravno*. —
Ali gospodje! Ustniki vemo, da je Človeka vat*srsI Bog, obleko pa !o krojač (ki pa je, kakor kaže« dandanašnja moda, brez estetičnega smisla >n okase). Člvoveka jo Bog vstvaril na svojo sliko in priliko . . ., torej jo to človeško teio krona vafvar-jvnja, je e-jtetično lepo in kot t»ko brezpogojno prvi r-ujet lepo umetnosti.
Da se jo človeški život smatral vnikdir prvim sujetom v lspi umetnosti, tega nas tudi uči zgodovina ravno iste umetnosti. Le poglejmo na vebko poljo umetnosti grškega naroda! Ta narod je po sodbi »starih", priznanih estetikov ustvaril najlepSa dela na polji umetnosti; ni bilo in ne bo več takih, pravijo.
In vonder je c ndi z malimi izjemami v s e g o 1 o.
Kdo bi nafil^l vse tisto Apo'tne, Marto, Lao-koonto, Amoije, Ahil;1, Faune, rsimfe, Venere in dr., ki ao brez vsake oblek« ? Koliko je zopnfc tishb ruuz amasonk, Niob in dr., ki so kar za prvo potrebo zagraeu«! Tako zimsko obleke, v kukoršno bi jKiorali obleči naši nmetn>ki svoje figure, ni v grSki umetnosti. Koliko pa p historičnih osnb, ki 80 brezobl-*ko! Pa enj je bilo Grka ponos lepo telo in srečen jo bil, če je lepa duša &'ano?ftIc tadi v lepem te fesa.
Rimljani so v umetnosti nasledovali Grku, samostojnih lepot pa niso ostvarili praktični Rimci, očetje iuria Rj:rari.
BNo, ta dva naroda", rek-1 bi kdo, ,nists n:o-rodavna, saj bo to pogani, — oni torej niti „morale11 poznali niso . .
Ali peglojmo šo v katoliški srednji vok ! Tedaj jo bilo so marsikaj na „katjliški podlagi", na pr. uežigauja coprnic, prelivanje krvi poganov za razširjenje katoličanstva, inkvizicija . . ., ali od umetnosti sa vender ni zahtevalo, da bodi „na katoliški podlagi", vsaj od posvetne up. Kakih „kon-c*sija li niso imeli umetniki: Boticelli, Verochio? To je bilo Se vrlo raro v renesansi. — kakim esto-tičuim vžitkom ja klesal Michelangelo svojo Lodo z labodom, ne da bi mu zato dolali moralizatorji neprilike ! Ne, on je dobival fio n^roč la cd papeža, delal jo načrte za grobnico Jalijana II. Ćo jo familija ModičVjcev, katera je rodila papeže, mogla čuvati kot zaklad — razun drug h sličnih — tudi glasovito Venero, ki si samo z rokami — a še tieto le koketno! — pokriva svojo „nemoralnost*, in zre vabečo okoli. — menim, da jo jasno, da so ob čaeu, ko je moO kr*to!i 'anstva stala svojem \rhuncu, ni aahtevalo cd umetnosti, d' bodi na „Vatoli.^ki podlagi", ali ao pa ti ljudje imeli dru-gečne pojme o nravnosti, ter uiao smatrali golega telesa teniu»V>nim sujetom v umotr.oa-.J, kakci: jo to dandanes. Konec prih.)
nastopov jako nevarno bilo ja vnema življenja. Zatorej zahteva pctreba države, da se jim naredi konec. Vlada, katera ima izpolnjevanje svojih nalog zunaj te zbornice in v zbornici vedno pred očmi (Ugovori in smeh na levi. Živahno klicanje na desni: Mir!), je prepričana, da soglaša ž njo velika večina članov visoke zbornice, a zaveda ee tudi popolnoma svoje odgovornosti in si šteje v dolžnost, preprečiti na vsak način oškodovanje državnih interesov, katero mora nastati, ako se ustavi parlamentarno delovanje. Po najvišjem naročilu zaključujem 12. sesijo državnega zbora. (Živahno odobravanje in pleskanje na desni. Ironično pritrjevanje in hrup na levi. Scboaerer-jauci kličejo: Abzug Badeni! Proč z vlado 1)
Podpredsednik Abrab amovvinz: Predaed-hodatvo ima dolžnost, sejo takoj zaključiti. Žil mi je, da moram to storiti, ne da bi ogovoril zbornice. Upam, da mi vsi pritrdite, ako po stari ljubi navadi želim vse dobro vsem članom visoke zbor uice in visoke vlade. Nad nami in vzvišen nad viharji zadnjih časov stoji Ni. Veličanstvo. Gotovo m 2borni ca z o', vdušenjra odzove povabilu, zakucati: Nj. Veličanstvu cesarju »lava!
Po trikratnih slavo klicih na cesarja jela se je zbornica prazniti. Nakrat je zaklical Ico: Proč z B^denijeai! Proč z vlado! Nekateri N?mci so mu koj pomagali kričati. Culi so se klici: Proč s Poljaki! Proč s Cehi 1 Dosuiea je energično ugovarjala in situvacija ja bila že joko kritična, ko so se v prepir vmešali nekateri upiivnejši poslanci in ga poravnati. V kuloirjih j» ša dosti dolgi trajalo iivahno gibanje in še pri slovesu je dobila israza razburjenost zadajih duij.
V IJu3*6Jani, 3. junija.
Frotisomiteka adresa čitateljem je znano, da je dunajski mestni zastop bil sklenil adreso do cesarja, d naroči preklicati jezikovne naredba,
in jezikovni} vprešanja rešiti zakouodavnim potom. Dr. Luep.jr se je nadejal, da na ta način nakrat uduši obstrakoijo in tako pridobi velike zasluge za o. Poleg tega bi si bil pridobi veliko zaslug Ba nemltvo. Sodili bi bili, da bodo protisemitje hiteli to adreso izročiti vladarja. V resnici pa tega še niso storili. I« vsega je torej vidne, da vse bilo bolje komedija. Dr. Larger jo hotel malo osvežiti svojo pi pularro-it Protisemitski listi s) todaj objavljali dolge člitnkđ, kako se morajo varovati nemške koristi. Jedino pravo pet so bili protisemitje nistopili. Saveda sedaj o vsej stvari moliš, kit kor grob.
Moravska mesta proti jezikovnim navedbam. Dna 7. t. m. se sniie v Brna shod odposlancev mor.- v.-.k u men t, '-a nktanejo n?ko petioijo na zbornico poslano«v, v kateri bodo ugovarjali jezikovni n&ieJbi. Nam..a shoda jo bolje demonstrativen. Tak« petic'je ni treba sklepati, ker bo že tako vsa moravska nemška mesta poslala vsako zase podobno petioijo ua dižavni zbor. Sbod moravuk-h mest bo*:o torej samo nemška demoustracija, pri katerem s« bode zabavljalo proti Oabcm. Nemci morajo prirejati take alude, ker bi sicer narod za vso stvar spi.tičen postal. Nekateri pametnejši Nemci j že prihfj j v jo do prepričanja, da se N?mcem ni no- i bena kriv ca zgod la, in da ima velik hrup v prvi vrsti namen, osvež ti že i. veneta popularnost nem ških vodij.
Jezikovne naredbe in socija'isti. Da so socijalisti igrali gledo jezikovne naredbe jako dvoumno dogo, je znane. Vedno jasneje je bilo, da j>m ni nič prav, da je vlada vstreg'a opravičenim češkim željam. Te dni se je pa na nekem Bhodu ba Dunaju socijalist Daozyjuki postavil popolnoma na nemško stališče Najprej je zabavljal proti nerednim bojem sploh, potem je pa rekel, da se socijalisti zoper Nemce n« dajo nahujekati. Z drugimi besedami bi se morda to reklo, da socijalisti nočejo ničesar sto riti proti neopravičeni nemški hegemoniji v Avstriji. Daszvnski je govoril, da se Nemcem ne smejo pri krajšati pravica na stroške Čehov. To je prav tako, kot bi govornik ne vedel, da so 83 jezikovne naredbe izdale na pcdlagi popolne nnrodne jednakopravnoeti. Nemce le toliko zadevajo, da se bodo bodoči nemški uradniki morali učiti češki, ket se morajo češki v tacih sluiajih učiti nemški.
Dogodki na Kreti. Vojaški poveljniki na Kreti imajo menda samo nalog preganjati kristi-janske nstaše, Turka pa lepo na mira pustiti. Te dni je iz Kandije odšlo mnogo Turkov v sosedno vas Galifi. Ondu bo pobili kakih dvajoet ljudij in cdpeljbli vso živino. Drugi d -.u so v Kandiji javno
prodajali uplenjeno živino, vpričo angleške in italijanske posadke. N.kdo se za to ni zmenil, če tudi se je očitno govorilo, kaj se je zgodilo. Turkom je torej dovoljeno ropati vpričo evropskih vojakov. — Ko so te dni kristijanski uataši napali Hierapetra, so j>h pa takoj  obs'reljevale evropska vojne ladije.
Praski draštveni zakon. Ko je zbornica poslancev nazadnjaško vladno predlogo jako premeni ia, se sedaj p giblje, kaj se zgodi. »Germani«" se boji, da pusti vlada deželni zbor jako dclgo zborovati, morda celo v avgastu. Gospodska zbornica bode v tem zopet obnovila prvotno obliko predloge in v zbornci poslancev se tedaj, ko bede več p j slancev manjkalo, dobi za vladno predlogo večina. Ža eedaj večioa proti vladni predlogi nt bila velika in narodni liberalci tudi niso posebno zanesljivi. Drugi pa miolijo, da gospodska zbornica vzprsjma društveni eakon. kakor ga je sklonila zbornica po slancev. Vojnemu ministru je nekda mrogo na tem, da mladoletni f »nrje ne bodo bod ii po političnih shodih. On želi vojaških novincev, ki s) še niso pečali s politiko.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 2 junija. (Konec.)
O računskem zaključka mestne klsvoice /a leto 1896. poročal je obč. svet. Se ne kovic. 01 l. januvarja do 31. decembra lanskega leta bilo je v mestni klavnici duhodkov 22 024 gld 27 kr. ter v istem času treskov 12.G3G gld 30 kr, to.ej prebitka 9387 gld. 97 kr. V primeri s prera'u-io.a je bil končni uipeh ugodneji za 9G0 gld 76l/a Klavnična glavnica v zimska 192 788 gld. 791;a kr. obrestovala se ie 8 4 8G °/0 Zaklalo se je v mestni klavnici leta 1896 3895 komadov goveje živine, 7629 prašičev, 7912 telet, 3015 kozlu* iu ovne tor 3198 kozliće/; s^ežo^a mesa pa se vpeljalo i«a ogledalo 17.330 kilogramov. Predloženi računski zaključek bil jo brez ugovora odobren.
Obč. svet. škrjanc poročal je gledo odprave krošojarstva v Ljubljani. V uradnem poročila gospoda policijskega komisarja si naglasa, da pe v &kodo domačih trgovcev i t obrtnikov krošnja r*t v o v L;ubljani vedno boli širi, posebno odkar s? isto pro drugih mest»h omejuje in prepoveduje V Ljubljani 80 stalno trgovine in st prolaia gotovo vsako blago, s katerim krofinjarijo tudi krosnjarji. Torej ni nobaue potrebe aa krednjarstvo in ima isto ie namen oškodovati domaČ j trgovino. Najbolj zadeti ao mali trgovci in obrtniki, ki morejo le težso konkurirati s krosnjarji, ki so bla<o kupili m >rda pri kaki razpredaj? ali pri trgovcih, ki zapravljajo in blago pod nič prodajajo, ali pri kakih tatinskih prikri talcih in nepoštenih ljudeh in so vslrd rega v stanu, blago c*:iejo prodajati. OV.če zoano je, da mnogo keošujarjev na raalične prepovedane načine blago izigrava ter občinstvo tako zapeljuje k igri t*r jo spl.;h ošk.duje tadi na ta načiu, da mu preležano bla,?o prod-je ra pretirano ceno. V tem ozira se posebno odlikujejo židovski krosnjarji, katerih prihaja vedno več v Ljubljano. Z ottiroin na navedene razloge v.preiel j« občinski svet predlog policijskega cd^eka ter meetnomu ma-gistrata naročil, naj nemudoma s^ori vse potrebno, da c. kr. trgovinsko ministerstvo izda prepoved krosu jarjenja v Ljubljani v smislu določb § 10. krošnjarskbga patenta, oziroma § 5, izvrdbenega predpisa.
Obč. Bvet. Žužt k peročal jo v iras^u slav-bipnkega odseka o r» kursu h'šnega posestnika Fitna Jakopiča v stavbinski zedevi C*c«kovi Po^estaik C*»cak, kateri je svojo po potresu poškodovano h čo št. 1 na R;ro ce iti moral poirsti, dobil jo stav-binsko dovoljenje za r.ovo Liso, katera pa se bode morala pomakuiti v novo etavbinsko črto. Sosed g. Jakopič nložil jo ugovor proti stavbinskemu dovoljenju za Cac»kovo h'š , ker utegne njema kot BOSedu vslcd nove stavbe nastati škoda. Po obširnem utemeljevanja po g. referentu odklonil je ob činski sv t Jakopičev rekur*, piivatuopravne zadeve obeh sosedov pa zavrnil na pravno pot.
Obč. svet. Gogola poročal jo o doscdaujih uspehih regulacijske akcije. Dosodaj pečal so je občinski avut v 70 slučajih z odkupi in je do*edaj vzprejel ponudb, ozicooaa stavil protipenudbe s skupnimi odkupninami v znesku 4G8 146 gld 15 kr. Sklenila je mestna občiua dosedaj 31 odkupnih pogodb s ekapno odkupuino 244.G42 gld. 59 kr. in faktično v gotovini izplačala 218 100 gld. 71 kr. Mej dosedanje odkupe v^prejela os je tudi odkupna zadeva hiša Etize Sedlar na Marije Terezije cesti v namen otvoritve dovozne ceste na državni kolodvor za odkupnino 9600 gld. Posestnika Ivan Vilhar in Rajko Arce na Sv. Petra ceeti nista vzprejela proti-ponudb mestne občine, katera je prvomu ponudita 30 000 gld., drugemu pa 18.000 gld., tud-, g. Jo-sipina Piki v Frančiškanskih ulicah noče nič vedeti o odkupu rjvojega stavbišča in vrta, za kar jej je mestna cbčina obljubila 30 000 gld. Ako te zneske odb|emo od dosedanje skupne odkupnine, znašajo ostala odkupnine 380 546 gld. 15 kr., katere je mestna občinu dosedaj vzprejsla iu na katere ]o ista vezana. Kot premoženje regulacijskega zaklada
smatrati je 1.) brezobrestno posojilo države pr. 100.000 gld.; 2) darilo kranjske hranilnice pr. 50.000 ({I i.; 3) 3°/« posojilo vojvodina Kranjske pr. 450 0O0 gld.; 4 ) odkupnine za prodani svet pr. 40 000 gld.; 5) eventualni dokiček efektne loterije na korist rapu!acij<ikemn zakladu pr. 30 OUOg-d. — skup-tj tedaj 670.000 gld. Ako se odbijejo dosedanji izdatki ostane v pokritje nadaljnjih odkupov še 289 453 gld 85 kr. Občinski svet vzel je to poročilo brez ugovora na znanje.
Ob h »»t. G o g o I s poročal je nadalje o onih odkupih, kateri naj ee v prvi vrsti kakor hitro mogoče izviše. Kot take določil je regulacijski odsek: 1 Hišo g R*jka Arcota na ev. Petra cesti, kateri zabteva za odkup 26 000 gl ; 2. hišo gosp. Ivana Vilharja v Fran« tškanskih ulicah in m sv. Petra c«BtJ, kateri Tabtr-va 40.000 gld ; 3 hišo g. Petra Streln pred Škilijo, kateri zahteva 53.000 gold.; 4. hiSo ff. Frana Š'ruklja v Dolgih nbcab, kateri zabteva 50 000 gld.; 5 Mšo gosp. Ivana Jermana ravno cndi. kateri utegne zahtevati 14.000 gold.; 6. hišo g. Josipa Iftjerja na Marijinem trgu, kateri »abteva 25.000 gld.; 7. prodajalu'co g. Viktorja SchifTrerja na Marijinem trgu, kater: ulegne zahts-tati 16.000 gld.; 8. svet pri uršuliuAem samostanu, Ki zabteva najmanj 10 000 g'd ; 9. hišo g. F.lipa SupanC.ča na R rasti cesti, ki zabteva 7O0O gld.; 10 bita r M*tije Jagra na Rtd-ick^ga cesti, ki zabteva 12 000 gld.; 11. hišo Jerneja č^rneta v Ribjih ulicah, 7& katero ntzgnijo njegori dediči za-htevati 7000 g'd.; 12. sret pri O^rnttovi hiši na sv. Petra oestl (3000 gld); 13. župuišče sv. J*koba crkve v mer-bitnem zne^'iu 10 000 gld* J 14. hišo Pa]U9a*jevib dedičev, ki zahtevajo 10.000 gold ; 15. svet g. J.irija Aaorja v \Volfovih ulicah (1O0O jfoid.) in 16 svet hiralnice na Rtdeokegs cesti (3000 gld) — torej v skupnem intsko 288000 g>. Ker r.-o pa zahteve večinoma pretirane, utegnejo ina&ati končna odkupnini za t« nujne nakupe ie ok^lt« 220 000 gld. ter »m »jo zadosti pokritja v re • gulacijakem zakladu. Kot vaini smatrajo se tudi odkopi Oelnovarjevs hišo na Starem trgu, H maljeve bile v bvoh dvorskih ulicah, poslopij Zesobkovih de d čev iu 8/or, oziroma h»ša g. Karoltno Treo na sv. Potr* cee'i v skupnem zt^sku pr. 21000 gld. Ob čioski svet od> bril je to poročilo ter izrekal, da so gori omenjeui odkupi v prvi vrsti nujni, mestnemu magistratu pa naročil, da stopi glede odkupa v dogovor z doticnimi pooestrdki.
Vri tej priliki vprašal je obč. svet. dr. Grego r i č, kaj ee namerava s hišami tako zvanoga „ajdovega srna" ob St. Petemki c^sti. Poročevalec U ogol a izjavi, da »e na odkup trh hiš -a sedaj
j ne tefliktuje, iu da se bedo dotična poslopja lahko
j popra»'jala.
Potem j   goaped župan ob osmih zvečer za-
| ključil javno sejo
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. jnnija.
— (Cesar in peticija vseuoil. profes ko-! legija glede jezikovne naredbe) Kot dostavek j včerajšnji brzojavki iz Prage se mm pifie iz Gradca: l Iz najzanesljivejšega vira čujemo, da so je cesar ob j priliki vzprejeiaa dvornega svetnika m profesorja j na tukajšnjem vseučilišči, vit. Karajaua, ki se j je prijel zahvalit za podeljeno odlikovanje, dotaknil
tudi petic'je graške g a prof. kolegija glede jezikovne u are 3h s, in aicrr s temi-le besedami : B Prošnja m<> je s'zrajno neljubo (peinlicb) diruula; smatram jo Zn nelojalno in graje vredno. — Pc-oblaSdam Vas, da o tono obvestit* svoje kolege." ! — Ritdovećui s«»io, je li prof. Karajan svojo nalogo tudi izvršil.
— (Gledališko društvo.) Dne 5. t. rn. ob 8. uri zvečer vršil se bo občni zbor „Gledaliakega društva" v čitalniški kavarni. K temu zborovanju vabijo se vsi člani s pristavkom, da jo želeti, da se v čim večjem števila udeleže, ker bode treba storili važnih sklepov in voliti nov odbor.
— (Izlet pevskih zborov „Glasbene Matice" v Postoj ino dne 13 junija t. 1) UJolež-nikom tega izleta naznanjamo za danes, — ves program priobčili bo demo takoj po BiakoŠtih — da bode ob pol devetih maša v postojinski župni oerkvi. Pri maši pel bode oddelek moškega zbora. Sveča-nosttio razsvetljena jama odprta bode od pol jed-najete ure dalje. Kuvert za >-kupni obed .-tal bode za (-s»bo le 70 kr. Ker bode udeležba pri tem izleta jako velika, — prišlo bodo mej drugim občinstvo iz cele Notranjske — opozarjamo s tem izlet* nike v njihovem interesu, da se udeležb skupnega obeda. Zato pa naj se vsakdo nemudoma oglasi ali v prodajalnici tvrdke J. L o z a r , ali pa v »Glasbenem domu", v slednjem vsaki dan od 6. do 7. uie zvečer. Plačati je na jedneni teh dveh mest za vožnjo po železnici tja iu nazaj le 1 gl. 25 kr. iu za cbed 70 kr.
— (Plinova tovarna v stiski) Prejeli smo naslednji dopis: Na podlagi § 19. tisk. zak. prosimo
za brezpl&Čci sprejem nastopnega odgovora v oddelek .1) mate stvari" dnevnika „Slovenski Narod". Ped zagiavjem „Plinova tovarna v stiski* napadeni emo bih v štev. 121. „Slovenskoga Naroda" z dne 29. maja 1897. in si dovoljujemo, ta napad Bledeče zavrniti. Rea je, da ee vsted malomarnosti v lanskem leta odpuščenega tovarniškega elnžbenca raz-merno mali del plinoviti ar po icvršeni popravi ni iznova ci men tir al. Ni pa res, da vsaka —• č,i tudi dobra — plinova ura *a 25% napačno kaže; kajti meroekusna potrdila, i^d-u* cd c kr. meroskusaega urada izieko edl> fino, da sme razlika ra j dejansko porabo in ono, kojo kaže plinova ura, k večero 2°/0 znašati; mercBkuaao potrdilo se gotovo ne bi iidalj, ako bi amatala razlika več kot 2°/0. Tudi ni reB, da je ta razlika vedno na korist plinovi tovarni. Ako se plinova ura dalj časa rabi, funk cijonira mehanizem počasneje in tedaj manjekaie, kakor znaša dejanska poraba plina. Prigodi se celo včasib, du ura ueeukrat ničesar več ne kaže, vkljub temu pa pi.n iztaka; tako se je zgodilo v lannkem letu pri dramatičnem društvu — le iitemu v korist. D.f«reuce pri štelu so tedaj večinoma le na kvar in škodo društvu. Da pa bedo Bati koneamenU br.-z aktbi in prepričani o pravil«:.i Šteta, da i bodemo prav v kratkem dotične ur* pod uradnim nids-irstvom iz nova ci-jsentirati in pri slučajnib nepravilucatih tudi konstatirati, kdo ji na škodi konsument ali tovarna. Razumevno j*, da bodu tovarna konsumentom Škodo takoj povrnila, ako bi bila katara siuš*-.jno .'-autala. Plinarna tovarna v Ljubljani: Jož f Luckmaun. — Umejemo s-.adce.go Bl*vn.4 tovarne,:, a v*Iie ferau mo ramo izjaviti, d* njeo popravek) ni vreden piškavega. oreha, bar izkaže preiskava. Kakor čujemo, se je že doklej konstatiralo, d* je v rabi nenavadno mnogo neciaaeatiraaih ur, čeoar pač ni krivit s*m<j malomarnost kace^a delavca. S takimi izgovori naj gospodje !e lepo dotuvt oVaiaio!
— (Ustanovitev društva za povzdigo prometa tujcev.)   Na  pora v gospoda župana irbna Hribarja vršilo s* je včeraj pod njegovim preJesd mšivom v mestni dvorani zborovanje ia posvetovanje o uetauo-itvi društva za povsrdigo prometa tujcev. Od povabljenih goupodov nielož-lo se je tega po svetovanja precejšnje stavilo in se jo veeatrsueko povdarjalo, da hi /;iaj, ko je Ljubljana vsltd po tresne katastrofa postala Sirooa sv*-t*» aaana, bilo umestno in zanjo koristno, d« se v njej poazdigne v zadnjem času občutno pogrešani  promet tujcev, ter da ee store v tem osiru kuk: koraki. Po daljši debati sklenilo eo da je,   preUno eo spušča v meritoiičuo rasprava nadeve, voliti kcmtfe 10 članov, ki bi stord pripravljalne kotake v rtm cziru. V ta komte bih" af» pri tem zborovanji T>clj%ni sle deči gospod)-): Prcf. Vmko Borštn* r, hšoi posestnik Fran Dobarlet ten.,  bonom* dr Sebastian Ebert, o  kr. vladni svetnik Lidovik macj/os Go<aoi, redaktor J j; lij pl. Ohm Janaecbovrjkv, prof, I>eu Maber, notar Ivan Plantan, odvetuiu d>. Makao Pi'c, pn f. Fran ChoŽen in  fia. komisar cr  Rudolf Roshnik. Komite konetitnviral bo ie t*koj, ter voli! predsed* nikom gospoda kanonika dr. Elberta.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo aSlaveou) priredi ^a biakoštno n«daljo, due 6. junija 1897 vebko ljudsko vteeiico na Koslerjsvem vrtu. Razpored: I Petiu: Pod vodstvom društvo« nega uevovodjn g. Al. Saclisa. 1. S -c!)«: „Telovad-ski abor". 2. Vogel: „Cigani", zb r z tenor ea spevom g-.ep Lumbarj^. 8. F. S. VMh^r: „P«3fc*»a Hrvata", zbor. 4. Ha;drich: „No<"; na bled«k<m je zera", zbor z btiritou in čvOterospevom, bariton i-;. Štamcar, fiveterospev gg. Lumbar, Zirkeltach U-rus, Malic. 5. Jenko: .Naprej", zbor 11 Godbi: 1 Z ehrer : nGuggenbBigo«,a<*, koračnico. 2 Vords: Ouvertnra k open „Aioldo". 3. Gretech: BE njiiurig Frevvilligen Streicbo", valček. 4. Mlojker: Fantazija iz operete „Der Feldpn-d gt.r". 5. Frizek: Č< t voska slovenskih peenij. G. Zeller: Potpourri iz operete „Der Ober-zteig^r". 7. Marenko: „Din Tnuhen von St. Marco", polka fcaiC,. 8. David: Potpourri oiovenskih pesnij. 9. Strauss: „\Vi-ov r Frosken", valček. 10. Strob!: „Die Foioile", p* Ika frai 9 11. Strauss: „Aus der Forne". polka mazur. 12. Odsehl&^er: „Die Salz-burgerin", polka hitra. III. Kegljanje na dobitke se prične na binkoštuo nedeljo ob 9 uri zjutraj in traja do ponedeljka 7. junija 10 ure zvtčer. Dobitki: 1. dobitek 12 kron, 2 dobitek 8 kron, 3. dobitek G tuou, 4 dobitek 4 t rone. 5. dv bttek 2 krone, C. dob:tek 4 krone za največ s?rij, 7. šaljivi dobitek aa največkrat vseh devet. Serijs treh lučajev velja 10 kr. IV. Razna ljudske igre. Ob G. s« spusti umetnik StruflBfcbaeider v velikanakeru balonu v zrak. Z-očer v mraku sijajen ucnetalen ogenj. Po končanem razporedu: Prosta zabava. Godba slav. o. in kr. pešpolka Leopold II. kralj Bolgijcev. Začetek ob 4. uri popoludn«. Uitopuina za osebo 20 kr., častiti podporni člani so ustopnine prosti. Za slučaj neugodnega vremena vršila ee bode vese lica na binkoštoi ponedeljek dae 7. juntja t. I.
— (Nepreviden kolesar) Včeraj popoludne povozil je nezuani kolesar nu Sv. Jakoba trgu delavca Jakoba Sterlekarja s Pleš v dobrunjskt občini. Delavec je nesel koso v roki in je padel z roko na koso ia se ua srednjem prstu denue roke ebtćzal. Koleear je bil okoli 14 iet star fant in je imel sivo obleko. Kdo jo bil, ne ve nihče. Skrajni čas je Že, da bi se uvedli predpisi za vožnjo s ko losi po javnih et;.h ia ulicah in da bi so kolesa
zaznamovala s številkami, ker bi potem vender ležje bilo zaslediti take neprevidne kolesarje.
— (Južna železnica) I)jo 5. junija 1897. vozi posebal os bai vlak ob 3 nri 7 minutah poDolcdae ia Ljubljane na Dauaj. Dne 7. jan<ja 1897. vozi posebni brzovlak iz Trst* na Dunaj, prihod v Ljubljano ob 11. uri 40 minutah, oihoi ob 11. nri 45 minutah po noči.
— (V apnenioo padel) je včsraj popoludne na dvor'š^i cerkovnika pri Sv. Krišfci fu poitrt.š t k Josip Jesih. Jama jo bila slabo pokrita. Postrešček se je pri pbdcu nekoliko pobil m si poškodoval obleko.
— (Zdravstveno stanje v Iijubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju rae.stne občine ljubljanske od 23. do 29. maja kaže, da je bilo novo rojencev 29 (=43 06°/o0), mrtvoroierec  1, umrlih 21 (=31 18 tt/0o). mej   njimi   je   umrl   za vratico (davic ) 1, za jet»ko 1 zn vnetjem hcoiltiih organov 1, vsi*d mrtvoudn l, vHl*(i samomora 1, za različ nimi  boleznimi   16    M^j  ojiia' je bilo  tujcev 6 (=28 57 «/,), iz zavodov 12 (=f>7G<\0). Za infek Čijoanimi boleznimi so oboleli, in siuer:   za škatla-teo 1, zu dušijivim kašljom 1, za vratico 4, za varicelio 1 oseba.
— (Požari) Dae 31. m. m. ponoči je v Žalah, občina Muste, nastal na skednju J*koba Ka fioa cgnnj, kateri ie rp-p^lil Kuifičevo h»šo s hlevom ia skednjem ter hišo nj"govega soseda Jarija Kopitarja. Knific je na *u<ju, dt* je s*m zanetil oganj, velod čtsarBOga otožniki izr*i«'iii sodišif-u v Kamniku. — Miooli teden je 51f»tni Janez BLžun v hiši po-;e?t nika Blažu»a pri Sv. Kn*u laaetil ogeoj, kateri je napravil škr de bli-'u 1000 gld
— (Iz Žt Ruperta na Dolenjskem) »s tam piš*>: Po ž»dj; napr-dnih Žt. Eluperčanov, -it bi f=e tudi v naši vasi ustanovilo bmlno drnitvo, °(st«vil se je os»ovaloi odbor, ki je nabiral druHveoiko, sestavil pravila ia jim dobil odobrenje. De 30 maja t. J. se je ob mnogobrojni udetežfi droitveaikov vršil pni občni zbor, ki Je v odber volil sledeče g"s,'Ode : Brcir J sip, poH^^tnik in župa-i p red v. d-m kosa; Poiegak Joso, rrgov;c, podpredsednikom; Linaček A<ek«., naručitelj, t*jDiko>: Povšnar Ma tevž, dac-ar, blagajnikom; Sari Albina, nI Ij kojižuičarjem; Za^anč'č Frauo, pt.sotnik in M!-.t*ar Fri<nc, u^iNlj, odbornika, razuu jedreg« vsi »z Št. Ruperta. Društvo ima na razpo'up.o 14 č^imko^ znan••tv^ne, politične in gospodar-tke v eb.ne. Da ee je vresmčila prelep«* mieel, ustanovti v Sr. Rij^rtu koristno bralno drnštvo, z»služ'jo priznanje vsi oni go^podie, ki so k temu pripomogli bssedo ali ds janjom, v pr?i vrst' n.š Baalflšoi gospod župan, ki je prečki v začetku pridobil lepo štov.lo društva-rokov.  Obrani!  OtUnimu s^ našega mladegb dru
i štva! Ojo raj nam bo sredstvo za izobraž-^v^uje, brez katerega ni mogođ napredek tudi na t.o8[>odar fiktra polji, ono naj n«*m bn v^z, k', oan zj"dmi v skupno delovanju za blagor vseh občano '. V njem naj ne bode prostora ocobnim prepirom, temveč bratska bloga naj nam slaiš^ društveno življenje. Ako 89 bomo držali g«sla nagega presvetleg« vladarja „z združenimi močr.i", je zagotovljen obstanek društva in napredek ljndfirva.
— (S tira skočil) je vi.--:-» po^.-*'ud>:e ' Javomika   tovorni  vlak,  ki   vozi 17, Liabljaue v Tr^biž. Dva vagona sta bb popolnoma obrni!.*. 0.1 coobja mi niče sv-škodo- an.
— (Akad. teh društvo „Triglav* v Gradcu) Pri 2. i/.vfciur«-da.nm zborovanju caseg-i draštva duo 31. maja t I ee je volil sledeči odbor! Pod^daik: med. R*do Frlan, podpred ednik: uir. Miroslav Ju-vančič, tajnik: iur. J.oko MLenoinger, blagajnik: med. Fran Čđb, knjižničar: phd. Jdnko Kostial, gospodar: iur. Pavel Glasi-r, oib. nara. ine. Slavko Krmavnar, preglednika: phil. Ivan /Vrn^jc. med. Pravoslav Pertor, čaBtni Rod: »n.;d. Eroest Djreani, iur. Anton Mulej, iur Fran Oivatič, med. Milan Papež, med. Jernej Piki.
— (Kapitulacija Lahov) Nocoj ima tržaški občinski svet sejo. na katero je povabljen tudi — goep. Nabergrjl Čudo golemo. Lahi so v svoji ošabnosti razveljavili tijegovo volit«v, kričali, da ni vreden, sedeti mej njimi, prisegli, da se no uklonilo nobeni sili, eklenili priti ž.ti se na drž. sodišče, kor je ministarstvo razveljavilo uničenje volitve N*br-goja, zdaj pa vse to po/.tbli, ia povabili Nabrgoja na sejo, ga torej priznali obč, a/etuikem. To je pač kapitulacija!
* (Dohodki vladarjev ) Nemški cesar ima 15V« milijonov mara d jt od kov na leto, italijanski kralj pa dobiva 12,010.000 mark. Perzijski šah ima 120 milijonov mark srojega premoženju, na leto pa dobiva še 8 milijonov . .i.!i. Angleška kraljica dobiva okoli 13 milijoaov mark na leto. Belgijski kralj dobiva le 3.8GO.000 mark na leto. Grški kralj ima letno jedva 1.010 000 merk, katere dobiva le deloma (800 000) od svojega kraljestva; drugo mu dajo Basi, Francozi in Angleži. Rumuuski iu srbski kralj imata po 9G0.O0O mark na K to. Sevedt; imejc vsi ti in drugi vladarji poleg takih letnih dohodkov še velika posestva, ki jiua donašajo še ogromno denarja.
* (Ženijalno potepuštvo.) Ruski pesnik N. Uspenskij je bil pravi tip ruskega bobšmiena,
ki se je skoraj vse svoje Si vijanje klatil po umazanih b-i-.!i c>h, popivajoč ia pretepajoč se s p janci. Bil je velik taleat, a tudi že.o afen postopač. Za dve kopi ki je deklauaova! Puškina, za tri Lermoa-tovega, za deiet koptk pa dela Bikuaina in Dostojevskega. V spremaUu svoje vreče ljubijeno hčerke potepal se je po Moskvi ali po Tali od gostilne do gostiln.'. Gr^f Tolstoj g* je hotel rešiti takeg* ci ganskega življ»n<a in ma je ponudil stanovanje ua svojem p-.iHestvu v J^naji Poljani. A redno in ugodno življenje v družb* pisatelja grofa r.i LJipea skemu dolgo ugajalo. Vajen je b.-l že tako zelo beznic in barabama, da je Tolstemu N nova u tel mej vlačut^rjo. Ko pa s j mu vzeli hčerko, hoteći jo rešiti gotove moralne poguba, ja p nnik od žalosti zbla^suel ter si preresal grio. V^rlaine ia Ui-penskij št; bila ur.j/aniirivnjša wcgann* maj literati; nu, uvida iau&.-o tudi Slovenol kaj — literarnega boh^m'Hii*tva!
" (Žaloigra na lovu ) Kakor so poroča iz Draidan, ht>» šia prijatelja, posestnik Simmermachor in D.*-ab nkupaj Da lov. D.-loči^Ši si svoja me-ta, sta čakala. Simm«rmacl;er p* se je menda nave Koal č^ekoti ter je šel na drugi kraj g >zda. Da.vb je mi^IiJ, da ee mu bbža ernjak, ia ustrelil je pri jatelja v uho, da je cfoežal mrtev. V obupu, da je usmrtil prijatelja, ustrelil ee je Daab takoj na mestu. Ko je pribite! brat Smmermucherjev, nta bila že oba prijatelja mrzla.
Darila s
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv Cirila iu Metoda : Slavno bivše in  h-drvme  „Sehif frerjevo omizje* v Kr«DJu   18  k r u a  (po g. nfiitelju V. Rusu). — Živtli rodoljubni daroval 1 1« njih nasledniki!
ZBrz oj au^rl^O-
Dunaj 3. junija. Cesar je danes v posebnih avdijencijah v z prejel oba bivša podpredsednika poslanske zbornice, A b r a h a m o w i c z a i 11 d r a. Kramafa ter načelnike desnici pripadajočih klubov, Javvorskega, dr a. Kaizla, Di p a uli j a, F a 1 ken h a y na, d r a. Š u s t e r -šiča in Lupula. Ob 11. uri se je sesla parlamentarna komisija desnice na važno posvetovanje, a popoludne bodo voditelji desnice koDferirali z Badenijem.
Dunaj 3. junija. Abrahainovviez in Kramar sta bil* skupno pri cesarju ter sti mu izrazila lojalnost iu udanost predsedstva. Cesar je predsedstvu izrekel svoje priznanje aa mir-n- ju in vatrajnem vodstva parlamenta in izrazil sv je globoko obžalovanji*, da je sesija bi a brezuspešna, dasi bi bil parlament lahko mnogo storil za gospodarsko in socijalno blagostanje prebivalstva. Avdijenee desničarskih klubovih načelnikov je Badeni provsročil iz lastne inicijative. Klubovi načelniki so cesarju izrekli lojalnost. Cesar se jim je tuplo zahvalil in na sproti vsakemu grajal obstrokcijo ter hvalil desnico. Sušteršiču je cesar baje odpustil z besedami: Ce pridete domov, pomirite prebivalstvo! V e 1 e v a ž e n j e bil cesarjev pogovor z Dipaulije m. Vsebina pogovora mora ostavi tajna, povedati se sme samo, da s t nanaša na postopanje nemških konservativcev.
Dunaj 3. junija. Sinoči je imtla desnica parlamentaren banket, katerega se je udeležilo 130 poslancev. Govorili so Javvorski, Abraha-movvicz, Kramar, Ilerold, Palffy, Dipauli, Su-šteršič, Lupul in Falkenhayu. Vsi govorniki so naglašali trdno voljo, ohraniti jedinost in solidarnost desnice nasproti vsem eventuvalnostim.
Dunaj 3. junija. Ob 12. uri se je sesla „slovanska zveza" na sejo. Ravnokar je prišel dr. Susteržić iz cesarskega dvorca v klub, da poroča o svoji avdijenciji.
LVOV 3. junija. nSlo\vo polskle" prijavlja naslednjo brzojavko posl. ltutovvskega: Zaključenje zasedanja pomeni, da se je vlada udala opoziciji, navzlic vztrajnosti in odločnosti prezidija in večine. S tem je vlada zopet premenila svoje stališče. Polovičarstvo je značilno svojstvo te vlade.
Madrid 3. junija. Ministerstvo je odstopilo. Kraljica je s posebnim dekretom zaključila zasedanje parlamenta.
1		
	Slovenci in Slovenke! ne zabito družbe sv. Cirila in Metoda I	
~i r
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306-2 m.
Junij	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrtna v mm. v 24 urah
2. 3. n	9. zvečer 7. zjntraj 2. po pol.	784-1 TBBrl 7840	19 9 1*8 25 6	si. sever si. jvzh. sr. vzjvzh.	jasno jasno del. obl.	00
za življcnsko zavarovanje vzprejme
generalni zastop banke „Slavije"
v Ljubljani. (791-2)
Srednja včerajšnja  temperatura 20-8°, za 4*6' nad oor malom.__
dno .'}. junija 1897.
102 gid.	—	kr
102 „	10	■
123 ,	20	
100 ,	90	•
123 „	10	a
99 ,	85	■
958 ,	—	
o6b «.	25	S
119 .	50	
58 ,	65	
H .	73	
	52'	1 i
46 t	■to	
	«5	
Skv.pni državni dolg v srebru    .   . .
Avstrijska ;.ia:a renta.......123
Avstrijska kronska re .ta 4°/,     .   . . Ogerska zlata renta #•/•'       •   •   • • Ogeraka kronska ronta -i  ,     .       . . \vatro-opercke bančna d»Ic co Kreditne delnice    .....       . .
London vista..........
Merniki dr*, bankovci *a »00 vznik
«0 mark.......,   .   . .
■<j frankov..........
.'talijanski bankovci .......
Z. kr. n»kini ... ...
A.
Klementina Panaer obvešča v svojem in v imenn sorodnikov vse prijatelje in znance, da jo njen iskreno ljubljeni soprog, gospod
•Janez Pauser
r. kr. poštar in posestnik v Ribnici
preminul danes zvečer ob 8. nri po doljri in mnčni bolean:, previden s svetotiijstvi za umirajoče.
Pogreb drasega pokojnika bode v petek, dne 4. junija, ob 4. nri popoladne.
Sv. mafio v.aduSnice brale se bodo v župnijski cerkvi v Ribnici.
Blagega rajnkega priporočam v prijazen spomin in molitev. (8-4)
V Ribnici, dno 2. junija 1897.
(Mesto vsacega posebnoga obvesila)
Stanovanje
s 3 sobami v III. nadstropji m\ IV/ašK ( it« II m «Iii n 1. avgiietom v tia|em(
"VVč se izve  pri       i a -v» si BlipanOJČ-U na Rimaki ceBti fct. 16. (814—2)
Lopo, ^prijazno
poletno stanovanje
obstoječo iz treh nob, kuhinje in kleti, ho o<l«la tniioj Bti počitnice v najem v dobro /-um vasi l*o«ltatiE*. j>rl Vodniku. (823—11
V petelc. dnć 4- junija, t. 1.
"■i mili Koncert.
Vstopnina 20 kr. Začetek ob 7. uri.
Otroci prosti.
Z velespoštovanjem
(821 I v a ii Zder.
mm
-•■•''Največjo izber elegantnih
solnčnikov
priporoča po najnižjih cenah
Im. lVIikusch
Mastni trg: it. 15.
/77»_-,__
lVeclosexeiii
bo in uMiiiiMjo vedno
Fremier-tacikli
ker so le ti jedino Iz
g£ Helical-blaga 35
izgrajeni in združujejo
z največjo trpežnostjo popolno precizljo (566—6) najboljšo konstrukcijo in najlažji tek.
The Premier Cycle Co. Ltd/HTKert
Tovarne:
BS «■!> (Eger)      ( ovndrj IIoom
Celko). (AngleSko).    (pri Norimliergu).
Letna produkcija 60.000 komadov. — Katalogi brezplačno in poštnine prosto.
Snmoprodujo t.iv Krau j ako ima
v Ljubljani, na Mestnem trgu hiš. štev. 25.
Ces. kr. avstrijske       državne železnice
Izvod iz voznega reda
"^r«13&"*>Tn.©8r» <=<JL 3-. J-u.aa.lja. 1897. Odhod tu L|al»l|»ne (juž. kol.).
Progm čez Trhli. (15-125)
Ob 19. ari 5 min. po nudi osobni vlak t TrM*, Beljak, Oaloveo, Framrmafait., I.lubno; će« S.lathal t Anaaaa, Iiohl, Omumlan, Bolnoorad,
Iienil-Oastein, Zeli oh jezeru, Inomoat, Bregenc, Curlh, Oenevo, Pariš, im* K Lin- Koitlind t Stoyr, Liluo, na lmn.ij »i. ajnitattan. — Ob 7. url 6 min. ajntraj oaobnl vlak t Triu/, Pontabel, Beljak, Delovno, Prameni-feate, Ljubno, Dunaj; cm Belatlial t Holnograii, naa Klnin-Relnlng v Bteyer, Lino, Biulejevico, Plienj, Marijine Tari, Hab, Franoove Tari, Karlove Tari, Prago, Lipeko. — Ob 1 1. ari h«) min. dopoludne oaobnl vlak t Trbii, Pouthbel, Beljak, (Jo nveo, Ljubno, Selithal, Dunaj. —Ob 4. nri 9 min. popoluilne oaobnl Tlak t Trt ii, Hi-Hik, Oslovio, Franiienafeat., Ldubu i; r«.-. Salalhai t Solnoirrad, L.end-Oaat.in, Zali oh leaeru, Inomoat, Bregeno, Ourih, Oenovo, Parii; ćoa Klein-Ralfling t Rteyr, Ulno, Badeje-Tioe, PlaenJ, Marijina Tara, Uoh, FranooTa Tare, Karlove Tare, Prago, Tjtpako, Onnaj vta Amat«tton. — Ob 6. uri 39 min. popolilne oeobni Tlak t l.eni ,• Ni.'.l, (lo ob nedeljah in praznikih.) — Ob 7. nri 48 min. BTecer oaohni vlak t Laeace-Itled.
Proga v Novo mesto In v Kočovjo.
Ob 0. nri 16 min. ajntraj mešani Tlak. — Ob 13. ari 65 min. po-poladu« raoiaui rlak. — Ob 0. nri 30 min. BTeier menanl Tlak.
Prlhorl v £i|ni»I|iauo (jož. kol.). Proga lz Trbiža.
Ob 6. ari 63 min. ajntraj oaobnl Tlak a Dunaja Tla Amstnttnn, Nohu hr.nl», Unca, Steyra, Gmundena, Isohla, Auan>ea, Pariza, «;,-•«— v — Ouriha , Bregenoa , Inomogttt , /ella oh jasam, lijubna, Ootovoa, Beljaka, Prauaaimfeata. — Ob 7. uri 65 min. zjutraj oaobnl Tlak ia Loaeo, Bleda. — Ob 11. url 30 min. dopoludi o osuhul vlak s Dunaja vin Amitetteu, Karlovih varov, Iloba, Marijinih var« v, Flsnja, Badejevla, Bolnofrrada, I .i m.i, 8teyra, Pariaa, Genove, Ouriha, Bi .-, .i. • i, Inuruoita, /ella ol> jesem, Dend-Oaittehia, Uubna, Oolovoa, Dlr.ca, Pontakla — Ob 4. url 67 min. popoludna oaobnl vlak a Dunaja, Djnhia, Solathala, B«ljaka, Oelovoa, Francenofeate, Poutabla. — Ob 9. url ii mu . avoi'or oaohni vlak a Dunaja via Am»tntli>n in l.jnhno, la Llpakega, Progo, Franaovih vnrov, KarlOTib ▼arov, Heha, Marijinih varov, i : u,a. Budejovlo, I.lnon, Stnyra, Hnlnograd«, Beljaka, Oalovoa, '.*ou»ahla —Oh 10. uri 'J5 minut zvečer oaolnii vlak is I .i■-. i■ r.lviia <lo oh nedeljah in pruznikili )
Proga lz Novega meata in ia Kodovja.
Ob 8. ari tU min, ejutraj motani vlak. — Ob 3. url 83) min. po. poludue meaanl vl»k. — Ob 8. ari S6 ndn. avećer mošaij vlak.
^«ilio<ll I-h g.|iit>lj»su«' (<lrž. kol.) \ Hnttitilk.
Ob 7. url UU min. ajntraj, ob 3. url 6 inlu. pupoludue, ob 8. nri 60 min. i.'iMor, ub 10. ari 36 min. avoicr. (PualuilnJI vlak I« ob tiodoljali In pmrulkih.i
Priliu«! v L(hU1)»ho (drž. kol.) 1« Krimiilkta.
Ob 6. ari 56 min. ajntraj, ob II. url H min. dopoludue, ob 8. nri 30 m tu. aveuor, i-l. I). url 65 min. avooor. (Foileilnjl vlak laob nedeljah Id jiraanltlh 1
Spretna
uoštna in brzojavna upraviteljica
upiTjmi'  n«* pri m m In brzoj u v n<? m uradu
v IVrknici. C'aa nastopa službe <lo '-i'*, i unija. Ponndbo vzprejema Fr. SEfkfrox*Jctn« o. kr. poštar.      (7H0—3)
obrtnega
poto-vsa do-
Vrnivši se z vanj a, izvršujem točno hajajoča naročila.
TJdani
Karol Lorenz
ubiratelj klavirjev »Glasbene Matice", filharmoničkega društva itd. (812—2) Strel like ulice It. 3«
Golica siiodra
(I"1 erist. Kupfervitriol)
so dobiva na drobno  kilo po 20 kr.,  na debelo v sodčkih jio 250 kil po 25*/i Kr- l)r*
v Šmartnom pri Litiji. 820—1)
Mlad
cerkovnik
neoženjen
išče službe.
Isto nastopi lahko takoj. (819)
Ponudbo prejema
Jožef Fojkar
v Škofji Loki št. 19.
F. P. Vidic & Co. v Ljubljani
ponujajo |><» iinfnižisOi cenah vftuScokolf nino/.iiio
zidarske opeke, zarezan') opeke.
(izdelane iz najbolje znane Vrhniške plin») z zraven »padajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
(lastnega izdelka)
KooiaiiL^eemeiit
ZDo^7-č;irI Portlan.d-cemciit kakor vse v sturbinsko stroko spadajoče predmete. 5i Najniži^ csne!!! ;nv,_oi)
Največja zaloga in izbor
vsakovrstnih ur, verižic, uhanov itd.
po najnižjih cenah.
Posebno jtriporofiim bofricam in hoterekom lotošnjo iiovONll in si bodem prlzadoval jiostrcci jih najceneje in v pojiolno z:\dovolj.stvo.
Na mnogobrojni obisk vabi (778—A)
urar in trgovina z zlatnino v Ljubljani.
fr^T* Ceniki Eastonj in po im.-ii. T(S5Q
da m
Lastništvo graščine Dubrova, pošta Krapina-Toplice na Hrvatskem,
proda yso zalogo (okolu 1500 hektolitrov) lastnega pridelka belih vin
iz let 1890—1896. P, n. vinski trgovci in gostilničarji se vabijo k nakupovanju teh vseskozi dobrih, pristnih in močnih gorskih vin z dostavbom, da se jim bode teško nudila zopet prilika, da si jih nabavijo tako po ceni.
Manj kakor 5 veder, to je okolu 300 litrov, so ne oddaja, pro-d»nn vina so postavijo na železniško postajo Zabok ali Veliko Terg*ovište. — Natančneja pojasnila daje
grajsko lastništvo.
Izdajatelj in odgovorni vodnik: Josip No'li.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
LK