Številka 344 Trst v petek 15. decembra 1905. Tečaj XXX. Tud ob acđAitah in prmcnikib ob 5. on. ob ponedeljkih ob 9. uri sintraj. Po^aniiriif tcvllfee m prodajajo po 9 MTi. (• stotinki v mnogih tobararnaii v Trato in okolici, jLjubljani, Oonci, Oeiji. kranm. Mariboru. Celovca. Idriji, »t. Petra, P"*—1 5>abre£mi. Sovbduinui itd. ia aarecbe sprejema oprava deta .Edooat', Glerrio OaJattl it. 1&. — Uradne are h «4 1 pep. 4e 7. zvečer. — Cene ofiaaom 16 rt na vrsto petit; poslanice, o*> nrtnice javne zahvale in doaoafi ocian po po^odbL =aas««scsexx TELEFON Itev. HM. ooc^ £mnosl »li. —.j— »«— *-*■---__ n t u ■■■iiM Milili PVIIUCN|I IrUllVl „tHlltr ZS rnMSrSKS. v •dinasti im moć ' SftrotaisA fitf sa vae leto 34 K« poi let« 13 K. 3 meseca 6 K. — Ma-aaročbe brez dopoalane naročnine se nprava ne ozira Vsi dopiai naj se pošiljajo na urednifitvo liata.|Nefraakovana pluii ae ne sprejemale ta rekoplct ae ae vračajo. Saroćnino. oglase in reklamacije je po Kil jati na opravo tim a UREDNIŠTVO: al. €Her*!e Oalattl 18. d vodijo v slovenskem jeziku, in eicer v pt nebnih slovenskih oddeik h. Istotako ee na c. kr. deželnem sodišču kazenske razprave, tako na prvi instacc' tad. zločinov, kakor tudi na drugi inštacei radi prestopkov, a slovenskimi obtoženci vodijo v nt še m jez ku. Tu celo lakko r.t zasra ii t Ido nov uspeh, Ker se ramreč o 1 nekaj ča*a sem tudi na \zkifcn h kazenskih raz prav ah či ta jo v slovetskib prav lah slovenski referati. O uvedbi slovensk h obtožnic sem por Čal ž a lansko leto. Pri starem pa je i stalo na o. kr. okrajnem sod Soj za Baz. stvari. Akoravno imamo sedaj tam pet referentov, ne moremo d. seči tam slovenskih razprav. Zaleti bi bilo t i nekoliko vei euerž je s strani dotičnih pre i;tojmkov, ia kmaiu bi bil odpravljen tudi ta nedouatek. Neizpremenjene so ostale razmere v je z kovnem curu tudi na o. k r. trgovinskem in pomorskem aodiiču. Trgo vinska zbornica tržašia te šs vedno hram predlagati slovenšč ne zoaržnih prsed-mkov za to aodišče ; vendar je upanja, da sa v kratsem tudi tu razmere aboljšajo, ker so te storjeni koraki, da zmaga prav ca nad trmo ltsze trgovinske zbornica. Najela še se nam godi pred p o-rotnim sodiščem. V&ljub nap. rj in žrtvam, vkljub takim groznim slučajem, ka kor je bil elučaj Škrk, kjer so laSki porotniki obsodili na smrt obtoženca, akoravno niso racameli niti njega, niti njegovega branitelja, ne moremo doseči, da se sestavi slovenska porotna klop. Sedanje stanje je v dvojnem oairu skrajno krivično ia škodljivo za nas. Ne samo, da elovenski, ozroma hrvatski obtoženci n) morejo direktno govoriti svojim sodnikom, treba je tudi pomisliti, da so sedanji laški porotniki v svoji veliki večini ultralaškega miš jenja. Kaj pa to pome-nja v političnih, vzlasti pa v tiskovnih pravdah, tega menda ni treba na dolgo in š roko raslagati ; dovolj je konstatirati, da v političnih pravdah, kadar gre aa laške iredeatarje, c. kr. deželno pravdništvo samo predlaga, naj se delegira drugo sodišče, dočim se delegaciji v alovenskih političnih pravdah dosledno protivi. Seatava slovenske porotne k!opi je v Trstu prav lehko možna, in dokler ne pridemo do tike, ne moremo reči, da smo z Lshi enakopravni V honorarnem oddelku amo bili dosedaj v jeaikovnem oziru še precej za-dovoljai, ker smo imeli v oddelku sa tržaško okolico slovenske referent?. V tem oairu se pripravlja sedaj neka sprememba in se menda namerava odpraviti slovensko uradovanje s tem, da se hoče ta oddelek po ver ti urad niku, ki ie je šele v zadnjih let h pričel učiti slovei. š^i ne " z slovnice. Ker pa ta gospod še ni imel priložnost1, da bi bil dokazal ca rednem ^elu svojo jezikovno usposobljenost, hočemo počakati s konečno sodbo. Na Goriškem ni, kakor sem že omenil, v jezikovnem oziru posebnih pritožb, le referent na c. kr. okrajnem sodišču za kazenske stvari v Gorici absolutno noče sestavljati slovensk h zapisnikov in slovenskih razsodeb. S trmo, ki ;e posebno čudna pri c. kr. uradniku, se up ra on vsem rahtevam strank in odvetnikov in oelo svojih predstojnikov, in ti predstojniki ao tako sltbjtni, da se ne upajo energično nastopiti proti n emu, ker s) jim je baje zagrozil, da pojde raj še v penzijo, nego da bi sestavil slovenski spis. Ia ta strašna gn žaja je gospoda predsednika c. kr. endišča v Gorici tako prentnšla, da ga d j večje enerž je ni mogla pripraviti niti interpelacija, stavljena v goriškem deželnem zboru. Kaj tacega je res le v Avetriji možn > ! (Zvršetek pride). Politična sMaciia ia borza. (—nb—) Skoro mine leto dnij. odkar se v naii monarhiji noče afiistiti politična situvacija, ki je ialaati na Ogrekem posebno smedena. Tam padajo iz jedne kria« v drugo, vee ustavno rakonoaajno de!o stagnira, državni organizem ne more korakati naprej. Ni pa samo na Ogrekem nemirno. Tudi po oetali E;ropi prihaja kriea ta krizo. Od vseh strani prihajajo glasovi o »gibanjih«. Tu vam je orjaška Rusija, kjer se valovi revolucije nečajo potolzžit'. Tu vam je Norvežka, kjer je zarod enoglasno zahteval odoepljenje od d vedske, pak si izvolil lastnega kralja svojega. Tu vam je Turška, ki jej velevlasti mečejo rokavico, ali ona je noče pobrati, ampak se z ene strani modrm načinom vlači ie štiipca, a druge pa ponovno in vedno močneje pritiska na bedno rajo makedonske. Tu vam so delavn:, osveščeni narodi v Avstriji, ki jednoglasno zahtevajo veliko pravo : pravo glasa. Na kratko : kamor obračamo pogled, povsodi kipi in vre, povsodi klije novo življenje. Liudje so se vzdramili iz letargije, napredno gibanje je objelo vso Evropo. Dandanea so borze glavni steber trgovini in more se reči, da je veletrgovina tesno spojena z borzami. Dogodki, ki se vršijo na polit čaem obzorju, odsevajo vsikdar močno na borai. Z ito smo napisali uvodno par besed o polit čoi situvaciji, ker hočemo pokazati, kako lavno polit čna situvacija vrši velik vpiiv na borz1'. Ker terej politična situvacija preživlja sedaj krizo, mora tudi borza občutiti to kriao. Ako Č tamo borzna dnevna poročila, vidimo, da je stanje jako neokretno, lenobno, prodaje se gibljejo v najožjih mejah ia špekulacija je hladno/oljna. A zakaj ? Zato, ker ee iz te zmedene politične situvaoije ne prikazujejo cikaki svitleji izgledi v bodočnost in se niti toliko ne ve, kaj nas jutri čaka. V' polovici oktobra je na Angležkem začelo gibanje na denarnem tržišču. »An-gležka banka« dobivala je dan na dan ogromna presentiranja menjic, ki jih ni mogla pokrivati s tekočim denarjem. Radi tega je povišala denarno obrestno mero, kar so skoro občut li tudi drugod. Angležki banki je sledila nemška bjnka, a za to tudi avstro-ogrska banka, ki je dze 19. oktobra povišala svojo obrestno mero, ali drugače rečeno: denar se je podražil. To podraženje denarja ss močno občuti. Ljudje, ki stoje v dnevnih zvezah z bankami, pretrgavajo te zvezs, ker nočejo priziati povišane obrestne mere. V bankah se zaustavljajo eskomptni posli, a čisti letni dobički padajo. Vsled t« ga bančne delnice, ki* so na borz;, padajo v kurzu, za kar nam dajajo najbolji priaaer deln ee dolnje-avstrijske eskoinptne družbe, kateri so delnic3 padle zadnje dni za 30 kron. Najbolj pa deluje politična situvacija na ogrske papirje in vrednote. Odkar traja kriza na Ogrskem, padajo cg-ske vrednote tako rapidno, da se posestniki teh vrednot vprašujejo s strahom, kaj bo iz njihovega kapitala, naloženega v te vredn«>te. Tako je n. pr. c grška kronska renta • • notira navadno za 100 kron nomin^le K 98 50, sedaj padla na 95. A istotako »talno padajo v vrednosti tudi drugi ogrski obrestonoBni papirji: kakor založnice, obvezn ce, zemlj ško-obvezne listine, srečke, delnice in drugi papirji. Zato pričakujejo finančni krogi nestrpno konca ogrske krize in željno pričakujejo dneva 19. deosmbra, ko se sestane ogrski parlament, in kateri dan ima prinesti neki preobrat v današnjo krizo. Naj rečemo še kaj o Rusiji. V svet prihajajo namreč glasovi, da se Ru?*ji vsled sedanjih težkih razmer pripravlja drživni bankrot. V financijelnih krogih ne verujejo tej bajki, ker jej je tendenci prozorna. Krogi, ki širijo to vest, je ne širijo pr.-ibrat. Saj so že za ča a rusko japonske vojne gledali, oziroma hoteli videti Rusijo na robu ekonomske pogube. Kdor pozna Rusijo in njena prirodna bjgastva, mu bo jasno, da ta država krije v sebi neizčrpne kapitabje, a če se ti kapitaii spravijo v denar, je Rusiji lahko izbegniti kankrotu. Ker pa ima Rusija mnogo področij, na katerih mo.'o vnov-čiti svoje kapitale, ker so jej š;rom od;»rta vsa evropska tržišča, bo zaaia tu i: to pot nadvladati vse težave. A ru?ke vrednote, ki danes notirajo jako nizko na vseh evropskih borzah, povadignejo sa zopet, č m se razčisti politična situvacija. PODLISTEK. Prokletstvo. t-viaaei roman Avfoata taaoa. — Nadalje?* 1 b dorriii I. B. Tosald. Preval M. O—A. Med tem, ko je bil ban IvaniŠ v govoru, sevale so Berslavu oči v navdušenju ia visele so na ustih slavaega bana. Ženici et* nariščali bolj in bolj, diven plamen mu je ožaril ooraz in premagan od žara erca »vojega je pokleknil pred bana in vskliknil: — Junak ned junak1, sablja nad eat-Ijami, iz tvojih ust teče evangelj našega roda, tvoje b.£)de so nebeška rosa, ki pada na lepo eteblobrvatsiega roda. Kolika sreča za me, da se mjja kri pomeša s tvojo, d« b »m mogel zatakniti za svoj kalpak zeleno vejico Horvatov ega rodu. Tvoje bessde so voda poaab-l^eajs, po kateri pozabimo minole nevolje ; vsa boli, veo s abost oioveško, ter pohitimo kakor sngelji v boj za pravico :m svobodo. Junak nad junaki, blagoslovi mi sabljo mojo, blagoslovi mene. da nikdar ne klonem ni pred želesjem, ni pred zlatom. — Blagoslovljena ti bodi desna roka, blagoelovijena junaška sablja, duia naj ti bo č s:a kakor gorski atudenec, pamet biatra ka kor ot žje nebo, a srce naj ti cvete stalno, ne-venijivo debtače same vrline, kakor mit da miloduba roži ; ali ta tvoja roža naj nikdar ne odloži trna, ker ga bo trebala za obrambo v času nevarnosti. Ban Ivauis je položi! roki na glavo mla-deničs, privzdignil ga k sebi, ga poljubil na čelo, a v tem sta pristopila Hrvoja in škof Pavel ter se poljubila bratski a Ivanišem in Berislavom. Objemali so se v bratskem kolu. — Ie semena tvojih besed, naj vsklijeta cvet in plod ! je epregovcnl Hrvoja. -- Bog daj tako ! je rekel škrf. — Amaa, je završil Ivaniš, ti Berislav pjneei sedaj moj blagrslov aa Angelij na uata. — To vam je človek, je rekel Ivaniš, gledaje za Berislavom a blaženim oče-on, junak iz železa, • duš« od alate. Ako et vse sile zarote proti njemu, on ne odstopa nikdar niti za dlako od pravice in pe stenja. Kaka treča bi bila, da je vee naše mlaj« pleme tako, ali to ee je, iaiibog, pomehkuiilo in od stotine plemenitih mladeaičev ee venj polovice prijemlje rja. Trebalo bo eilaega potrese, da aa popravi to zlo, in da pride ▼ ves rod iiv« junaške krvi. Nu v čast in ponos mi je, dn stopi Ber:e!nv v naio rodbino. — A kedaj ? je vprašal Hrvoja. Zdi sa, i da zaročenca mineva potrpljenje in ni prav obotavljati se. — Ko bo domovina svobodna, bosta Ba rislav in Angelija svoja, je rekel šk< f ban mačvaneki. Kralj Tvrdko je sporočil banu Avstrijska poslanska zbornica. Dunaj 14. Nadaljevala se je debata o nujnem predlogu glede zboljšanja položaja državnih uradnikov. Govorila sta pesi. Steiner ia Mazorana v smislu portčivalca ter izrazila svoje obžalovanje, da je finančni m'niater proti opr&vičenim zahtevam državnih uradnikov. Poel. Mazc rana je polemiziral proti finančnencu mioistru ter ae je izjavil za žalje državnih uradnikov, rekai, da je mesto Trst za Bvoje uradnike žs uvedlo 35 letno službovanje, urtčunanje akti vite'n h doklad v pokojnino ter službeno prtg«ra,iko. Govornik je posebno povdarjal potrebo, da se izda e'užbena pragmatika za državne uradnike, ugoino razvrstila, da se fckratu navali na vseh straneh, in to uprav v četu, ko bo Šišman najbolj zaposlen, in poleg njega tudi desna njegova roka, mlaji Nikola Gurmanski, Pavel. — A čemu, čemu ta kruti pogoj, se je sačudil Hrvoja. Ako ob nesreči domovine odlašate njiju srečo, ju delate dvakrat nesrečna, Ivaniau da ima tudi med Madjari mnegj prifatašev in da ao mu zaladski in baranjski plemiči obljubili izdatne pomoči in da dobiva gotovih in zanesljivih sporočil, kako stoje a večaa zveza duše in telesa bi jima olajša- stvari na Ogrskem in kako da d šmanu areča vala muke in žalosti, ki morajo trpeti vsi Hrvatje in tudi ona dva. Sveta je zaobljuba, je odgovoril ban Ivaniš, s katero se je zaobljubil stric Bari-slavov, naš pobratim prior Ivan. Težko je to breme, pod katerim vzdiše sirota Angelija, ali stvari st ji dobro, kikor se zdi, ia odrešenje je blizo. Polovica domovine je svobodna, a mlada spomlad jo prinese, ako Bog da in a eča, tudi drugi polovici, Angeliji naši pa zeleni venec na glavo dekliško. — Tako bodi ia arečno bilo, je rekel Hrvoja. Po teh beaedah so gospoda opustili razprave o Angelijini ljubezni ter so obrnili svoje pogovore zopet na boje prihodnje ep:-mladi, ki je imela osvoboditi od lnksenborike vlade ne samo hrvateko Primorje, ampak tadi veo zgornjo in dolnjo Slavonijo. Hrvojn in Ivana sta začela natanko preučevati Tvrd ko ve piema ter razmišljati, knko nnj bi se vojekn cvete ali gine. Slednjič so uredili in dogovorili tc-le: Na zapadu v Dalmaciji bo vodil vojako, kakor doslej, prior vranski Ivan Pa-ležnik, ki pridi uži k svojim hrvatskim četam še pojedine četice iz dalmatinskih mest, petem pešca zahumske in nekaj bsnesk h strelcev puškarjev, ki j h je že gospod Tvrdko zaaral za lep denar ie Venecije. V Dalmaciji, in to v Klisu, Vrani in Kninu, imajo stati bosanske čete goepoda vojvode Vladka Hraniča, da zavarujejo hrbet Paležnikovi vojski in da pazijo na primorska mesta, pon« bao pak na Zadar, ki naj se ga zasede toli močno ta ozko, da ne bo mogla in duAa iz njega, kakor ne iz zavezane vreče. Z morja hod3 držale Ztdar na uzdi kotoreke, bosanske in trogireke ladije, pa bodo pačile, da ne pride Zadranom na pomoč kaka ladija kaezov krbavski h. (Pride še.) er je omenil več interpelacij, ki eo jih števili ]sleati italijanski poeleeci Primorske, ker ss je neopravičeno delo prednoet gotovi« uradnikom ter se jih urinilo v službo. Govornik je pojasnil posebno resssere državnih uradnikov v Trsta, kjer je teke drs-injn kakor m Duneja, d o čim vživnjo orndniki Ls 607§ odit m kov od lege kekor nktivitetao dcsledo, ksr dobe državni uradni li ne Dunaja. Tadi dene« je veči del reje snvssln debata < nujnih predlogih glede položaja drinv-n o uradnikov ter je končnla s tem, de so b .i zročeci proračunskemu ode »ku nujni pr«i:. gi. v katerih se sahtsve, naj as izpol-nt j. pceiulati, ki jih je pcstavil sadeji sbod flriavaih uradnikov. Skoraj vsi govorniki so iajavili, da se ns zd voijujejo z včerajšnjimi isvejenji finančna* ministra Zbora ce j« o»t» nujnim potom vspre-je a k ikon glede podaljšanja veljave zskonn o ;rx'por trgovinske mornirfca. Tekom debate je poel. Sternberg naglašal važnost trgov aeke mornarice. Zbornici ima dolžnost, d« pr e.li v ad«, naj ista popravi napake, ki jiO e na tem pclju storila. Govornik je na-g tši. p j tre to, da ee vele važna etvar pomor-premeta o J vzame birokraciji ter isroči strokovnjakom. P aajljuteji sovražniki uveden u spi sne in eoiS« volilne pravice. Radog je na dlani. Pnv egitanci s > i Dosdd-nji volilni zistem jim je dal vso politično moč v roke. In ker v« do, da bi morali dsti to is rok po uvedtiiju splošne volilne pravic* in ne bi miti več sirot Malorus v pod nogami — za o eiaj po koncu proti p siulatu, za kfct-.n se < glašajo milije n državljanov. Peljali se odločno iravljajo proti uv«denju ep'. šn* in enake volilne pravice in ae torej n to a p. t. cačinjajj kr tati z nt m ni sc-dan e \ladf. Am na Poljake je mogla doslej računati vsaka vlada, da je le ugajala izveet n ui deteloolcka n-tn zahtevam Galicije in — • er*ooa mm željam mogotcev v poljskem »K u«. In verjetno js, da Li si tudi baron Gaut ca r.otel ohraniti to p<,dporo. Ali broj Gsuuoh je bi oiločno izdavil v par lam*o u, da e volilno reformo amag?, ali — pad*. Njegovi načrti ca bodočnojt se torej ostro režejo z naeprotstvom »Kola« pron splošni in snaki volilni prav ci. Te dai pa a ) krožile po čaiopis h vesti, da hoče bar. < t autach sprijazniti Poljake se svojo volilno reformo na ta način, da se za Ga-lioju dovole indiiektne volitve! Mi smo kar tn^trmeli, ko smo č tali te v«ati, in jim tudi danes ne moremo \ ero v ali. Mi umejemo ž« .jo bar. G^utscbp, da bi si aako s por a žurnal s Poljaki, ali ds b: ss na ref jrmi, ki ae :ma zvišiti v znamenju svobode in napredka, d-«v(ljJa ravno ena provinciji taka kii7ične, že po veeh dosedanjih izkustvih obsojena, saza'njažka in reakcijonarna izjema — na, v to »e moremo verjeti. Naj bo ž a Gautsch ta a al. tak, ali tegi ne pričakujemo, da bi *voje lastno delo hotel kompromit rsti na Uk način v editi namen, da bi mogli Poljaki Se nadaije tleč ti Maloruae. Ne verujemo, ker pripitu^emi baronu Gdutschu toliko praktičnega smisla, de si je na jnenem, da teke k acMtja fcegemonietiškim namenom goepo-doviln h slojev v Galiciji ne bi dobile nikdar potrebne veČine v zbornici. Ali v Avstriji eo tudi neverjetne stvari verjetne in Protimadjarsko gibanje na Erdeljskem. Budimpeštanski list »As Ujssg« je priobčil obširna poročila o romunskem gibanju v Arsdski in Hunvadski županiji. Iz teh poročil je posneti, da ao oblastnije iz fale energične odredbe v varstvo madjarskega prebivalstva. Državno pravdništvo v Aradu je pooblastita lokalne oblastnije v Nagy Halmago, naj rabi s lo, da vzdrži red. V oni okraj je bila tadi odpoilana ena stotnija 33. pešpolka v ojačenje tamošnje posadke. V Koroi-Banyji so oblastnije baje zaplenile saboj pušsk. Ravnatel stvo železnice Arad Csanad je oborožilo sroje oaobje. Žalezaiškim ca vejem se je rezielilo 150 revolverjev s pr mernim številom patron. Romanski poslane c Šttfsn Pop. optraka tem veetun, in pravi, da morajo romunski poelanci delati na to, da prepričajo roman ski narod, da Be ne pusti po provoka?ijab zavest:. Tudi romunski esof v Aradu, Ivan Pap, je isjavžl, da so vbs ts veni večinoma pretirane. Neki trg ivec iz Gurahoncza je pa pri povedal, da ee tamkaj govori, da izbruhne v eoboto, ali najkasneje v to«k revolucija in da spodi ljudstvo vso gospodo. Vz'ic tema, da se o i romunske ttrani skuša tajiti om.njene vesti o bližnji U3taji, prihajajo v Budimpešto, kakor nadalje jnv-lj»j> od tamkaj, čim številneje vesti o g banja med romanskim prebivalstvom. Izlaft-ae to gibanje rasžirja na Erdeljskem. Veled tega je minister notranjih stvari zahteval, naj se mu tekom petih dni poroča o položaju ter naj se v varstvo dolin« Kd oj odpošljejo druga čate. Poveljstvo orožnlštva v Kološvara je po noči poklalo 45 orožnikov v Ott'anburg. Zsgotovljn se, da izbruhne r<-vo'ucija v soboto, ali najkasneje v torak, ko bo otvorjena zborn ci. Dogodki v Rusiji. Volilna reform. Ic Petrograde poročajo preko Ejdtkoh-nena : da je ministarstvo v stvari volilne reforma že savselo evoje stališče. Pet mini-atrov, Filoeafov, Nemšajev, Timirjasev, Tolstoj in Šopov bo se isjnvili sa splošne dve atopiaske volitve, drugi pa le za razširjenje volilne pravice, podeljene v manifesta dne 19. avgusta. Kakor se govori, pade v Carskem Stlu odločitev tej poelednji v prilog. Volilno pravico dobe tudi delavci. Na 150.000 delavcev odpsde en poslanec, tako, da bodo delavci imeli v dtž*vni dumi dtest do dvsnajst zastopnikov. Val poštni in bnejavni uradniki v Odeai — odpuščeni ic slnžbe. Is Podvoloc ske poročajo, da je minister Durnovo brzojavnim potom odredil, da so vsi poštii in braojavni uradniki v Odeai o ipuščeai ie službe. Odbjr odpuščenih uradnikov je sklical izredno posvttjvsnje. [ZenstTt bo hotela novega carja t Londonski »Diily Eiprsss« poroča is Varšave: Tukaj ae širi govorica, da je zematvo hotelo proglasiti carja odstavljenim. Ko je bilo jasno, da načrti Witteja propadejo tedej ao aemstva pričela živahno ag • taeijo za iavolitev ustavnega vladarja. Govo- rilo ae je o več oseb.h toda nihče ni b>l doatojen carske krone. Kon čo«» a > raspra v ljnli o tem, da bi kn^a^ Dolgorutegi ie Moskve progleadi kakor prvega ustavnega vladarja Rusije. Droge podrobnosti manjkajo. — Wltto gospodar položaja. Pariški »Matiu« poroča iz Petrograda od 14. t. m.: R*in"vrstni glasovi krožijo v teh dneh glede ne*og!aeja, kt je baje nastalo v ministarstva. M žjo je, da kateri mini-atrov o isto p1, med temi ministra za pravo* aodje in ttgivino. Toda iz trga s*e ne sme sklepali, da bodo te irpremembe vplivale v toliko, da bi prišlo do krize skupnega ministarstva. W tts je vedno gospo iar pole ž tja in govoric o diktaturi se ne more smatrati resnimi. Drobne politične vestL Nova goapodska zbornica. Dunajska »Zsit< poro? a, da namerava vlada štavilo členo/ gospodske zbcrnice po maož t' ca 120. V gospodah i zb:rn:ci bodo zastopane trgovske in obrtne, zdravniške, oivctn;ške in notirske zbornice ter poljedelska zastopstva. Vodilco ulogo pa dobi velepcsastvo. Domače vesti. Odbor političnega društva „Edinost44 bo imel nocoj važno sejo v pisarni gg. odvetnikov dr. Gregorina in dr.a Slavika. Gospodje odborniki in njih namestniki naj izvole udeležiti se te sej d. Odlikovanje. Pomcžii učitelj za higijeno na ladijth na tukajšnji irgovinaki in pomor-sji akademiji, dr Ludvik Jaaovitz, je odlikovan vitežaim križcem Fran - Josipovega reda. Imenovanje goriškega nadškofa. Dunajski »Fremdeablatt« poroča iz Trsta, daje tržaški šk f dr. Nagi baje iz>vil, da sa ne poteguje za nadškofijsko stolico v Gorici, marveč da ostane raje v Trstu. — Tudi poreš ti škof dr. Fiapp da raje ostane v Poreču. Z.to da ostane torej goriška nadšketi a dlje časa ispražnjena. Slovanske stranke da pa žele za nadškt f* v Gorici dr.a Mabniča, šjufi na Krku. Nam se zdi, da fce take ve3ti pošiljajo v svet z nekim possbnim namene m ki bi ga mi morda ugsnili. Si^er pa je b 1 dotičnik, ki je etiliziral to veBt, jako previden, kajti omeja se le na zatrdilo, da sa škof Nagi ne peteguje za stolico v Gorici, govori tudi o dal s sadis vacanzi, ali tega si vendnr ne upa reči. da dr. Nsgl ni de^igniran t a nadškofa v Gorici ! ! Ljudska šola v Skednju. (Z?ršetek). Diie 9. t. no. eo dob.ii naši olroci spričevala, oziroma šolska sporočila. Dospevši domov mi je moj otrok pokazal »sad svojega truda c in je bil gotov, da ga pehvalim radi dobrih re dov. Nu, v teh spričevalih stoji nekaj, kar je vredno, da izve šiiše občinstvo, nekčj, kar se ce more dogoditi — v^aj jaz mislim tako — nikjer drugje, nego pri na9 — saj emo v dtžali neverjetnost.! Spričevala naša slovenske l,udsie šjle so — dvojezična. Pa to naj bi že bilo, čeprav je to necmiselno na slovenski ljudski šol'*, kjer bi bi bila ume stna le aamo slovenska spričevala. Takoj zgoraj je čitati nekaj, kar me je zbodlo : »Občna petraeredna šola S e r v o 1 a«. Dalje : »Ime učenca, rojen dne..... v (oa) S e r v o 1 a«. Mislil Bera si sprva, da je to gotovo pomota, dobro vedoč, da mera to vs&osga saboleti v uš?su, k j to čita v Bvesii si, da gg. učitelji in učiteljice poznajo za italijanski izraz »8srvola« slovenskega »Skedenj«. Ogledal ssm si spričevalo sosedovega dečka, a glej : tadi v tem spričevalu je stalo ravno tako. Končno sem izvedel, da je enako v vseh spričevalih. Je li to faktično pomota, ali pa — previranje slovenskega imena »Skedenj« ? ! Da bi bila pomota, to je seveda izključeno, kajti žaljivo preziranje se ponavlja v vseh spričevali, ali vsaj na veeh tint b, ki ssm si jih ogledal na svoje o3<. Ćs js preziranje, pa vprašam: Kje smo? Ali smo še v naši slovenski vasi Skedenj, ali pa smo ž« kje pod okriljem »kraljestva«? Takega žsljenjn ne moremo dopuščati mi slovenski delnvei. Kje in kdaj ite ie «uli, da bi bil kdo rekel: Rojen s«m v 8ervola?! Slovenski israz »Skedenj« je annn vsema nvetu. Vidite gn tudi na peštnem pečatu — le šola, ljudska šola, ona š:>le, ksteri laupavamo mi svoje otioke, da bi nstn jih vzgojila v poštene ljudi in narodnjake, le ta šola noče pri poznati slovenskega imena naši vasi! Ko js ža vsa besedilo na spričsvalih dvojeeično, zaksj ne bi bilo tudi krajevno ime ?! Tu mora tičati zajec sa grmom. Za danes nočem zasledovati, kje je krivda, ali želim, da Be to popravi. Poredano bodi še, da nas je to skrajno ogorčilo. Šolski oblasti utegne biti r tem ustreženo, da ee zapostavlja naš »Skedenj«, a nadejam se, da se vendar najde kdo, ki stvar uredi in pouči krivce, da za italijanski izrtz »Servolac obstoji slovenski »Skedenj«. Slovenski oče. »Indipendente« obsoja camorro I!! Dragocena pripoznanja. Včerajšnji italijanskc-radikalni list »L/ Indipen-dente« polemizira z goriškim »II Cjrrieie Friulano«. Ta zadnje imenovani list ee nem-reč boji za bodočnost avstrijskih Italijanov ter napoveduje skorajšnji polom ital janske liberalne stranke. »I/ Indipendente« odgovarja, da stvar še ni tako nevarna, kakor si jo predstavljajo okolo »Corriera«. Pripoznava pg, d« napovedani polom ni povsem izključen ! Njegova, »ladipendentova« stranka, da je res v razsula, a da ni bila mnogo vredn?, niti tedaj, ko je bila v cajintenzivnejem delo-i vanju. Izvzemši dobe volitev, da ni ta etraaka nikakor vršila svoje dolžnost'. O »delovanju« te stranke po slehernih volitvah pa piše »Indipendente« : Livorava alle ricompansa per i »morettic che p n zelantera?nte b'era.o prestati durante il periodo elattorale, procurando loro t|U8lche posto nelle civiche amminis ra-zion;, anehe se erano aeaolutamente itcapfci. (Delala je, da poplača t&kosvane »morete«, ' ki so se izkazali najbolj pridae med v liluo agitacijo; presbrbljala jim je kako alužb;.or> v območju mes:nega raeg str&ta in to tudi takim, ki so bili absolutno nezmožo ) »El e cio che deve cessare«. (In to mora nehat), tako dostavlja »L'Indipendente«. Mi smo vedeli vse to že zdavnaj in enn to tudi javno govorili. Nikdar pa bi na bili pričakovali, da bomo kedaj prav to čitali v listu »L' Indipendente« ! Vsikako pa je pokasal »Indipendeit?« a to odkrito izpovedjo, kako moralno vzvš.n je nad kakim >Picc3lom«. Še se godijo Čudeži na svetu! Cijte, ljudje božji ! Brezsrdnost finančue straže na morju Poročajo nam : Bilo je v ponedeljek ob 5, i a \ o! uri zvečer, ko so <33 3 barkovljanski pcmoržčaki podali od »ponte tobso« proti domu. V lacii;i so iuaeli lo.500 opek. Nesreča je pa hotel?, da jih je za »Digo« (svobodna iuko) zilotila strašna burja. Veslali s> na \s> m^č. A videči, da ves njihov trud ottaja brezv^pr-šen, kl'cali so na pomoč finančni parn k, ki je phi! mimo. Njihovo obupno vpitje je bi'o brfz vspeha. Videfi da jim grozi po gin, ho zbrali vse svoje iro' i in so začeli veslati na vse kripljf. In rej ee j m je posrečilo po budem boju, da a j dospeli d j kopnega. Privezali ho ladijo in ao šli i tkat druge pomoči. Klicali so drugi tinančni par-nikT ki je na pcmolu »0«. Oigovorili so Barkovljantm, naj čakajo, dokler ne pride neki njih visi. Čakati pa eo morali vso noč. Trudni in lačni od dela vsega dne so morali prebiti Še vso n-.č, v hudem mrazu in to le veled brezarčnosti. Sedaj pa pomiel:mo, ksk .v strah je bil v družini h dotiče i iov, ko jih ni hotelo biti demo / vso noč !! Ni-li to grda brezsrčnost ? ! Knko se fnrl&ni zanimajo za trto-reje. Potovalni učitelj Pe havo je prišel v Koprivo v Furlanji predivat o trtoreji. Dasi je bilo predavanje pravočasna naznanjeno, se vendar ni moglo vršiti, ker sta prišli pojluiat ssm t dve osebi. Slovenska zmaga na Koroškem. Iz Velikovca javljajo od 13. t. m., da b> na volitvi enega člena v okrajni šolski svet v Velikovou prvikrat rmaga'.i S.ovenoi. Z en m glasem večine je bd izvoljen župnik Treiber. Dolgo spanje. V sredo so pripeljali z Bleda v Izubijano v bolnišnico s popoludan-skim vlakom slikarskega pomočnika Ivana Mrščnika, ki je spal Že od picedeljka zvečer. Umrl je včeraj po večmesečni bolezni snani knjigar Julij D a s e, Btar nad 70 let. — Odpor stavcev v Celovcu je končan. Pr:šlo je do sporazuma. Odpor staveev Ljubljani. Med delodajalci in črkostavci so ee v četrtek pričela ^•gajenja, uto ao pcsiedoji ob 10. ari do-polcdse \ rt nehali s pasivnim odporom. Od teh pogajanj j« odvisno, bodo-li lini ithajali redno nb ne. Razpis silite Pri o. kr. okrožni sod-n ji v Goriei j« rs z / sina slaibn sodnega eluge IV. redn, n ketnro j« spojena pla6« letnih K, s nktivitetno priklad) 200 K in s.užn • m< ntnro. Prtio je je poslati pred-omenjenega nod:A5n do 12. jaanva- rjm 1906. 0 »Rekovajaelk« nam pišejo: Niš->P'amiti6ao druži vc« nam je te večkrat nad o pr liko uživati prijetne uriee ob iern-jaaju lepih, raznovrstnih iger, in to toliko g sds vsebine iger kol iker glede isvnjanje. Videl sem večkrat m ar .4 katero italijan-atu družbo in enkrat sem suSajno saiel nn naiz^zo predatavo, pa odkrito bodi povedan >: nfže »Drancatično društvo« ne zamore prav gotovo Eo^ai; z mars kako italijansko in nem- Irti K-, ;n opravičena je nndn, da bo v par iet h celo pri kašalo marsiksko tojo d:u> V5. To mcenje je gr tovo potrdila neielj- predstava »Leg.jonarjei «, o kateri gre ep šen glas, da bi se ta lepa igra ponovila * m prej. Kar ?e pa tiče igre »Rokovnjačev«, ki jo uprizi re pr nodnjo nedeljo, ne grešim iseaia prav nič, nko rečem, dn je to jedna velik h slovenskih iger, ki Čudovito upi.te ti neše čutstvovaaje. Jaz (knker tudi ve..so mej: k zaenoev) sem videl to igro že večkrat. In vtndnr: če bi jo predstavljali ne vem kolikokrat)', šel bi zopet in zopet g.edati jo. P sebno pn nas bo to pot gnala radovednost na »M< zole«. Videli smo Gre besčevega M >sola, ki nnm je vnem kar naj e ugajal, a »ednj hočem«) videti pa Vc-rc**z^veea »Mozoia«! Glas is občinstva. Trža-ka »tntistika. V tednu od 3. do lc^embrn t. 1. ee je rodilo 140 otrok, in ?.eer 72 m šk h in 6*4 ženskih, od teh je l io nezakonsKih. — C url« je 50 mo-šk b m W tenskih, ekupno 90, napram 105 v ar« m tednu m.nclegn U ta. — Poprečna umrij.v at v teaa tednu je znnšnia 23 9 pro m lis. Hitro »ta prišla v pest. V noči od 11. na *. m. -o tatovi obssali geso. Adolfa Liur€refja, tžeairja pri gradnji prittmsča, ta - er na ».rguvetn stanovanju v Rojanu i: 2:9 «> tem p »nočnem obisku je pa gcep. Leut«ier z e lei še !e drugo jutro, koje kon-n-' vr, la nu manjka več komadov obleke, necaj perila m več butelja vina. Škodo, ki mu jo ie p'ovzročil :a obek, je g. Liuterer cea . na 600 kros. No, ni mu preoeta alo dru* , n go da je stvtr prijavil na p<-Uiji. Včeraj sm» pi zvedeli, da so orožniki na <>i*crb artt rali dva pestopačr, pri kater h si lzš i ve5 koarv g. L utereriu ukradene a 11 g«. Ta dva pt čka tti 20 lttna V ♦r.*. u K;M*n in Filip TauČtr ; poslednji je tu t »icseu * Trsta, ker je iacel že opra-vt se o l m ker ima navtd , da red krade. Koledar ln vreme. Danes: Irenej, škof in m uče are : Vlastimir; Cvetana. — Jutri: Alelajda, vdava ; ^mija> ; Bogoalava. — Temperatura vč »raj : t uri popohidne 8.?»* Celaius. — Vreme včeraj : lepo. koncerta, pobrine pravočaeao se nedeže, ki bodo v pred prodaj i pii vrntniju »Narodnega doma«. Leteli jeke številke isžrebene dne 13. t. m.: Praga 79 71 19 90 14 Lvov 16 5 63 27 15 Razne vesti. mpažavi fr kam sati. Kakor poročajo iz R me, je bil is tajnega papeževega arhiva ukraden rokopin velike sgodovinske vežnosti. To so aapiaki papeža P.ja VII, ie časa, ko je bival v grada Fontiinbleeu na Fraeroskem. Srečni Črnci Franeoeki knpitan Thomne, poveljnik neke tidnjnve v Konga, je nekim firce 'm zaplenil njihove žene ter jih odvedel v trdnjava, ker niso hoteli plečsti nekega davka. M že js seveda postil ns svobodi. Menil je, da na ta način prisili črnoe, dn plsčsjo dsvek, uda preveril ae je. Črnci so jokali od — veselja ter satrjevsli kapitana, de je to nnjsrečneji dna v njihovem življenju. Brivec pramaviraa doktorjem prava. Ne dunajskem vseučilišču je bil v torek promoviran doktorjem prave M l voj Jakovljević, demn iz Rume v Slavoniji. JakovljeviV je prišel na Dunaj kakor brivski pc močnik. Tu je mel pome e laetno brivn eo. Svobodni čes ki cu gn je dopuščal njegov pc klic, je pcrthlitl M l.voj v študije Ur je knkor pri-vst st izvrš i ginanssijo in napravil zrelostni zpit; nsto ee je vpissl v prnvoelovno fakultete, kjer je pred tremi leti napravil prvi državni izpt. Petem je nbeclviral abituri-jenfski tečaj nn dunnjski trgovinski akademiji t r je doviš 1 nvoje jutid.čne študije. Ob tem se je pa preživljal iz dohodkov svrjcg8 brivekega p klica. Dne 17. novembra t. 1. je neprnvil zadnji r goroz in sedaj je b') premovran doktor em prnve. Pred 100 loti Ob danešnji veliki dra-gin i vseh ž vil utegne zanimati izvadek » v« ■»«•• good se je sakasnil sklep averapp za dee 36 */, marec • , za maj 37.®/» r 7" . , . D __j . ____* za aeptembir 3«'/. . " Mirno. Kava i»io »ooo prgsjanj, ki ss vr 16 v Pekingu med baronom 37_& rrtlr- 39—41 i'i'1 iloSr . 42 —43. Komuro in kitajsko vlado. Bati se je, da Hamburg. (Sklep) Sladkor za za dec. 16 50, za januvar 16 60, za febr 16.75, za marec Komora ne vspč. 16>85 ta april 17 _t za ma 17jo. -- Mirno. I Kronaoje norvežkega kralja. ; Vreme: megla Sladkor turem ki Centnfagal 5 promn. tled KRISTIJANU A 14. L;8t »Aftenp03t«Cc K 70_ do 72._ za nov.-avguat K 6550 do 6650 poroča : Vlada je določila, da se bo kronanje Ctoncaaae in Melisitl promptno K 72.50, za- nov r * ivguat K bt.50 do 6S-—. kralja vršilo dne 24. junija 1906. Sladkor *z rope nar-jv Dogodki na Ruskem. BEROLIN 14. Iz Petrograda je preko 1675 ( irno). Eydtkubcena dospelo Tukaj je položaj ! Lon d on Mlačno. J Pari«, ttž ta tekoči mtser 16.— ti januvar 16.25, za iaa.-april 16 50 marec-janij ---- ... mi .t sa tekoči m sec 23. «0, za anuvar 23 50 za januvar - api il nastopno poročilo: 23 8% za marec-j unij 24.20 (mirao). Mozi. za tr zoči "v-'""' w°iaom* »rp:eme,ien- stzmsLerJio)5 -jgst"**1? Strajk peštnih in brz »javnib uradnito / traja metec 55.50, sr j n 56. - zi januvar-april dalje. Lev nekaterih krajib, med temi v 56 25 za majnvgust 55 75 mirno — ^ J J . tekoči men« 3i.—. za jan 3*>.75, za jan.-april — Petrogiadu, je isti deloma ponehal, cz roma M maj-avgust :8.— mlačno). — Slaizor aarov j. bil odstranjen od po«« uprav.. Štrajka- j^V-fi joči uradniki so tuli tukaj pričeli nastopati marec-junij 25.'/,, (mirao) r.iuiraa 57.--57.50. nasilno proti svojim kolegom, ki hočejo dt- Vreme: megla. __ ^ pcškoJajejo in blatijo omarice za pismn mala nova lepa in pisma sama. — Zastopniki delavskih rTUUd, OU svetov in radikalnih strank so sklenili, da vrtom in voclujakcm za gld. 3000, od katerih hočtio z vsemi sredstvi zabraniti delne se plača na račun le gld. 1000 : ostalo ostane J ..............VT- 1-------- .Edinost". mala nova lepa hišica na lepem kraju s 3 prostori, štrajke, ker isti škodujejo generalnemu štrajku, lahko vknjiženo. - Naslov pove na kateri se morajo delavci pripraviti. — Za Društvene vesti in zabave. »Iržaški Sokol« bo imel dne 15. t. m ob H n pol uri zvečer v društveci telovad-oj'.'i v*žao cd6«.rovo sejo, katera se nsj brat j- «•< .barn.ki gotovo vdeUže. »DranaatlČDO društvo* naznanja vsem p. n graik: m in igralcem, da bo skupnn vaja zi »K'kovnjačec n >eoj, t )čno (b 8. uri zvcč«r na odru v veliki dvoran . Simfonični koncert Kakor že objav Ijeco pr red društvo »Naroom dom« dne 26. t. m. ob 5. uri popoludne v gledal ščni d • raai »Narodnega domač sioefoni^en kon-ceit Na kono«rtu ae bodo proizvajale ekladbe iaa' učn i ruskih, in to nnjimenitnej$ih skla-det« jev, kakor : Glinke, Čajkovskegs, Gln-z un >vs, ltir >dina, Rubinsteina m Momorg sk'*H. V prbolnjih številkah lista »Eii-e možnosti tudi njih skladbe, ki ss b«»'f<> prrizvajale, na tem koncertu, ker gotovo pri pome ra občinstvu, ki se vdeleži k t ncerts, do večega umetniškega užitka. V*p5.70 Italija h. Sf 65—»f> 75 itaalijasakl ban^o^c! £ —.—--• 117 ao-117 95 nemiki banlro»~* r--*- - | avstrijska ednov«» ncu* £ 93.30 99.60 j kronska renta K 94.85 95 15. lt»» • > .-r ■ —._ _.— kredim' 664 50 - 666.50 državne ielesnice E 651 50 - «53.50 m 114,— 116 — LIovou**. ak- K 740 — 750 -Srećke: Tisa K 331.75- ■ 35.7S iv <96 — do 483.—, Bodra kredit J#3C s 3(3 — 310— dsnkredn 1889 E 3u*— 310— : si5Vfc k U6 — do 148. - Srbska--Ao — Ounajoka borza ob 2. uri pop. včeraj danes Državni dc>< t papirja 100.35 100.25 „ „ frebru 100.35 l(K'.2i ar Tovarna pohištva Aleksander Zrn JCrnzi ulica Teta »v. 52H(Mi Mfa). • ZALOGA: prnzzn ffosmno (Solako faaliph). Cena, da — nI Mtl nakana kankaransa. •Sprejemajo ss ▼snksiialns Ma lil po posebnih ioiioiisiie»iews>isnsnsns«g7 Iliricf ^'l /n t s^ovens^° 'n nemško ste-JUI lol, nos^rahjo in pisati se strojem, želi vsropi'.i kot stenograf v kako pisarno. Naslov pri Edinosti«. žel >j»rejeti službo blagajni-čarke v Trstu, Ljubljani ali k j ■ m deželi. — Xas;ov pove . upravniitvo ..Kd n»»xti*'* Gospića Največja iznajdba novega stoletja Samo irlflšs stane ravnokar izumljena nikeij-nasta remont, žepna ura. znamka System Ri SKOPF-Patent. s 3<> urnim fkom svetleč'm se kazalcem u 3- letnim jamstvom. Ena krasna verižica in o pred-ro' tov za l'š|> «e doda brezplačno. Ako ne ugaja, se vrne denar. — Pošilja na povzetje ali predplačilo H. J. HOL/iER, zalora nr in zlatanin. Krakov. Dietelj ul. 73, Sv. Sebastj. uJ. 26, Zalajiatelj c. kr. državnih uradnikov. — Cenik ur in zlatanin brezplačno in franko. — ===== Iščejo se agenti. - C. kr. pri v. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in reier *ni zakladi druStva glasom bilance >1 decembra 1902. Zadružna glavnica icd kcjih vplačan.. Z b.2O0.CXM))....... K 3,000.000 Kezervni zakiadi dobi kov .... „ 7,133.580 zaklad proti vpadanju rredmHtij javnih efektov ... „ 3,700.580 H**zervni zaklad premij za zavar >- vanja........... . „ 71,255.752 Zavarovanja na življenje v veljavi „ 2S4^<»).140 Izplačane iko«le v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1*38—1902] „ 498^19.050 I»ruitvo sprejema jk> jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli. Škodi valed Tazstrelb, ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m rju ; ntlepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente pLačn? do paiit: ali po »mrti zavarovanca, d>to otrokom itd. 5 kron in več zaslužka na dan ! naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na laston račun trgovino in artorizovano krojačnico Alla Citta di Trieste t al. Torr«*nte it. 40 (nasproti eledišču Coldoni). Tam se v do bi v a velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vr^te kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše ... .:. — __" novosti. ■ ---------- Barvanica. pralnica in čistilnica na suho = na parno moč ===== Albin Boegan Trst - ul. Far neto št. n - Trst. Se da bi se razdrla, se obleka barva, pere in na suho oči>ti z največjo točnostjo. — Barva, pere in lika se pregrinjala, blago od pohištva, pokrivala itd. — Na par se moči suknjeno blago. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvadaneo. Trst - Carlo Goldonijer trg ii. - Trst. Zastopnic tovarne koles m motokoies „Pucii" WW Napeljava in zaloga električnih zvorćkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga pnprav točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje ii valnih strojev, kole«, motokoies itd. Vaiik« talof« prlpmdkov po tOT&rctiklb oonah TELEFON štev. 1734. Velik izbor inozemskih in lokalnih vzorcev. Pozor! Pozor! JCova krojačttica. Piarza della Barricra 3 I. — Slovenski napis. IzT -uje vsa v krojaško stroko spadajoča dela v popolno zadovoljnost. — Najnižje cene! Priporoča se u dani Slavo j SkerJ. r Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica 8 Spiridione štev. 6 Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih priprosto in h tro delo vse leto doma. — Ni treba znati n česar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. — Družba pletilnih strojev za domače delavce — — Thos H. Whittik & Co.- PRAOA, Petrake namesti 7-156 — TRST, ulica Campanile 13-156. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalni ca mrežic, Ulica Stadion 3. prekladanje In čiščenje svetilk na plin ob časa selitve. Neprekoaljiv« plinove nreilee. — Vsakovrstni pripadki aa razsvetljavo. Narečbe za popoln« čiščenje stanovanj. c m Stanje hranilnih vlog' nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. 1 ■ - Hia hnilia Ljljih v lastni hiši v Prešernovih ul 3, poprej Itd Mlieill trp Zraven r0t0YŽa, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od S. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4°/„ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Reutni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamci poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice Posoja se na zemljišča po 4 ®/4% na ieto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano. svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Nad 40-leten vspeh. Najstarejša metlicinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PRENĐINI (od ogolunjene sladke Skorje) Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene sfe zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadolvč čist in svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. drogerija Josip Ziaon • O o • r J ul. Caserma 8 Izbor drog, barv, čopiča v, pjkostl parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode-voska za parkete, na mrzlo pripravljenega alrupa tamarlndo, malinovca Itd. Itd. I I F 1 L J A L K A c. kr. privil. A VST K. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema : denar za obrestoranje v kronali na naslovljena vlozna pisma proti 4 tlne?ni odpovedi 2 » 8 » » 30 » • 3» a„ blagajniške nakaze > prinoscu proti 4 dmni oupoveai 23 >°/0 30 31 t I o rm. Un. ar. 3finko Dolenc^ zobozdravnik, izvežban na kliniki v Gradcu in v Berolinu je otvoril danes, dne 15. decembra t. 1. svoj zobozdravnišHi atelje v Trstu, uliea Ponterosso štev. 5, II. n. Izvršuje vsakovrstne plombe zobovja v kavčuku, zlatu in brez plate, obturatorje iti regulacije nepravilno i/raščenili zob. Izdiranje zob brez bolečin. Ordinuje od 8.-12. dop. in 2.-6. pop. pla L Ustanovljena leta 1867 Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaldella ol. Meflia 28 TRST Telefon 374 Mehanična delalnica. Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje, najnovejšega sestava na množeči se obrat in napreinjoč pritiskom. — Obirata za oljke. — Stiskalnice" z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnioe. Proračuni na zahtev«. .SLAVLJA" sprejema ta*aro*anja člo-▼rikegm frrljenje po eajrasDOVTntneiiih kc'aakinacijah pod tako ugodnim pogoji, kc nobena r 2 v, 7» Za dosedaj še v prometu se nahajajoči l>!agajniski nakazi in v kronah giaaeča >j\v> kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, tira iac. Hernmnstadt, Inomost. Celovec, Ljubljani, Liuc, < i >-muc, fc?aaz. Solnogrra«', Fiinfkirchen, Velikivara i "i, Kašo v. Kečiemet, Kronstadt, Sopronj. Haab. ■ " in Teme^var proste stroškov. !se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vredtioatij. Sprejema iztirje vanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi -ich »Irugih iztirjevanj Daja predujme na NVarrante iu vrednosti po jako zmernih \ c jjjh Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in <:.*ugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma r»e izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat iu srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja ••iacajna zavoda. .Menične nakazuiee. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nasazuice „Banca d' Italia- v italijanskih lirah ali v kronan po dnevnem kurzu. Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrdki ===== Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Priporočam svojo novo zalogo pohištva b*- vsake vrste in po nizki ceni Andrej Gulič TfiST — ul. Tor rente U — TBST rzajsiBa imwm lania ? Pran, - Kezenu m 31.866.3S6 86 L uiiačaib riSkoiiiie: 82.737.159 57 K. Po reltkoati druga rmrnjemrna uraforaiiki mnše dršmrm m rmemkomi mlmwmnmkm-narodno upravo. Gesermiii zastep v Ljubljani, će^&r pisarne so ▼ lastni bančni hiii ▼ 6espeiskili ulicah 12 Zavanijo poslopja in premičntne nroti po£arnim ikodam po najnižjih cenah. Škod* cenjuje takoj m oajakuuieje. Uživa aajboljfei sloves, koder posluje Dovoljuj« M, čistega dobička izdatne •odpore v narodne ia obćnokoruitne đcsasenztss. auMM.