Pofttnlna platanu w eotovfal Leto LXXII., št. 63 Ljubljana, petek i% marca 1939 Cena Din i.— LOfENSKI lznnjM vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike — Inseratl do 80 petit visi a oin t do 1410 vrat a Ptn 2 50 od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseratl petit vi sta Um 1 Popust po rtogovoru inseralrd davek posebej — »Slovenski Narod« %et|a mesečno v Jugoslaviji Din 12. za inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31 22. 31 23. 31-24. 31-25 to 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmfiverjeva ulica 1. telefon št 65; podružnica uprave Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5, — FoStna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Češka in Morauska n s ml ki protektorat e:š.\a in Moravska krogom — Zunanje, PRAGA, 17 marca. d. Včeraj ob 13. je nemški zunanji minister Ribbentrop prrglr^sil na Hradčanih po radiu nasled nj- odlok kancelarja Hitlerja o državno-pravnem položaju Češke in Moravske kot protcktoratnega ozemlja Nemčije: Utemeljitev aneksije »CeSkomoravske dežele so tisoč let spadale v prostor nemškega nar i«ia zgodovinskega okvira so jih z ojsil*«m ter nespametno in samovoljno iztrgali Z njihovo vključitvijo v umetno če^kf-skvaško tvorbo je nastalo ognjišče stal n h nemirov Od leta do leta je var? ščala nevarnost, da bo kakor že tolikokrat v preteklosti vstala iz teh kra jev velikanska nevarnost za evropski mir, kajti Češkoslovaški in nienim oblastnikom se ni posrečilo razumno urediti skupno življenje narodnosti, ki so jih samovoljno vključili v te meje ter tako ustvariti in ohraniti željo y*»eh prizadetih za ohranitev skupne države S tem je ta država dokazala svoio ho liervsko nesnosobnost in zato je zdaj tjdi doživela svoi dejanski raznad Toda Nemčija ne more dovoliti, da bi s*» tacHljevr\ stalne motnfe v teh krajih, tako zelo važnih ne samo za njen lastni mir in za njeno l~stno vr>rr-*a Nemčija kot država, ki je po zgod vm, in zemljepisnem položaju najbolj orua deta, nositi kar najtežje posledice zaradi takšnih razmer Zato je Nemčija samo ustregla imperativni pogrebi samoohranitve, ko je sklenila odločno spremeniti razmere v Slednji Evropi in ukreniti vse potrebno. Kajti Nemčija te v svoii tisočletni zredovinsi-i preteklosti že dokazala, da je po svoji ''eiikosti in po lastnostih nem~kega naroda edina poklicana rešiti te naloge. Poln iskrene želje, da bi služila resničnim interesom narodov, ki prebivajo v tem prostoru ter zagotovila nacionalno s^mobi+no^t nemškega in češkega naroda v službi miru in socia^i bla-g:nji. prednisuiem v imenu Nemčiie kot osnovo za bodoče skupno življenje o**^-b: " v teh krajev naslednjo ureditev: č^"f*cmoravstu pratekt^srat Izzt sestavni del Nemčije CL 1 Pokrajine bivše češkoslovaške republike, ki so jih nemške čete zasofJJc v marcu 1939, tvorijo sestavni del nem-ske^a ozemHa in stoppjo p^d imenom Če'komorrvskefja protektorata pod njegovo varstvo. Če bi to zahteval! interesi obrrmbe dr/."ve. bo voditelj rrjha izdal za pospT*>^'Tie dele teh pokrajin drugačne odloke. Cl. 2. Prebivalci protektorata nemške narodnesti postanejo nemški držav-lj: ni v smislu zakona o državljanstvu od se*-topih m T9r5 Zalo vrlj-jo zanje tudi zakonska določila zaščiti nemšKr krvi in nem?l c časti ter so podrejeni nemškemu sodstvu. Ostali prebiv lei Češke in Moravske postanejo državljani ^eškomoravsketja protektorata. Čl 3. Če^komoravski protektorat je avtonomen in se sam upravlja Državno oblast, ki mu gre v mejah protektorata, izvršuje v skladu s političnimi, voiaški-mi in gospodarskimi potrebami rajha. To oblast vrši preko lastnih organov, lastnih uradov n lastnih uradnikov Čl 4. Vrhovni poglavar avtonomne uprave čerkomoravske^a protektorata je deležen varstva in častnih pravic, ki čredo držnvn:m pnsrlavariem Vrhovni poglavar protektorata mora za izvrše-varje svoje eblrsti umivati zaupanje rajha in državnega kanclerja. „Protehtor rajha" kot vrhovna oblast Cl. 5. IIA varuha interesov rajha imenuje fiihrer protektorja rajha. Se- j dež tega protektorja je Praga. Protektor ! rajLu ima kot zastopnik fiihrerja in pooblaščenec nemške vlade nalogo skrbeti, da se spoštuf jo smernice, ki jih izdaja fiihrer Protektor rajha potrdi imenovanje članov vlade protektorata. 2e izdano potrdilo se lahko prekliče. Protektor r: "ia ima pravico zahtevati infor-irac'* o vseh ukrepih vT de češkomo-ravskega protektorata in daje vladi nasvete. Dalje ima pravico veta proti ukrepom vlade, o katerih misli, da L J mogle biti škodljive rajhu. Če bi videl da bi kakšno zavlačevanje utegnilo biti bosta imeli v okviru Nemčije avtonomno vlado z omejenim delo-vojaške, carinske in prometne zadeve bo upravljala nemška vlada nevarno, lahko sam izda odloke, ki so v splošnem interesu. eC protektor rajha vloži veto proti čemu, se ima »o^vt zakonov, uredb in drugih pravnih predpisov ali sklepov upravnih oblasti in izvedba veljavnih sodnih razsodb odložiti. Skupne in avtonomne zadeve Čl. 6. Za zunanje zadeve protektorata, zlasti o varstvu njegovih državljanov v tui'ni se briga rajh. Rajh r-o vodil zunanje zadeve tako, kakor zahtevajo skupni interesi. Protektorat bo imel pri nemški vladi svojega zastopnika, ki bo imel naslov poslanika. Čl. 7. Rajh ho nudil protektoratu vojaško varstvo. Pri izvrševanju »ega va* st^a bo rajh v mejah protektorata vzdrževal vojaške posadke in vojaška -prave. Protektorat bo imel pravioo usf& noviti lastne enote za vzdrževai.jc notranjega reda in varnosti. 1'redit^v številčno stanje in oborožbo teh enot ho predpisala nemška vlada. Čl. 8. Promet, pošta in brzojav bodo pod neposrednim nadzorstvom nemške vlade. Cl. 9. Protektorat spada v sistem nemških carin pod njegovo carinsko suverenost. Cl. 10. Do nadaljnjega bo kot zakonito plačilno sredstvo veljala poleg marke tudi krona. Razmerje med »he na valutama bo predpisala nemška vlada. Čl. 11. Rajh lahko predpL j.ravne določbe, ki bodo veljake za protektorat, v kolikor bodo to zahtevale- skupne ko-rsti Če ho obstajala skupna potreba, bo rajh lahko vzel v lastne roke razne upravne panoge protektorata in imenoval zanje oblastva, ki bodo podrejena nepos. dno nemški vladi. Nemška vlada lahko izda vse ukrepe, potrebne za ■-»hranitev in varnosti Čl 12 Pozitivno pravo, veljavno danes na Češ'em in Moravskem ostane v veljavi, v kolikor se njegova določil* ne križajo s prevzemom nemškega var iva iad protekterstom. Cl. 13 Notrpnji minister rajha bo sporazumno z drugimi prizadetimi mirt ist; i rajha izdal vse rravne in upravne nrednioe za izvedbo teh sMepov in za-;*rrn morebiti potrrh^*"* dopolnil.« Službeno sporočilo prezidentu Hachi Praga, 17. marca. h. Ob 13.45 je nemški zunanji min'ster Ribbentrop v spremstvu Sefa protokola nemškega zunanjega ministrstva obiskal prezidenta republike dr Hacho ter mu izročil besedilo prog asa kancearja Hitlerja o bodočem državno, pravnem razmerju Češke in Morav3ke. Proglas dr. Hache Čehom PRAGA, 17. marca. AA. Dr. Hacha je snoči objavil po radiu proglas na češki narod, v katerem pravi med dru- gim: S V svojo veliko žalost vidim, da je bi! moj strah utemeljen. Dogodki so pokazali, da je bilo to, o čemer smo mislili, da bo definitivna ureditev, dejansko samo kratko razdobje nase zgodovine. Prepustili bomo bodočim rodovom skrb za ugotovitev odgovornosti. Čutim, da je naša dolžnost, da sprejmemo sedanje Tudi Slovaška feo postala nemški protektorat PRAGA, 17. marca. d. Predsednik slovaške vlade msgr. Tiso je poslal včeraj kancelarju Hitlerju naslednjo brzojavko: V popolnem zaupanju v vas kot voditelja rajha »n državnega kancelarja se slovaška država postavlia pod va^e varstvo S'ovaška država vas prosi, da prevzamete to \arslvo. Voditelj rajha Hitler je odgovoril: Potrjujem spiejem vaše brzojavke in prevzami m v varstvo slovaško državo LONDON, 17. marca. Reuter poroda iz Berlina V zvezi l uvedbo lerr; ;Kega protektorata n&o &jova$k< r se zi/Mele tele pod robu 'S* Protektorat bo imel v sv»nb rokah splošno upravo in notranjo varnost Slovaška bo prišla v nemški caiin*k> sistem. Nadaljnje podrobnosti c ureditvi protektorata in o njegovem razrrcr ju do rajha ho predpisal nemški no^ra uji minister Frick Nemška vojska zasedla večino Slovaške BRATISLAVA, 17. marca. c. Nemške čete so doslej zasedle že večino Slovaške. Zasedbo Bratislave pričakujejo vsak čas, prav trko tudi prihod kancelarja Hitlerja v Bratislavo. Vološliiov poziv Rumunlji naj ckuplra Podkarpatsko Ukrajino BUKAREŠTA, 17. marca. br. Položaj v Karpatski Ukrajini je po došlih vesteh še vedno zelo zapleten in nejasen. Madžarske čete so sicer v teku včerajšnjega dne zasedbe vse ozeml;e Pcdkarpatja in dospele do poljske meje, vendar pa njihov poh";d ni bil brez ovir, ker se je podkarpatsko j prebivalstvo v mnogih krajih uprlo z orož J jem in je prišlo do krvavih spopadov V j Varšavi so vzpostavitev skupne poljsko- j madžarske meje sprejeli z zadovoljstvom Vc loš "nova v! ada, ki je pobegnila na ru-munsko ozemlje, je poslala rrmnnski vladi prošnjo, naj ckup:ra Podkarpatsko TJkra'iro, že sedaj pa je gotovo, da ni-mnn^ka vlada, k! je zavzela glede na dogodke v bivši češkoslovaški repnbFki rezerv* rano stališče, ne bo spre*e!a teea predloga, tem manj, ker so m?.d"2rske čete že zasedle Podk2rpat*ko Ukrajino. Razen te«ra je zunanji mimster v'a^e Pod-karpat^ke Ukrajine Reva.1 poslal kancelarju Hitlerju brzojavko, v kateri ga prosi, na i vpliva na madžarsko vlado, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi VoloS'nova vlr*4§a ftobeemila v Rumnnijo BUKAREŠTA, 17 marca. e. Vsi člani vlade Pod karpatske Ukraine s predsednikom Vološincm na čelu so včeraj prestopili romunsko mejo. Takoj nato so prestopili mejo ludi češki vojaki In sicer en polk. ena baterija teike artiljerije, en oddelek tankov in bataljon pehote, na ru-nncaeko ozemlje pa sta prileteli tudi dve letali. Češki vojaki so bili takoj razero-ženi in so zanje pripravili taborišča. Ves dan so prihajali tudi civilni begunci, ki so jih nastanili v raznih zasebnih hišah. Begunci pripovedujejo, da leže v Chusiu mrliči po ulicah in da so R-isini hoteli pobiti vse Cehe v Chustu. Nemško poslaništvo v Brkare^ti je prevzelo prostore češkega pcslaništva in je uradno obvestilo bivše češke državljane, da se morajo prijaviti nemškemu poslaništvu, k popisu. Madžari v Chustu BUDIMPEŠTA, 17. marca. z. Uradno se potrjuje vest, da so Madžari zasedli Chust. Stik inatfž?rrke vojske s roljsko VARŠAVA, YL marca. e. Sele včeraj ob 16 je poljski radio objavil, da so se ob 13. sestale prve madžarske čete s poljskimi na meji. Skupna meja je torej vzpostavljena in je bilo s tem ustreženo veliki želji Poljske, kjer pa ni takega radostnega razpoloženja, kakor bi bilo pričakovati. Sedanja skupna me^a namreč nima več tistega pomena, kakor bi ga ime1 a pred meseci. Dogodki zadnjih dni so pT*:š!i zelo nepričakovano in je presenečenje nenavadno veliko Iz pihanja poljskih listov je razvidno, da je sedanja skupna meja iz* razmere možato, a prav tako tudi z zavestjo, da je treba vse, kar smo si pridobili v preteklosti, prepustiti bodočim rodovom. Nemčija je pr'stala, da nas zastopa nasproti tujini in da nas bo branila na osnovi naših skupnih interesov, našo notranjo varnost bomo pa zagotovili z našimi lastnimi organizacijami. Naše gospodrrsko življenje bo v skladu z gospodarskim življenjem Nemčije. gubila svoj prvotni pomen. Res Je sicer, da izražajo svoje veliko zadovoljstvo zaradi skupne meje in zaradi proglasitve samostojne Slovaške, toda danes se je položaj že spremenil, ker je izzvala veliko presenečenje vest. da je nemška voj=ka tudi že na Slovaškem. Poljska službena agencija si sicer prizadeva da bi pomirila javno mnenje s trditvijo, da je zasedba Slovaške po nemških četah samo začasna, vsi v Varšavi pa so mnenja, da pomenijo najnovejši dogodki veliko spremembo. N;ti nova slovaška država niti dosežena skupna meja z Madžarsko nista zbudili 7aže^ene?a veselja. V kelih veselja je kanila grenka kaplja strupa. Horthyjev proglas madžarski vojski BUDIMPEŠTA. 17 marca. AA. Snoči je re?ent Horthv izdal dnevno povelje na vojsko. V njem pravi med drugim: Sedaj ko ste dobHi nalo£ da vkorakate v Karpatsko Ukrajino in jo osvobodite, sem pre- pričan, da boste odlično izvršili poverjeno vam nalogo. Ljubezen vsega našega naroda vas spremlja na vaši poti do tisočletne meje kraljevine sv. Štefana kjer boste podali roko svojim poljskim tovarišem Hsrthy pozvan v Prago LONDON. 17. marca. z. Po vesteh lz Berlina je kancelar Hitler povabil madžarskega regenta Horthvja na sestanek v Prago. Seja rumunshe vlade BUKAREŠTA. 17. marca. e. Ministrski svet se js? snoči sestal na sejo pod predsedstvom predsednika, vo nega in notranjega ministra Calinesca. ki je poročal o mednarodnem položaju. Ministrski svet je odredil stroge ukrepe, da prepreči pritok beguncev iz Češkoslovaške na rumunsko ozemlje Razen političnim osebam in 5e tem v omejenem Številu je beguncem prepovedano stopiti na rumunska tla. Msgr. Vološin se mudi v neki mali vasi ollzu meje. Tnko rumunska kakor nemška vlada sta odklonili njegovo prošnjo za p*.moč. Msgr. Vološin se je baje obrnil nato z novo prošnjo na vse štiri podp'cni-ce monakov?ke?a pakta, vendar pa v Berlinu zanikajo, da bi bila nemška vlada prejela kr.ko tako prošnjo. Bat9a v Rumuniji BUKAREŠTA, 17. marca. e. Znani vele-industrijaTec Jan B3t'a "*e snoči s svojim letalom pristal v Bukarešti. Venci na grobu Neznanega junaka PRAGA, 17. marca br. Praško prebivalstvo je po prihodu nemške vojske ostalo mirno Ljudje tudi ne govore mnogo. Včeraj so se ves dan zbirale na terasi praške mestne hiše pred spomenikom Neznanega volaka velike množice Ijud-tva, ki so ga popolnoma zakrile z venci Po mestu se vozijo motorizirani oddelki nemške vojake odvejpno ie bilo. da se mora na vsaki hiši izobesiti vsaj po ena Češkoslovaška zastava Na Hradčanih se ie vila poleg prapora predsednJka repnb^ke tudi stan-darta nemškega ksnee^aria Hitlerja. Hrad čane stražiio nemški vojaki V vseh židovskih trgovinah v Pragi so bili imenovani potpbni komisarji. PRAO A. 17. marca c. V Pragi so po vseh važnejših ulicah razpostavljene stroj niče Ra7pnlo^n:e je v splošnem mirno, vendar se opa:.a, da mnogo ljudi nosi češke kokarde d - ' -. .- !\ - : "* Tama poticiia je izvršila zelo mnoro aretacii V vse židovske trgovine so bni nrs+avlieni komicarji. Cene za živila so b;ie uradno določene in plakatirane. Ve1'ko povpraševanje je po tek- PPAOA. 17. marra. A A. mNB). U-ad- no Dorcča4o. da list »A-Zet« ustavljen. V dobi dr Bencša je bil ta list eno izmed glavnih glasil propagande sovraštva proti Nemčiji. Snoči so objavili da je v Prago prispelo še nekaj nemških čet. Hitler odpotoval iz Prage BERLIN. 17. marca. A A. (Reuter) Na merodajnih mestih nočejo dati nobenih pojasnil, kje je kancelar Hi^er, ki je včeraj popoldne odpotoval iz Prage, prebil preteklo noč Prav tako ni nobenih informacij, kam pojde po ob'sku Brna. V Berlinu se širijo glasovi, da je ffitler pred odhodom iz Prage govoril četrt ure po telefonu z Mussolinijem. Zlata rezerva £sl. narodne banke PRAGA, 17. marca. z. Zlata rezerva bivše češkoslovaške narodne banke, ki so io dobili Nemci, znaša nad 2 milijardi čeških kron. LONDON, 17 marca. c. Finančni minister S'mon je izjavil včeraj popoldne ▼ parlamentu, da je vlada naročila Angleški banki, da brez vladnega dovoljenja ne sme v nobeni obliki razpolagati s češkoslovaškim z!atfm zakladom, ki je deponiran v Amrleški banki. L'fcvlifcdfa čsškuslsvaških poslaništev PARIZ, 17. marca. e. Predstavnik nemškega po"'an?5tva je odšel včeraj popoldne v češkoslovaško poslaništvo, kjer ga je sprejel pcsTanik Osuskv. Razgovor je trajal dolgo. Poslamk Osuskv je izjavil, da }e o dogodkih na Cešvem zvedel ?ele iz listov in da ni dobil nobenega pismenega naloga od svoje vlade za izročitev svojih po^ov n»m?k^mu poslaništvu. BERLTN. 17. marca. e. Včeraj poooldne so pHspeli v tokafšnje češkoslovaške poslanstvo uradniki nemškega zunanjega nrrnictrstva *n 7-pnečatili vse prostore in omare Z uradniki Je orišel tudi bivši češkoslovaški podanik Ma^tnv. ki je bil o tem že p^ej obveščen. Kakor doznavaio. b~do prostore poslaništva danes spet odprli. RIM. 17. marca. e. V zvezt s H;t!erWo obia^o o protektoratu nad Češko in Moravsko je nemški veleposlanik Mackensen prevzel prostore Češkoslovaškega poslaništva ;n vodstvo mehovih poslov. BUDIMPEŠTA, 17. marca. AA. Nemški podanik Ermnnnsdorf ie včeraj prevzel češko nodaništvo v Budimpešti. BRUSELJ. 17. marca. AA. Nemški poslanik Bergen je včeraj prevzel češkoslo- vaško poslaništvo in vse čsl konzulate v Belgiji. VASHINGTON, 16. marca. br. Pri češkoslovaškem poslaniku v Washingtonu Vladimirju Urbanu je podvzel zastopnik nemškega po-laništva demaršo, pri kateri je zahteval naj izroči posle svojega poslaništva nemškemu poslaništvu. O tem je izjavil češkoslovaški poslanik zastopniku tiska, da je prišel k njemu nemški posla-niški svetnik Torensenberg ter ga pozval v imenu nemškega zunanjega ministrstva, naj izroči vodstvo svojega poslaništva nemškemu poslaniku. Odgovoril mu je, da ni prejel v tem pogledu še nobenega navodila od praške vlade, ki ga je imenovala za poslanika in ki je še vedno edina oblast, katera mu more dajati kake ukaze. MOSKVA, 17. marca. e. Nemški poslanik v Moskvi grof Schulenburg je v imenu svoje vlade zahteval od češkega poslanika v Moskvi Tirlinjeria. naj mu izroči poslopje poslaništva. T;,"linger, ki je bil 18 mesecev poslanik v Moskvi, je iz'avil, da se ne smatra za podanika pod protektoratom Nemčije in da se ne bo vrnil v domovino. Klajpeda zahteva priključitev k Nemčiji? Ultimativna nota vodje klajpedskih Nemcev litovski vladi KOVNO, 16. marca. br. Vodja Nemcev v Klajpedi Neumann, je poslal litovski vladi noto, v kateri zahteva, da se klajpedsko ozemlje proglasi kot neodvisna država. Podrobnosti note še niso znane, vendar pa sklepajo, da jfe ulti-mativnega značaja. Nadalje poročajo, da bo litovski zunanji minister Urbsis, ki se je mudil v Rimu pri kronanju papeža Pija XII., na svojem povratku v Litvo prispel v Berlin. Tudi nemški poslanik v Kovnu je odpotoval v Berlin. V litovskih vladnih krogih vesti o izročitvi note voditelja klajpedskih Nemcev litovski vladi ne demontirajo niti ne potrjujejo- Litovski guverner je sporočil pred- sedniku klajpedskega direktorija, da bo sklical deželni zbor na zasedanje dne 25- marca. Trdijo, da bo Neumann z zasedanja klajpedskega deželnega zbora zaprosil kancelarja Hitlerja, naj zasede Klajpedo in jo priključi veliki Nemčiji. Nemški demanti BERLIN, 17. marca. c. Tu odločno zanikajo, da bi Nemčija hotela anektirati klajpedsko ozemlje. Curfh, 17. marca. Beograd 10.—, Pariz 11.70, London 20.67, New York 441.50, Bruselj 74.20. MIlan 23.20 Amsterdam 234.12. Berlin 177.—. Praga 83.12, Varšava 87.25, Bukarešta 3.37. • Prekinjena trgovinska pogajanja z Nemčijo BERLIN. 17 marca br Načelnik oddelka za trgovinske pogodbe v francoskem zunan crn ministrstvu Aiphand je včeraj dopoldne odpotoval iz Berlina v Pariz. Njegovi sodelavci so še ostali v Berlinu, vendar pa so bila trgovinska pogajanja med Francijo in Nemčijo prekinjena. BERLIN, 17 marca br. Delegacija zveze angleški! industrijcev, ki je imela v Diis-seldorfu razgovore z zastopniki nemške industrije, je danes po Štiridnevnem bivanju v Nemčiji odpotovala nazaj v London. Deputacija bi morala po prvotnem načrtu oditi v eBrlin, k.ier bi se udeležila obeda, ki bi ara priredil angleški trgovinski minister Stanley. Ker je ansle-ška vlada sklenila, da trgovinski minister Stanlej ne odpotuje v Berlin, je bil ta obed odpovedan in so se zato zastopniki a«^1eške industrije vrnili naravnost v London. Pcsianik Henderssn bo pozvan v London LONDON. 17. marca. AA. V zvezi z glasovi o bližniem sestanku generala Franca z aneleškimi zastopniki zaradi naj novejših doeodkov v srednii Evropi poroča diplomatski urednik »Press A-cociati-on*. da misliio v Londonu počakati na primeren trenutek, ko se bo po'ožaj v srednji Evropi razčistil B^itan^ki ministri p'-onč'iie^o sedai vpra*ar»^e, ali ne bi poklicali v London britanskega poslanika v Berlinu na referiranje. LONDON, 17. marca. AA. (DNB). Londonski listi ugibajo na široko kakšni bodo prihodnji nemški koraki. Nekateri razpravljajo o možnosti, da bodo britanskega poslanika v Berlinu poklicali v Lon-dan na poročanje. Laburistični listi menijo da bo Henderson sploh odpoklican. V istem smislu piše tudi ^Daily Telegraph«. Angleško posojilo za oborožitev Londcn, 16. marca br Zgornja zbornica je odobrila najetje posoji a 400 do 800 milijonov funtov šterlingov za oborožitvene namene. Del tega zneska b"do porabili tudi za obrambo proti letalskim napadom Bsladier bo zahteval izfenma pooblastila Pariz, 17. marca. c. Snoči je podal zunanji minister Bonnet daljše por čilo o poležaju pred zunanjepolitičnim odborom senata. Seja odb?ra je trajala tri ure. Dopoldne se je sestal ministrski svet, da pripravi vse potrebno za zunanjepolitično debato, ki bo popoldne v parlamentu. Baje bo na tej seji zahteval Daladier zo-r>et nekatera izjemna polastila. Vprašanje Ssl. dslga Ameriki VVASHINGTON. 17 marca. c. Senator Roggers je vložil v ameriškem parlamentu predlog, naj proglase Zedinjene države trgovsko pogodbo s Češkoslovaško takoj za neveljavno ter zahtevajo od Nemčije, da prevzame češkoslovaški dolg Zedinjenim državam. Ta dolg znaša 165 milijonov dolarjev. £218 fotografije Inkasant, ki je zaradi primanjkljaj a obupal in poneveril 22*000 din, katere je zapravil po gostilnah Ljubljana, 17. marca Dokaj nenavadna je bila Z2scbna obtožba, ki jo je naperil trgovec in posestnik G. Tomaž proti svoji ženi Ivanki Zasebna obtožba je ženo obtoževala, da je od 1. 1932 do 1. 1°37 poneverila svojemu možu najmanj 33.000 lir. Toži tel j je živel v Podb'du. kjer je imel dobro uspevajoćo mesarijo in hi>.\ ki mu je rudi precej nesla, ker je oddajal stanovanja in prenočišča. Nadalje je obtožil mož ženo, da je dvignila \ Trstu v neki hranilnici okrog 4500 lir. Vloga je bila moževa last. Tužitelj je bil 15. oktobra L 1932 n-eti-ran. O vzrokih, ki so imeli za pos'edico to-ži tel j evo aretacijo, smo slišal; marsikaj presenetljivega. Tužitelj jc bil osumljen vohunstva. Italijan.ke oblasti so pri p:eisel iz zapora. Sodnik poedinec dr. Leo Pompe jc zaslišal ve j prič, a sodišče se ni moglo prepričati, da je obtožena žena res ponevcnla možev denar. Njen zastopnik je naštel vse Dgrnmne izdatke, ki jih je obtoževka ;me!a v času. ko je bil njen m<>> v zaporu. Vzdrževati je morala družino in neke sorodnike, plačati je morala odvetnike, ki so skušali dokazati moževo nedolžnost. podpTila je tudi ves čas moža, med tem ko je bil zaprt. Kalkulacija o premoženju, ki bi ga mož moral imeti po osvoboditvi, se »odi-šču ni /dela pravilna. Zaradi pomanjkanja azov jc sodnik obtoženo ženo oprostil krivde in kužni. V OBUPU JE PONEV ERI L 22.000 DIN Inkasant G. Anton je priznat, da je oo-ncveril okrog 22000 din. Bil je uslužbenec neke Ljubljanske tovarne. Inkasiral je velike vsote m službo je več let opravljal vestno ;n pošteno. Nekoč lani pa je. vsaj zagovarjal se je tako. izgubil 1300 din. Pomagal si je na ta način, da je primanjkljaj pokril z denarjem, ki ga je dobi! pri kasiranju novih faktur. Plače je imel 700 din, a preživljati je moral ženo in tri otroke. Začel je manipulirati. Po »rečilo se mu je prikriti manipulacje. Več mesecev ni nihče vedel, da inkasant nepošteno manipulira z in-ka-.ranim denarjem. Primanjkljaj je bil čedalje večji. Nekega dne je obtoženec izračunal, da mu manjKa že 3000 din. Tedaj je pa obupal. Vedel je da primanjkljaja ne more več kriti, zato je začel kar na debelo ■ rav' v -\ i žep de-'ar. ki ga je k a si-a! za podjetje. Začel je seveda v obupu popivati in kvartati. V treh mesecih je zapravil okr.g 22000 din Kako je to naredil* da podjetje že prej ni odkrilo nerednosti, nihče ne ve. Zaupali so mu, to je res, toda kontrola blagajne v podjetju gotovo ni bila vzorna, sicer ne bi mogel inkasant manipulirati z denarjem in utajiti tako vsoto Sodnik je zaslišal knjigovodkinjo oškodovane tovarne. Izjavila je. da bi obtoženec lahko živel pošteno z °00 din mesečne plače, saj ima ona samo 700 din plače. Obtoženec je pripomnil, da ima knjigovodkinja svojo hišo in stranke v hiši, zato lahko živi sama z mesečno plačo 700 dia. Obtoženec doslej še ni bil kaznovan. Kesal se je in prosil za milo kazen. Aretiran je bi; 15. februarja, in sicer se je sam javil na policiji. Sodnik je upošteval vse olajšilne okolnosti ih je inkasanta ob**>dii na poldrugi mesec zapora. Državni tožilec je takoj prijavil priziv zaradi prenizke kazni, inkasant pa je bil seveda zadovoljen z obsodbo. Nekdo med publiko v dvorani pa je na glas mislil. Slišali smo, ko je rekel, da bi za 22.000 din Šel takoj odsedeti poldrugi mesec zapora. Firanđellova igra: Kaj je resnica Sijajna igra je z odlično predstavo žela izredno močan umetniški uspeh Ljubljana, 17. marca Tolike napetosti med predstavo ni bilo pri gledalcih že davno kakor na tej premieri. Ako bi se izrazil banalno drastično, bi dejal: ljudje so zijali! Kaj je resnica? Kdo je blazen, zet ali tašča, ali oba ali nihče? Kdo je mlada žena z bergljami: prva žena. L. na. ali druga, Giulia. ali pa morda tretja neznanka? — Odhajali smo brez odgovora, brez jasnosti, le v zavesti, da je Luigi Pirandello rafiniran literaren čarovnik, ki se je lotil poizkusa, da nam ubije s svojo igro vero v realni videz sveta ter nas prepričuje da je vse privid. Vsi vidimo drugače, a nihče se ne moti. Vsakdo vidi natančno tako kakor pove, a s tem še ni rečeno, da je res tako. da v resnici nismo taki. kakor mislijo ljudje, da smo. Vsi se mot te, če me vidite takšnega, kakršnega se vidim sam. Toda s tem ni rečeno, da bi bila tako moja kakor vaša predstava gola domišljija. Zato vam pravim: spoštujte tudi kar gledajo in česar se ne dotikajo drugi, čeprav je popolnoma nasproti t stemu, kar vidite in česar se dotikate vi! — Nesreča je v tem, da te takole, kakor te vidim jaz, ne v:dijo drugi. V očeh drug h si privid! In vendar poglej ljudi, te norce! JNe da bi se zanmali za privid, ki ga nosijo v sebi, tekajo polni radovednosti za prividi drugih in mislijo, da je to nekaj drugega. Ali razumete to? — Hm, povejte no, kdo je blazen? Uradnik prefekture Ponza trdi: Pred štirimi leti ml je umrla žena Lna. Mati Frola je od žalosti zblaznela. Pred dvema letoma sem se iznova oženil, vzel Giulio. Ko jo je tašča Frola zagledala od-daleč skozi okno, se je zdramila iz svojega mraka, a se nato spet pogrezn la v blaznost. Zdaj je vdana veri, da ji hči Lina še živi in je zdrava Vsak dan jo obiskuje, a le tako. da z dvorišča govori z dozdevno hčerjo visoko navzgor, tja na balkon, odkoder ji odgovarja Giulia. Celo dop sujeta si. Zakaj mati (tašča) stanuje zase in jaz z Giulio stanujrm zase. In nikoli ne pustim da bi se ženi sešli. Blazna Frola je prepričana, da si kot zet lastim njeno hčer tako izključno iz neke silne ljubosumne ljubezni. Tašča ga. Frola pa zatrjuje: Ko se je Ponza poročil z Lino. ga je napadla neka bledna, preveč vneta ljubezen. Malo je manjkalo, da je ni ugonobil Poslati smo jo morali v sanatorij! Ko se je komaj po enem letu spet popravila in razcvetela, se je vrnila k možu. A Ponza je ni več poznal. Zaigrati smo mu morali poroko z drugo ženo, z Giulio. Da bi mu tudi te ne vzeli, jo zaklepa in ne pusti niti mene k nji. Tako s' Ponza domišlja, da ima drugo ženo. Giulio, da sem blazna jaz, mati (tašča) ker verjame, da je Giulia še zmerom Lina. V glavnem pokrajinskem mestu se odigrava ta silno teatralna duhovita, fan-tastna in simbolna igra; med samimi višjimi uradniki in njih damami. A vsi so vprav smešno radovedni, netaktni, inkviz'torski. Ed ni Lamberto Laudisi je cinik, ironik. vzvišen nad malenkostno zvedavostjo, ki itak ne more odkriti »-esmice. In res je ne razlikuje niti prefekt z vso svojo avtoriteto, s katero pozove rredse in vso družbo Ponzovo vedno zaprto ženo. j Zakaj na oder pride ob bergljah in po-I krita z gostim črnim pajčolanom žena: [ Ponza plane k nji z vzklikom »Giulia;« — mati Frola jo objema in ihti »Lina! Lina!« Obupana in objeta takoj nato odideta Ponza in Frola, zet in tašča. Zakaj o Hde-ta? Kako moreta oditi, se vprašuj amo. Kdo je žena ob bergljah? Mar je Ponza iz sanatorija zdravo došlo in razcvetelo Lino zopet skoro ugonobil s svojo besno ljubeznijo? >Gospa Ponza« izjavlja družbi: »Resnica je samo ta: sem hči gospe Frrla in — druga žena go-peda Ponza. A zase ne ena ne druira! Zase sem tista, ki vi mislite, da sem!« Laudisi pa se zakrohota in pravi: »Glejte, gospoda, tako govori resnica! Ste zadovoljni?« (in zastor pade). Sijajno odrsko delo je v režiji Cirila Debevca doživelo odlično uprizoritev ter je želo pri publiki najgloblje zanimanje, igralstvo pa iskreno priznanje. Maria Vera je podala s Frolo neoozab-no krasno in močno kreacijo resnično sijajne umetnosti, ki ie izzvala ploskanje celo sredi dejanja. Odlično, silno in na vso moč dojmljivo ie ustvaril Skrbmš-k zeta-moža Ponza. izvrstni so M»»-a Danilova, Pol. Juvannva, A. Ral arjeva, Le-varjeva. Gabrijelčičeva. pretresljivo zagonetna ga. Ponza Vida Juvanova. pq vsi gospedie: Iv. L,evar CLaudisi-gov-rnik L Pirandeila). GregorJn (A^azzi), sijajen je oosebno Lipah kot Sirelli. duhoviti in simpatični prefekt E. Kralja in končno dos+ojanstveni sluga A. Po*okar. Bil ie uprav koncert dramskega uživanja. Ako bi že moral nad č^m ponersati. bi deial: Par instrumentov mi je bilo nre-glasnfh za povsem priietno hormoniio. Irra bo vlekla kakor že dolgo nobena boljša! Snočno priznanje o-tanc osebin nrav gotovo zvesto pri vs?h reprizah. Zaslužijo ga igra. igralci in režiser. Fr. G. Psksinlmsko zavarovanje novinarjev Beograd. 17. marca Zavarovanje novinarjev po zakonu o Pokojninskem zavarovanju nameščencev in po uredbi o razširjenju pokojninskega zavarovanja za novinarie z dne 10. marca (Službene novine z dne 11. marca št. 56) stopi v veljavo 1. aprila Prispevki za pokojninsko zavarovanje novinarjev se bodo plačevali v smislu člena 4. omenjene uredbe začenši od 1. aprila za vse novinarje, na katere se nanaša zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev in uredba o razširjenju pokojninskega zavarovanja na novinarje. Rok za priiavo v smislu § 63 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev je 14 dni pred začetkom dolžnosti plačevanja prispevkov. Da bi se čim pravilneje uveliavliala uredba, opozarja ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja vse delodajalce, zaposlujoče osebe, ki spadalo pod obveznost zavarovanja po tej uredbi, da jih glede na omenjeni rok iz § 63 zakona o pokojninskem zavarovanju uslužbencev prijavijo na predpisanem formularui pristojnemu Pokojninskemu zavodu za nameščence takoj, najkasneje pa od 1 aprila. Na področju Pokojninskega zavoda za nameščence iz Beograda morajo delodajalci prijaviti svoje uslužbence novinarje beograjskemu pokojninskemu zavodu. Delodajalci iz področja Pokojninskega zavoda iz Zagreba in Sarajeva se moraio s svojimi prijavami obrniti na Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, ker Pokojninska zaveda v Zagrebu in Sara-ievu še nista začela samostojno poslovati. Delodajalci, ki zaposlujejo obveznemu pokojninskemu zavarovaniu podvržene novinarje na področju večiih Pokojninskih zavodov .lahko svoie usHižbence prijavijo pri tistem zavodu, ki je na niegovem področju sedež podjetja ali pa delodajalca. Iz Brežic — .Licitacija dobav banovinski 'pvni bolnici v Brežicah. Kr banaka uprava v Ljubljani razglaša: Na osnovi zakona o državnem računovodstvu čl. 32 do 105 od. delek B — pogodbe in nabave — je razpisa na pismena ofertna licitacija pri banovinski javni bolnici v Brežicah za dobavo mesa in megnih izdelkov ter slanine, mleka in mlečnih izdelkov, špecerijskega in kolonijaLnega Dlaga ter hišnih potrebščin — v kolikor si zavod gotovih potrebščin ne oskrbuje v lastni režiji ali jih ne Krije na drug način — v proračunskem letu 1939-40, t. j za dobo od 1 4 1939 do 31. 3. 1940. Licitacija se bo vršila dne 21. marca letos ob 11 uri dopoldne v upravni pisarni naše banovinske javne bolnice Podrobni dražbeni in dobavni pogoji ter izkazi potrebščin zavoda so interesentom na razpc !ago pri upravi zavoda, ki mu ho_ čejo ponuditi dobavo Dobavna pogodba se more na vsake tri mesece — 8 dni pred potekom tromesečja — obojestransko odpovedati, sicer se pa avtomatično podaljša za nadaljnje tTomeseč;e Dobavo ie pa treba ponuditi za vso dobavno dobo. Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji daje interesentom uprava za vda — Prometne nesreče pri ovinku pred mestom v Rrš^i vasi. V vasi Vel. Malen-ce pred lesenim mostom, ki vodi preko reke Krke v Krško vas, smo bili pred kratk'm priče prometni nesreči, ki je zahtevala znatno žrtev. Iz Brežic je pel'al težki Pečnikov tovorni avto po državni cesti proti N:«vemu mestu. Ko je dospel nekaj pred mrstom do nep: eglednega ovinka, mu je privozil nasproti z vozom in konjem posestnik Račič iz Cerkelj ob Krki. Baš na tem kraju je cesta ze'o ozka. ogTajena na eni strani s škarpo, na drugi pa je precejšnja strmina Zato je bHa nesreča neizbežna. Ker se konj nikakor ni mogel ogniti šir:(kemu avtomobilu, je dobil levo nogo pod piednje kolo. ki mu je snelo vse kopito. Konj je postal tako neraben in ga je moral dati lastnik ustr:liti na mestu iS to nesrečo povzročene škode ca 6000 din mu n;bče ne bo povrnil, ker ni pripisovati nesreče nobeni strani, nego tiči vzrok v omenjenem ovinku m ozki cesti. Da se sličnih" prometnih nesreč, kj pa lahko terjajo tudi človeške žrtve, ognemo, bi bilo nujno potrebno, da se ta ovinek odpravi in cesta razširi V zvezi z graditvijo novega železobetonske-ga mostu preko Krke ra m«estu. kjer stoji sedaj navedeni leseni most. ki je predvidena za letosrre leto. bi se tudi to vprašanje ugodno rešilo, ker bi odpadla ovinka na obeh stran-eh mostu in bi se tudd cest-Sče preuredilo. Vendar pa se doslej §e ni pričelo s tem delom in se širvo celo vesti, da se je načrt odložil iz neznanega vzroka za nedoločen čas, tako da bo še vedijO grozila na ovinku nesreča. — Pretep. Od več moških in ene ženske je bil o. t. m. občutno poškodovan v večernem mraku na občinski cesti v gozdu med vasjo Dedja vas in PirSenbreg posestnik Ivan Ogorevc Ko se je okoli 19. ure vračal proti svojemu domu v Pij"5-breg, so ga z vinjekom in koli napadli imenovani, ga podrli, ga ruvali. davili za vrat in ga pretepali po vsem telesu. Močno po&kocovani Ogorevc je moral iskati zdravniške pomoči, napadalce pa je naznanil orožništvu. tako cia prejmejo zasluženo kazen Iz Trbovelj — Nogometna tekma: V nedeljo, 19. t. m. pride v gost? SK Jugoslavija iz Celja, ki nastopi v prvenstveni tekmi proti SK Amaterju. Gostje nastopijo prvič v Trbovljah v borbi za pike. Tekma se začne ob 15.30 na igrišču SK Amaterja. — Tri občinske seje bodo še ta mesec radi številnih nerešenih vprašanj, ki jih mora uprava občine rešiti v prihodnjih tednih. Prva seja, ki bo 17. marca popoldne, bo posvečena predvsem novemu občinskemu proračunu in osnutku pravilnika za izvrševanje občinskega proračuna. Druga seja, ki bo 21. marca, je namenjena oddaji del pri zgradbi novega občinskega doma v Trbovljah in sklepom kupnih pogodb med obč:no Trbovlje in interesenti radi odstopa zemljiških parcel za zgradbo zasebnih stanovanjskih hiš in tretja seja občinskega odbora bo 23. marca popoldne, na kateri pa se bodo obravnavale predvsem pereče lokalne zadeve, kakor odobritev raznih izplačil in podpor, nastavitev dveh prosilcev za občinskega socalnega referenta in občinpkega knjigovodjo in razne druge manj pomembne zadeve. — Izseljevanje rudarjev. Od decembra lanskega leta se je izselilo v nemške rudnike okrog 40 našh rudarjev. Večina jih je zaposlenih v ž^lezn^m rudniku Gesln-gen, kjer pa z delovnimi prilikami niso posebno zadovoljni. Pišejo, da morajo trdo delati in da je delo v naš;h premogovnik h prav igrača napram težkemu delu v teh niflnik'h. Eden teh rudarjev, ki je lansko leto pri tukajšnjem rudniku delo odpovedal v veri. da bo v tujini dobil boljše delo in večii zaslužek, ie te dni ves razočaran pisni iz Nemčije, kako težke so delovne prilike v tamkajšnjih rudnikih in kako trd in grenak je kruh tujine. Najraje se bi vrnil v domovino, češ, da je tudi hrana zelo slaba. — Vojni obvr/.niki, ki prihajajo po od-služ nju kadrovskega roka domov, se morajo v smislu odloka sreskega načelstva najkasneje v treh dneh javiti pri občini. Ce pa izostane vojni obvezmk iz občine svojega stalnega b vališča preko 30 dni. mora svojo odsotnost predhodno javiti občini. Pri dohodu v novo občino, kjer namerava stalno ali začasno bivati preko 50 dni. mora to javiti tej občini. Enako mora vojni obveznik ali dajalec vprežne živine in vozil jav:ti na določenem mestu, če ga občina pozove radi obvestila o vojnem razporedu. Iz Celja —c »Otroška tragedija« v gledališču ^nano soKolsko gledališče iz Studencev pri Mariboru bc gostovalo v soboto 18. t. m v Celju in uprizorilo ob 20. v celjskem -;Jedališču dramo Karla Schdnherrja »Otro. -ka tiagedija* v režiji br. Jožeta Babica '■lana Neodvisnega gledališča v Mariboru Uprizorite\ te vzgojne in globoko psiho-oške drame bo gotovo nudila lep užitek Občinstvu pr:poročamo, da se udeleži predstave v čim večjem številu. —c Praznovafije obrtniškega praznika. Slovensko obrtne društvo v Celju vabi vse obrtnike \? Celja in okolice da se na praznik zaščitnega patrona obrtnikov, na Jo-tefovo v nedelje 19. t. m ob 8 udeležijo maše v opatijski cerkvi, pri kateri bo pele pevsko društve »Oljka«, ob 9.30 dopoldne pa obrtniškega zborovanja v veliki sobi hotela »Beli vol«, kjer bodo predavanja o obrtniških zadevah. Vabljeni so vsi obrtniki brez izjeme —c Izpit* vozačev motornih vozil za območje predstojništva mestne policije v Celju in za laški srez bodo v četrtek 23 t m. ob 8 zjutraj pri predstojni.štvu mestne policije. Kandidati naj takoj vložijo svoje prošnje pri predstojništvu mestne policije —c Zanimiva nogometna tekma. V nedeljo 19. t. m ob 16.15 se bo pričela na Glaziii prijateljska tekma med SK Slavijo iz Maribora in SK Celjem Moštvo SK Celja bo nastopilo v najmočnejši postavi in bo tudi ojačenc z Rikom Presingerjem. igralcem liginega moštva sarajevske Sla-vije. Ob 15 bo predtekma. —c V celjski bolnici je umrla v sredo 521etna dninarica Marija škrubejeva iz Bukovžlaka pri Teharju. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 17. marca: zaprto Sobota 18 marca- Prevara Izven. Znižane cene. Gostovanje Eme Starčeve, Članice marborskega gledališča Nedelja. 19. marca: ob 20. uri: Hlapci. Izven Gdčna Ema Starčeva, članica mariborskega Narodnega gledališča bo gostovala jutri kot Lonka v fttandekerjevi drami -Prevarac Starčeva, ki je ena izmed najvidnejših mar borskih igralk, gostuje to pot prvifi na našem odru. Ostala zasedba vlog bo običama. Predstava bo izven abon-mana. po znižanih cenah. OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 17. marca: ob 15. uri: Evgenij Onje-gm. Dijaška predstava. Globoko znižane cene Sobota, 18. marca: Werther. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje J. Go-stiča Nedelja. 19. marca: ob 15. uri: Ančka. Izven Znižane cene. Ob 20. uri: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Josipa Gostiča. Izven Zlata G jun gjenac-Gavella fn Josip Go-stič bosta gostovala v nedeljo, dne 19. t. m. v Verdijevi operi »Traviata«. Gostovanje Gost ča je bilo omogočeno vsled tega. ker je v Zagrebu spremenjen v nedeljo repertoar. Predstava bo izven abonmaja. Cene od 40.— din navzdol. Najlepše darilo za ta dan je, vstopnica k predstavi »Tra-viate«. Za gostovanje slovite italijanske pevke Rose t te Pampaninijeve v »Madame Butter-fly«, ki bo v naSt operi v nedeljo, dne 26. t. m., so vstopnrce ž« v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. e\nica KOLEDAR Danes: Petek 17. marca katoličani: Jede rt, Ljubislava DAN A 6 NJE PRIREDITVE K no Matica.: Havajska glasba Kino Union: Pust jlovši ine Toma Sa\v-verja Kino Sloga: Pravljice Kino Moste: »Tri zlate le k lice« in Princesa koral« (Ita Rina) Angleško društvo: predavanje viceadmi-rala britanske mornarice g. Uaborna o narodni obrambi v Veliki Britaniji ob 18. v beli dvorani hotela Uniona DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tyrševa cesta t> Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, M« s: — Zaloška cesta Iz Kranja _ K poročilu o tatvini bla^a v to\.irni »Semperit«. V ponedeljek smo poročali o tatvinah v tovarni »Semperit« v Kranju. Na podlagi našega poročila bi utegnila javnost misliti, da je krade! bl;u:o Bkl -diščnik tovarne g. Adolf Ažman. kar ;>n ni res. Blaga iz tovarne ni tihoM] il on, temveč nekvalificiran pomožni dels . , uslužben v skladišču. Tistega. ::; I . ' da je tihotapil blago iz tovarne on, bo skladiščnik tožil — Ljudsku ani\'crxti priredj \ soboto 18, t m. ob 20. v g.mn. telovadnici predava nje Pavle Hočevarjev c. ki bo govorila >> delu za otroka pri nas in po svetu 0;>. ! jamo na predavanje zlasti nase £enstva — Gimnazijo ie obiskal prometni in« ^•pektor iz Beograda g- dr. Avramovič. Po vseh razred h nadzomje pouk rranco&č ne in srbohrvaščine. — »Fucitrje« so prijeli. V zadnjem j.ki:. ko je nastopilo malo lepše vrtine. a javili v »Zupanovi jami« in Aa p!« številni igralci za denar. Teh _ i -e udeležuje kaj pisana bratovščina bre/po^eln'h. beračev, mešetarjev itd Sedaj pa bo po skušala »fucanjc« odpravita V ponedelK-^. ko je bil tržni dan in se jc ii»rc udeleieva la številna družba, je pHioja prijela gra če, denar pa zaplenila Vsi so bili na policiji zaslišani in ugotovljeno je bilo, da ^> imeli pri s*rbi precej denarja — Predavanje o prodajni umetnosti Po zgledu enakih prireditev v Ljubljani, ki 6o so pokazale /l'o potrebne tei so zbl veliko zanimanje ne !c med trgovskim račajem, temveč tudi med trgovci, je Združenje trgovcev s sodelovanjem Pomo*. , ga zbora pr.rcdito snoči predavanje tudi v kraniu v gimnazijski telovadnici. Prcdival je Stane Mciiušar. Predavanja so se udeležili zastopniki Združenja trgovcem m Po močniškega zbora, številni ti^ovci in fr., . ski pomočniki. Predavatelj jc žel za po i;1*-3^, uro trajajoče predavanje toplo ,>r. • ia-nje. Potrebno je, da bi bilo v Klanju prirejenih še vtč tako koristnih predavanj. Izpred obrtnega sodišča NEVREDEN SLU2BODAVCEVEGA ZAUPANJA Kleparski pomočnik je iztoževal odškodnino za 14-dnevno odpovedno dobo, ker ga je mojster brez odpovedi odpustil Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo iz sledečih razlogov: Po §239 št 2 obrt z. sme službodavec brez odpovedi odpustiti službojemnika. če ta kaj stori s čaner postane službodavčeveaa zaupanja nevreden. Pri razpravi se je ugotovilo, da sta bila pomočnik in vajenec po m inrovem naročilu zaposlena pri neki stavbi s pleskanjem strehe Pomočnik se ie brez mojstrove vednosti dogovoril s sosedom da bo temu pobarval del njegove strehe in sicer kakor pravi po »fajeramtu« Do izvršitve tega dela pa ni prišlo, ker je mojster popreje zvedel za pomočnikovo namero in ga je takoj odpustil Sodišče je smatralo, da je bilo to pomočnikovo postopanje takšno, da ie pomočnik postal slu?bodavčevega zaupanja nevreden: 7ato ie bil odpust brez odpovedi v smislu § 239 št 2 obrt zak oprav čen Prizivno sodišče je potrdilo to sodbo. CE obrtni pomočnik zanemarja svojo službo Kleparski pomočnik je izteževal odškodnino za nadurno delo in za 14-dnevnc odpovedno dobo. V tožbi je trdil, da le v kleparski obrti po kolektivni pocodbi dopusten samo 8 urni delovnik. dočim ie on redno delal po 10 ur, za kar je dobil sicer normalno plačo, za ostali 2 uri na dan mu gre tedaj 50°'o povišek; v ostalem pa ga je mojster odpustil brez odpovedi in brez razloga. Pomočnik je tožbo izgubil. Razlogi: Ugotovilo se je, da v kleparski stroki službeno razmerje ni urejeno s kolektivno pogodbo, tedaj je pomočnik smel b'ti zaposlen po 10 ur na dan. za kar je dobil tudi normalno p7ačo. Gled^ odpu-ta; Ze 13 dan po nastopu je pomočnik prišel 1 uro prepozno na delo. pa vendar ie za to uro tudi zahteval mezdo, za kar ga ie monter pokaral: en teden potem je izostal kar cele 3 dni brez opravičenega razloga Naslednjo soboto mu je moister odpovedal službo za 14 dni. prihdnii pon°deliek pa je pomočnik zopet zamudil 1 uro Nato je sledil odpust. Scd:šče ie smatralo, da ie bil ta odpust onravičen; po § 239 št 3 obr z. sme namreč delodajalec brez odpovedi odmistiti služb^jeirmika če ta brez odobritve aH po zakonu priznanega zadržka zapusti delo ali svoje dolžnosti no vrši.. — Zanimivo predavanje bo v Sokolskem domu. Obsegalo bo: osnove novej^e^a mednarodnega razvoia —- (zunanjepolitični pregled in prikaz glavnih mednarodnih dogodkov zadnjega časa). Predaval bo fi dr. Branko Vrčo-n. predavatelj ZKD Predavanje je ir*merjeno na nove?orn:ca bo v Beogradu in imela bo 4 zbornična poverjeništva in sicer v B »gradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Dentistična zbornica je priatma ustanova. Ni ni njen član ne more izvrše- vati dentistične praKse. — Industrijska podjetja v naši državi. Po najnovejših podatkih je bilo v naši državi ob koncu lanskega leta 2976 industrijskih podjeti;. Vrednost industrijskih proizvodov teh podjetij je bila cenjena na :7.500.00u din. Podjetij za proizvodnjo prebrane je v naši državi S33. lesna indu-Strija ima 396 podjetij, tekstilna pa 306 itd. — [zvoz naše Hvtne v Italijo. Poročali smo že. da je bil do-ežen med našo in ita. Hjanska delegacijo sporazum glede izvoza naše živme v Italijo. Ta teden smo izvozili v Italijo že S vagonov živine, za prihodnji te '.en je pa določena približno enaka količina. Od 27. t. m. bomo začeli izvažati druga LtaLijanska mesta in rt in sicer od 4. aprila 100 densko, potem pa 200 glav. se bo polagoma povečal do 500 glav tedensko. — Na naslov monopolske uprave. NaSi trafikanti se upravičeno pritožujejo gle-do površnega polnjenja ciearet v škatlah in zavitkih. Pogosto se namreč pripeti, da manjka v zavitkih po več komadov cigaret in škrdo seve tipi trafikant Prip3tilo se Je tudi. da je v zavitku po dvajset moravskih cigaret manjkalo kar 5 komadov. Monopolska uprava naj tu napravi red! — Nov most čez Savo. V Slavonskem Brodu se je mudila včeraj uradna komisija, ki je pregledala zemljišče, kjer bo zgrajen nev most čez Savo. Zgrajen bo xi živ □ ega sejmišča v Slavonskem Brodu proti občinski klavnici v Bosanskem Brodu. V dnevih neprt stane napetosti vam i prijatelj radijski sprejemnik, izvedeti najnovejše, morate pa iti radijski svet in po njem je > Inik »Naii val«, ki prinaša spo-evropskih radijskih oddajnih rudi poseben izvleček najboljših dobrimi. Najnovejša številka iln« objavlja načit novega za-»fonijj za našo državo, obširno Montreuxa v Švici, kjer zaroda t radiofonska zveza in do-o novi valovni razdelitvi za Kvropo. zan'miv progled najvažnejših in nazanimi. a* po radijskem in televizijskem svetu in še marsikaj drugega. Zahtevajte še. danes na ocrled brezplačno Sfc . ilko, ki vam jo bo uprava poslala ta- živino tudi v ne samo v T do 150 glav t Ta konting-en' je najbolj Če hočete aonro poz najboljši i rede v^eh nostai. na por koj. Ijev »NaS val«, Ljubljana, Knaf-Mesečna n.iročnina znaša sa- na ob — Uvedba telefonske službe pri pošti Medija Izlake. Dne 1. marca je bila pri pošti Medija Izlake, uveina brzojavna in telefon ka služba. — Ureditev zračno-ra prometa v nnSi državi Ravnatelj Aeroputa ing-. Tadiia Sondermajer je dal včeraj novinarjem nekaj pojasnil o petletnem načrtu za razvoj zračnega prometa v Jugoslaviji. Z Ietoš-niim letom stnpn naš zračni promet v novo fazo razvoja, ki se bistveno razlikuje od dosedanjega 121etnega dela Letos bodo preletela letala Aeroputa po načrtu 600.000 km, pril Inje leto 729.000. leta 1941. že 757.000. Ic*a 1912 1.000.000 in leta 1943. cel • 1 150 v">0 km Na Primorju bo treba zgra liti tri letališča in sicer v Dubrovniku. Spbtu in na Sušaku. Rakek. Mladinski zbor PJS obeh šol Ftakeku priiedi v nedeljo na Jožef ovo 15.30 popoidne koncert v Sokolskem domu. Pričakujemo lepega obiska v našem kraju. Vlak prispe na Rakek ob 15., ob 18 pa je že mogoča zveza nazaj. — letošnje novo bok pivo pivovarne Uni^n izdelano iz specialnega slada je že v prometu Ne zamudite prilike ga okusiti in prepričali B« boste sami o izborni kako- 165—n. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno, a spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Kuniboru 7, v Splitu in Dubrov-Dikn 6. v Ljubljani 5.S v Zagrebu 5. v Mariboru 4.2. v Beogradu 4. na Rabu 3. v Sarajevu 0 0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 702. temperatura je znašala 5.4. na aerodromu —11 C. — Dve nesreči V bol-ico so davi pre-peljali 25-letno poce tnkovo hčer Ivano Jerman iz Zapig na Gorenjskem, ki jo ie iđoč čez cesto, podrl neki avtnmobilist ...... rs ima h'de poškodbe do noWal-ter«, okrog 200 komadov starega srebrnega avstrijskega, italijanskega in ruskega denarja ter okrog 1200 din v bankovcih po 100 din. Kot vlomilca zasledujejo ibvšega pekovskega pomočnika Alojza Grebenška, ki je pa pobegnil. — Od strahu pred mišjo umrla. V Ra-dovištu je Janja Kostadinovičeva doma delala, ko ji je naenkrat skčila miš v naročje Miš je bežala pred mačko. Janja se je miši tako prestrašila, da jo je od strahu zadela srčna kap Zapustila je štiri nepreskrbljene otročičke. Čigava je ura? Okrajno sodišče v Ljubljani sporoča, da hrani moško eno-krovno uro iz ameriškega zlata z rimskimi številkami. Na pokrovu je nap's »Karuden Watch Coz Ura je bila vzeta nekemu Mihaelu Skerjanctt, odnosno njegovim svoj cem. če se lastnik po enem letu ne bo javil, bo ura prodana na javni dražbi. Na istem sodišču hranijo tudi dolgo zlato verižico z malim, členki in okraskom v obliki srca ter dvema kamenčkoma ki je bila odvzeta 171et.ni ciganki Cveti Rajn-hard. obsojeni svoj čas zaradi kraje. — Nesreče. V bo'nico so prepeljali 44-letnega hlapca Janeza Vavpotiča iz Volčjega potoka, ki mu je težak hlod zlomil desno nogo Delavcu Mihi Pogačniku iz Kranja je cirkularka odrezala dv- prsta na desni roki. Posestnikov sin Alojz Avsec lz Komende pa je nadel doma s klopi in si zlomi] levo roko. Iz Llufelfane —lj še vedno malo morskih rib. Zadnje čase je bilo v Dalmaciji precej hladno vreme in zato je bil tudi slabši ribolov. Ribji trg je bil danes založen slabše z moiskimi ribami kakor že nekaj prejšnjih postnih dni. Morske rilx» so nekoliko dražje. Pa-lamide so danes prodajali po 28 do 32 din kg, ušate foČade) po 24. girice po 18 in šarge po 32 din kg. Med rečnimi ribami io bile naprotla/ skoraj same ščuke, in sicer po 16 din navzgor. Nekaj kilogramov je bilo tudi šilov. tako zvane donavske postrvi ki so jih prodajali po 24 din —lj Nesnaga na križpotju Večne poti *n Ceste na Rožnik je res največje čraje vredna, kakor smo pi?ali pred kratkim, vendar pa raznih bližnjih in daljnjih sosedov ni mogoče odvaditi, da bi ne metali smeti, najraznovrstnejše šare in druge take nesnage na javne prostore in na prazna zemljišča. Mestno poglavarstvo je pred kratkim spet opozorilo javnost na p'epo-ved odmetavanja in odlaganja odpadkov, toda nekateri te prepovedi nikakor nočejo upoštevati, čeprav tako početje zabranjuje že čut dostojnosti in reda. Omenjeni avtomobilski ne.ti vsem obveznikom in lastnikom pre-vozmh sredstev ki se priobčitve razporeda ne bi udeležili. —lj c^ut pietete na Viču je bil upravičeno žaljen, ko je bil spomenik kralja Aleksandra I. zastavljen s stojnicami bra-njevk. Zaradi zidanja novega šolskega poslopja se je namreč zelo skrčil tržni prostor, hkrati je bilo pa odstranjeno tudi poslopje, kjei je bila prej shramba za tržne klopce. Začasno je neki bližnji gosiilni-čar dovolil brezplačno shranjevanje teh klopi, vendar je pa to dovoljenje spet odpovedal. Delavec, ki postavlja in pospravlja na tem živilskem trgu. o tem' ni obvestil tržnega urada in je pač spravljal tržne klopce po svoji volji ob spomeniku. Ko je bil o tem z našo notico obveščen mertni tržni urad. je seveda takoj določil za skladanje klopi primeren prostor in odpravil ta nedostatek. delavca pa je strogo posvaril ter mu naročil, naj vsako najmanjšo spremembo takoj javi. S tem je tudi zanesljivo poskrbljeno za red. * Opozorilo vojnim dobrovoljcem. V nedeljo 19. t. m. bo v veliki seini dvorani mestnega magistrata v Ljubljani ob 10 dopoldne XX. redni občni zbor naše organizacije. Na predvečer občnega zbora 18 t. m. bo ob pol 21. v restavracijski dvo-radi hotela »štrukelj« (Dalmatinova ulica) članski zaupni sestanek, na katerem se bodo podrobno obravnavala vsa poročila za občni zbor ;n se bo sestavila tudi kandidatna lista novega odbora. Razprave se bodo lahko vršile samo na tem članskem sestanku, ne pa na občnem zboru ki bo imel svečano obeležje. Tovariši! Udrlež te se gotovo in polnoštevilno zaupnega sestanka in občnega zbora! Sreska organizacija zveze vojn h dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. u— Za mestne reveže so darovali: g. Ru. dolf Bari, Večna pot 35., v počastitev svojega pok. svaka Matije Pelka. šolskega upravitelja v Toplicah pri Zagorju. 100 din; Plestenjakovi v počaščenje pok. Franca Poženela 100 din. Za kuhinjo najbednej-ših v stari cukrarni je darovalo uslužben-stvo hidrotehničnega odseka kr. banske uprave 25C din v počaščenje pok ge. Helene Mačkove, a mestni socialni urad je v znamenje tth daril položil na krste vence v mestnih barvah Počastite rajne z dobrimi delil Za kuhinjo v cukrarni je g. j Avgust Erklavc trgovec v Povsetovi ulici ! spet daroval 50 kg zelja. g. Franc Hočevar, | gostilničar pr1 »Figovcu* pa 150 din Vsem i dobrotnikom revnih izreka mestno pogla- j I I Velik triamf — zaslužen triurni krasne fimske umetnine! PUSTOLOVŠČINE TOMA SAWYERJA Mladina tn odrasli bres izjeme so navdušeno priznali — da tako lepega filma že dolgo ni»o videli: KINO U.VION Po nesmrtnem MARK TVVAINOVEM romar.u. — Tel. 21 i I Predstave ob 16.« 19. in 21. ori ■■■■■nMHMnflBBaiHHHesiaflUBMBSHI TEGA PREKRASNEGA FILMA IVE SME NIHČE /\ vi i dih : SAMO SE DANES ob 16., 19. in 21 uri Kino Matica, tel. 21-24 HAVAJSKA GLASBA 8-letni CARUSO — Bobby BREEN. — Film prekrasnih havajskih melodij. — Film otoka večne mladosti In ljubezni. J varstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. —lj šentjakobčani ponove Ha&kovega »Dobrega vojaka Svejka« nepreklicno zadnjič v sredo 18. c m. ob 20.15 in v nedeljo 19. t. m. popoldne ob 15.15. Ta komedija je dosegla na Šentjakobskem odru nenavaden uspeh in so jo doslej uprizorili 15 k rat. vsaki krat pri razprodani dvorani. Naslovno vlogo igra priljubljeni komik g. Lavrič. režijo vodi g. Battellino. Ker je bila tudi poslednja predstava razprodana, kupite vstopnice že v predproda. ji. Prihodnja teden bo premiera ljudske igre s petjem in godbo »Slaba veste. —lj France Marolt dirigent Akademskega pevskega zbora, bo v ponedeljek 3. apiila ob 20. ur v TJnionu s svojim zbo-ix>m izvajal najlepše pesmi Vilharja, Medveda. Hajdriha Jenka, Fleišmana in drugih komponistov. Brez dvoma bo to za naše koncertno poslušalstvo in sploh za prijatelje lepega petja eden med najlepšimi koncerti našega najboljšega moškega ebora. Zato opozarjamo vse, da ne zamu-lijo tega večera in naj si tudi pravočasno nabavijo vstopnice, ki so v predpro ^ii pri vratarju na univerzi in sicer sedeži: 40, 30. 20, 15. 10; stojišča 5, 7 —Ij V mestni klavnici se bo jutri v soboto ob 15. prodajale na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni. —lj Jožice in Jožeti! Šentpetrsko moška in ženska podružnica CMD priredita v soboto 18. t m. v kolodvorski restavraciji Iružabni večer. Vstopnine ne bo, vzlic temu pa se bodo vsi gostje prav dobro zabavali. Poleg godbe nastopita tudi znana komika Jožek in JežeK Jožice in Jožki, vam na Čast se pripravlja ta prireditev! Pridite, da skupaj proslavimo god! Povabljen je vsakdo, ki želi preživeti v soboto zvečer nekaj pnjetnih ur. — lj Angleško društvo v Ljubljani priredi danes ob 18. uri v beli dvorani hotela Union zanimivo predavanje o industriji in problemu narodne obrambe v Veliki Bri. taniji. Predavanje, ki bo spremljano s skioptičnimi slikami, bo imel viceadmiral £ecil Vivian Usbome C. B.. C. M. G., ki je tudi imetnik reda B:lega orla z meči. Predavatelj ima za seboj lepo kariero kot visok oficir britanske mornarice: bil je med drugimi tudi stacioniran leta 1917 v Solunu ter leta 1918 na Krtu in bil komandant pomorske brigade na Donavi leta 1918 in kapetan na angleških bojnih ladjah Malava in Resolution leta 1927 in 193,« itd. Angleška društvo opozarja svoje člane in prijatelje angleškega jezika na to zanimivo m aktualno predavanje. 167—n —lj S* ntjakobčani ponove Haškovega »Dobrega vojaka Svejka« nepreklicno zadnjič v soboto 18 t m ob 20.15 in v nedeljo 19. t. m. popoldne ob 15.15. Ta komedija je dosegla na Sent jakobskem odru nenavaden usneh in so jo doslej uprizorili "•o-krat. vsaMkrat pri razprodani dvorani. Naslovno vlogo igra priljubljeni komik g. Lavr č. režijo vodi g. Battelino. Ker je bila tudi poslednja predstava razprodana, kupite vstopnice že v predpiodaji. Prihodnji teden bo premiera ljudske igre 3 petjem in godbo -Slaba vest« —lj Gostilna Martine, Zg. Šiška. V nedeljo koncert tamburaškega zbora iz La-vrice! Prijetna domača zabava! Dobra vina, prignana kuhinja! 164—n —lj Brezobziren kolesar. V sredo okrog 20. je prišlo na končni tramvajski postaji v št. Vidu do mučnega prizora. S tram-va Fkega voza na zadnji postaji je stopila t neka gospodična v katero se je pa na ce- : sti z vso silo zaietel neki kolesar in jo Mlckv-Jev cirkus. Najnovejše VValt Disnejeve Rojak * dežele, Trije slepi mušketirji, D D A \T T f f p F Mickv-jev tekmec. Planinci, »AH T L J 1 V £ Selitev, Micky-jev slon, v barvah Racman in Pluto. IZREDNO ZABAVNE VESELOIGRE ZA MLADINO IN ZA ODRASLE ! KINO SLOGA, tel. 27-30 SAMO »v podrl. Ponesrečenita, lei je udarila z glavo ob kamen, je obležala nezavestna, kolesar pa jo je hotel ne meneč se za nesrečo, popihati naprej. K njemu je pravočasno priskočil tramvajski sprevodnik, ki ga je skušal zadržati, a se mu je kolesar postavni po robu V divji jezi je dvignil kolo in zamahnil ž njim proti sprevodniku, ki bi ga bil zadel v glavo, da se ni še pravočasno umaknil. Kolesar je sprevodnika poškodoval samo na roki nakar je ponovno poskusil zbežati. a so ga prijeli drugI ljudje ki so zapisali evidenčno številko njegovega kolesa in jo javili orožnikom. Brezobzirni kolesar se bo moral zagovarjati pred sodiščem. —Ij Ukradena kolesa. Z dvorišča Štefanove gostilne na Miklošičevi cesti je bilo ukradeno 800 d n vredno črno pleskano kolo znamke »Adier . last Janeza Saica Stanetu Cankarju z Viča je tat odpeljal 900 din vredno kolo znamke »Horizcn« izpred Ljudskega d.raa v Streliški ulici. Dalje je bilo ukradeno 1000 din vredno kolo znamke »Pax« Francetu Jenku iz Dravelj in sicer izpred poslopja Nabav-Jjalne zadruge pri gorenjskem kolodvora. Iz škef je Loke — Opozorilo vojnim •ibv'Viiikonil Pvi-občevarije vojnega razporeda za vse občine škofjeloškega okraja bo v nedeljo 19. t. m s pričetkom ob 8. uri na zbirališčih Zbirališče za občine Skotia Loka Stara Loka, Zminec in Crni vrh je določeno v Starem dvoru, za občine Poljane .Javorje, Trata in Oselica v Pa'janah: ^a obč-no Selca v Selcih ob 8 uri in za občini Železniki in Sorica v 2eieznik.«n ob 11 un. K priobčevanju vojnega '•azDjreda so drzni priti vojaški obvezniki ietnikov ia pozornost napredku in razS ritvi RK, /lasti tam. kjer doslej ni bilo uspehov. Odbor vodi evidenco o PRK, daje podporo šolskim kuhinjam in tudi sicer z naj enšim -ani-mevaniem služi svojim vzvišenim nalogam. — Nedolžni lahkoživee na sokolskem odru. Mladost in veselje spadata skupaj. Tako smo si mislili in se veselili izredno skrbno pripravljene predstave ki jo je pripravil sokolski gledališki ansambl v nedeljo teden v Sokolskem domu, veselo razigranemu obč nstvu. Priknzali so nam bra-tje n sestre trodejanko. burko in za smeh je šlo. Nič več ko smeh! Igralci so svojo nalogo izpolnili, saj so želi gromovite aplavze, dvorana pa je n^nehoma odmevala v bučnem smehu. Večji partiji sta i„rala brata Hafner Pavle in šole Leopold, ki sta v svojih nastopih naravnost briljirala, nič manj pa niso zaostajali ostali bratje in [ sestre ki so vsi skupaj pokazali, da se da j tudi na odru kaj ustvariti — če je volja! i Igro je s priznano spretnostjo režlral brat ; France Kosca. Nastopa naših igralcev smo j bili toliko bolj veseli, ker je oder pri loškem Sokolu le predolgo poeival. Naj b^ tej pivi igri sledila še marsikatera, kajti le živa beseda človeka dvigne in navduši. — Slovo vrlegft orožnika. Te dni je za* pustil škof jo Loko g. Stojan Ognjenovič, ki je služboval oftcm let na naš: orožniškl postaji. Čeravno Banatčan se je brž vživel v naše razmere in jih vzljubil. Njegov dobrodušni značaj mu Je tem bolj pomagal, da smo ga imeli radi. iGospodu Stojanu — tako smo ga namreč klicali želimo na novem službenem mestu mnogo sreče. Snežne razmere z dne 17. III. 1939 Rateče-Planiea 870 m: —10, solnčno. osojno 15 cm snega, sren, prisojno kopno, Planica-Tamar 1108 m: —9, solnčno, 40 cm snega pršič. Peč-Petet n jek 14 tO m: —10. solnčno, osojno 40 cm snega pršlČ. prisojno kopno. Planiea-Tamar 1108 m: —10, solnčno osojno 40 cm snega pršič. prisojno kopno, Pokljuka 1440 ra: —T, solnčno, 60 cm snega, sren, Dom na Konmi 15*30 m: —14, solnčno, 145 cm snega. prš:č. Dom na Vogla 1540 m: —12, solnčno, 140 cm snega. prSič, Triglavska jezera 1G83 m: —13, solnčno, 210 cm snega, pršič. Dom na Iiofvah l.">00 m: —10, solnčno, 60 cm snega, pršič, no* robovih sp han, Dom na Krvavcu 1700 m: 12 solnčno, 70 cm snega, pršič, po robovih spihan, Velika planina 1&58 m: —15 solnčno, 50 cm sne^a. pršič. Mozirska plan "na 1333 m: —6, solnčno 70 cm snega, pršič, Senjorjev dom 1522 m: —10, solnčno, 60 cm snega, Dršič, OGLASI .?st-da 50 par. daven p-<^*-itri Pretcnct, izjave oeseda Um L— davek posebej. :a pismene odgovore glede malih oglasov je treba prliožJtJ znamka — Popustov za male oglase oe priznamo- Beseda 50 par davek pospbej Najmanjši znesek S Din »♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦••»•♦»»•»♦♦♦■ Male oglase za »Slov. Narod« sprejema uprava do 9. ure dopoldne. CA >h.\t\u liti i zi:no NAJLEISA OBLAČILA Posebno moške obleke, trenč-Koti. krasno perilo Itd si nabavite najboljša tn najceneje pn t a ■ s a e b, Ujubliana, Sv Petra eesta 14 PREKLIC Kalšek Frančiška in Skulic Frančiška preklicujeva žalitev, ki sva jo izrekli proti Glavač Milki ter se ji zahvaljujeva, da je umaknila tožbo proti nama. Trbovlje, dne 6. marca 1939. 927 Folkloristično literaturo celotne slovenske zemlje v vseh jezikih, kupim. — Ponudbe pod >Literatura< na upravo. 922 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej, Nairnanišl znesek a Din S TONSKI AVTO tipe Saurer 59 KS v brezhibnem stanju ugodno prodamo zaradi nabave Diesel motorja. Naprodaj je tudi plinski generator na drva. Lenarška avtoprometna družba, dv. Lenart v Slov. goricah. 912 moško obleko (za srednjo postavo) Črno, skoraj novo, ter temnorjavo in modne hlače v dobrem stanju takoj prodam. Ogleda se v nedeljo od 9. do 10. dopoldne. — Gregorčičeva ul. 17a, pritličje leva 928 SLUŽBE Beseda 50 oar. davek posebej NalmanlAi znesek 8 Din dva brivska pomočnika iščeta službo v boljših salonih, po možnosti s fiksno plačo. — Dobra in hitra delavca. Sprejmeta takoj tudi dobro sezonsko službo Nastopita lahko 1. ali 15. aprila Ponudbe r.a fcarkovac — Susak, Zajčeva L 911 resna vzgojiteljica za takoj, ne izpod 25 let, b perfektnim znanjem nemškega Je-sika. naj stavi pismeno ponudbo aa naslov Rinaldo Maggia — Sunja, 910 ŠOFERJA MEHANIKA ki je v stanju položiti primerno kavcijo, iščemo za avtobus in tovorni avto. Nujne in podrohne ponudbe na Pošta III, pretinac br. 27, Zagreb. 929 JAFFA POMARANČE sočne, sladke, brez koščic, v zalogi. »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana, Tyrševa t8, tel. 36-43. 924 Danes zvečer KROJAŠKO UČENKO z oskrno v hi$i, sprejmem. — Prednost z dežele. Skaza Jakob, Slov. Bistrica. 930 POSEST 3000 m- SVETA med Predovičem In postajo Devica Marija v Polju kupim. Ponudbe s parcelno številko in ceno na upravo pod >Njivac 929 brezplačna zakuska polžev od lo. do 22. GOSTILNI PRI »LOVCU« Rimska c. 24 Blelweisova c. % Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, KnaSljeva ulica Stev. s NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA Je NAŠ VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj oa vseh valovih, novela, modni pregled, novic* K radijskega svat«, filmska smotra, nagradni natečaji. UPRAVA: LJubljana, K nalijeva ulica & Mesečna naročnina samo VI.— dinarjev. zločin Umor plesalke de Koven — Zakaj je najel vi J 3, v kateri je moril svoje žrtve Šoferja Conffyja priznal brez kesanja — Umor \Yeidman, Mil Ion Blanc in Coiette Tricotova oa zatožni klopi Pari/. 16 marca Tragična 'imr* ame iške pltsalke Jean de K:)ven je b::a včeraj na vrsti v procesu pro-ti \V'e:dmannu, MiihotHi, Blancu in ob toženki Tricot Dc Koven je bila rojena ie ta 1913 V juliju I. 1937 je pn-la s, teto ki s~ p:št Saoke in. v Pari2 na svetovno ra/ stavo Kakor smo >.j včeraj poročali, se je Wcidmann z njo seznanil v hotelu, jo izva bil \ najeto vile la Voulzie in jo zadavil ter oropal O podrobnostih te£a svojega na bolj os udnega z.Ow:na \V cdm-a-m ni ho tel govoriti Soobtuženj Mtilrom je pripovedoval, kako ie spoznal Weidimanna v zaporu v F ank fu-r.u. VVeidmann je bil sijajen dečko in dober tovariš. )e izjavil MiHion, radi smo ga meli. ker mu je u^ptlo instalirati v celic: na skrivaj radijski aparat, ta!t;snil v grlo prtič. ker po davijenju ni bila šc m tva. \\eidmann je postal nekoliki, bolj zijovu ren m je izjavil, da »ta z M Humom uaje-'a vilo La Votil/ie. ker sta umcravala v njej internirati bu-gate ljudi -n na ta način izsiliti od žrtev odkupnino Weidmann je nadalje pr znal. da je bila piva žrtev neki A m eri kanec ki se je pisal Stein. Povabila sta ga z M ilionom v vilo. a *ned p< najeb vilo, da bi v njei odpri« kozmetični salon. Umor šoSerja CcuSfyja Morilec We;dmann ki je prve dneve odgovarjal samo z »da« in »ne« na vsa vprašanja je postal zadnje dni živahnejši in zgovomejši Po zaslišani u obtožem-ev in prič o umoru p!e-alke de Koven je včera« prišel na vrsto umor šoferja Couffv ja Couffv je bil 48 let star oženien in oče treh otrok Vsi so ea poznali kot vestnega in poštenega človeka Predsednik V začetku septembra leta 1937 ste bili brez denarja. \Veidmann Kako vam je prišlo na misel, da ste napadli šoferja? VVcdmann Ne vem___ Pred-ednik je obširno opisal kako se ie We'dmann do podrobnosti pripravil na umor Zapustil je vilo »La Voulzie« z dvema kovčeeoma in je prišel v Pariz s ponarejeno legitimacijo na ime Dck=on Kot D rkson ?e je nameraval nastaniti v nekem hotelu da bi našel novo žrtev V hotelu ni bilo prostora zato so VV^idrnanna poslali v so^dni hotel blizu opere Pred opero ie sedel za volanom v «voiem taksi u šofer Couffv Cnkal ie na kbente Predsedn:k- Weidmann pozvali ste šoferja, naj se oglasi v nek^m hoteUi Reki, ste mu. da gre za daljše vožnjo v neki erad ob T,oiri. °W:rirpann Da P'-edsedn k Couffv ie prfSel in ie bil vecel v nadi da bo npfroi zasluzil Odpe-liali «:te se J! niim K^k;h 5 km na cecti od Bevrona sto ukazali nai ustavi avto Couffv je izstopil v tistem trenotku o* ste mu noena'« kroglo od zadaj v tilnik AH ie b;m tako? WQi'dmann Da W?iHm?nn ni trenil z očesom, niti ni sklonil fflave kakor ob prlvnanfl] umora pTe*a!ke de Koven Pred?ednik se je raz buril — Tn ie v^e' Ali n° ob^^bvete dp^pnia*> Wfirlmann ie zonM molčal Nekoliko ke^ania ie začel karati šeV potem ko ie pređseđmlc pripovedoval kako *p umorie nemu Sofenu odvzel l^oo f-a^knv in se odpeljal ? šo'e^if^^m automobilom v svojo vilo »T.a Votilrfe« ^^tev ie zavlekel v cestni jarek in jo pokril s časopisnim papirjem. Gsstsvznje italijanske drame: Zdraha v Chioggi Popoln uspeh umetniške družbe iz Benetk LJubljana. 17. marca Umetnost gradi najlepše mostove med narodi in podira vse meje Umetnost kaže da je človeštvo kakršn gaJcoh rodu ple mena ali barve polti po v»cm vveru v b« stvu enako v hrtpeneniu ali odpo'U. v lju bežni in mržnji, v radosti al. strahu Umet nost nas potrjuje v zavesti, da -mo 'judje resnično bratje in sinovi istega očeta Ada ma m Eve. Zato smo z radostjo sprejeli umetnost italijanskega gle-dali>ca »Teatn d' Venezia« najbolj tipične -labjanske -.galske družbe, ki nam je oo.ično predstavila m^rda naib<>li pristnega italijanskega I udskeqa komedio Urarfa Carla Goldonijn z njegovo značimo fo.lvlorno zanimivo burkasto igro »Zdraha v Chiogg « Kakor so v kaliji, v T; tu in na Reki, s pravilnim razumevanjem po-lanstva ■imetni>sti >..prejeh slovenski opero. smo s-prejeli v LjuoPam z odprtim srcem itali-lansko dram Velik kulturn dogodek je bila za lugos'avijo razstava italijanskega slikarstva v Beogradu in takoi nato tam in pri nas razstava lta'tjanskega knjištva L'živab smo pevsko u.me*'-ix-t Solanjevo in že v naprei se radujem« umetnost« pevke Pampanim. i -metnosi /družuje du^e preko meje in p<» g<»6tovan|u talijanske drame v naši državi se odpira zdaj možnost gostov* nja *lovenske naše drame tam preko, mor da celo tudi na vejjem odru kakor je bo v nekdanjem tržaškem Narodnem domu Kakor smo se m«, naj bi «*e tudi Italijan* prepričali, da *mo v gledališki umetnost' doNcgli višino, ki jo lahko pokažemo; iz naših igc naj bi naši so^ed' spoznali, da se s svojo kulturo lahko približamo njih*>- vi m da smo si po dušah in 6rcib bliže, kakor se zavedamo. Naš največji epik Anton Aškerc je v svojem zborn ku Jadranski biseri prvi zapel o ćožotih, :n njegova »Balada o Cožotih« nam je šumela po glavi, ko smo gledali »Zdraho v Chioggi«. Pa mislili smo si: prav takole je tudi po naših vaseh in kar nič drugače se ne prep rajo spravljajo, pretepajo, ljubijo in ženijo po naših primorskih in dalmatinskih vas'cah. trž ščih in lukah. Morda je med Cožot le mnlce več temperamenta in gibčnosti jez kov. a marsikje ni ti v tem pogledu prav nič ne zaostajamo za Cožoti. In vendar je »Zdraha« tipična za itali-jansko r hiško vas, so tipično italijanski vsi ti moški in ženski značaji kakor vsa ta zgodba na odru zlasti pa je tipična njih govorica, zvenka bogata izrazov, med metov, filološka del katesa, čeprav je v tem narečju niti osemdeset odstotkov pra- vih Italijanov docela ne razume. To dejstvo, ki ga je povedal v svojem pozdravu sam gosp. ravnatelj Aib Colantuomi (a, žal. nekco poslovenil z ob 1 co napačnih naglasov in v nerazločni govorci) pa ni p a v nič kvar lo užitka, ki sta ga nam nudila krasna, živahna, realistična, a vseskozi ve-leokusna igra dn.žbe in celotna upr zeritev na trgu tik pred luko ter med dvema co-žotskima hišama Orig nalna ob-eka ž n in moških in pristnost rekv zitov so vtisk kaj pak približali živ istini. O Goldoniju. ki ie reformiral italsko gledališče in s svojimi deli izpremen 1 staro komeriijantsvo v umetnost, smo govorili že večkrat. Tukaj smo v »Zcrahi« predvsem už vali iciealno skup nsko igro ki tvori itak veliko v čino komedije. s:jajno in-dividualizac jo vseh in pa tisto, kar zahtevamo vedno znsva tako v drami ka'or v operi' umerjenost v ^mamTc ->p-r»o Kdor bo hote' ali moral Dr>7.nati ^nše sp\>Vie življenjske razmere in kd'>r bo ho tel govor ti v imenu t n roda. -e bo mora' spoznati rudi s tak^mmi pol J vi VaVr'ne ga odkriva ^tudna ncvteli^kifc p OKvetoh delavcev, objavljena v *Pri»ver« nri'.»2' »Lčitel isike^a tova"^« (Vili it»T*iik ' ) tpoznari bi se m^vra1 / ž:v'ienien ljudi cialnim- ra/mertim? našega hud^\a Ttrda bi morda s^revidc' Icakn plf*sn'v-p %n vst •"is^e teuri'e i-n Mebttante > nekikšnih r>"oH'em:h To >e ^roh'err « ž^ more te živct» brez p-^h'enriv nn'a š^'cka m'n din«? kmer.V-a. ohrtrić-l-.a «fi df tav^Aa. hod v šr»'o narw>l gn.'fl n bosa V lfi»Htfi fvn' niKtatk' r 5*evilke larji preslabredel-»v Slovenije Vito kmečkt Š4>iarje nri^tevamo rudi otr<4ce pclj - k ih delavcem n ko'aricv Statistika kaže da ma nad po ovica o^rok poljskih delavcev «amo po -n »b eko. T(xia še ta d teh uh Vk nima suk ijiča Le neznatno boljše su oblečen i>tro Ci »rednjib kmetov. Najboljše m) še oble "eni ot oci veMkih kmetov ve -dir nm 10 »*ds»torVov teh oT'»l rdrčVovj It n. e*** ^'a 5e in 20°/o samo po t>n sukniK* N\-.vd vtJ,Ve kmete so v;teti le pcvse^rniki ki m t jo nad 70 ha /emli's'a KaVor je nb'cka 5o'ariev nena Pcl**vi >i> kvant'te-i tak(» ie uh\, ncpr*»ncrni r>o cakovosti Med dohm deU ^ii- •b't-l-i *o '•teh tud- /akr^ano n<«» sti *ak • d-i ie /e anla«^ na /a^'ati vend*t se ie rH»^a'Ha ^elo ža'os'na s^'ika *-k< r.«j o« Inviea o'rok vriskih delavcev >ma s> b. ob'eko >>" 'k malih kmetov ^5-5*5? »rednim kjne*o« M Wi velikih kmetov 12° o obrtnikov JI ^r'' na meš'encev 1S4«'0 in ostal h nokliecv 27 ^°'o Nočnega n°rla :o'a' |i na kmet b ^oraj >e po/na io Mnogi tuo nc m^n ^i,, n-*-la 'edensl<<, Nekateri "< inorco v so'o ko maio perlo v oraniu O m enem pcr»1ti >n kmečkih ot okih b bilo >k« raj ,nie^ir. govoriti vaj m^oii kmečk otroc1 n*m in n ti oosfelje Preno-ćuieii p< hk-vh na nc* *i ab <>b nji psi v šolo Polovna otrok :ma siniu. po en par čevljev Ob štajersko ko *y ki meji -o pa otroci v nekaterih kraj h obuti e v -okle K temu je treba še prištet- da ona liVf dečkov otrok poiiskih delavcev in l4R°/o Jekhc le ium.jasto ohurev Pod b io razmerje ie pri otrok ih malih kmetov. Anketa ie bila zelo *krbr.o pr pravi cna /att> »o fudi ugotovili da RS% šolariev nima itežroka Zatc> mtploh ne pndeio. Podobne *<» ugotovitve o opokih i ndu-•»tnj&kih in pol industrijski h kra.ih Priprave za letalski miting v Zasavju Dr. Stane Rape je priletel v snežnem metežu v Ponovice in se varno spustil na tla Ponoviče, 16 marca Ljubljanski Aeroklub je uavezal zadnje čase z večjim, kraji na podeželju stike in je obudil k življenju več novih krajevoib organizacij Aerokluba. Tudi pri nas v Zasavju srno si osnovali novo organizacijo ki so ji stopil: n*. ceio gg rezervni oficirji predvsem oni iz etaiske stroke, za delo-vanje Aei okluba pa je vsa navdušena na sa nacionalna mladina. V letošnjem poletju bo prirejen v 12 Krajih nas<* banovine »etal.ki m.ting, ki naj vzbudi zanimanje najširših plasJ za junake na-šeg* neoa Dr Stane Rape, eden vodilnih mo* avijatike pri Slovencih, je napovedal svoj prihod v Zasavje v nedeljo Litijski Aerokluh je izbrai prostor za miting na Ponovicah kjer je znano banovinsko velepodestvo S popoldanskim vlakom so dospel funkcionarji iz Ljubljane pod vodstvom g Raznožnika Na ponovt-škem travniku so položili rjuhe, da bi ae dr. Rape abko orientiral, kje naj pristane. Na travniku so naši člani AK zakurili tudi ogenj. Hrav. ko se je bližal napovedani čas prihoda, pa se le nebo nenadoma poobla čilo. Pričelo je aneZiti. Ljudje so bili za trdno prepričani, da v takem neurju ne bo dr. Rapeta iz Ljubljane A že se je začulo v zraku brnenje motorja. Zaradi goste megle in snežnega meteža letalec ni imel razgleda. Krenil je proti Sv Gori in Sv. Planini. Ko pa se je medtem malce razjasnilo, smo spet začuli motor in kmalu je dr. Rape pristal s svojim enosedežuim . letalom gladko in varno pod ponoviško » graščino Velika množica ga je burne popravljala Sledil je ogled terena. Navzoči predstavniki banovmskega veleposestva in Aeiok u. bov so se zedinili. da bo zasavski mit.ng prvo nedeljo po ponoviški košnji Tedaj do-do že travnik preuredili za pristajanje letal A že se je bližalo novo neurje, dr. Rape ej zasedel svojega železnega ptiča tn odjadral proti Ljubljani. Na zasavskem mitingu bo sodelovalo več motornih in jadralnih letai Nastop.li bodo tudi skakalci s padali Okolica okrog PonovlC je zelo zanimiva, zato so naSi organizatorji prepričani da bodo imeli na mkingu tudi velik odziv gostov 12 Ljubljane in od drugod Letala bodo prevažala potnike nad Sv Goro. zasavsko strrii^tno nrrs^e^no Do<=i^ je opravljala vsa dela sama. zdaj ji oa hočejo naenkrat dodeliti ro™rniCo Stotnik Heinz je opazil njeno nevoljo in dejal je: _ —Verjemite mi da bi sami tega dela ne zmogli. Obetajo sc nasilnosti in tu je potrebna krepka roka. Vemo, da se lahko v polni meri zanesemo na vas, nočemo pa izgubiti nobene priložnosti niti storiti nobene napake. Stotnik se je obrnil k drugi mizi in iel Dojasnie-vati položaj na Ukrajini sključenemu možu, ki ga je klical Zimmermann Ta mož je bil torej določen za Ukrajino He'ena ie skušala zapomniti si Zimmermannov obraz, da bi mogla o njem poročati v Pragi Potem so se možje vrnili k pisalni mizi in jeli debatirati o snovanju načrta za 21 november. ... toda to je stara stvar —Berlin—Bag 7ad— nafta—itd., toda to ni tako enostavno. Nekoč smo bili že prsteni Dodališati priprave za l^to dm in tudi zdaj smo si izbrali neugoden čas. Študiral sem nekoliko zeor'ovmo in orišel na to, da se ni nobena vojska pričela pozimi. Stotnik He^nz se je zasmejal: — Tr>ret storimo iz'emo. ffosDoda! Umolknili so Helena se je opogumila do vprašanja: — Ali bi m***9 zvedeti za ime agentke, s katero na i sod^lu^em? Stotnik Hemz ie zamjeno grizel svinčmk. Po-fem i° na od^o^oril nnčasi: — To ni awitkaf Ona *e v** Sef Tmena vam n*» morem noved^t* ker noben*"* ri*rm» rm* ie mfor-nvrana da s« »e^tan* z Tr~in Wo^fr;ed ka-rfaf se bo n" sarm z***1 o -^Vladno Vam mor* 7»>rl«cf ^ynf i r> io—< n ▼r>*,r^Vj» 11 Helena je začutila, kako so ji zadrgetali ž^vci - Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Torej bo lahko izpolnila dano obljubo, da privede polkovniku Krupu vohunko BZ 11 Za razmišljanje ni imela več časa. Iz odprtine v mizi se je začulo brnenje Vsi možje so utihnili in napeto prisluhnil:. — Heinz! — se je začula iz odprtine ostra beseda. Heinz je pritisnil na gumb in dal kličočemu predstojniku znamenje, da je pri aparatu. — Helena Vrana nai takoi r>ride k meni. V aparatu je škrtnilo. Zveza je bila prekinjena. Pod Heleno so se zamajala tla Možie so se presenečeno spogledali in zmajali z glavami. — Helena Vrana? Kdo je ta He'ena Vrana? — je vprašal stotnik Heinz — To sem jaz. — ie zašepetala Helena in prisilila svoia usta k nasmehu. — Kaj, Irma Wohlfried — vendar ni Helena Vrana? M02. se ie vnraSuioce ozrl na n*o Naneti ie morala vse sile. da je nrikrila svoie razhiirieme. — To ie moic »ažno ime za CeSVslomaško. — ie dejala tiho. Prk;mai ie z glavo in se zamislil Potem ie na dejal odločno: — Rabati morate samo naSe Tinčke. Po neno-^rebnem komnltcirate vso stvar Zdaj pa pojd:te Kl;rV vas šef. Obrnila s** i.e in s+onila V trotom Rože moj, če bi se H 7da"le ^o^T-e^ilo uiti <$e ie čs»s! — Kam *TP»*e? — io i<= u*rtavil glas stotnika 'T^'riza — Vf»ta so vp«<^ai- tu Vsa iz s^b«* se 1e ustavila B^sk^vito ie razmišljala Imela je malo uDanja da bi oobegnila iz Za upravo id inaeratni del lista Oton Chnsiof — Vsi tega poslooja Saj ji je bil znan eumb na Heinzovi mizi. Zadostovalo je pritisniti nanj, pa so jeklene plošče zakrile vsa vrata in okna Postavna je vse na eno karto Dokaj možno je, da je nekdo odkril njeno oravo ime v reDubliki, ne ve pa, v kakšni zvezi. Končno Helena niti vedela ni, kdo je šef.. Odločila se je in stopila k nravi m vratom $e trenutek je oklevala, potem je pa pritisnila na kljuko. XVI. Ustreliti bi vas morali! Helena je stokrat orež^vela strah ored smrMo. To je bilo vedno kakor da ji ie ledena roka stisnila srce. toda st;skanie ni hJt0 nikoli t*ko močno, da bi ji bili ž^vci odoovedali pokorščino. Tole tu pa ni bil strah. To je bila nepopisna groza. Soba. ki so se niena vrata zanrla za nio ie b;la rdeča. Domnevala ie vsai. da ie to rdeča bo rva, toda trditi te?a ni mogla, ker ier- bilo vse nogrez-nieno v nenr^e'en du?eč mrak ' C>ln stron se je zdel rdeč in te*ke. nerz^ske p*"enroge ki so se noge vanie ^ob^ko "r?:raie. so bile podobne staremu kai-Hmalskemu nls^ču Zrak v sob* i* b;l ooln smradu do t**kih r^^rah in ko ie no^edala nroti luči na nvzi. 1e xrMPiq v zraku mo^'k^ste ob'ačke, stoječe nepremično na