lgra-YKAE XXV, STBV.—NUMBBR 96 Gibanje za inflacijo dolarja napreduje ^verniki inflacije hočejo, da BHIUI POH MZMHI vlada natisne novega papir- . . natrga denarja v vsoti dveh I1IIWI)8BI Lojaliatlčne čete, ki ae borijo proti novemu rešimo, napredujejo na več frontah. Japon-ako vojno mlnlatratvo namerava odrediti nove tete v Man-diurljo _ ftangaj, 21. apr. — Militarl-atična alla novega mandiurake-itu režima, katerega podpira Js-ponaka, je iigulbila >voj mlli-tantni duh in Je popolnoma de-moralisirana. Lojaliatlčne čete prodirajo na vaeh frontah in vladne čete ao v neredu in akoro brts odpora umikajo. Tako poroča britaka čaaopiana agencija Reuter ii Mukdena. Japonci pravijo, da Je aa do-moralizacijo rešimakih Čet odgovoren general Cang Haueh-ilang, odatavljeni governer Mandžurije. On liri propagando, čij« namen je prikasatl novi režim v luif, da je neapoaoben vzdržati mir ln red v Mandtoirijt Situacija v Mandfturlji vzne-mirja Japonce. Položaj je slaati kritičen v aevernl Mandžuriji, kjer ao lojaliatlčne čete dobro organlsirane. General Ma čsn-Aan, vodilna alla pri organislra-nju odpora, je nasnanil, da pripravlja valiko ofenslvo proti js-ponakl armadi, ki je saaedla o-zemlje ob progi kitajake vzhod-ne železnice. Kitajaka čaaopiana agencija Kun Min poroča o bitki med Js-ponakimi In lojsllatičnlmi četami v Tunkllau, ki le vedno traji. LojsMati ao zažgali več vaai in mcat v pograničijtki aekclji In napravili ogromno Akodo. Poročilo ii Toklja ae glasi, ds Je jsponakt vojni mlnlaUr Bsdso Araki vprašsl aa nadaljnjo *pro-prlacljo $69,000,000 aa rnMtsri. Htične operacij« v Mandiurijl ln Asngsju. Iijsvil je tudi, ds bo takoj odredil več čet v Mandiu-rljo, ds sstro revoito proti novi mandfturak! vladi. Hladkornl deUvci ns Poljskem dobili Aeaturnik Pozen, Poljaka. — V alsdkor-nih tovsrnsh v aapadnem delu Poljake je bil dnevni delovnlk znižan od oaem ns Šest ur. Rsdl tegs ukreps Je bilo 4500 več u-poalenih kot v aesonl prejšnjs leto. Rekord v rtMaiJah Mii Vodja kmctske stranke aahteva jaano iajavo glede odcepitve od Velike Britanije Dublin, 21. apr. — Prvi korak za odatranitev prlaege ive-atobe angleškemu kralju, is irske konatltuclje je bil napravljen včeraj, ko Je ibornica odobrila predlogo predaednlka De Valera pri prvem čltanju. Večja bitka ae pričakuje prihodnjo sredo, ko bo predloga drugič preči tana. Poslanec McDermott, vodja kmetake atranke, ki ima aamo pet aedslcv v »bornlci, je pobijal predlogo. Zahteval je Jaano isjsvo o vprašanju, če ae Iraka še vedno ematra sa del britake-ga Imperija. Rekel je, ds je predloga velika »mota, pa naj se odgovor giaai kakorkoli. Predloga pomeni kršitev saupanja. "Ako se hočemo odcepiti od Velike Britanije, moramo to Jaano povedo-tiT j« w York. — (FP) — Lan-loto jc bil dosežen nov ra-kora v redukcijah plač. Med 15. januarjem 1931 in 15. januar-i'm 1932 je bilo naznanjenih 4103 »lučajev redukcij, leta 1980 Pa 1235 aH skupno v dveh letih krize 5638, poroča Labor Bureau, Inc . delavska preiskovalna a-Krncija. Od teh so unije prijavila 'M»2 redukcij, ostale ps je utr-|m Io nnorganiziraaio delavstvo. Unnko leto se je znižal zaslužek jeklarskih delavcev za . rudarjem na mehkem polju z« 25'*, na trdem pa 18%. V tem lasu ao ae znižale cene žive-^ le za 17% ali akoraj polovico m*nj kot n. pr. saaluftek jeklarjih delavcev. "Na vidiku ps ni ri"t*nega izboljšanja. Nesnstao »tanje cen žMjenskim po-' r,^inam še zdaleč ne odtehta trpljenja« ki je sapopodeno v ^poeetaostl," pravi biroj. t PR08 VETJS PROSVETA THE ^LICHTBNMEHT ' ' m LASTNINA wasoons rooeoa- MS J KO MOTS kf UM SN ti— iAhm te* m (k » M K* U«*. j ) to Um- CWin*#* ta OtaM* r-M MMkU«, K.n M pol Uta! M !■•» wtll not to PROSVETA k IkvaM* CHhh, OP THE PEDZSATZD Fl t. i IMM M Matov« l»HftNk PmvvII* |H, m prim«r dUr* II. !*•>, ptMl. te to ■ to» to »r»tPto»»w. te » nw Hrt — Nazaj, nazaj k motild! T« dni, ko Je privriskala v deželo prava pomlad ln ko ao zadeli vrtovi, polja in gozdovi zeleneti, je vetala od mrtvih velika aktivnost po vseh večjih mestih. Ponavljamo: v mestih, ne aamo na farmah. Milijoni brezposelnih delavcev ae zdaj mobilizirajo za veliko akcijo. Kdo jih mobilizira? Boljlevlki za revolucijo? NU! Bankrotirani pomožni odbori In pasivni delodajalci jih mo^ bilizirajo z motlkami ln lopatami za veliko poljedelsko akcijo. Vprašanje brezposelnosti bo zdsj rešeno! Po deieil odmeva stari krik: Nazaj na farme t Tam je rešitev . . . Ob vaaki depreaiji ae ponavlja ta krik. Stari naseljenci se ga dobro spominjajo še pred štiridesetimi leti in potem ae je vračal takole vsakih deset let, ko so modri špekulantje pognali banke in induatrije na kant in ko je bilo "vsega preveč", le za delavce ni bilo nič. Torej nazaj na farme! Zemlje Je doati in mrtva letil Zemlje je dosti, yee, yes! Saj je tudi zraka dosti in vode . .. V Chicagu se je te dni pojavila velika "poljedelska" akcija za rešitev brezposelnosti. Okrajni odbor ima načrt za podelitev zemlje na gozdnih prezervah brezposelnim, da ai obdelajo zemljo in pridelajo krompir, fižol in zelenjavo za živež. Se večji načrt ima International Harveater Company (trust poljedelskih atro-jev). Ta dobra kompanijar je ponudila avojim bivšim 4500 -r in bodočim — brezposelnim delavcem tisoč akrov zemlje v čikaški okolici za "pridelovanje živeža"; vaak delayec dobi četrt akra in dobi tudi orodje ln eeme — in tudi čudežna navodila, kako ae na fllki puste zemlje pridobi 5000 hlebov kruha! x Drugi velike druMp bodo atorile lato ln v nekaj tednih bomo videli, kako bo 700,000 ali 800,000 brezposelnih delavoev odkorakalo f motlkami na ramah in zavojčki semena v žepu iz mesta in vaa okolica doalej praznih planjav in atavbišč bo spremenjena v farme. Delavci bodo veselo farma!!, pozabili na depraaijo, masti H ae a pridelki in aadovoljno čakali na delo. Al! na bo to idealno lepo? Da bomo na čistem do pike. Igračkanje z motiko in lopato na koščku zemlje nikomur nič ne škodi. Za marzikoga, ki ima druga vire sa avojo akaiatenco, je to dcfcro razvedrilo. Koliko pa bo to pomagalo družinam brespoeelnih? Človek ne more živeti ob aami solati in redkvicah ; nekaj Čaaa že, a ne dolgo. In kaj bo počel med tem, ko bo čakal, da mu pridelek dosori? Zakaj ne dajo brespoaelnlm Še puške, da bo streljal vsaj vrabce, če ne bo mogel dobiti zajcev? Končno: Kaj bodo pa počel! farmarji v okolici in bližnjih državah, ki pridelujejo aele-njavo za čikaški trg? Ali bodo zaprli avoje hiše in hleve in šli tudi oni na gozdne p rezervo pridela vat solsto ln redkvico? Vaa ta komedija — ponujanje stavbišš in prezerv za "farmanje" — je novo norčevanje iz brezpoaelnlh delavcev ln prav tako bedasto kot je bila kampanja proti "kopičenju denarja". Vse mogoče stupldne skeme ai izmišljujejo, nato pa bobna jo, kako pomagajo revežem. Bunk! š Glasovi iz naselbin Zveza čikaških društev SlfPJ |mogH do uspehe kakršen je bil, Chicago«—Drugi 1s|bI koncert, brS?£l!€,De J^ne zveze dru Insullove družbe na arella SNPJ ustanovljena. Druga točka progrkfha je bila nastop sestre Oblak iz Elk-harta, Ind., ki je presenetila av-dfjenco z umetnim Igranjem na harmoniko. Nato je nastopil br. gl. predsednik V. Caittkar z dalj-Alm govorom. Orisal jo potrebno bratsko delo in je navduševal člane do kooperacije v tej svetovni krisi. Povedal j« kako smo se Slovenci preselili Is stsre domovine z namenom, da si opo-moremo v tej domovini ".zlata," ali danes se najdejo ljudje, ki trpijo pomanjkanje in v mnogih slučajih umirajo od glada, čeravno nekateri ljudje živijo razkošno brez nobene brlge. Rekel je, da tu mora biti nekaj narobe in da je potrebno, da se delavec organizira v svojih društvih, sličnih SNPJ ter da ae bojuje za ekaiatenco. Nato je naatopil moški pev-aki zbor "France Prešeren," pod vodstvom učitelja Kvederaaa. Zapeli so "Internacionalno delavsko himno", "Volga Boatman" in Radnlčkl pozdrav." 2ell ao navdušeno aplavdlranje od poalu-šalcev. ("Prešeren" priredi avoj koncert v nedeljo 8. maja v SNPJ avditoriju s zbirko novih pesmi.) Za njimi je nastopila MU-dred Zuanich, učiteljica glaao-virja, ki nam je saigraia dve pe-ami — "Etade" from Chopin. Miss Zuanich (Hrvatica po narodnosti) je priljubljena pri nas, kar je pokazala pri eni prejšnjih prireditev v dvorani. Enodejanaka komedija "Mia-aee Prlmroae'a Deception," ki ao jo uprizorile m rs. E. Hefden-relch, misses Wltty, Griltz, Ule-pieh ln Rojrcht, članice društva "Integritr" št. 681, ao povzročile veliko ameba a onim "would-be babyjem." Sol is U StipuUn ln Bacieh (tenor ln bariton) a svojima perfoktnlma glasovoma sta nas momentalno preselila lz depresije v proeperiteto, ko Sta naa napolnila z duševno hrano. O-gromno ploskanje je bilo dokaz, da ata oba vlaoko spoštovana in priljubljena pevca. Trospev članic "Lire" (mre. Basha, m las Fablan in mlaa Ku-lan) v spremstvu prof. Carnov-skega Je povzročil veliko sani manje in je moral ponovno na-atopiti. Trio mlaa Kurir nam jo zaigral "Serenado, Govotte Loula Xm, Ghys," by Drigo, je bil nekaj novega na našem odru. (Učiteljica na glaaovlr, gosplca Kurir a spremi je van jem na čelo in goall). Pokazale so avojo u-metnost prvič med Jugoslova ni. Želeti je, da nastopijo bolj pogosto, da ae bolje spoznamo. Joe Lackncr, 9-letni muzlkant na harmoniko, naa je očaral, ko jo saigral polko ln valček; tudi on je bil prvič na odru ln je pokazal. da je mualkallčea. (Le naprej, Joe. da te bi večkrat ali lati!) Hrvatsko pevsko društvo "8o-ra" Je zaklučllo program a pesmijo "Orlentalakl ples" la < ra "Zrlnjskl", ln moški zbor pa štev SNPJ v Chicagu. Vaaellčal ■ "Rudarji" v U Sallu! La Salle, III. — AH ste že vide 11 "Rudarje?" Dasirsvno jfh .je veliko v La Sallu in okolici, pravega rudarja še niste videli. $u darja, kj je vzgojil svoje otroke v pravem duhu. Otroke, ki po znajo očetovo in materino bol iti valnoet delavske organizacij« Slov. nar. dom praznuje na Pr vega maja 15-letnico svojega ot> stanka. Na ta dan bodo tiekdan ji člani društva "Soča" in člani drultva Mohavk priredili src« pretresujočo dramo in tragedij" "Rudarji". Igra "Rudarji" je e nodejanka in vzeta lz družlnake-ga koledarja (letnik 1980). Po i grl bodo nastopili igralci kluba št. 8 J. S. Z. iz Ogtesbyja v Igri "Sovražnik žensk" v enem dejanju. Pred Igro bodo kratki govori ustanoviteljev in boriteljev Slov. nar. doma. Po igrah bo plea, prosta zabava in "nagrade" kuMnj-ake srebrn i ne. Gosp. klub Slov. nar doma bo skrbel za detoro postrežbo. Slovenci lz La Salla, Ogledby-js, De Pue ln okolice, ulj ud w ste vabljeni, da nas poeOtlte dne 1. msja. Dom potrebuje vaa in vi potrebujete dom! Anton Deržleh. Iz mojih zapiskov Mihvaukee, Wle.—In tako je zmagala tudi pri nas resnica nad lažjo, svetloba nad temo . . . * i • Sedaj imamo pri naa par generalov brez armade, zato predlagam in podpiram, da ae pošlje vsaj dva glavna—na Kitajsko, ker aamo tam se borijo a skrtia-nbn, starodavnim orožjem, e s e Peti vvard, slovenski ward, je rdeč—"člksškl" socialisti so vsekakor izvrstni strategi. * • * Nekdo, to je, neki star sodra* je rekel po seji: "Sedaj bomo gradili dom v Milvvsukeeju, dom Jugoslovanske socialistične sveže. Dobra ideja, prijatelj, in di izvedljiva. »ta Vse to bi morsl pisati za Pro-letarca, toda urednik je preobložen z gradivom aa tedne naprej, kar pomeni, da je Proletarec mnofo'premajhen. ,,>/ s "Slovenec. Srb, Hrvat" je najstarejši hrv. prvaki Sbor v Chicagu In šteje nad 50 pev cev. (Prihodnjo Jeaen prssnuje ttt-letnlco.) Odbor zveze se Iskreno zahvali vsem imenovanim ia njihovo pcArtvovalnost. ravno tako se zahvalimo bratu Jsme* Kolsrju ln Wm. Arbanaau za darovane cvet tire ter br. F. Rergerju In John Koslčku za darovana o-krepčlla. Zahvaljujemo aa tudi kuhinjskemu oaobju za pripravljeno večerjo In sploh vsem. ki % * * * '^^P Po težkem volilnem boju je bilo pričakovati« da ai bodo sodni-gi oddahnili ln vsaj nekaj časa mirovali, veseleč se velike zmage, toda na prošll klubovi seji ao prišli na dan s kopico novih načrtov sa bodoče delovanje in -f- a sedmimi novimi člani. * • • Tajnik Poličnik si je brisal potne srage, toda odločen, da bo še pred zborom imel 160 član&v vknjiženih. e e e V četrtek dne 28. aprila se vršila posebna klubova seja. Namen te aeje je predvsem: dati našim delegatom za sbor In konferenco Prosvetne matice potrebna ns vod lis, nadalje, določiti vae potrebno glede proslave Prvefa majnlka in končno, najti priliko zai pod učni sestanek ki krs-tfo d lak urijo. Na dnevnem rodu je tudi predavanje s predmetom: Glavni vzroki gospodarskega loma v Ameriki. Seja bo važnosti, zato Je potrebno, da tto-do navzoči vsi sodrugi in »odrp-ginje. Račune in vae drugo bomo pustili ta dan na strani, da bo več časa za razpravo. Članstvo drultev Bled št. 19 JP05 in Sloga št. 1« SNPJ je sklenilo, da se udeleži prvomajske proslave našega kluba kor-porati v no. Toda skoro gotovo je, da bodo sledila temu lepemu vzgledu tudi druga napredna društva. Pri koncetoi bodo na-utopili vsi trije pevski zbori, Naprej pa bo uprizoril spevoigro "Na vasi." • • • Vodstvo socialistične stranke Je štorllo potrebne korake ara veliko prvomajsko manifestacijo po mestu. Povabljene so vse strokovne in tudi podporne organizacije. Veličasten sprevod se bo pomikal od starega okrajnega poslopja po glavnih cestah v srcu, mesta in zopet nazaj, kjer se bodo vršili slavnostni govori. • ♦ ♦ Sprevod bodo vodili naši sodrugi iz mestne hiše, s šerifom na čelu — za njimi naša armada razredno zavednega proletarlata. e e • Ne, prijatelji, ne bo še revolucija, toda nekaj lepšega — nastop disciplinirane armade, katera bo v bodoče korakala na čelu ameriškega delavstva — do zmage.—gpartak. Kako je v Jugoslaviji Foreat CHy, Pa--Moj namen danes ni, da bi pisal o razmerah kakršne ao tukaj, ker te so že znane vsakemu človeku, ampak ker večknat dobim kako pismo iz starega kraja, jih bom par priobčil v isčrpkfh, to pa zato, ker je tukaj v Zjedinjenih državah to liko propagande za Jugoslavijo. Da bodo ti klečeplazni propaga-torji videli, kako ae priproato ljudstvo tam počuti, naj navedem tukaj Že prej omenjena pisma. Prvo pismo, ki sem ga prejel kmalu po tistih famcttnlh volitvah v Jugoslaviji, se glasi (kar so volitev tiče): "Po dolgem dasu aem se name-oU en par vrstic naplaatl, pa še aedaj nimam kaj posebnega sporočati, kakor da je pod sedanjim jarmom ša slabše kot je bilo pod prejšnjim. Sedaj smo imeli državne volitve, ker pa ae jO precej obširno med ljudstvom govorilo, da ae ne bo volilo, ao poeegH S al-lo vmes. Nam je bilo zapovedano, da kdor ne bo voHl, bo reduciran. Tako ščitijo eden drugega nato pa lahko trboveljska družbo vzame v roke ta velike škarje in jih vihti po zraku da se bo kar bliskalo . . ." To mi je pisal priproatl delavec ln mislim da ne potrebuje nobe- Drugo pismo, kateregft prejel nekako pred enim meao-cem, mi piše neki drugi-moj prijatelj, kateri je pa malo na boljšem ritališču. Pismo sa v isčrpku glasi: "Oprosti, ker ti toliko časa ne pišem. Vsrok Ja to, kar ni posebnih novic; e4ku> to: tudi tukaj Je sedaj precej velika kriza ker tovarna ab začele sploh u-stavi jati obrat, kar p* še delajo, jim sploh zmanjšujejo plače, ta ko da raa ne vem ed čaaa teri ljudje splopTflvlj©. ao žhrljenake p6h^bščit» ki so padle H kaj ko ljudje rejo kupovati, ker ln tako Iti rafev v hit da si kar Nadalje"mi piše. da v č* kako da je v v (o JHI bivši vojaški letalec. Je Mil so direktno ali indlrektno po- Za S5c aa aro čisti revelveHe. ovae vOJael ^flMs C. MaeKeasie. ■lažbo aa policiji v Las Aagelesa. —F«ter»u4 fkiuM. ReadUsrrls, urednik dijaške-ga Hsta aa Onlver^l Kolumbijf v New Yorku, ki je bil Izključen z univerze, ko se je potegnil zs v Kentuckjju. je skoraj polovica delavcev brez dela ln da se večkrat zpdi, da kateri od gladu umrje. Kato pa pravi, da "tako hudo sploh ne more biti, ker da je v Amarfki živeža več kot dovolj. Kškor se vidi, pripravlja se aopetbova vojna . . ." Tretje pismo, katerega sem prejel od drugega, ki je že precej prileten in upokojen radar, se glasi: "Dragi. Danes, ni Veliko soboto, so nesli k žegnu, pa jaz skoraj ne bi imel kaj, tako se m i godi. Taki časi so tukaj v Trbo-v^ah — 700 jih je brete dela s« mo pri nas, plače so vzeli vsakemu, še meni so vzeli penaijo —-100 dinarjev, tako da ne vem kaj bomo počeli, če bo še dolgo tako trajalo. Boste že brali v Časopi sih kako je v Jugoslaviji . . Prosi za kakšno pomoč. Ts, mislim, malo ve o svetovnem položaju, zato ker še v žegne veruje. Iz takih pisem si ČlovOk naj lažje predstavi resnični položaj, kakršen je. Se tisto pokojnino, katero prejema upokojeni rudar, mu so odtrgali. Iz tega se pa vi di, kako skupno kapitalisti nastopajo, da trgajo plače vsi ena ko. Ako bi bili delavci tako *3o& ni, b\ k maki izginile te krivične razmere, v katerih sedaj živimo. F. Ratalc. Važne vesti | Bridgeport, O. — Stavka pro-mogarjev ae nadaljuje. Dne 17. aprila je bil plogreb stavkarja Klmbela, katerega so ustreliti miličniki 14. aprila. Pogreba se je udeležilo 10,000 premogarjev. Sedaj je dkoll Somers rova izjemno stanje 6 milj naokrog. Dne 18. aprila ao zopet obstrellli 3 stavkarje in tudi na ^aanidke-ga poročevalca so streljali Kna jo 600 miličnikov, da bijejo uboge stavkarje za koristi Goodyear TIre Co. la Akrotta. V Beflmont countyju je bil do sedaj še mir in nobena kompanija ni poskušala še obratovati. Za 20. aprila I je sklical delavakl tajnik Doalf v Wasblngtonu, D. C., konferenco premogarjev in operatorjev, da bi se stavka Izravnala v Ohiu ki Panhandle jem in drugim jaje kapitalisti Ca eoal oala nosi Uda Ja večji PETEK, 22. APRILA. PKOBVETA RAZNE VESTI Vesti iz Jugoslavije Indljaki naclonaltatl, ki romajo v jote. Glasovi iz naselbin »topila pevska druAtva In govorniki. Veselica ae je vršfla v prid brezposelnim članom. Ve« program jo bil dobro Isvajan in vat posgmeanlkl ao dobro lavršl-U svojo vjoge. Le sama tebe nI-aem videla, kajti bila som dokaj nervozna, ko ao me poklicali na oder, da sta igram. Po veeelid v apodnJi dvorani pa aem se mnogo bolj 4« poč nt Ha, Hvala J. Ora-dlšku, ki me jo opremljal na banjo in vaem drugim, ki ao mi to-kar.nlI naklonjenoet ter floato-ljubnoat. Hvala druilnl .F Ora-dišek aa poetraAbo. Upam, da ae kmalu spet vid Ima Mary Obtok. Kapitalistični "penaljon" Elisabeth, N. J. — Tu ao nam kapitaltotl aačeli dajati, nam u-bogim delavcem in dotovfcam "dopust" brea plače, Kar trumo-ma Jih odpuščajo to vseh tovarn in nič ne Kidajo na to, koliko tot je le ubogi delavec garal aa druibo, pa čeprav je pustil vao Dvojo moč v tovarni v 10, 20 ali dO letih. To je delavski pentijon na stara leta. Caaoplsi lepo molče, nočejo nič iioročatl, koliko sto Ali tisoč de-lavoev Je bilo vršeni na oeeto, ampak obratno, kadar bodo par delavoev vseli nasaj n* delo M nekaj tednov aH dni, tedaj bodo unul«*kl časopisi priobčili na prvi strani, da pnoeperlteta jo Ae v blišlnl, da nI treba vač tarnati in da samo rdečkarjl ao ttMUU dovolj ni. Srvmla kaj takega Je lahko plasti časnikarju pri Bltoa-beth E ven I ng Journalu, ker fcna vsega obilo — s debelim trebuhom, v i . Kaj pa bankirji In veliki hi- bankrot in araven delavsko prihranka pobaasll v avojo malho? Kar je Ae ostalo v hranilnicah u povrnitev delavoem, tisto pa poberejo preiskovalci likvidacije. Ce ostane kaj, tistemu denarju pa dajo ime "dlvldeodeM—ld%, 25% ali HO'<, potem pa aahteva-jo, da Jim kongres, oalroms vlada v Wa*hlngtonu If doda milijardo ali d vi ta rekonstrukcijo induetrije, nameato da bi Jih po-atoli v Ječo aa nekaj tot. Delavske drušine, če vprašajo as bres-poselnoetno podporo to dršsvne blagajne, ae jih imenuje karj«, aato ker ao lačni, sestradani in rastrgani. Bogataši, ki ao delavce oakublli sa denar in adravje, ao ps gentlemani. Kje je pravica! M ae to de-lavstvo kaj naučilo is to depresije? Upam, 4a. čss jo *e, da delavstvo obrna hrbet tokAnto), ki prod volitvami obetajo "Okno," pe volitvah pa pošiljajo obsro-toio silo a granatami in kroglami, namesto Uvela ali podpor*, i Ntoo glasove pri voHMk soetoltoUtnlm delavskim kandidatom, ne bankirskima strsnka-ms kot Kia republikanska to de-mokrstlčns. t M Prvi maj, prasnik vsega asvednege delavstva 1 Asdy ftproger. bolJAe, as podporna društva, aa raane klube In Ae poaebno aa org. Slovenski dom. katere cilja sedaj Ae ne moremo tovnittl. Za vsako ceno moramo obdrša ti org. pri Alvljenju, pa naj so Ae tako teftkl čaai. Sedaj ne aahte varno drugega od cenjenih delničarjev in delničark, kot to, da ae vaaj enkrat ali dvakrat (kadar Ima org. svojo prireditev), abe-rejo akupaj in pokašejo, da leljs po naAem lastnem sbirallAču v vaeh Ae krepko Aivl, da amo Ae ve no pripravlja!, kakor hitro ec> bodo vremena zjasnila, nadaljo vati in agotovlti to delo. Zato apeliram na vaa društva, klube In poHamoantke, da pridejo v S. S. Turn dvorano na 24. s prita. O programu ne bom dosti govoril, ker As vsak ve, da na prireditvah org. Slov. dom ao vedno prvovrstni. SeMl ae bomo popoldne a vsemi tremi našimi pevskimi aborl, mladinsko novo god bo in bomo slIAsH njihova levaja-nje, pa tudi nekaj naAih malčkov bomo aopot alilali. Zvečer ob T;80 bo uprlsorjena ena najbolj komičnih iger, kar smo jih Ae vkJelI - "Trije vaški svetniki". Igrali jo bodo naAl sts rl ananci ln prijatelji, mojstri v takih refoh. Nobenemu ne bo fal kdor bo obiskal to prireditev; aadovoljnost je vaškemu garantirana. Pokaftimo ob tej priliki, ds amo bili in da amo Je vedno aa napredek org. Slovenski dom, aa splošni napredek naselbine in ss dobrobit naAefenovo generacije, mladine. Pripravljalni odbor se trudi, da bo vse storil, da zado-voljl vso poaetnike. Frank Luatlk, predsednik Poročilo to aakvato Klkhart, Ind.- Tukajšnje raz-mere ao prav talko slabe kot povsod drugod. Dela se ne dobi, Če bi ga laka! noč In dan. Ve tod toga seveda tudi nI več tistega ftlv-Ijenja ln veeetja, ki jo bilo nekoč. že več čaaa boleha rojakinja Mary Psjk, članica druAtva 308 SNIPJ in Mary ZakraJAek si je pa dne II. aprila slomila roko v aapestju. Dne 12. t. m. as jo podala v bolnico In as podvrgla o> peraclji, katero je srečno prestala. Upam ln telim, ds as kmslu vrne mod avojo druftlno vesela In a dr a v a. Kojaklnja Joaephlne Smole je nesrečno padla In si alo-mlla roko v komolcu. Želim vaem, da bi kmalu okrevale. Na tO. aprila sem bila v Chl-cagu na prireditvi aveae čHca-šklh društev, na kateri ao na- (NsdslJavsnjs s I. atrsst.) je skupna priredba kluba in pevskega odseka "Naprej.0 J»ro-gram bo sledeči: Otvoritev programa po tajniku kluba; govor v prid delavskega pokrets, John SReboi. Igra 'nJlh dvajset milijonov dolarjev aa podpiranje najpotrebnejših brezposelnih delavcev v Illlnofsu. Ta vsota bo aadoatovala do prlho4njetra 1. Oktobra. Oikatkl okraj dobi od te vaote 15 milijonov dolarjev. Proti kasntlalškesiu deta Manafield, O. — UnIJs tlaksr-aklh delavcev aponaorfra predlogo, ki prepoveduje kompeticijo jetnlšklb tiskarn s tiskarnami, ki uposhijejo mezdne delavce. AH ste «e Ssrečlll Prssvsto sli Mladinski Ust svojem« prijste-IJu sli eoredslku v domovino? To je edtol dar trajaš vredaoett, ki ga za aul deaar toliko MMo- Yato, Kan«. — Le malokdaj ae kdo ogla«I la Kansssa, VSted Uga AeMm sporočiti to to. ds ss tuksjšnje rsamere prav slabel doto se komaj o* 3 de n dol na t«4en. Upostonih je prav malo in bMSpoeelnoet jt velik« V«r<«k temu so parne lopeU, a katerimi pr|d'rf>lvajo premog. Ako bi tsH nt bilo, bi morali vaš rovov odprstl to vsč rotorjev uimilHi Frask fftoiOisA. I/MTNK A IfRKDNIiTTA Akroti. O., U ».t — V dotlč-nem sasnonilu je ososšeon, ds so fiaellca aoa,. kluba Ot vrši dne 17. aprila. L • VUh« % občinsko blagajno V noči od velikonočne sobote nedeljo m neananl storilci vlo v občinsko pisarno občine Mirna ter na vrtali ftetosno bto h okna so odstranili dve •mi. ne splaalH v pisarno. prevr> !«l» zunanjo In notranjo steno airajne u toliko, da je lahko vlomilec iiegel vanjo s roko In po-b. nje vea denar In nekaj kol-k"v K »reči naše občine nimajo denarja to tako ao storft- - orricc UrtwHJ— pni M IHI CENE SO ZMERNE Pretakava castan j Dr. It 8. Howe, Mgr. Igor fcčep: NOCI RDEČE PE08V tfjT PETEK, 22. APRII.A ^ — Zastonj ni tako obupa val. O, 6« li res kaj stori! Za vse se nekod pokesa*. Zapomni ni moje besede. Metka je ni dolgo poslušala. Prelom med njo in Mirkom je bil popolen. Odšla je v svojo sobo in se zaklenila. VIII. V hiti je vse spalo. Samo Marica ni mogla ratisniti objokanih oči. Misel na ponesrečenega Ivana je tgala njeno srce in izvabila skrit, zadušen, a resničen jok. Bilo ji je neznosno hudo, noč se ji je vlek-la v obupni grozi in je ni hotelo biti konca. Tako zaieljeno je čakala jutra, pa ga ni bilo. Vilic temi in prezgodnjem času je vstala n si naila opravkov, ki so jo vsaj malo zamotlli. Vsepovsod je bil Ae mir, tudi tovarne so mirovale v najhrupnejšem obratovanju, le limskl veter divja, ponočno razgrajnje mrzle burje je prihajalo na njeno uho in ji le poaebej budilo grozne slike, fiele čez čas, ko je kazalo, da Jutro vendarle nastane, je doti vela nekaj, kar ni bilo samo povečevanje strahote njenih Na oknih in na vratih je nekdo trkal. \ sprva je obšla prava plahost njeno pozor-nost, potem je pa šla odpirat. Pred njo se je pojavil šofer Tomai. . — Ne zameri, punca. Luč smo videli. — Saj nisem spala. — Mi tudi ne. — Nekam čudna si v obraz. — Pomiri se, Ivan naj te nič ne skrbi. Ce bi vedel, da bol taka, bi le zdaj ne povedal. — Kje ai kolovratu celo noč? — Mirka smo opijanili. To je bila zabava. Kar rad ga imam. ^ , — Jas sem ee pa bala zanj. Revolver ima. — Res? — Mene pa skomina po njem. ' ~ Tomai se je zagovoril, zunaj so pa čakali nanj. Ker ga ni bilo nazaj,.ao ili za njim in se po vrsti pojavili pred njim in njo. Vstopili so: Bolni in selo, selo onemogli Janko, ki je takoj sedel za miso. Vinjena Ivica, ki se Je privlekla kakor se ponavadi privleče jo dekleta, ki vso noč prebijejo po zaduhlih beznicah. Z obema je pa priromal tudi Mirko, ki je bil najbolj pijan. Ivica ee je takoj lotila šoferja z očitajočim vprašanjsm. — Tomai, koliko časa pa se pogajal? — Je le domenjeno. Marica se je začudono zavzela: — Kaj? Tomai Je pojasnil: — Da pri tebi zaključimo našo nočno potovanje. Gostoljubnost pokali, drugod ao nas povsod postavili na cesto. tmfral Mirko Je saklical: — Vina, Marica! Ona ga Je ogleda vala in ji Je bil prava uganka. — Mirko! Takien si? — Le nič me ne glej! Po vino pojdi T Danes jas gostim. Kdor hoče, naj pije, kdor noče, naj saspl- nfcpgaj IX. Preden so vsi posedli, je Tomai potegnil Mirka k sebi in ga odvlekel stran od ostalih dveh. Ivica In Janko sta obsedela pri srednji mtsi. Tomai je pa Mirku govoril: — Mirko, sa pametno kupčijo se pomeniva. — Kaj pa prodajal? Dekleta? — TI mi prodal tisto kresilno gobo, s katero le ravnati as snai. - — Težko se ločim od svestega spremljevalca. — Le odstopi ga. Za neumnosti ga Imal. Zanj ti dam, kolikor hočeš. — Vem, da (nisi umazan. Zame Je res-bolje, da ga nimam. Mirko je izročil revolver Tomažu in mu izpolnil veliko željo. Ko ga je Iofer spravljal, je menil: — Kaj bi ti z njim? Se pri dekletih ai le strahopeten. Med pogovorom teb dveh sta Janko in Ivica ostala na svojih mestih pri srednji mizi. Marica je prinesla vino in se zadržala ofo strani. Tomaž in Mirko ata pa priaedla. Mirko Je postal prešerno razdivjan. Z veliko razpona jenoatjo je napi val. — Komur je do korajže, naj pije! V današ-njl noči aem ai odkupil življenje. S Tomažem ava sklenila zadnjo kupčijo. Sam svoj sem zdaj! Nihče več mi ne laže, ker nikomur ničesar ne verjamem. Svet je vlačugarsko gnezdo, vse je sama hinavičina, sama laž, laž, laž! Ivica se mu je prva uprla. — Ne posluisjme ga! Mi nismo hinavci. — — Kaj nas briga, Če ti Je pokazala hrbet. — Moji prijatelji ste, vi ne lažete, zato sem med vami! * r Ker je Mirko postajal preveč glasen, gs je Marica mirila. — Ne kriči tako divje . . . On pa je vztrajal. — Vsi naj slišijo, da živim, vsi naj vedo, da sem dobre vdljel Tudi ona naj čuje. Doli naj pride, da se Ji zahvalim za vsa ukradena leta za veliko ljubezensko laž, ki sva jo gojila. — O, bil sem slepec, bolan fante, ki je lepim besedam verjel. Zdaj se je Tomaž nad njim razkadil. — Miruj z neumnostjo! Policaja, nam za prazen nič privabil. —. Ce bi nič ne bik), bi ostal pred meseci med vami. Zdaj se je Janku razgibal jezik. — Kje si hodil? — Povsod, kjer se je kaj zaslužilo. Stradal sem in hranil denar, da stopim pred njo kot dostojen človek. Tomaž je znova zavpil: ' — Norec! Pij, da se ti jezik zaveže. Mirko je zastrmel vanj, potem pa pograbil kozarec in si ga ob vsakem novem stavku vnovič natočil. Vsi so kar strmeli vanj, ko je na-pival: — Pij mol — Laži v slovo! — Vam v pozdrav! — Vsem vlačugsm v posmeh In naii Ivici na čast! — Pijmo zato, ker sem se prvič resnično opil... • Ivica ss je vsa stresla. — S tabo ne pijem! Mirko je povesil roko in postavil na novo natočeni kozarec na miso. — Ivica, ti ne lažeft, tebe imam rad. Ce ti J Je kdo vleč, ga objemal. Ti nisi hinavka, zato postani moja, moja. Vrgel se je nanjo in jo objemal z vso pijano straetjo ter poljubljal z divjo razpaljenostjo. TomaŽ ae je zaeiftqjal prav od arca. — Glejte svetnika, ki samo knjige itudira! Ivica ae je Mirka z lahkoto otresls. Zakričala mu je: — Kaj bi s tabo, ko komaj stoji!! Hrup se Je naglo polegel. Janko je zadremal na mizo in tudi Mirko Se je sleknil na stolih. Ivica se je zagledala v ogledalo in si popravila rasmrieno obleko. Natakarica je ostala saakrbljena. Šoferju se Je zdel Mirko selo sabaven in ga je z nsalado opazoval. Potem je pa pritegnil Ivico k sebi in ji dejal: 'HH1H ■toliBHf^/^v' " (Dalj« prihoda*«.) Milena M o korit* va: MALA MARIJA V manofu, ki leži ie dokaj let I »od zelenim vencem goric ln gs obkroiajo v daljavo na drugi strani prostrana polja in trav. ntki, ss je zgodilo v letu Gospodovem devetnajstatotridesetem. V mali zakajeni in zapraleni sobici, is katere Je eno samo, malo okence vodilo pogled preko nepregledne ravni in ji je bila edina oprema stara, črvojedna ml-za, postelj in omara, je ležala lena in odgovarjala babici: "Res ne vem, gospa, kdo bo nosil h krstu, ko je soseda Liti-ka isbegnila. Moj mali, ubogi otrok T' "Potolažite ae. Angela, po-iičem vam drugo botro. Bog bo ie dal. da bo iivela, če Je ustvaril valo hčerka" "Pa iupnik, iupnlk bo hud. Pomislite, četrti nesakooski o-t rok od četrtega mola. To je najhvJIe od vasga." Otrok Je sajokal, babica je bi la odšla. Mati ga je vseia k sebi in sopet je bila sama s svojo bolečino. Pogledala Je na steno, kjer Je vtaela stara saprafena l»a "Osri sa name, nebeška gt-spa. osri se name v moji slabosti in greboU, kJ al čista tn lepa, ko rosa Jutranja. Rodila si dete in val sa bolečino lena, vel sa tuge in akrbi materinske. Pošlji, kraljica nebes, moji mali hčerki močnejie srce kot ga je imela njena mati. Stoj ji ob strani preblaiena ln je ne zavrzi, kot jo bo zavrgla vsa srenja od malih do velikih. Poilji kasen meni, grelni materi, ne nalagaj js moji mali siroti. Amen.4' ■Zajel jo je ssn. Oživela je prod njo pomladna veselost njenih dni, kakor bi jo doživljala ponovno. Bila je dekle. Z materjo sta životarili, kakor je fti-votarik) ie nešteto mater ln hčera, priila je pomlad, kakor jih [Je prišlo ie tieoč in tisoč, s njo »O priile noči ln sem tj a je duhta-la v skrivnosti In Jasmin ter a-kacije ao zavijale misel v een; bili ao mladi fantje, ki ao ukali akosl vas ln trkali na okna lepih deklet, kakor so to Ss pre-često. Nekje daleč sa njeno saveatjo je lepetalo tajno fte mnogo dni. da, ie nekaj let Ce je stala v goricah ln vezala trte. se jI je sdelo, da jo topli Urkl objemajo in netsrsčeno čudovit drget JI je žel skoti sres, če je vezala snop je na polju. JlJe včasih bilo. ko da Jo je vroče eolttos poljubi. V> na tilnik, arsdl zlaU«a sija se JI Je sdelo. da stoji mol In nekoč pride k njej. Vse, kar Jt bilo lepega, veeelega, srečnega, je bi lo v njegovih nepoznanih očeh. Tako se Je sgodilo, da je srečala mladega, veselega fanta in rodils sina, ko je bil oče ie dav-no odAel za sasluikom Bog v<> kam. Rastel je njen sinek v rev-IČini ln vendar na prostranih grajskih travnikih. Komaj je dobro prišel v lolo, je šel sa pa atlrja h kmetu Otavnlku. Tako je bila aama ln v nočeh, ki jih je poprej<> mirilo sinovo dihanje, je vstajalo nekaj opojnega is kotov, is oeete, is polj. Le-je na trdih tleh in krotila svoje uhajajoče lelje, molila ln preklinjala evoje telo. del Je mi mo nje nekoč mol, njegove oči So satietile lak rs v njenih prsih In sopet ae je sgodilo, da je rodila otroka, aama In zapuščena. Ko Ji je otrok umrl, par na cev star, je Uvela sopet aebl in vasm prepuščena. Hodila je mlatit vse poletje. Mlatilnlca je po-Urala žito in bruhala ala M Iste i vedno lati; najeti od go-epoda r i s mlatllnice ao jo sprem-1 Claal IJall. metali vanjo enopje. odnašali slamo la delali oslico. Pri vseh gospodarjih, blisu in di ao bili. prenočevali skupno na senu. peli. bili veseli In žalostni, preklinjali in sdihovall. Med vsem tem pa eo molje In žene pod UAodnlm strašnim poletnim trepeta njem semlje ln neba, po- zabljali za trenutek vse in se u-dajaii opoju, avetu, ki je člove-' ku pravzaprav tuj od vsegs po-|četka, ki nI njegov, ki se je vrinil v njegovo iivljenje sam od sebe, nepovabljen in je pisal na njegovo pot, predvsem pa na pot žena usodne, nepojmljive raze. Ko so se vrnili k zavesti, je bilo možem veem kakor čudne sanje, katerih niti niso prav vedeli ali so resnične, žene pa so vso zimo hodile žalostne in zaničevane okrog, med njimi mnogo cvetočih mladih deklet, ki so stopile prvič na pot, ki jo hodijo nezakonsko matere. Tudi Angela je, ko je priila pomlad, rodila svojega tretjega otroka, drugega aina. Pobrala ga je bolezen, kakor je pobrala mnogo otrok v okolici. Zopet je prišlo'poletje, mlačva, zopet zima, na pomlad pa je kakor sto drugih žen zopet rodila. In tedaj je bilo, da ji soseda ni hote la nositi otroka k krstu in se je je usmililo mlado kmetsko deklo, neslo otroka h krstu in mu izbralo domače, krščansko ime, molilo za blagoslov njegovemu ubogemu življenju. župniku so prinesli h krstu že tretjega nezakonskega otroka v tednu. Bil je ves rdeč in zari pel v obraz, jezno je gledal babico in mlado botro, godrnjal jn kričal nad njima radi matere otrokove, ki je ležala tedaj doma bleda in izčrpana; prjdržal si je njeno delavsko knjižico, da jo pride k njemu osebno iekaj. V nedeljo pa je napovedal pridigo za žene, stopil določenega dne razvnet na lečo in spregovoril. "2ene in dekleta iz fare svetega Jožefa, poklical sem vss in zbral, da vas opomnim dolžnosti in čednosti, da vas spomnim Boga, ki ste ga nečistnice in pre-šestnice pozabile in pustile v ne-mar. Zavrgle ste božjo podobo, ki je žarela v valih srcih in se ponižale kakor žival pred lastno poželjivostjo. Zavržene ste in pahnjene od božjega prestola, vala zvezda nh Marija, čista mati fitvarnfleova; odvrnila je o-braz od vas, ki ste grešne matere. Ni milosti za vas pred Bogom, ni je sa vaše, v grehu rojene otroke p9fubljenje ln pekel Čakate na vse, ki se ne spreobrnete. Bokleknite ponižno k božjemu prestolu in ae obtožite in kesajte, da se vas Bog u smili, vas in vaših otrok, in vae ne pahne v temo in ogenj, kjer je gorje in škripanje z zobmi." Takrat se je 2godflo nekaj ne-/.uslišanega. Zaropotalo je po cerkvi. Angela se je bila vrgla na tla, na to pa privzdignila blazne oči in zakričala s tujim, atrahotnim glaaom: "Gospod župnik, raje molite za nas, ko preklinjajte, dvignite svojo obtožbo do Boga, ki je vlil ogenj v našu srca in telesa ln ga ni pogaail."H Ženske so jo odvedle iz cerkve. 2upnik je svojo propoved kmalu končal in kc sobi, je dejal;! "Težko ai ml naložil, Gospod." |Tako ae je v strahu in trepetu pričelo življenje male Marije, uboge hčerke grelne matere Angele. — Is Ženskega Usta co je stal v svoji SergeJ , _ ^ , , ROJSTVO ČLOVEKA Rojen je bil tam. kjer je uao-jeno ljudem, da delajo od zibelke do groba. Veliki krog: nezadovoljnost, skrbi in delo so ga obdaK takoj, ko je zagledal luč sveta. Njegov pojav ni vzbudil nič posebnega veselja in nade, niti posebne žalosti. "Ko je že tu, naj ga le kdo živi," je obupano mi slU oče. "Pa tudi če pogine, bo to božja volja". MisHl je na to, pa se takoj za tem pojavi tudi misel o povečanih izdatkih, in on se zkxni pod težo te misli Toda ni si upal, da to misel gladko izreče. Njegova bleda žena je ležala poleg deteta, srečna mati, In je z zelo izmučenim, vendar oča-ranim pogledom gledala na tega, ki mu je pravkar dala življenje. | Ali oče je bil bojazljivi suženj tega velikega kroga, mračnega kroga, in dokler je nagnjen na posteljo, z moško radovednostjo opazoval rožnato, malo človeško bitje, majhne rokce in nogce, ni mogel, da ne bi izgovoril: "Tako, žena, zdaj bomo morali bolj štedljivo živeti/' Trudil se da bi svojemu ma-lokrvnemu obrazu, siifrvemu piaAftvemu obenem, dal nežen ta-raz. Čutil je, da bodo mbrale njegove besede izzvati bdi no ču vstvo v srcu žene, ki ie ležala pred njim. Hotel ji je pokazati, da jo razume. AH žena je molčala in iz-begovala pogledu človeka. Na njenem preproatem obrazu, iznad širokega, mesnatega nosa, se je pokazala boVna črta, ali je kmalu spet izginila. Njena bleda roka se je dvignila z instinktivno kretnjo, kakor v obrambo detetom. "Ne razume!", mu line v mislih in se zagleda vase. Ta h*P on potlači avojo naglo raadraž-ljivost in zadrži običajne surove besede. Skloni se le bolj nad novim, majhnim človeškim bitjem. Jezilo ga je, da ga žena ni razumela. Mar ni rekel te besode iz skrbi za ženo, za nje vae? | Življenje mu ni bilo lahko. S svojim delom je skrbel za vse, česar jim je bilo neobhodno potrebno. Njej ni treba, da mu le ote&kočuje. Njena instinktivna kretnja z roko mu je povedala, da bo ona zdaj, ko je ie drugo dete tu, vse več zahtevala od njega branika. Morda bo radi otroka hotela tudi, da seže po malih prihrankih, zbranih a težko muko, a katere je pustil on za skrajno silo. Na to bi gledal on kakor na neopro-stljivo lahkomiselnost. Z nežnim tonom in izrazom je poskušal u ve rit i ženo, da ne bi smela tako delati. "Moramo pametno uravnavati stroike in paziti na vsak krajcar," ji je na-glaševal, kadarkoli ji je dejal tedenski zaeluftek. "Stedljivo, StedUhro!" Čakal je, da bo ona kaj rekla, ali ona ne reče nič. V njenem molku je Čutil upiranje. la sa pel Ista SNPJ doplačaj« HM m Ista, sa pel leta $S.40. Za BMSte CMcage ln Cftesce ss leta 97Jt, pel late fS.71, m tla mfeT^Tsi.71 > Me ||.6o m IM Isto $1 JI. (Jpravništvo "PR08VETA* Drugače ie zmirom klonila pred njegovim vplivam moža in raauma. Zdaj je občutil neki odpor, ki mu je bil na poti. V njegovem duhu se jasno začrta bodoča tivijenaka pot njegovega sina. Sin bo živel, kakor je živel njegov oče, kakor je živel njegov ded. Rad bi mu dal izobrazbe, ali naj vzame sredstva? Tudi njegov oče ga ni pustil, da bi končal osnovno lolo. 2e v devetem letu je moral kot vajenec k nekemu slikarju. V dvanajstem letu je prenalal težka bremena v neki fabriki. Večere je pridno uporabljal za učenje, da bi postal dober strugar. - Njegovemu sinu bo bolje. Očetu mora pomagati, da prehrani družino. Tako je živel on sam, tako njegov oče, tako žive vsi, ki ao zaprti v veliki mračni krog. To so bile njegove misli po o-nih opreznih, izpraftujočihi besedah. Bleda žena je to dobro rftL-umela. Ali ona je bila mati in njena kretnja z roko je značila Upiranje. Človek je raasumel njeno kretnjo, pa ni mogel fti za njenim čuvstvovanjem. Začuden, v nejasni zavesti krivice jo je gtadal z motnim pogledom. Poleg čuv stva krivice je bilo v pogledu tudi otroike radovednosti člove- ka pred veliko tajnp žene. Ni ei upal, da M Ji nasprotoval, in reče pomirljivo, bolj samemu eebi kot njej: "Vseeno, Bog nam bo pomagal Ko fant odraste, nam bo pomoč." Ali žena je neprestano molčala, in njegovo čudenje je raslo. On opazuje drtvteče kretnje njenih obrvi hi kotov usten in občuti, da jo je spet užaliL On ni razumel, da je ona, žena, najgloblje prežeta s silovitostjo največje tajne, ki je Ila skoz njo. Da je on užalil njeno čuv etvo, govoreč ta hip o skrbeh vsakdanjosti. Samo ona ni mogla svoja stva odeti v besede, kakor bi rada. Njen dulevni obzor je bil o-zek, njen jecik siromašen, a njene misli se niso mogle dvigniti do abstraktnosti. Svoja čuvstva je mogla izražati samo na način, ki je bit lasten njenemu bitju. s V1: V--771 "Ne, ne, motiš se; on ne bo, kakor ti v dvanajstem letu, moral nositi železo po fabriki," je sanjala s pogledom, trenutek na otroku, trenutek na stropu. "On ne bo, kot ti, vse svoje življenje bil suženj fabrike. Na vsak način, brezpogojno, ga bom dala po osnovni Aoli, da se dalje uči A ko bo končal, ne bo delavec »m pak uradnik, čisto sigurno Morda knjigovodja!" Nejasno sije predstavljala