Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Tožba glede gospodarske poslovalnice
V naši tožbi glede premoženja go-skodarske poslovalnice je izdala prva instanca razsodbo, s katero se je postopanje proti toženi gospodarski poslovalnici izreklo za nično in se je tožba zavrnila. Proti vsem ostalim tožencem, izvzemši Franc Planin-šek-a, se zavrača tožbeni zahtevek.
To razsodbo je sodnik motiviral s sledečimi razlogi:
Razlogi.
1.	Predvsem se pripomni, da toži tožnik G. p. kot se razvidi iz njegovih naredb (7) kot juridično osebo in ne morda kakega drugega lastnika te poslovalnice pod tem njegovim firmskim imenom.
Zato je pretresti tozadevno le vprašaje, je-li pristoji G. p. svojstvo juridične osebe ali sploh samostojna pravna sposobnost.
Po mnenju sodišča je to vprašanje
zanikati.
Med strankama ni spora o tem, da sc merodajna za značaj in poslovanje G. p. še vedno določila za živilska skladišča, ki ji je izdala južna železnica.
Po teh določilih pa so življenska skladišča le oddelek generalne direkcije (čl. 2) in toraj ne samostojne pravne osebe.
Četudi je pravzaprav s tem med strankami vprašanje že rešeno, se vendar povda-ri, da tudi pri nadaljnem razmotrivanju položaja sodišče ne najde dejstva lastnika (južne železnice, oz. erarja) ali oblastva, ki bi povzročilo, da je ta institucija prvotno lastnina drugega dobila samostojno pravno osebnost.
Čeprav ta institucija ni bila ustanovljena in ni poslovala v cilju dobička, vendai se je vsebina njenega poslovanja izčrpala na gospodarskem polju, poslovala je kot trgovec.
Zato je v prvi vrsti zreizkusiti, da-li jo je moč podrediti kalki trgovski združbi, ki ima značaj pravne osebnosti, ali vsaj pravdne sposobnosti.
Za take združbe so po trgovskem pravu določena točna pravila. Vendar sodišče
ne najde v navedbah strank podatkov, da
bi moglo G. p. podrediti katerikoli teh združb, pri čemur se pripominja, da G p. nesporno niti registrirana ni bila.
Preizkusiti je nadalje, da-li je postala G. p. morda le pravna oseba po predpisih o. d. z, in političnih zakonov zlasti kot u-stanova ali zavod. Tozadevno se pripominja v prvi vrsti, da brez Statuta juridična oseba ne more obstojati.
Takega Statuta, ki bi določal G. P, svojstvo juridične osebe, pa ni.
Zanikati je pa tudi vprašanje, da-li je morda premoženje in organizacija G, p. mogla po neki trdni navadi pravno osamosvojiti in to zlasti na podlagi sledečih uva-zevanj:
Po prvotnih pravilih je bila G. p. lastnina in del južne železnice, česar posledica je to, da je ta z vsem svojim premoženjem jamčila za njene obveznosti. Če naj se to jamstveno razmereje napram upnikom spremeni in z osamosvojitvijo G. p. očividno zmanjša, bi bilo zato potrebno jasnega, celo iz resnega javnega in zakonite dopustnega dejstva, iz katerega bi sledilo, da se dosedanji lastnik tega jamstva oprošča, Seveda se to pri današnjem položaju, ko je G. p. visoko aktivna, ne čuti tako ostro, kakor bi se potreba take forme osamosvojitve v vsej ostrini pokazala, če bi institucija bila pasivna.
Razmotrivana dejstva
pa ne pokažejo take jasne in javne pre-osnove,
zato je dosedanji lastnik tega podjetja še vedno nosilec jamstva, zato pa tudi opravičeni lastnik premoženja G. p.
Ta pa je, ikot že rečeno, bila prvotno lastnina južne železnice in potem, kot kasneje izvajano,
prešla v lastnino države.
Tožeča stranka v prvi vrsti utemeljuje pravno sposobnost in samostojnost G. p. nekako tako, da je država ni prevzela od južne železnice v svojo upravo, ampak jo pustila samosvoje naprej poslovati, da je nato G. p. vrnila državi od južne železnic« ji dani obratni kapital in inventarno vrednost, tako da vse premoženje G. p. sedaj obstoji samo iz čistega dobička, ki bi se pravzaprav moral razdeliti med konzumente, zato da je G. p. last konzumentov in samosvoja pravna oseba.
Četudi ne bi država 'prevzela G. p. od južne železnice, se s tem te še nikakor ni pravno osamosvojila.
Vendar sodišče smatra, da je država od južne železnice G. p. prevzela, zlasti s tem, ko jo je začela ona upravljati. Kajti iz navedb obeh strank sledi, da je upravo G.
p. vodil komite za ishrano, obstoječ iz samih državnih uradnikov in osnovan nesporno na podlagi osnutka spremembe pravil, « tem namenu in pod temi pogoji kot je osnutek določal, ta pa je izrecno določal, da so živilska skladišča direkcijske naprave in ne samostojna, iz česar po mnenju sodišča sledi, da je taka uprava — in taka še danes obstoji —
nastopala v imenu države in ne v imenu G. p. kot samostojne osebe.
Čeprav obstoji sedaj imovina G. p. le iz čistega dobička poslovanja G. p. to dejstvo samo ne zadostuje, da bi se nosilec lastnine še samo s tem spremenil. Organi G. p. so prodajali blago, lastnino drugega, južne železnice in zanj kasirali denar in zato je tudi čisti dobiček mogel postati lastnina le tega lastnika, ko ni zatrjevano, niti drugače razvidno dejstvo, ki
bi na zunaj kazalo voljo organov, da poslujejo in pridobivajo lastnino in imenu drugega kot dosedanjega lastnika.
Isti razlogi veljajo tudi za premotriva-nje nespornega dejstva, da je gospodarska poslovalnica državi vrnila obratni kapital in plačala inventar. Ne vzrok in ustanovitveni akt samostojne osebnosti je moglo to dejstvo biti, temveč more biti le posledica osamosvojitve, more pa biti tudi le računska operacija med posameznimi računskimi mesti istega lastnika — države.
Prav isto velja za ostala dejstva, ki. jih tozadevno navaja tožeča stranka, namre« da je G. p. plačevala davke, so bili njeni uradniki zavarovani pri OUZD in ministrstvo zabračaja ni priznavalo svojstva državnih nameščencev, je to ministrstvo samo priznavalo G. p. za posebno od države ločeno institucijo, je G. p. posojevala državi denar.
Tozadevno se še pripomni, da so tudi državni organi ob bistvu te institucije bili lahko v zmoti, z nobenem zatrjevanjem dejstvu pa ni videti ustanovnega akta, ravno v cilju ustanovitve izdanega,, s katerim bi se G. p. pravno osamosvojila.
Zato G. p. kot samostojni pravni osebi ni priznavati pravne sposobnosti in je bilo izreči kot zgoraj.
2.	Le pravna obveza tožencev napram tožniku bi mogla dati njemu pravico, da od njih zahteva dajatev, namreč opustitev likvidacije.
Tozadevno tožnik zatrjuje le to, da je stalni odjemalec G. p. in mu zato pristoji sorazmerni del imovine G. p. kot solastnina, ter bi bil pomotno oškodovan, če se likvidacija Izvrši.
Vendar kršenje gospodarskih interesov samo po sebi ne more utemeljiti pravice, da zahteva opustitev likvidacije, niti mu dejstev, da je odjemalec G. p., niti po zakonu, niti po nesporno veljavnih pravilih za šiviljska skladišča ne daje pravice družabnika ali sploh kakorkoli do solastnine imovine G. p., pri čemur se pripomni, da glasom čl. 27 cit. pravil odjemalcem ne pristoji nikaka pravica, da vplivajo na sklenitev likvidacije, na drugi strani pa z ozirom na prejšnja izvajanja sodišče smatra, da upravlja G. p. država.
Glede zatrjevane solastnine na imovini se sodišče sklicuje na prejšnja izvajanja pri razmotrivanju pravne osebnosti G. p. in s« le še pripomni, da bi tožniku po njegovil izvajanjih le morda kake obligatorične pravice do tega premoženja, nikakor pa ne solastnina.
Tožnik sam priznava G. p. svojstvo juridične osebe; pri tem položaju pa že iz tega razloga ne more v isti sapi zase reklamirati solastnine, ker lastnina juridične osebe ne more obenem biti solastnina članov,
Zato njegov zahtev pod b), ne glede na to, da-li ima pri tem položaju tožnik kak upravičen interes na tej ugotovitvi, v stvari sami ni upravičen.
Pri tem položaju, ko tožnik ne more preprečiti likvidacije ter mu ne gre solastnina na tej imovini,
odpade zanj vsak pravni interes
v smeri kot ga on zatrjuje za ugotovitev-da-li je imovina G, p. last države ali ne. Že zato je bilo njegov zahtevek pod a) zavrniti.
Vendar sodišče tudi v stvari sami smatra, da je G. p. imovina last države, in sicer z ozirom na prejšnja izvajanja in glede prevzema od južne železnice z ozirom na člene 10 odst. 3 (argumentum a contraric) čl. 12, 25 rimskega pakta, 1., 2. pravil za življenska skladišča in ugotavljajoč dejstvo,
da imovina G. p. ni privatna, ampak obratna imovina južne železnice,
primerjajoč čl. 51 konc. listine za južno železnico cit. pri A. Michel.
3.	Izrek o stroških temelji na § 41 cpr.
Pripomni se še to-le: Konstrukcija G.
po. kot juridične osebe, ki bi njej in ne državi pripadalo premoženje, bi bila ne sa-
mo prisiljena, ampak bi po tej konstrukciji tožnik za cilje, za katere mu gre — predvsem preprečitev likvidacije — komaj prišel do zanj v tem pogledu ugodnejših rezultatov.
Institucija bi sicer res služila v prid odjemalcev, toda samo radi tega bi odjemalcem ne mogel priznati (civilnopravni)
vpliv na upravo in nadaljni obstoj te institucije, drugače pa ni najti niti nastavkov kakih tozadevnih statutarnih določil.
4. Sodba temelji na priznanju in taksnem zakonu.
Proti tej razsodbi smo vložili priziv na drugo instanco.
Zar je to borba
»Udruženje jugoslavenskih nacionalnih željezničara i brodara.
Zagreb 10. maja 1928.
Vrlo poštovani gospodine!
Slobodni smo u prigibu poslati Vam okružnicu, koju smo izdali našim podružnicama i članovima sa uputama za biranje radničkih povjerenika.
Umoljavamo Vas kao simpatizera Udruženja, da tim izborima posvetite Vašu cijenjenu pažnju kako bi se ti izbori što pravilnije sproveli i kako bi došli na taj način do jedne ustanove, koja će u mnogo čemu olakšati Vaša i naša nastojanja oko što veće i ljepše harmonije i skladne saradnje izmedju Uprave i namještenika naše saobraćajne institucije.
Poznavajući Vas kao odličnog pobornika socijalne pravde uvjereni smo, da ćete založiti sav svoj upliv za čim pravilnije i svrsishodnije provadjanje izbora.
Primite i ovom prilikom vrlo poštovani gospodine uvjerenje o našem doličnom poštovanju.«
Ovakav dopis uputilo je nacionalno željezničarsko udruženje iz Zagreba svima šefovima stanica, nadzi-rateljima pruga, šefovima ložionica itd. povodom njihove akcije oko »izbora« radničkih povjerenika. Mislimo, da je sadržaj dopisa dostatan i da on najbolje dokazuje, kako žuta narodna željezničarska organizacija nije nikakva organizacija, koja bi ma i jednu stvar radila u korist željezničara, već sve protiv njih. Zato nećemo zadrževati se na duijem komentaru tom dopisu i vjerujemo, da su željezničari dovoljno izobraženi i da će sa lahkoćom uvidjeti, da se takvim radom njihove najvažnije tekovine izdajnički upropašćuju. Jer što znači dati šefovima!, da oni biraju povjerenike, koji će željezničke! radnike pred njima braniti? Zar to nije isto, što i dati vuku, da ti čuva ovce! On će ih prvom prilikom požderati, pa tako će se dogoditi i sa onim povjerenicima, koje će si šefovi sami izabrati.
Ovim svojim postupkom — izdavanjem radničkih povjerenika u ruke šefovai — žuti su dokazali još nešto: da su oni potpuno nesposobni, da ma kakvu moderniju tekovinu ispravno shvate i za korist željezničara je iskoriste. Da je i željezničkim radnicima
za željezničare?
omogućeno biranje povjerenika, koji će ih pred pretpostavljenima braniti i biti tumačem njihovih želja i potreba, naša je zasluga i jedini mi smo se za tu tekovinu borili. Kad smo mi borbu za radničke povjerenike zapo-čimali, mi smo bili daleko od toga da bi smatrali, da ti povjerenici budu organ šefova, već organ radnika. Kao takvi oni treba da zastupaju samo interese radnika i onih koji će Ih birati, dočim interese šefova i pretpostavljenih treba da si brane oni sami. Da bi se radničkom povjereniku osigurala djelatnost u korist radnika, to je povjereniku zagarantovana stalnost u radu i nemože ga se otpuštati radi povjereničke funkcije. Tim odredbama dana je prilična garancija za mogućnost ispravnog rada povjerenika pa toga radi treba neodložno nastojati, da radnički povjerenici budu birani neuplivisanom voljom radnika, a pogotove neuplivisanom sa strane šefova. Jer čim će takav upliv ma i neznatno biti po srijedi, onim časom je institucija radničkih povjerenika upropašćena: tu će radnički povjerenik biti protiv radnika a ne za radnike. Kad bi žuti imali bar malo osjećaja i smisla za željezničke radnike, oni bi samo to morali predvidjeti i sami bi morali raditi na tome, da se izbori radničkih povjerenika, u koliko god je to više moguće, sprovode nezavisno od šefovia; i pretpostavljenih. Ali oni nit imaju smisla nit osjećaja za željezničare i zato tako izdajnički rade.
Dužnost je naših funkcionera i podružnica, da ovakve makinacije šefova i žutokljunaša spriječe. Radničke povjerenike treba da biraju radnici a ne šefovi i nadziratelji. Stoga će naši drugovi svagdje, gdje se pojave, žuti sa svojim povjerenicima šefova, istaći povjerenike radnika. U izbore za radničke povjerenike treba ulaziti odlučno i bezobzirno i mora se nastojati, da večina povjerenika bude naša t. j. radnička. Izdajstvo žutih treba svagdje žigosati i osuditi. Mjesto žutih i šefovskih' povjerenika treba birati radničke — naše povjerenike.
Čudno postopanje nabavljačke zadruge.
Ko se je vršil letošnji občni zbor nabavljačke zadruge so posamezniki iznesli tudi očitke o upravnih stroških, zlasti izdatkih za gospode u-pravne in nadzorne odbornike. Pregledavali smo zapisnik občnega zbora, ki na pr. vprašanje, izključitve Stankota na dolgo in široko obravnava, ne piše pa niti besedice o- re-numeracijah in odškodninah za delo posameznim odbornikom. Prešli bi preko tega vprašanja molče, ako ne bi vodstvo nabavljačke zadruge izrabilo slučaj v Novem mestu, kjer se je o teh renumeracijah in zaslužkih govorilo. Sam predsednik zadruge je šel in! baje celo z advokatom v Novo mesto zasledovat in ugotavljat, kaj se je delalo proti interesom nabavljačke zadruge. (Radovedni smo, kdo bo plačal te stroške?) Končno pa se je vse postopanje ukinilo češ, da jim zadostuje, da so ugotovili krivca.
Smatramo za potrebno, da se članom nabavljačke zadruge pove, koliko idealizma in požrtvovanja za za-
družno idejo vlada pri vodstvu zadruge, ker po časopisnih člankih. v »Zadrugarju« sodeč, delajo ti gospodje pač najbolj požrtvovalno.
Dohodki posameznih gospodov v zadrugi so sledeči:
1. Gospod predsednik zadruge Čerček je nastavljen kot uradnik na direkciji (kjer je tudi plačan), v svojem prostem času pa dela tudi v zadrugi. Za to svoje delo dobi sledeče odškodnine iz imetja zadruge:
a)	Funkcijsko doklado Din 1400 mesečno ali Din 16.800 letno;
b)	Bilančno nagrado koncem leta povprečno 5000 Din;
c)	sejnina za 52 rednih sej po 30 Din ali skupaj Din 1560.
Skupno torej na rednih dohodkih za zadružno delo v vodstvu zadruge letno Din 23.360 ali po Din 2000 mesečno.
Gospod Rupnik, ki je urednik »Zadrugarja,« pa dobi za urejevanje lista, seje in bilančne negrade letno
Din 12.000.
Gospod Železnik za knjigovodstvena. dela, seje itd. letno Din 26.000.
Gospod Negro in Kiovsky pa približno letno Din 15.000.
Upravni odborniki v najnižji funkciji pa spravijo skupaj kakih Din 6000 letno', če se udeležijo vseh sej.
Navedli smo te številke za to, da ne bo na posameznikih v Novem mestu ostal madež, da so hoteli škodovati zadrugi in so za nalašč govorili o velikih funkcijskih dokladah in bilančnih nagradah.
Tudi mi dobro vemo, da je v vseh takih podjetjih običaj, da* se nagrade dele. Z ozirom na težak gmotni položaj pa v katerem se danes delavstvo na železnicah nahaja, ki mora preživljati sebe in včasih mnogoštevilno družino z borimi 600 do- 1000 Din, ki jih zaslužijo s trudapolnim delom in z ozirom na grozno usodo, ki čaka one stare delavce bivše državne
Vijesti Oblasnog Sekretarijata Zagreb.
Zagreb.
Iz Sekcije vlakopratnog osoblja.
Kao što je u zadnjem broju već izvješteno, zagrebačko vlakopratno o-soblje održalo je 7. maja brojno posjećen sastanak i na njem je raspravilo pitanje službenog odijela. Povodom ovog sastanka upućena je slijedeća prestavka na oblasnu Direkciju u Zagrebu:
Na svojem brojno posjećenom sastanku održanom 7. maja 1928. u Zagrebu, na kojem je opširno pretre-se-n odgovor Dir ek c i je-Zagreb br. 10758-B-1928. od 7. marta 1928. u predmetu raspodjelbe odijela kao i samo pitanje odijela:, vlakopratno osoblje
Konstatuje:
1.	Sa primljenim ljetnim odijelom udovoljeno je potrebi osoblja samo u minimalnoj mjeri, jer se letnja odijela nemogu nositi zimi i u doba kiša i hladnoće. Sa kapama i čizmama:, koje ali nije dobilo svo osoblje, isto nije mnogo pomoženo.
2.	Ma kakav zaostatak na odijelu osoblje nije dobilo-, niti je dobilo nabavnu ili redovnu novčanu pomoć.
3.	Da; se uslijed nedobijanja odijela kao i uslijed nemogućnosti nabavke, iz vlastitih sredstava svo
železnice, ki so po 30 in več službenih letih' izmozgani vrženi na cesto brez vsake pare pokojnine, bi bilo želeti, da nabavljačka zadruga štedi pri teh upravnih izdatkih. Smo za to, da se delo ob privatnem času plača, naj se da koncem leta bilančna nagrada, kot se je dala letno in naj bo s tem nagrajeno čezurno delo posameznih odbornikov. V delavskih institucijah se vrše seje brezplačno, v nabavijački zadrugi pa se plačajo po Din 30, kar znaša za 52 sej in 9 odbornikov letno Din 14.000 brez nadzorstva. Ta znesek se da brez vsega prihraniti. Prihraniti se mora dati tudi večji del funkcijskih doklad, ki znašajo letno skoro Din 100.000.
Mislimo, da- bi bilo ustreženo prav vsem članom nabavljačke zadruge, ako bi se ta znesek votiral za najbednejše med bednimi in hirajočimi miloščinarji bivše državne in južne železnice.
osoblje nalazi u naročito teškom položaju: sjedne strane opasnost od prehlada i oboljenja radi nedovoljnog odijela;, a sdruge strane ogrešenje o propise radi nepotpunog i neurednog odijevanja.
Tim povodom vlakopratno osoblje ovu Direkciju moli:
1.	Da se prva i redovita pomoć isplati (pomoć za nabavu službenog odijela) svim službenicima, koji su primali sukneno odijelo po ranijim propisima — -ali neredovito — t. j. nisu ga primali u odredjenom roku nego su čekali po jednu i više godina, dok je dobio koji komad odjevnog predmeta, a koji je opet nosio daleko preko predvidjenog roka. Iza Ujedinjenja; prvo odijelo podijeljeno je tek u god. 1922, pa iako je bio rok nošenja jedna godina, drugo odijelo primio je tek god. 1924 i više ništa. Kabanicu sei na pr. primalo 1922, — rok nošenja 3 god. — a više se je uopće nije primilo.
2.	Da se i svim ostalim službenicima, koji su primili ljetuje odijelo, doznači razlika izmedju vrednosti odijela i redovite pomoći, kao što će se to učiniti prema rasp. br. 6674’b-1928.
3.	Da se činovnicima, koji su primili Ijetnje odijelo uz pola cijene a još nisu primili dio re-
I dovne pomoći, redovna pomoć is-
plati. Isto tako da se isplati pomoć za nabavku službenog odijela dnev-ničarima kočničarima, jer vrše službu regulisanog osoblja.
Konferenca vlakopratnog osoblja u Zagrebu.
Nai osnovu zaključka skupštine vlakopratnog osoblja od 7. maja o. g., koja je održana u Zagrebu, saziva; se za 17. juna Oblasna Konferencija vlakopratnog i staničnog osoblja za cijelu teritoriju zagrebačke željezničke Direkcije u Zagreb. Konferencija će se održavati u prostoriji Radničke Komore, zgrada Središnjeg Ureda za osiguranje radnika, produljena Hauli-kova uh, a počet će radom točno u 9 sati prije podne. Konferencija će raspraviti -slijedeći dnevni red:
1.	Otvaranje Konference i izvještaj o dosadanjem radu,
2.	Zahtjevi za izmjenu Zakona o saobraćajnom osoblju.
3.	Zahtjevi za povećanje sporednih prinadležnosti.
4.	Izbor novog oblasnog odbora.
5.	Razno.
Najmanje po jednog delegata slati će na ovu konferenciju sve mjesne sekcije vlakopratnog osoblja, a gdje su uz vlakopratioce organizovani i stanični namještenici, po jednog delegata izasla ti će i oni. Nadalje po jednog delegata i-zaslati će vlakopratno osoblje pojedinih stanica bez obzira na to, da li je formirano u sekciji, a pripustiti će se ;i po jedan delegat osoblja onih stanica;, koje nije još ni-kakao organizovano. Trošak za delegate snositi će odnosne podružnice, odnosno osoblje samo gdje podružnica nema.
Pozivaju se vlakopratioci i stanični namještenic i sviju stanica oblasti zagrebačke Direkcije, da svoje delegate na ovu važnu konferencu neizostavno pošalju.
Split,
Godinama i godinama postojala je ovdje žuta narodna; željezničarska organizacija, ali- se za nju nije znalo po ničem drugom do li po -tom-e, što se je od željezničara -za tu organizaciju nasilno ustezala članarina. Nekog drugog rada ta organizacija nije pokazala, a najmanje pak nešto u korist že-Ijezničara. Nama su se smanjivale plate, reduciralo se namještenike, produljivalo se radno vrijeme, nije nam se dalo zagarantovano odijelo, globilo nas se i šikaniralo- na najgori način, ali narodna organizacija ni prstom nije mrdnula- u našu korist. Šta više, šikanirali i globili su nas upravo oni, koji istovremeno vrše i važnije funkcije u toj narodnoj organizaciji. Razumije se, da je -to jednom moralo da se izmijeni i da su željezničari naišli na to, da im ovakva organizacija ne vredi i da od nje nemaju ništa za -očekivati. To je dalo i jednu opću pobudu, da se željezničari svih dalmatinskih pruga, u težnji da obrane sebe od prevelikog zla, organizuju u redove jedino stvarne željezničarske organizacije, u redove ujedinjenog saveza. I na tome se počelo raditi i postignut je zamjeran uspjeh. Željezničari su kao jedan složni za pristup u redove saveza.
Ali sad dolazi nešto neočekivanog. Žuta organizacija, mjesto da se potpuno po-vuću rupu i ne prijeći željezničarima slobodno opredjelivanje, ona se zmijski izvlači iz skrovišta i sikće na one, koji neće snjome. Najprije počelo se to činiti zaplašivanjem, kakao je savez komunistički i anti-državni, ;a sad s-e nastavio sa obećanjima, kako će narodna organizacija ipak nešto »raditi« i isposlovati. Oni nam poručuju, da radi nerada organizacije ne treba da idemo u drugu organizaciju, već da radimo u ovoj — žutoj — jer to je svejedno.
Medjutim, svi mi zn-amo, da to naliči samo na; onu liju, koja je laskala kokotu i kad ga je primamila, zao-krenula mu je vratom, Šta nama vredi raditi nešto u žutoj organizaciji, kad tu organizaciju imaju u svojim rukama upravo ona gospoda, koja nam po svojoj službenoj dužnosti kroje sudbinu. Upravo vodje te žute organizacije izradili su nam loš Zakon o saobraćajnom osoblju, pa Pravilnik o radnicima, pa o sporednim prinad-ležnostima, odijelu itđ. Zar ti ljudi
nebi, da imaju i malo osjećaja za željezničare, i u službenoj dužnosti radili za dobro željezničara, kad već o tome govore kao prestavnici žute organizacije. Ne, oni su tamo zakleti neprijatelji željezničara, pa kad su tamo takvi, kakvi mogu biti u organizaciji? Ništa- bolji! Stoga im poručujemo: Pustite nas na miru i ne činite nam zapreke u našem radu! Ne sprečavajte nam rad za dobro sviju željezničara!
Jasenovac.
Mi smo održali dva sastanka: 13. i 20. maja. Na prvom smo izvjestili o Oblasnoj Konferenciji održanoj 22. aprila u Zagrebu, a na drugom raspravili smo naše prilike općenito. Najvažniji dio posvetili smo predstojećim -izborima radničkih povjerenika. O značaju radničkih povjerenika govorio je drug Brlić iz Zagreba, u čijem prisustvu izvršen je i izbor izbornog odbora, u koji su ušli Jakov Šimičić, Fabijan Dragič i Djuro Balić. Kao nosioc naše liste u izborima od-redjen je drug Petar Šimičić, drug koji je sa potrebama željezničara dobro upoznat i koji je već opetovano dokazao svoju ljubav za radnike.
Sastanak je podvrgao oštroj kritici postupak sa radnicima, koje se , opet šikanira besplatnim dcpustipia, jer da zai isplatu pl-ata »nema kredita«. Ali to slanje na dopuste vrši se sasma nepravedno, jer se šalju na dopust najviše stariji i zarade potrebniji radnici. Do izražaja došlo je i neraspoloženje radi šikaniranja radnika sa zadržavanjem legitimacija, koje su im zagarantovane i ne dobivaju ih samo s razloga, što se gospodi neće da to urede. Ali zato kad mi radnici nešto sgrešimo, tada su ta gospoda i te kako brza u kažnjavanju. Sastanak je zaključen u općem raspoloženju za još jači rad na dizanju organizacije, jer nam samo jaka organizacija osigurava pravednost i bolji život.
Brod.
Najviše krivicom nekih naših drugova, koji u radu na; organizaciji nisu pokazali izdržljivosti ili su ipak taj -rad shvatili sasma pogrešno, počinju se u Brodu opet osiljavati žuti. Opet je omogućeno žutima da dolaze medju nas i sole nam pamet sa svojim »zahtjevima«, »borbom« itd. Tako su u martu održavali svoju godišnju skupštinu, koja nije uopće bila posjećena, a neki zagrebački delegati drobili su o radu za željezničare, e nebi li opet povratili razišlu se vojsku pod svoju komandu.
Žuti su već mnogo puta jasno pokazali, da su ništa i da; ne rade ništa. To, medjutim, i svi naši željezničari znaju. Ali medju nama ima i naivnih ljudi, koji su spremni vjerovati: »Pa vrag ipak nije tako crn« i opet im prići. Mislimo, da je bijede i zla već dosta i da treba poduzeti korake, da se im uzroci odstrane. A njih će se najbolje odstraniti živim radom za naš savez i sprečavanjem, da nas žuti opet zarobe u svoje pandže. Zato neka drugovi, funkcioneri ove podružnice, podju na živi rad, jer samo u takom radu leži uspjeh.
Sa pozdravom R. D.
Hhui.
Paan HeaoÖHjama aonycra h Kapre 3a 6p3H B03 HHCMO MOFJIH H3 BpeMC H3ac/iaTH namer aejierara 3a Oßaacny KoHH(j)epeHuy. Me^yrnM, hs aanucnu-na Koncjjepenue buzubhbo je, aa je koh-(Jiepenua y raaBHOM odyxBarHaa CBa nnrama, noja cy sa ncejbesHHMape oa saamocTH, na npncyciBO namer aeae-rara neön na saKJbymmMa nnurra Mnje-n.aao. Hnafie ce caaateMO ca csmua ao-neuienHM saKJbynuHMa n paanrn fteiuo ähbo na TOMe, aa nx cnpoBeaeMO y 5KHBOT.
Hm a naraeaa, aa Be ce n oB^e npo-BeCTH H36ope paaHHHMKHX nOBOpCHHKa. Ynpasa paanonnue oMera to rae caMO mojkc, aan je Bennna paannna 3a noBe-pennne na fie n ao h>hxobhx nsfiopaBaa-aa aofün. Ra an fieMO n mh y naSopn-Ma cyajeaoBarn nan ne, to jom nesnaM cnrypno, ny CBaKano paanrn freMO na TOMe, aa cnpnjennMO Manunaunje Kyrnx n ynpase n aa npnnoMorneMo nsöop y ncrnny pannnHKHx noBepenHHKa.
Hnafie Baaaa Koa nac 6njeaa n cn-poMainTBO, ca paannuuMa ce nocryna
Progovnim delavcem k volitvam zaupnikov.
Prvi del volitev delavskih zaupnikov je za nami. Delavstvo je izrazilo svoje zaupialnje delu saveza in obsodilo zvezarje, kateri hočejo sedaj vsaj uboge progovne delavce pri-praviti do tega, da bi jih volili. A tudi tu delajo račun brez krčmarja. Krvavordeči letaki naj jim pomagajo, pri prog. sekciji Ljuljana so se, dasi so vložili listo- kot drugi, polastili rdečih glasovnic, na kandidatni listi se bleste imena nekaterih odpadnikov o-d saveza;. Progovni mojstri delajo po nekod mrzlično, a vsi njih napori ne bodo mogli dosti upli-vati na končne rezultate. Kjer obstoja savez železničarjev v naši državi, tam so izvoljeni v ogromni večini le zavedni sodrugi za zaupnike. Tam seved-ai, kjer naj vodijo volitve gospodje načelniki (glej ,i tozadeven hrvaški članek) tam kjer se hoče doseči plodonosno in sporazumno delo z upravo, si bodo zvezarji še obdržali par po imenu zaupnikov. Delavnice in kurilnice so z -absolutno večino izvolile za zaupnike le člane razrednih organizacij in sedaj je tudi na progovnih delavcih, da se ne puste zapeljati od vabljivih plakatov zvezarjev, kjer govore o težkih bojih za zaupnike in zvezarskih uspehih. Preveč dobro poznate to delo, preveč udarcev je že padlo- po Vas.
Profesijonisti in delavci! Skoro povsod bodete imeli izbirati med dvema; listama, to je med listo Vaše razredno bojevne organizacije, na kateri so Vaši najboljši sodrugi in med listo, ki so- jo postavili zvezarji in njih zavezniki.
Ne bo težka izbira delavcu, ki si bo hotel izbrati za zaupnike može, ki ga bodo res zastopali, ščitili in branili pred poslodavcem, ki bodo ener-
gično nastopili proti sistemu drako-ničnih kazni in redukcij.
-Sodrugi, delavci! Te volitve naj bodo istočasno protest proti nasilnemu odpuščanju naših vodilnih sodru-gov iz službe. Sleherni delavec, ki obsoja odpust sodrugov Stanka, Ogrina, Krajnika in še 10 nedolžnih delavcev iz kurilnice Maribor, bo glasoval za listo Saveza železničarjev Jugoslavije.
Volitve so strogo tajne ter mora biti povsod na razpolago lokal, kjer boš lahko izpolnil glasovalno kuverto, ne da bi te kdo- videl. Štetje glasov se bo vršilo le pri glavnem volilnem odboru, zato- ne bo mogel noben progovni mojster vedeti, koliko njegovih ljudi je volilo našo listo.
Kako bodem volil? Vsak delavec dobi v roke glasovalno kuverto in dve glasovnici (ako sta dve listi) ter gre v sobo, ki je za volitve določena in tam dene našo glasovnico v kuverto in jo zapre, drugo glasovnico pa v-rže proč oziroma uniči. Nato pride ven in odda kuverto komisiji, ki jo takoj vrže med ostale kuverte.
Sodrugi! Volitev se morate obvezno udeležiti vsi!
Z oddajo maše glasovnice se izjavite za boj:
proti redukciji delavstva in delavskih plač,
proti šikaniranju in kaznovanju,
proti ukinjen ju že pridobljenih pravic,
zla osemurni delavnik, za bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje,
za boljšo obdočnost svojo in svoje družine,
za razredno jedinstvo železničarjev in delavskega razreda.
«ao ca poÖJbeM, a y itHxoBy samiHTy HHTKO ce ne anate. Hnje hh hyao, j ep HauiH paanHUH cy y uefiHHH pamKann h jih aeMOKpaTH a nonemio h »jieBHHa-pH«, na tko lie ce onaa 6pHHyxH aa tbHx? Kaa ce caMH ne 6pHHy jom Maite fie tko apyrn!	M. X.
Dalnji istupi iz nacionalne organizacije.
Istupanja1 iz žute narodne željezničarske organizacije sve su brojnija. U mjesecu maju najavili su svoj istup slijedeći članovi:
Matija Badanjak, Ivo Kolić, Ivan Vidošević, Blaž Cukušič, Franjo Vi-došević, Cukušič Ante, Vrdoljak
Osemurni delovni čas je najvažnejše merilo za ureditev dela, izrabo fizične in duševne sile delavca, ako le ima delavec svojemu delu primerno življensko eksistenco, da si je zmožen nadomestiti izrabljeno delovno moč.
Osemurni delovni čas se popolnoma upošteva na direkciji (kjer delajo dnevno 6 in pol ur), v administrativni službi izven direkcije ter deloma v delavnicah in kurilnicah. Kruto pa se ga krši v sekcijah.
Eksekutivno osobje pa, ki je izmed gori navedenega osobja najbolj izpostavljeno* vsem vremenskim in drugim nepri-likam, opravlja najodgovornejšo in naj-gršo službo v železniški stroki, je vedno z eno nogo v zaporu, z drugo v grobu, ne pozna že od časa prevzema bivše južne železnice v državno upravo nikakega osemurnega delovnega časa.
Vlakospremno in strojno osobje prebavi dve tretjini svojega časa v službi izven domovne postaje. V prenočevalnicah, ki še vedno niso urejene, si nabere navedeno osobje sproti raznovrstnega mrčesa in povzroča vsled brezbrižnosti železniške uprave za zdravstvo odgovarjajoča prenočišča neizogiben prepir v družinskem življenju.
Nikdo, ki ne okusi sam, ne ve in ne zna ceniti, kaj se pravi počivati po naporni nočni službi, čeravno v skromni, pa v čisti svoji postelji.
Današnji turnusi vlakospremnega in strojnega osobja ne odgovarjajo varnosti prometa, to pa vsled kronične bolezni par gospodov ljubljanske direkcije, ki smatrajo živ materijal manj vrednim od razbitih strojev in vagonov.
Ti gospodje drvijo gluhi in slepi naprej z izvajanjem redukcije, neoziraje se na še tako stvarne predloge prizadetega osobja.
Čeravno je generalna direkcija pozvala direkcijo, da naj skupno s prizadetim osobjem izdela turnuse, je direkcija izdala — neoziraje se na svojo izjavo deputaciji dne 19. aprila 1928, da bo vpoštevala določbe v Pravilniku M. S. z dne 2. VI. 1920 št. 8334-1, to je 30 odstot. službe — tovorne turnuse za Maribor in Ljubljano gl. kol., kjer znaša služba 32 odstotkov, vračunano samo 1 uro priprave in posprave v domicilni postaji.
Faktično pa znaša služba po upravi izdanih turnusih 35 odstotkov, ker ni všteta 1 ura priprave in posprave izven domicilne postaje.
Turnuse, predložene po osobju, izdelane na podlagi pravilnika, 30 odstotkov službe (izven prtljažnega Lb. gl. kol.), pa je direkcija enostavno odklonila.
Bivša državna, kakor tudi juž. železnica je priznala voznemu osobju nevštete nedelje in praznike, naporno službo v zimskem času in letni sezoni, ko vozno osobje po prirodi svoje službe ni deležno v turnusih določenih prostih dni. Redni letni dopust, ki ga določa zakon, pa za to osobje ob navedenem času sploh ne pride v poštev.
Vpoštevala je vsled tega vedno po osobju predložene turnuse.
Dnevna služba voznega osobje snaša celih 9 ur dnevno, to pa brez vštetega šolskega poduka 5 ur mesečno in vednega največkrat nepotrebnega zasliševanja, da
Dopisi.
Ljubljana glavni kolodvor.
Osobje postaje Ljubljana gl. kol. se upravičeno pritožuje nad neusmiljenim bičem, ki ga vihti nad podrejenim osobjem vodstvo postaje. Ne mine dan, da ne bi dobil ta ali oni uslužbenec iz tajništva odlok o izrečeni kazni. Vsi odloki pa brez izjeme na katerikoli slučaj, so si enaki in sicer se glase: »Ker se je ugotovilo po izvršeni preiskavi in zaslišanju, da ste zakrivili nerednost, malomarnost, nepravilnost v izvrševanju službe, se kaznujete .... Na tiskovini je končno še pripomjijeno, da zagovora ne priznajo. In res se ne prizna noben še tako tehten razlog v zago-voru._ Vzemimo n. pr. slučaj prerez tehtnice, ki sama na sebi ni nobena prometna nezgoda. Na zagovor se pokliče vse osobje, ki je opravljalo službo v istem okolišu in to ne glede I na to, da blokovnik brez vseh pridrž- j
Frane, TrivSč Nikola, Drolič Nikola, Jadrič Nikola, Petar Padjenović, Miloš Radjenović, Nikola Boksoj, Franjo Iv-ezič, Mato Miletič, Kesič Mile, Ku-ševič Ivan, Čiča Danilo, Šukutič Nikola, Nikola Merič, Ivaniš August i Agbaba Jovan.
I tako sve više tone čunić taj, što se zove žuti raj. Ali ne raj za siromašnu željezničarsku raju, več samo za izvjesnu željezničarsku gospodu.
Draga zdravila plačujete? Boljše je paziti, da bolezen sploh ne pride v hišo. Proč s škodljivcil Namesto prave kave pijte »Žiko«! Ime »Žika« zadostuje. Napišite to ime v nakupovalne knjižico in dobiti morate pravo »Žiko« v rdečih zavitkih.
zgubiš še tisti bori prosti čas doma, ki bi naj bil za odpočitek.
Gospoda v centrali s 6 in polunim delovnim časom, svobodnim počitkom ob nedeljah in praznikih ter mirnemu tlačnemu spanju naj ne provocira že do skrajnosti izmučeno vozno osobje.
Nekdaj, ko smo imeli strokovnjake na čelu in v vodstvu strojnega in prometnega oddelka, smo imeli tudi kader vztrajnega, zdravega in eneržije polnega osobja.
Resnici na ljubo samo en primer: V zimski čas nazaj se ozrimo, ko smo imeli skozi 4 ali 5 dni občutno zimo 20 do 25 stopinj pod ničlo. Odpovedala je takoj fizična sila nezadostno in s preslabo prehrano preskrbovanega delavca in uslužbenca, ko si s svojimi mesečnimi 750 do 950 dinarji ni v stanu izven skromne prehrane in stanovanja nič nabaviti. Obolelo in ostalo je doma nad 28 odstotkov ekse-kutivnega osobja. Kolika razlika je med postopanjem izkušenih prometnih načelnikov in referentov pred par leti in današnjimi gospodi, ki mislijo, da se da z odloki in kaznimi vse urediti.
Delo strokovnjakov je temeljilo samo na strokovnjaški podlagi. Zagovarjali so vztrajno in povsodi svoje strokovnjaško, na stvarni potrebi sestavljene proračune, ter prišli vsled doslednosti svojega dela v nemilost pri 'oni gospodi, ki je izročila železniško upravo na milost in nemilost partizanskemu režimu.
Razočarani sedijo sedaj v zakotnih pisarnah direkcije in v administrativni službi ali pa so bili vpokojeni in na razpoloženje postavljeni.
Umevno je, da gospodje, ki imajo to-časno diktatorsko moč in ne poznajo težkih izkustev družinskega življenja, pomanjkanja in bede — jih je vsled domišljije in prevzetnosti oblast toliko pokvarila, da ne morejo več nazaj.
Z železničarji naj bi živeli kot ena sama družina. Služba sama nas vse, od najmlajšega delavca pa gori do načelnikov, kji predstavljajo upravo, najtesneje veže eden na drugega.
Zakaj pa ne bi bili vsi enotno in složno organizirani. Ako zahteva USZJ točno izvedbo Surnika, koalicijsko pravo, minimalno eksistenco in spoštovanje obstoječih zakonov ter starostno in nezgodno zavarovanje, vodi vendar borbo najmanj toliko za uradnike kot za delavce.
Do časa, ko se uradnik ne bo zavedal, da je tudi on delavec in da spada v delavske vrste, bode nosil strgane hlače.
Cas bi že bil, da se dvigne duševna, t. j. srčna kultura nad osebno domišljijo in egoizmom posameznika.
Železničarji, najprimernejše spričevalo si izstavimo s tem, da sklenemo vrste razredno bojevne organizacije USZJ, kjer je mesto za vsakega resnega borca in pokažimo meščansko režimskim organizacijam, da hočemo napraviti konec metanju nedolžnih in lačnih delavcev na cesto, od-križati se nevzdržnih denarnih kazni ekse-kutivnega osobja, med železničarji pa vzbuditi bratsko in drugarsko ljubav do sotrpinov vseh panog železničarske službe.
USZJ kot sestaven del velike Internac. Transp. Federacije v Amsterdamu maršira. Brezvestne izkoriščevalce in diktatorje pa je strah.
kov izjavi in prizna, da je prerez sam zakrivil. To priznanje gospodom v tajništvu ne zadostuje, ampak kličejo k zaslišanju še vrsto drugih, tako da v mnogih slučajih! stane uslužbenca en prerez na kazni 50 do 90 Din, dasiravno stanejo vijaki natančno 14.50 Din. Pri vplačatni vsoti 50 do 90 Din je s tem že daleko presežena vsota, določena za vrnitev škode u-pravi, kakor veli zakon o Drž. saobra-čajnom osobju, da mora biti škoda po krivcu vrnjena, Ako misli vodstvo postaje tako vzgojno uplivati na podrejeno osobje, da bo odslej vsa služba se vršila brezhibno, povemo mi, da je niai napačni poti. Osobju je treba dati njegove pravice, primerno plačo, 8-umo službo, ker le tedaj bo zamoglo službo res po predpisih vršiti. Dokler pa stojimo pod bičem vednih redukcij, raztrgani in lačni pa ne moremo delati čudežev.
Progovna sekcija Maribor, koroška proga.
Pri progovni sekciji Maribor kor. proga bi se imele vršiti volitve delavskih zaupnikov v soboto dne 26. maja 1928.
Ker pa je bila v določenem roku vložena samo lista saveza železničarjev, je volilni odbor vse kandidate na tej listi proglasil za izvoljene.
Naši zaupniki za letos so sodrugi: Fric Franc, prog. delavec, Bistrica-Limbuš; Pliberšek Franc, tesar, Pobrežje; Valenti Miha, prog. delavec, Studenci; Krištof Iv., mizar, Brezno; Križan Franc, prog. delavec, Vuzenica; Krajnc Gašper, prog. delavec, Otiški vrh.
Dne 28. maja 1928 so se zaupniki konstituirali ter je bil izvoljen za predsednika zaupnikov s. Valenti, za tajnika pa s. Pliberšek.
Opozarjamo vse delavce na koroški progi, da se za vse intervencij obrača do gori navedenih za-uprnikov, da jih predloži na rednih sejah, v nujnih slučajih pa se obrnite direktno na s. Valenti, Studenci pri Mariboru, Sokolska ulica 91.
Končno pa pozivamo vse še neorganizirane progovne delavce na koroški progi, da čim preje najdejo pravo pot in vstopijo v armado razrednih borcev — v savez železničarjev Jugoslavije.
Kurilnica Ljubljana I.
Tudi pri nas se volitve delavskih zaupnikov niso vršile, ker ni mogel glavni steber zveze v naši kurilnici g. Novak pravočasno spraviti skupaj kandidatne liste. Dne 20. V. je potekel rok za vlaganje kadidatnih list (seveda s kandidati in ne praznih tiskovin), Novakova lista, oziroma »sporazumna lista nestrankarskih profesionistov in delavcev« podpisana od oblastnega odbora zveze pa se je pojavila šele 25. po kurilnici in takoj naredila sive lase g. Novaku. Na listi so namreč bili ljudje, ki absolutno s tako listo ne marajo imeti nikakih zvez ter so takoj zahtevali, da se jih iz liste črta.
Gospod Novak! Saj imate celo kurilnico za seboj in nešteto ljudi organiziranih v zvezi, pa bi ja lahko našli vsaj 12 nestrankarskih profesionistov za Vašo listo! Ker je bila torej vložena le ena lista je izvoljenih vseh 6 zaupnikov naših sodrugov in sicer:
Terškan Aleksander, kotlar; Raztresen Anton, izpiralec; Jakoš Ant., ključavničar; Ručigaj Ivan, premo-gar; Urbanec Ivan, mizar; Kušar Ivan, snažilec. Namestniki: Čamer-nik Ivan, ključavničar; Novak Al., pepelar; Gruden Jože, premogar; Hlačar Josip, kotlar; Glavač Mart., pom. kurjač; Kucler Franc, kurjač. Jakoš, Gruden in Glavač so iz Zidanega mosta.
Po dolgih petih letih smo v kurilnici zopet dobili svoje zaupnike, ki bodo šli sedaj s podvojeno silo na delo, da se zaščiti vse preganjane in delavstvu pripomore do njegovih pravic.
Zaupniki bodo o svojem delu poročali vsemu delavstvu na rednih zaupniških sestankih.
Progovna sekcija Celje.
V določenem roku je za volitve delavskih zaupnikov vložil listo le savez in so vsled tega volitve odpadle. Imena izvoljenih zaupnikov priobčimo prihodnjič, ko se bo izvršilo konstituiranje zaupnikov.
Nadaljne volitve.
Pri prog. sekciji Ljubljana gl. pr. so volitve 31. maja 1928; pri prog. sekciji Ptuj so volitve 8. junija t. 1.; pri prog. sekciji Maribor gl. proga
2.	in 3. junija t. L; pri prog. sekciji Zidani most 16. junija t. 1.; pri kurilnici Maribor 8. in 9. junija t. L; p!ri kurilnici Ljubljana II, Jesenice in Novo mesto 4. in 5. junija 1928. Rezultate priobčimo prihadnjič.
Murska Sobota.
Po informacijah smo doznali, da se v Murski Soboti v kurilnici godi zopet nekaj izjemnega. Tamkajšnje kurjače se izrablja do skrajnosti in sicer, da baje mora kurjač nastopiti službo zjutraj ob 2. ali 3. uri in
vrši potem službo skoro do 10. ure zvečer. Ugotavljamo, da je kurjačeva služba najbolj naporna ter priporočamo upravi samo to, da naj pošlje dotičnika, ki je tak odlok izdal, vsaj 14 dni delat službo kurjača, da v praksi izkusi sam svoja navodila.
Iz sekcij in strokovni vestnik.
Radi turnusa vlakospremnega osobja na Rakeku
smo vložili, ker ni odgovarjal 8ur-nemu delavniku, na direkcijo predlog novega turnusa. Na to vlogo je saobraćajni oddelek dal sledeči odgovor :
Savez železničari^v Jugoslavije Ljubljana
Turjaški trg št. 2.
Na Vašo vlogo št. Ra 18 z dne H. t. m. sporočamo:
Sedanji razpored vlakospremnega osobja v postaji Rakek z ozirom na manjšo jakost prometa in zlasti glede na to, da je osobju odmerjen ves prosti čas v domov-ni postaji in ima možnost vedno hraniti se doma, odgovarja stvarnim prilikam.
Ako bi se vlakovni promet v jeseni pojačal in če bodo to dopuščale budžetne prilike, bo direkcija tedaj upeljala v Rakeku razpored po predlogu naslova v omenjeni vlogi.
Kaj je s temporerkami za progovne in kurilniške delavce?
Ko so bile progovnim in kuriini-škim delavcem le vsled skrajno slabo sestavljenega pravilnika o voznih ugodnostih odvzete temporerke in vpeljane tedenske uputnice za vožnjo v in iz službe, smo takoj vložili na merodainn mesta spomenice, da se temporerke povrnejo, a brez uspeha.
Upamo, da se je v tem času tudi direkcija prepričala o nevzdržnosti teh uputnic, saj ima z njimi ogromno pisarniškega dela ter apeliramo na administrativni oddelek, da službeno sporoča v Beograd, da je izdajanje uputnic proti interesom službe ter naj zahteva stare temporerke nazaj. Cernu pač ta dvojna mera: pri prometu se lahko da temporerka v kurilnici in sekciji pa ne. Poleg tega velja uputnica le za enkratno vožnjo v in iz službe. Ali naj se delavec n' J": .na Jesenicah, ki stanuje v Hrušici, opoldne brez karte pelje domov na kosilo, ali naj vedno ku puje režijske karte?
Te dni smo ponovno urgirali rešitev naše vloge, da se vsem delavcem, ki stanujejo izven službenega mesta, izstavijo temporerke.
Tolmačenje državnega sveta, kako se delavcem vračuna služba povodom nastavitve.
^Državni svet je v zadnjem času začel reševati pritožbe glavne kontrole, ki se je pritožila proti onim rešenjem, s katerimi so bili delavci nastavljeni v ono stopnjo osnovne plače, kamor so spadali po službenih letih. Državni svet je razsodil, da mora biti delavec, ki je nastavljen po uvedbi novega zakona, uvrščen le v prvo stopnjo osnovne plače, češ, da veljajo predhodne odredbe le za one, ki so bili dne 1. X. 1923 že nastavljeni.
Utemeljitev se glasi:
Služba dnevničara-stalnog ra-denika računa se za penziju i za stenen osnovne plate samo onim licima, koja je zakon o državnom saobraćajnom osoblju zatekao u službi kao regulisano osoblje, pa su kao takva i na ovaj zakon pre-vedenh i razvrstena. Inače če se ova služba dnevničara stalnog ra-denika računati samo za penzija a ne i za stepen osnovne plate, onim licima koja u držav, saobr. službu, regulisanu, stupe posle stupanja na snagu zakona o drž. saobraćajnom osoblju. A stoga što je član 123 zakona o držav, saobrač. osoblju cf«1na zakonska odredba, dok- je član 211 iz pre -laznih naredženja istoga zakona pa se kao takav može primenivati
Osemurni delovni ias in turnusi.
samo na zatečeno osoblje u drž. saobrač. službi na dan 1. novembra 1923. god. a ne i na docnije postavljeno osoblje.
Iz toga proizilazi, da imenovani nije mogao dobiti drugi stepen osnovne plate.
Kretniki Vič: Vložena je intervencija za proste dneve.
Iz vlakospremne sekcije.
(Naj pazno prebere tudi oni gospodje na direkciji, ki imajo revizijske sprevodnike pod komando!)
Zadnjič sem ti, dragi bralec, orisal življenje zavirača in «prevodnika tovornih vlakov. Danes ti pa hočem opisati one, ki so za stopnico višji in to so revizijski sprevodniki. To so namreč sprevodniki pri potniških in brzih vlakih. Če se kaj voziš po železnici in tvoja vozna karta ni bila v redu, si gotovo imel opravka s takim sprevodnikom, Ti uslužbenci so za železnico sila važni. _ So večinoma zato tukaj, da plačujejo železniški upravi šipe potniških vagonov, kar med vožnjo potniki vsled nerodnosti ali nesreče razbijejo. V današnjih težkih časih, ko je tako malo zaslužka in vse zelo drago, si kajpada včasih kak reven potnik, ali pa tak, ki ne razloči prav med svojim in tujim, dovoli tak špas, da odnese zavese z oken, medene kljuke, ogledala in tako šaro, ki je po njegovem mnenju v vozu samo napoti. Seveda, če ga sprevodnik pri takem pridobitnem početju zasači, plača potnik, če ima denar in če mu ne uide. Ali smola je v tem, da takšni poštenjakoviči izvršijo svoj posel najraje takrat, kadar ga sprevodnik ne vidi. In če ga ne vidi in ne ujame, ne more od njega zahtevati denarja; tudi ga ne more izročiti postaji ali orožnikom v nadaljno postopanje. V takem slučaja naredi sprevodnik poročilo na direkcijo. Tam pa so zelo pametni ljudje, vse drugače kot pa ta sprevodnik, ki še tatu ne more «jeti. Pa mu odgovore na njegovo poročilo tako-le: Vašega zagovora ne moremo vpoštevati, Ker ste svojo službo malomarno vršili s tem, da niste ugotovili krivca, ki je razbil šipo v vozu št...., ali ki je odnesel zavese, ali ogledalo, medene kljuke itd., se Vam odtegne od Vaše plače znesek Din.... ,, v smislu zakona o državnem prometnem osobju, člen ta in ta itd. Te že vidim, dragi bralec, da mi hočeš zopet ugovarjati, saj na to bi pa sprevodnik res lahko pazil. To pa res ni tako težko, da bi re zapazil, kje je šipa počena ali razbita,
1 je manjka zavesa, ogledalo, kljuka itd. To res ni težko, če zapaziš še pravočasno, dokler jo dotični že ni otdkuril z vlaka in če je še kdo, ki krivca izda. Največkrat pa takrat ni nikogar več na licu mesta, ne krivca in ne onega, ki bi krivca izdal. Da boš prijatelj lažje razumel, kako se ta posel vrši, vzemi si nekoliko časa ter se pelji z menoj. Pojdiva iz Ljubljane ob 17.45 zvečer v Zagreb. Ti boš seveda potnik, jaz pa sprevodnik. Kakor vidiš, imam 5 potniških vozov ki so do zadnjega kotička natrpani s potniki. Na hodnikih vse polno, da se ne preliješ nikamor, Predno odpelje vlak, imam obilo posla, da razposajeno mladino spravim s stopnjic, da vsaj vrata lahko zaprem. Končno odpeljemo. Pričnem z revizijo voznih kart. Z največjo težavo se rijem med potniki, da kar teče od mene; in ti sam si sključen v kotu, da ti slabo prihaja. Ko sem v sredi voza, zažveniketa šipa nekje spredaj v četrtem vozu od mene, kjer se nahajam. Nek nerodnež je hotel odpreti okno, ali pa je hotel naglo pogledati, če je že postaja blizu. Jaz jo seveda takoj odkurim naprej, da dobim krivca in da plača šipo. Ali ne moreš nikamor naprej. Vse se drenja k vratara, ker smo pred postajo. Medtem se že vlak ustavi; potniki skačejo iz vozov na levo in desno. Ko jo prisopiham do voza, kjer je razbita šipa, jo je krivec že popihal iz vlaka. Če ni imel namena izstopiti v Zalogu, jo odkuri po drugi strani na drugi konec vlaka ter ®e tam vsede kot novodošel in se pelje mirno naprej. Ostali potniki so ga videli, da je izstopil in nikdo ga ne pozna, mogoče ga niti nočejo poznati.
Ko odpeljemo iz Zaloga, zalotim v kotu na hodniku tri postopače, ki nimajo voznih kart in tudi denarja ne. Mnenja so, da pač ni potrebno, vsako vožnjo plačati, češ, saj se gospodje tudi zastonj vozijo, zakaj bi se še reveži ne, S temi imam opravka do Laz, kjer oddam enega postajenačelniku, druga dva sta mi pa ušla z grožnjo: Čakaj hudič, bova že prišla skupaj.
K on čiio pregledam do Litije mojih 5 vozov. Koliko jih je med tem že izstopilo iz vlaka brez kart, ne vem. Videl si prijatelj, da sem imel nad 200 ljudi za pregledati v teh vozeh. Ko jaz pridno pregledujem v enem vozu, se tisti, ki nimajo ravno čiste vesti, lepo po tiho izmuzajo nazaj v one vozove, kjer sem že pregledoval. Za daljšo vožnjo jim tudi ta trik ne pomaga, ali za eno ali dve postaji se pa včasih posreči. Medtem pnde g. revizor in malopridneže zaloti; eden je imel karto do Zaloga, a peljal se je do Kresnic. Drugi trdi z vso resnostjo, da je imel karto po jo je izgubil. Tretji je zgubil denarnico z legitimacijo in karto vred. Koncem koncev naredi revizor poročilo, da je pri ponovni reviziji za sprevodnikom Janezom N. našel potnike brez karte, za katere pa J. N. ni vedel. Kličejo ga k zaslišanju, kjer navede vse v svojo obrambo. A to nič ne pomaga. Nekega dne dobi v podpis kazenski odlok, kjer stoji lepo črno na belem v čistem materinskem jeziku^ Ker ste pri vlaku št.
613, dne____zagrešili malomarnost v službi
s tem, da niste pregledali natančno vseh potnikov, se Vas kaznuje z globo 50 Din, katere se Vam odtegne naenkrat od Vaših prejemkov itd. Če se to večkrat pripeti, se
pa takega sprevodnika odtegne od osebnih vlakov ter se ga dodeli k tovornim vlakom. Tam prevaža les in živino. Na boljšem je v toliko, ker ti predmeti ne znajo slepariti. Če n, pr. živina poškoduje voz, se nikamor ne umakne, tudi ne uide. Gospodar ali lastnik te živine bo že poškodbo plačal.
Od Litije naprej se je vlak začel zopet polniti. Med pregledom voznih kart se pride potožit neka dama, da so moški vdrli v njen ženski oddelek. Grem tja in jih opozorim, da je to ženski oddelek, kjer moški ne smejo zavzeti mesta. Ali' ti možakarji se malo zmenijo za moje opozorilo in trde, da se bodo vozili tam, kjer se bodo oni hoteli. Ker vztrajam pri svoji zahtevi, naj zavzamejo drugod prazna mesta, so ti užaljeni. Grozijo mi s prijavo na direkcijo, da sem siten in aroganten. Jaz sem sorodnik načelnika N. N., pravi eden, in poznam predpise bolje kot Vi. Jaz sem prijatelj g. N. N. na direkciji in Vam bom pomagal, da boste proč prišli od te službe, ker potnike šikanirate in se nevljudno obnašate naipram njim. Tretji pa pokaže temporerko, kjer stoji črno na belem, da je ravnatelj N. N. in pravi: Z gosp. Dr. N. N. sva svaka in garantiram Vam, da ne boste več dolgo opravljali te službe. In končno se dama sprijazni z dotičnimi gospodi, ki niso kar tako in pravi: Saj lahko tukaj ostanete, mi ne bo tako strašno dolg čas. Ker pa moja opozorila na železnSke predpise pri teh gospodih niso nič zalegla, sem nadaljno zahtevo po izpraznjenju ženskega oddelka opustil, ter šel vršit svojo službo.
Vlak priduša v Zidani most. Na peronu se seta prometni kontrolor N, N. Že po aktovki ga poznam, kjer ima spravljene nagrade za vestne in pridne uslužbence. Tudi moji kavalirji v ženskem oddelku ga poznajo in ko se vlak vstavi, so že pri njemu. Živahen razgovor in iskanje z očmi po vlaku mi da razumeti, da se pritožujejo, ker sem jim med potom nekaj govoril o železniških predpisih. Pričakoval sem, da bom klican na razgovor na licu mesta, kjer bi lahko zahteval od dame, da prizna, da je zahtevala od mene, naj odstranim gospode iz ženskega oddelka. Pa ni bilo nič. Kavalirji niso prišli več v moj voz in tudi dama ne. Najbrž so si izbrali ugodnejši prostor. Čez nekaj dni sem bil klican na zagovor, ker sem bil v vlaku 613 z gospodom N. N. in N. nevljuden. Navedel sem do pičice vse, kar sem pač mogel, ker o nevljudnosti ni bilo niti govora. Pomagalo ni nič. Dobil sem kazenski odlok, kjer je stalo naslednje: Vašega zagovora ne moremo upoštevati itd, kaznuje se Vas z 50 Din itd.
Ne bom ti, dragi prijatelj, opisal vožnje do Zagreba, ker si bil navzoč in si itak vse videl in slišal.
Naj ti zadostuje, če ti povem, da sem v Zagrebu oddal vlak v redu razen šipe, ki so mi jo med potom ubili in ki jo bom itak jaz plačal. Ko sem pa drugo jutro hotel pregledati garnituro, če je v redu, so ž njo nekje na drugem koncu postaje premikali. Še-le tik pred odhodom vlaka so jo postavili na prostor. Vsujejo se potniki v vlak in pregledovanje garniture je bilo izključeno. V nekaj minutah smo odpeljali. Med vožnjo pa zapazim, da manjka pet zaves, ki so bila naravnost odrezana. Tam se je moralo muditi. Napišem poročilo, odkritosrčno in resnično, nakar dobim odgovor, kakršnega sem pričakoval: Ker ste malomarno prevzeli vlak v Zagrebu ter niste javili in pustili potrditi manjkajočih zaves, se Vam odtegne znesek Din......v dveh obrokih od plače.
Sedaj mislim, da imaš dovolj in da veš, da je revizijski sprevodnik za žel. upravo res zelo važen element. Če hi ne bilo teh, bi pač uprava sama morala plačati eventuelne poškodbe. Tako jih pa plačujejo sprevodniki, uprava pa vtakne dobiček.
Imel bi še marsikaj na srcu, kar bom pa napisal prihodnjič. Upam pa, da bodo vsi izprevideli, da je služba revizijskega sprevodnika eksistenca, za katero nas lahko zavida sam minister saobračaja.
Sprevodnik Janez N.
Obsedno stanje snažilcev v kurilnici Ljubljana.
(Vsled pomanjkanja prostora 1. maja ni moglo hiti priobčeno.)
Če opazujem v Ljubljani glav. kol., vidim nekake čudne prikazni, namreč ljudi, ki hodijo po kolodvoru okoli vlaka z voza v voz in nosijo seboj metle, omele, smetišnice, lestvice in umazane cunje. Ko pa vprašam kakšne vrste so ti delavci, bodem zvedel, da so to snažilci in snažilke voz, kateri imajo to delo, da očistijo vse osebne vozove v Ljubljano in skozi vozečih vlakov, »Aha, snažilci voz.« No pa poglejmo in opazujmo še malo to ubogo paro, kako se pehajo, skačejo iz vlaka v vlak, iz voza v voz in kaj ti delajo?
Vidimo jih, da spodmetajo, pometajo, drgnejo, umivajo in mažejo. Drugi zopet hodijo okrog voza z lestvico kot dimnikarji in čistijo šipe in zunajnost voza.
Zopet druge vidim, kako vozijo na dvokolesnem vozu sod z vodo, eden se povspne z vrvjo na streho voza, drugi mu daje posode polne vode, katere vlači prvi s pomočjo vrvi na streho in polni rezervar z vodo.
Poglejmo pa zdaj one, ki snažijo no« njost in našteti vam hočem vse najboljše r mora tak človek požreti. Toraj eden odmeta izpod klopi, drugi za njim pome-da se vzdiga milijonski bacilni prah, :tji briše prah po policah za prtljago in virjih, vratih in klopeh; četrti čisti šipe; ti čisti kar je najogabnejše in pri katerem zaposlena ženska, stranišča, umivalnike pljuvalnike. Če bi ti dragi bralec same
pogledal včasih v tako zvani »nužnik«, vrgli bi te zli duhovi v nezavest, kaj pa šele, kc moraš očistit z roko in omelom, umiti pljuvalnik v katerem se nahaja različno barvana gnusoba da se ti ogabi vse.
Toraj dragi bralec, to so glavni obrisi tega tako higijeničnega dela.
Zdaj pa poglejmo, kako se tej ubogi pari godi.
V službi jih je podnevi 14, med temi polovica žensk, po noči 5, med temi samo ena ženska, katera ima to veselje, da sme čistiti poprej povedano gnusobo.
Za očistiti imajo v 24 urah in ako so redne garniture 115 osebnih voz. Ob nedeljah in praznikih in ob izvanrednih časib pa toliko več.
Razdeljeni so na dve skupini, tako da jih je povsod polovica ali povsod premalo zdaj pa naj delajo tako, da bo delo ob pravem času gotovo.
Prejšnje čase ko so bili še pod prometom, bilo jih je več in niso imeli toliko voz, odkar pa so pod kurilnico, jih pa preganjajo kot vaške berače, ja še slabše rečeno, kei nikdo jih neče pripoznati za delavce kot take, tem manj pa, da so tudi oni delavci železniških prometnih naprav.
Plače so jim reducirali na najnižji nivo, zraven jim -odtegnejo za kazen za vsak najmanjši prestopek in jih pošljejo na oddik v kurilnico čistiti kanale.
Torej jih je vedno manj, ker nadome-stila za njih ni. Oja, nadomestilo dobe ali ne V cjbliki delavca, temveč nadzornika Imajo itak že enega kot delovodjo imenovanega ali kurilniška uprava ima ta načrt da če da še enega nadzornika zraven, bo to delo sigurno izvršeno.
Tako je bil poslan pred nekaj meseci k njim neki veliki gospod, kateri hi bil baje moral stopiti zaradi svoje starosti in od-služenosti v pokoj. Ali ker pa v pokoju ta veliki gospod nima nikake komande, izprosil se je nazaj in poslali so ga v njih raj in postal je njih »oberpriganjač«.
Ali kaj si je usodil ta gospod; zapečatil je njih milo usodo, katero si delijo in povedano naj bo, obesil je nad nje obsedno stanje.
Namreč, dva moška, katera skupaj v zunajnosti čistita šipe, ne smeta biti več skupaj, temveč vsak zase, tako da si ona dva, ki sta pač tudi v nevarnosti, ne moreta eden drugega opozoriti na pretečo nevarnost. Misli si ta gospod, če bosta vsak zase, da se bosta bolj požurila, kateri bode več napravil, neglede da svojo nalogo tudi pravilno izvrši.
Reducirali so jim plače, reducirali o-sobje, vzeli praznike, dopusti se le z težko-čo dobijo, to vse in še več pa jim krati prejšnje pravice, katere so imeli pod prometom in na vse zadnje jim pa hočejo vzeti potom takih priganjačev še njihovo žensko čast. Ali še kaj več.
Poklicali so ženske 16. aprila v kurilnico, da se javijo -pri nekemu uradniku, ki jim pove: »Iz obsednega stanja so obsojene na smrt«; na mizi leži pola in se naj podpišejo, ker je radi njih trmosti moral prejšnji »oberpriganjač« zapustiti svojo službo.
Da -se pa sramota zakrije in ker jih ne bodo več rabili, so jim na papirja brez njih podpisov hoteli odpovedati in da so z dnem 1. jan. 1929 odpuščene. Dobili bodo nekak stroj, katerega bodo izstrelili in ta izstreljeni plin bo vzel vse vagone v zrak in jih temljito očistil. Vrtinec tega plina pa bo odkril tudi kurilniške strehe in očistil vso gnilobo, ki se nahaja pod to streho.
Iz centrale.
(Da si prihranimo poštnino, naj vsi zaupniki točno prebero ta odstavek.)
Obračune je pošiljati redno do 20. vsaki mesec. Poslati je; plačilno polo ali kupone in blagajniški izpisek. Na čekovni položnici zadaj vedno navedite, zakaj je denar poslan (koliko članarin, vpisnin itd.).
Prispevke za fond za žrtve pošiljajte v bodoče redno na posebni čekovni položnici, ki se glasi na Konsumno društvo. K)er teh položnic nimate, jih zahtevajta Ako pošiljate ta denar zajedno z obračunom, povzročate le dosti dela centralnemu blagajniku.
Prošnje za podporo morajo biti oddane potom podružnice ali sekcije. Odbor mora na prošnjo napisati svoje mnenje in staviti predlog. Prošnje, ki ne bodo tako opremljene, bo centrala odklonila.
Obračun za koledar nekateri sodrugi še doslej niso poslali. Kot zadnji rok za obračun odrejamo 15. junij 1928.
Uradne ure v centrali so sicer dnevno od 9. do 12. ure in pop. od 14. do -18. ure. Da pa bomo zamogli redno obvladati ogromno delo v centrali, naprošamo vse sodruge, ki žele osebno govoriti s s. Stan-kotom, da pridejo v Ljubljano le ob torkih in četrtkih od 8. do 12. ure ali popoldne od 14. do 18. ure, ker se bodo ta dva dneva reševale v prvi vrsti vse nujne stvari in bo sodrug Stanko na razpolago. Enako bo s. Stanko za razgovore na razpolago vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 9. do 12. ure dopoldne. Te dni torej sigurno dobite s. Stankota v pisarni. Ostale dneve pa se bo v prvi vrsti reševalo dopise podružnic in intervencije.
Kongresne slike in razglednice. Centrala ima na razpolago še nekaj slik in razglednic zadnjega kongresa. Opozarjamo vse sodruge, ki so bili na kongresu, da si nabavijo za spomin sliko ali razglednice in sicer stane: slika 20 Din, razglednice 2 Din komad. Naročite takoj!
Konference delavskih zaupnikov. Cim bodo po vseh krajih izvršene volitve delavskih zaupnikov, se bodo izvršile v vseh večjih centrih (Ljubljana, Maribor, Sarajevo, Zagreb) okrožne konference za vse izvofjene delavske zaupnike, kjer se jih bo točno podučilo o vseh nalogah in jim dalo-direktive za bodoče delo.
Občni zbor B. H. Saveza Sarajevo se
je vršil v soboto dne 26. aprila 1928 v Sarajevu ob izredno številni udeležbi. Ustanovil se je sedaj glasom novih pravil oblastni sekretarijat. Izčrpno poročilo prinesemo prihodnjič. Število članstva v sarajevski direkciji rapidno raste.
Nove podružnice; Tekom zadnjih mesecev so se na novo ustanovile podružnice v Čakovcu, Sarajevo II, Catiči, Split, Pe-rušič, Zlatan-Bistrica in Beograd. Zelo se je popravila Indjija, kjer je pristopilo 31 novih članov. Skupno znaša porast v aprilu in maju 296 novih članov.
Centralna uprava.
Razno.
Splošna delavska gospodarska zadruga »Železničarski dom« r. z. z o. z. v Ljubljani.
Tem potom se vabijo vsi člani zadruge na 7. redni občni zbor, ki se vrši dne 10. junija 1928 v zadružni hiši, Marksov trg 2, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva.
.2 Poročilo nadzorstva.
3.	Čitanje poročila revizorja »Zveze slovenskih zadrug«.
4.	Blagajniško poročilo.
5.	Odobritev računskega zaključka za leto 1927.
6.	Razno.
Ker je občni zbor te delavske ustanove zelo važen, je dolžnost vsakega člana, da se istega udeleži.
Načelstvo.
Tombola železničarskega glasbenega društva »Zarja«, ki je bila določena za 3. junija tl., se je morala prenesti na četrtek 7. junija tl. (praznik Telovo), ker je za 3. junija tl. že oblast dala dovoljenje neki drugi organizaciji, da ima ta dan tombolo. Ker dve tomboli ne moreta biti na eden in isti dan, smo se morali umakniti in se zato vrši 4 dni pozneje, to je dne
7.	junija (na Telovo), ker je že dovoljenje v naših rokah.
Odbor železničarskega glasbenega društva »Zarja«.
Delavska knjižnica v Mariboru,
Prosvetni odsek Delavske zbornice je s pomočjo »Svobode« ustanovil v Mariboru knjižnico, ki šteje že sedaj 3000 knjig. Nove knjige se bodo stalno nakupovale. Knjižnica bo izročena javn. prometu v prvi polovici junija. Svoje prostore ima v palači pokojninskega zavoda. Odprta bo vsak delavnik od 5. do 9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure dopoldan:. Mariborski delavci in nameščenci, obiskujte svojo knjižnico!
Vefesejmske vstopnice in sicer po znižani ceni 15 Din za dve osebi se dobe v pisarni »Saveza železničarjev Jugoslavije« Ljubljana, Turjaški trg 2/II. Kdor bo šel na velesejm, naj pride po vstopnico v organizacijo.
Sodrug! Zakaj še nimaš saveznega znaka? Ali se bojiš javno pokazati, da si član razredno bojevne organizacije? Znak dobiš pri podružničnem blagajniku.
Nabiralna akcija za mariborske žrtve.
Kurilnica Maribor (II. pola) Din 2001 (III. pola) pa 286, Zagreb 280, Sisak 134, Maribor I (delavnica, drugi izkaz) 923, Borovnica 116, Dravograd 164, Trbovlje 215, Vuzenica 95, Tezno 200. Skupaj 4414 Din. Zadnji izkaz 6320 Din. Celotno 10.734 Din. — Na podporah izplačano:	1. maja 1928 4850 Din,
15. maja 3400, 20, maja 200 Din; skupaj 8450 Din. — Podružnica Grobelno, Velenje, Ormož, Krško, vlakospremna sekcija Ljubljana (II. pola), Jesenice, Pragersko, Brezno, Ribnica, Čakovec, Celje, Kranjska gora in sekcija pren^ikačev, skladiščnih delavcev naj obračunajo nabiralne pole najkasneje do 10. junija 1928.
Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Smazek v Mariboru