ir V Ji J^ £i£ PLAŠILO gLOVENŽIKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ****** U«»d»)s<3j|j "------. T. - -.-LCT-,.^- ir-w—M—-..........— ■ ■ -j, j- ■ - -----. . 1L JLLM čaj: 'Zl^JTST CHICAGO, ill, p«uk, i«, oktobr. (Od. is) i»is. ,vo. Stev.—number 245. p.r.1, (N.. 14«) b, .k. Ac. O.^ «. 1>1T, .. JU. 1« »L P..I oifk. »> CkL£+ IIH..U. B, .k. A. ». P..«....,., Q„.r«|, 1 1 Poljaki proglasili neodvisnost Jugoslavija sledi. Kodanj, Danska, 17. okt — Berlinoki poročevalec tukajšnjega liaU "National Tidende" brzojavlja, da je bila včeraj v Pragi proklamirana češkoslovaška republika. (Včerajšnje in današnje brzojavke iz švicarskih virov govore o veliki revoluciji na Češkem.) Curik, Švica, 17. okt — Tukaj oe poroča, da je bila v pondeljek proglašena v Varšavi neodvisnost Poljake. Takoj aato ao ae vršile t Varšavi velike poulične mani-faotacije. Bazel, Švica, 17. okt — HrvaUka je oklenila proglasiti svojo neodvisnost in ločitev od Ogrske. Tako javlja "Frankfurter Zeitung", ki ae opira na brzojavko iz Ba- Subskripcija Jo dossgU komaj nekaj 6es tri miljarte ia da-nas ter jutri ja traka podpisati ostalo oveto. le nadaljujejo n podiranjem na vsi fronti mod rekama Oiee in Herre. Vojni stan « javlja, da so <1rsncoal včersj napredovali ae-vernosepadno od Hissona In oku> Siru! i Notre Dame de Liosse v _smp*uljl. Sspadnu od Orand Prs so Krsncosi vseli Talino.;« ^ Američani so probrodli roka Airo in napredovali dva milji. Z ameriško srmsdo severnosa-padno od Varduna, 17. okt. — A-meriško doto ns tej fronti so vfle-rsj nspredovsle dve milji mod jutim bojom s sovralnlkom In mod hudim nalivom dešjo. Bres vsaksga topniškega kritja so A* merlčanl prebrodil peš -roko Airo vshodno od (irsnd Prs ln okupi* rali osemlje s gosdom Lo|os tri kllomatre Severno od Okevlerose, dssirsvno so Neme! v vročem bo. Ju tekmovali x njimi ss vssk če velj semlje. Američani sdaj drlo hrib Mon-tague in gosd (Jrondo i okolici, do/iim ao vshodno od Bfooe dose gli Coto Chstlllon. Hlnodl so hlll hudi boji v Champlgneullu dve milji In pol esvrnovshodno od Orand Prs« ki je tudi v ameriških rokah. Ved nemških protlnapo-dov jo bilo odbitih. Američani so vplenlll dolg vlsk, nelošen s lesom, kovino In drugim nrsterljslom. Nemški v Je-ntikl, ki so včersj psdlll našim vo jakom v roke, vedo o nemški mirovni noti in Wileonovem odgovoru. Njlbovl oficirji so jih o vnem poučili, AMBRIlKE IZOUBB. # Woshlngton, 17. okt. — Vojni dopsrtment js dsnas objavil 21S Imen Isffttbo: 37 mol ubitih v bo-Ju, H Jih pogrešojo, 72 mo« Je tel-ko In drugih 7% nesnano ksko rs-njenih, 11 Jih Je umrlo vsled bo-ler.nl in trije ao emrtno poneere. člII, pet je ps vjetlh V aesnamu je tudi Ime .taem milj oddaljen od sedenj« bojne črte v Klendrijl, dočlm sts ssdnjs dva moeta oddoljona samo šest milj. Is ssnesljlvih virov ao prišle In-fermaelje, de bodo Nemei Ispras-nIII Belgijo do 60 kilometrov de Ijevo. To pomeni, da ao umaknejo d o črte ob reki Meai. Hprva oo na-meravali Nemci branit^ drto se-padno od Vsleneletinese, tods sa-vesnlki so Jim s svojimi hitrimi in uspešnimi nopedl prekrlšeli raču na. Včeraj so savesniki napredo vali nadeljnih deset kilometrov (šset mM j) v Belgiji. Zavezniške čeU ao doaeglo ae ■to Thourout-Hruge« in a tem pretrgale svoso med nemškimi šotami ns vsbodu t onimi na belgij. skem obrefjo Nemci m ponekod vmlčejo teko naglo, da je sevas-niška Infenterija isgubilo dotiku a njimi. Zavezniška kavalerija, k operira ne Šslu > dosegla Tblalt 21 m M j aevemovthodno od Vpre PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE |.AS1MV\ SLOV KS.SKK NAROUNK-PODPORNE JEONOTE _One opatov po — Naročnina: Zmdlajon* dršave (teran Chics«o> in ( snada $ 8 na M*. » ca pol lota in 76e sa tri msaaee; Chicago in inesematvo $4 60 na lote, 5 ca pol lota, »1.11 sa tri Naslov n vm, br Im itft • USmi "Prosveta* 1817 U. Uwnialo A*——. Chksf. HU»»fa- THE ENLICHTENMENT' Orgmm mi tbm SUvsais Hmtimmml Bmmmht Smcimtjr. 1—usd datly szcegt S«eday and HoltdafS. 0«m4 br U* SUmmmim HaU—I R—flt Smcimtj. Advortlalng ratoa on agrsemeat. Subaeriptioa: Unitod Statos (eacept Chlcafo) and and forsign countns«, $4.60 par yaar. $3 per yoar 2SS7 »o. "FR05VETA" Lawa4alo Jimmmum, Ckiaa«o, Tolofoa UvmUU 4S3S. Dat.« » aUopoaJo o. pr. (S.pt. SO-JS) PoUf vaiofa Immmm im pon<*ni, da mmm jo a imtm immmm potoku aaroAioa. Ponovit« Jo prše«. imtmm, ds ao »mi ao mmtmii liat. BOND SVOBODE ZDAJ IN PO VOJNI. Stodolarski bond svobode je zdaj vreden sto dolarjev in nič več kot toliko plačate zanj, ako ga kupite Se danes ali jutri, kajti jutri je kampanja četrtega posojila svobode sključena. Ravno to velja o petdesetdolarskem in tisoČ-dolarskem bondu. Po vojni ne boste več kupili stodolarskega bonda za sto dolarjev, dasiravno bo takrat marsikdo z veseljem plačal omenjeno svoto. V tem oziru lahko napravimo primero z delnicami bogatega privatnega podjetja, ki se prodajejo v gotovi dobi recimo po deset dolarjev, a pozneje jih ni mogoče dobiti izpod sto ai petsto dolarjev. Ali kaj je vsako privatno podjetje z naravnim bogastvom vse ame riške republike? Niti biljonska Vrednost Rockefellerje-vega ne jeklarskega trusta se ne more primerjati z vred nostjo in solidnostjo vae Amerike. Kapitalisti, ki posedujejo Rockefellerjeve delnice, se štejejo srečne s svojega stališča — zakaj se ne bi torej navadni delavci šteli zadovoljne in ponosne, če posedujejo bond svobode, za katerega'jamči vse bogastvo Združenih držav? ^ Bondi svobode bodo po vojni veliko več vredni; njih vrednost bo naraščala z vrednostjo naravnega bogastva republike. Kdor ima torej denar, ki ga lahko investira — če že odštejemo vse dolžnosti napram gigantičnem boju za uničenje avtokracije, v katerem moramo vsi aktivno sodelovati — paj kupi bond svobode, dokler ni prepozno. In kdor fa j« ž« kupil, naj kupi drugega, kar • tam bo ko« riatil največ sam sebi. PROSVETA se vrste naglo. .Danes je kajzer mi Viljem II., po "milosti božji cesar nemški", čez štiriindvajset ur bo pa le Viljem Hohenzollern, ki se morda "začasno" preseli v 8vico ali na Špansko, ako ga Nemci prej ne ubijejo in vVžejo v cestni jarek. krašenimi hišicami, ž moderno u-rejenem vodovodom z hladno in gorko vodo in kar je-glavno, pov-aod vidite, da se polaga velika važnost ua snago. < ' I Po taborišču vam udarjajo na S pota - Zadnjič sem poročil nUo zvoki pHja \n <(Kii,e. Vidjfc o avojl vožnji proti Pacifiku. Do spel aem v Seattle, Wa»h. Br/.o jsvil aem svojemu sorodniku v Ceuip,Lewia. naj me pride, akc mogoče obiskati. Sestanek aem določil v hotelo Slandart. ki »n poseda je Slovenec g. Sta uda rt, x katerim ava se seznsnila pred desetim^ leti za čass mojih oblakov vojake, ki se kratkočasijo pb prostih urah z različnimi igrami, ka-dsr so Vaje, jih pa vidite cele množice, na vežboliŠčih. Vsepovsod polno življenja! V taborišču je več dvoran iu knjižnic, kijih upravlja znana Y. M. C, A. Ht druge podobne orga nizaelje. Opazoval sem vojake v mm*UMI OJMftj August Aučia, Mary ^uoin, Filip (Jodina, Frank Kerže, Martin V. Konds, Ktbin Kristan, Math. Izgorele, J. N. Rogelj, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOR: Ivan Krešič, J. Kvsrtič, J. Oven, Matt Petrovič, Fr. Veranieh. CENTRALNI ODBOR DO NOVKU KONSTITUIRANJ A: John Bnaenc, Joseph Frita, Joseph Ivanetič, J. JudaiČ, ltan a Kak^r, Anton Motz, Frank Mravljam Jaeob Muha, K II. Poglodič John Rezel, Jojoph Steblaj, Frank SsVs, Frank Udovič, Chartie Ve' sel, Andrej Vidrlch, Štefan Zabric^ John Kalan, Anton Žlogar, Uub Truger. _ _____ (Opomba. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči Anton J. Terbovec, Box 1, Cicero, 111.) v domovini. Povabil me jebil na j ^ ^MiM*. Kni ao pisali, večerjo v ljubljanski hotel lnion,|<|n|fl ^ kniiire in liltte> tretji KO BODO PADALI PRESTOLI Požaru vojne ima slediti požar revolucije v centralnih državah. Plamen revolucije morda sikne že med vojno; najnovejša znamenja ne izključujejo te možnosti. Vsako uro prihajajo poročila iz Amsterdama, Koda-nja in Berna, da se je kajzer odpovedal prestolu; prihajajo vesti o izgredih in krvavih bojih v Berlinu in drugih nemških mestih; podiranje cesarskih spomenikov in klici "Doli s kajzerjem!" na berlinskih trgih ni bilo še nikdar v navadi. i - * Te venti so morda prezgodnje in pretirane, ali razloga ni, zakaj bi ne bile vsaj deloma resnične ali zakaj bi ne bilo res še veliko več vaak čas. Wilsonova nota je Nemcem jasno povedala, da z njihovim kajzerjem ne bo pogajanja za mir. Nemci morajo prej obračunati s Hohenzollernci, če hočejo, da pride mir na njihovo iniciativo. Tp jim je sdaj jasno. Nemškim četam na fronti in doma je tudi jasno. Kaj naj store? Ali naj poslušajo kajzerja in nadaljujejo brezupno vojno, ki jim prinese invazijo Nemčije in le večjo katastrofo, ali naj brcnejo svoje monarhe in njihov sistem in pokažejo h tem, da so vredni živeti v dobi splošnega preobrata? Zdrava pamet jim govori, da se odloČijo za zadnje. Telegrami naznanjajo, da je na Češkem revolucija. Vsa sreča s Cehi! Habsburžani padejo s Hohenzollernci. Kajaer Kari ne ostane en dan za kajzerjem Viljemom. Nemčija kot narod — svoboden narod — ostane, Avstrija nikdar več. Avstrija *toji in pade s Habsburžani. čim |>ade steber Habsburžanov/na katerega ho priklenjeni narodi v Avstriji in Ograki, pade največja državna spaka na svetu; narodi bodo svobodni in združili se bodo, ne i verigami na rokah in nogah, temveč prostovoljno v boju zoper vsako novo tiranstvo. Ce je revolucija na Češkem, mora biti nekaj takega tudi v slovenskih in hrvaških deželah. Velika imovinska ura prihaja. in povshiiu aem ae radevolje odzval. omizjem ao bili g. iu ga. Htandart, neki ameriški Slovenec in moja malenkost, Ko smo od večerja i i iu kramljali do desetih zvečer, nas je prišel opozoriti hotelski natakar, naj ne preselimo v pritličje, kjer ae lahko zabavamo dokler hočemo. Standartovu soproga je pričela igrati klavir, ne meneč se za navzočnost precejšnjega števila ljubljanske gospode, in naša družbica se je pri teti** prav imenitno zabavala. Pri tem so ljudje tudi prodajali rfvojtr.r^ dovediio*t in neki hotelski uslužbenec me je prišel ob tej priliki celo vprašati, kje je dobil gjKtai;-dart toliko denarja, češ. ds se po Ljubljani o njem govori, da jc milijonar. Vprašal nem ga, Če jlih Je moj znanec morda kaj dolžan, kar je vprašani zanikal, iu pripomnil, ko bi bilo v hotelu več gostov kot je on, bi se s hotelsko obrtjo dalo dobro izhajati. Rado vednežu sem vseeno pojasnil, da je, g. Htandart imel v severno a-meriškeui« teritoriju Alaski ko« zemlje, ki je bila ujegova ne sanip na vrhu, nego tudi spodaj. Doti-čen kos zemlje pa j vseboval /.lato indo in ta mu je prinesla blagostanje. Oofcpoda je to pogovarjanje poslušala in nekateri. izmeA njih so bili mnenja, da on (»Htandart) ne razume slovensko. StSn-dart je pogovore o njegovi oapfti mirno poalu&al in potem dal naV-zoČtm gostom razumeti, da razume vae, kar so govorili o njem.« Ker se nam je zdela vna stvar smešna, sniine ao podobne velikim, pokritim kle-tiu». IzpPljiiiie imajo tudi ulice pod zemljo.' Ko Človek opazuje to velikansko enoletno delo, se mora čuditi organizacijski sili ' ameriškega ljudstva, ki je v tako kratki dobi izvršilo toliko dela, in se tako temeljito pripravilo za boj h hov-rsŽnikom. kakor Nemčija v 40. letih, lil to', kar je Amerika poka-zala dosedaj, je pravzaprav; šele začetek. Zato ni Čudno, če obdaja berlinsko gospodo strah pred >ilo Zdrdžerilh držav. Opazoval nem vse to delo, vso t6 velikansko silo iu pri tem so (\iw pbhajule različne miali. Spom 11 il sem se visokoletečih ciljev Napoleona, in apomnil aem ae ambicij nemškega kajzerja, ki je zaželel poatati vladar sveta. Toda vse se mu je izjalovilo po zaslugah Združenih držav, katerim ni v avoji nadutnoMti pripisoval nobene moči. Danes, ko je zanj že prepozno« je pričel spoznavati svojo zmoto. Ameriški orgauiza-eijskj talent, volja ameriškega ljudstva, duh repuhlikanizma in demokracije, ki prevladiije v tej deželi, aO pokopali kajzerjevo slavo in prekrižali njegove načrte. 8 takimi mialiml nem zapuščal taborišče Lewia in ae podal na pot proti Oregonu. t Matija Pogorelec. POZIV 8LOVBNSKEMU BTVU. ŽEN pram Jugoalovanom v sedanji vojni. Pobrali ao t Ženam }nK>že, ma-ttiram sinove, otrokom očete. IJa-moato kruha so jim dali.krogljo iz puške. nameŽto obleke bajonet v prša, namesto gorkega stanovanja so jih pometali v ječe._ 'Pobrali ao jim zadnjo kravo iz hleva, samo da se zsdojrti kor um piranim folotofl® z zlatimi ovfat- , Vsaka mera je enkrat polna, zato kličemo vam, jugoslovanske žene in dekleta: Stopile v naše vrste in delujte z nami vml za <1<* mokracijo in enakopravnost vsega sveta! Jugoslovanske žene in dekleta nismo imele v Avstriji nikdar nobenih pravic, pač pa samo dolžnosti. Zatorej izjavljamo* da smo in ki ostanemo, ne samo veleizdajal-ke ampak tudi smrtne sovražnice oficielne Avstrije, ki hočemo povsod in ob vsaki priliki delati nato, da čim prej izgine habsburška Avstrija iž zemljevida. V duhu vidimo tiaoče nedolžnih otrok, ki stezajo svoje drobne Ročice proti materam s klici na u-stih. . . . Mama kruha!. . . Pomislite na stanje mater. . . Ali jim ne krvavi srce pri takih prošnjah*. . . in vsega tega je kriv avratro-neniški monarhizem in militarizem. ' ' r Vstopite v vrste in bodite pripravljene ,borit i se povsod PfOli monorhističnim ciljem iu vmešavanjem, riaj si bode od katere koli hoče dinastije, ki hi se hotela vmešavati proti samoodločevanju jugoslovanskih narodov. ApeUramo na vas vse , jugoslovanske žene in dekleta v Ameriki, da se uprete vsaki agitacij^ ki i-ma uaiuen, da agitira za enega ali drugega kralja. Končno apeliramo ua vse jugoslovanske žene in dekleta, da ne pridružite gibanju S. R. Z. in delujte z nami vred za Jagoslo vansko Federativno Republiko. Končno vam kličemo v spornih: Katastrofa, kl pretresa in uničuje »ad' kulturnega dela desetletij, in ta «trošni po svetovnem goapodstvu stremeči konflikt« more nehati le s porazom monarhi-stične, militaristične avtokracije. Kličemp vam: Jugoslovanako ženstvo, odzovi se našemu klieu iu pridruži sc lmrhi demokracije. Ne prepustite sedanjim avto-krstom ali pa njihovim pomočnikom, da bi vbs zapeljali s pomočjo njihovih zvitih naklepov mogoče še v hujši jsrem, kot je vladal dosedsj Ženstvo ostalih naprednih narodov sloji v prvih vr-Htah v boju za pv>raz avtokracije Pridružimo se temu boju kom- UBtlttOA F. L. Srtaunton, IU. — V zadevi glede nabave grozdja ae obrnite ua rojaka Martin Potokarja ^M11- ali P* "š John Ko4i(". ka," 180B" So. Rsieiiie A ve., Cnieago UI, Tg 4va Vam lahko dasta potrebni pojasnila. , Nov napad na Lenina. 'Amsterdaiii, 17. okt. t- Iz Kijeva če? Berlin javijajo, du je neki Dvanicki ustrelil iz revolverja na Lenina in o-a zadel v pleča. Dvanicki je aretiran. Braškovskaja je umrla. > Jarizri7. okt. —- ^Nouvelle« de France" ima brzojaviio poročilo, da je 14. septenibra umrla Katarina Ure^kovakaja, znana V mati runke revolucij", slavna starka-ki je ^oznana vsemu svetu. Bila je vf.č Jft ,ypregnanstvu v Sibiriji in po padcu carizuia. ae je vrnila v Petrograd, kjer, je delovala kot načelnica organizacije za izobrazbo ruskega naroda. Boljševiška i evolucija je pa popolnoma uniči-la njeno delo iu od tistega Časa ni bilo več slišati o njej, izvzemši enkrat SO poročali, da so jo boljševiki vtaknili v ječo. - Boljšo viški terorizem. Stockholtn, 17. okt. — H. B. Lockhart, angleški konzul v Moskvi, kateri je bil pred pur meseci zaprt iu pozneje zamenjan za bolj-ševika Litvinova v I^onckmu, je prišel semkaj in pripoveduje, da boljševiška vlada nadaljuje h svojim krvavim deloui kljub soglasnemu protestu neutralnih poslanikov v Moskvi. Tisoče oseb je dnevno olxlolienih "protirevolucio-norne zarote" in usn$*čeuih. Boljševiki so dobili takšno mauijo za ubijanje, da obsojence ustrele kar mod potjo na inorišče in trupla poHujejo s cementom, da jih ni |>o-tem mogoče spoznati. Kabcljsko delo <»)iravljajo največ letske rdeče čete in vojaško vežbaliŠče Ho-dinka služi'zs morišče. Loekhsrt tudi pravi, do razsajajo v Moskvi in Petrogradu hude bolezni. V Petrogradu je ob času njegovega bivanja uinrlo po 700 o-seb dnevno vsled lakote. Američani odblU boljšoviške na- ava odpiftovala v Taeomo In potem usasj v taborišče Leivia. Ko ava dospela na cilj sem bil prisi-I jen občlldofsti uspehe enoletne; ga dsls, ki je sgrsdilo mestu po Olorslaad, 0. — Ženski odsek paktna tttdf me, ameriške Sloven-Sb>v rep. zdrtiženja je dne 4. sep jkf To je naš poziv! Vrnil« sva ae v Seattle od kierI t*nrt,ra- PM0* Anna Sviad), Victorhi 1'oljiak. \ rnila sva se v oti kju ||ltt.|j0. krni* fiarv Grill, Frsnces Stt- jf«nčlč, Neiika Kalan. Antoniia Vr- Spcuiaj podpisane žene in de-ilafnlk. Raphaela Smuk, Fanny klets, orgsnizazirane v Sloveti- Molfa. Ivanka Paulin, Hosir Ma-.k*. R»pulillA«n«k»m Zdrufcnju | ^^^^"lir^SS;: v Clevelandu, O., stopaimi pred Marv Potnik, Josephin Zslar, Aolo- Arhaugei, lfi. okt. — Zavezniške čete ž Američani vred so bilo te dni v 1 jut i h bojih z nemško-bolj-ševiškiiuli jotami ua obeh straneh i*ke Uvine 160 milj severno od Kit lasa. Napadi so bili odbiti in zavezniki, prodirajo proti Velsku »'.cvemovshodiio («1 Vologdc. Zavezniki so našli v okupiranih vaseh ob Dvini ns ku»>e letakov v angleškem in francoekem jeziku, potom katerih apelirajo boljševiki na Francoze, Angleže in Aipcm*« ne, da nsj ustsvijo vojno proti njim. dobno taborišče, kjer prebiva se-|v^ v»* j»go«lovaimke žene itrde-daj kakih «0,000 vojakov. Poleg ' ' tahorVfta so v tem čarni zgradili majhno mOsteoe tlreen Park. lder so razni lokali, prodajalne, fine testavraeije in prostori zs zsba klet a, po \*sej svobodni Ameriki, ds se ns m pridružite v boju proti avtokrseiji vsega sveta. • Fevdalni, goapodujoči NUtem v Boljševiki gorocs o obrambi - "rdeče Nemčije". .. . r _ -- . Amsterdam, 17. okt. — Uradrn« ni j« Ilauson, Aonie Pengov, Anna ... , J' , . Orfll, Jasephlne UpmntT Amslifa »lss»o sovjeUke vlade "Izvesti Somrak, Anna hevstek. (kiHl FrSn- jir" v Moskvi piše — kakor jav-< c4kin. Bibijaaa župane, Mar> Vi-j.i , i u„rH.iA — d« no boliševi dinar, r.enovi Mtaerko. Francem n*rUn* ~ ®f, lioric, Agnes l.uftln Jotlc Močnik.1 pripravljeni "vreči ae pred ar Jiitla Maealk, ---------- --------------- , |K K^jij. V10."11!! '^nT^ m•<,', zavezniškega imperialiama Avatro-Ogrski daje koruinpirane. i WatJI flubani- iSb ki *»Hjo v rdeči Berlin." Omenje vo vojakov. V to mesto smej« vo- mu urs«fnift^vu široko polje xa za nie l.ingar. Ivanka Sifrer, lolija ni list pravi dalje, da ae ho rdeča jakl oh prostih urah hrsz skrbela za nas mačehs Avstrija Višek "naklonjenosti** pa § ^ ^ ^ pokazala avstro-ogrska vlada na-1 ilosle JvirmaV^srV (>Vk^ra"lk Fran cm Klončlč, Helra ieraš»čič. KS£IJS^Sfc KK^HlLAmviit sopriTff, j r n n i r sopnvcc, vsie^ rlja Ferluga. Mary Kerluas, Mary Peara, Anna Pialsr. Anale (tobre-Ota, Fsnnir Vehsf. Msr> Ostanek, Marv K sls n. Matllds P»tilW, Kele-;fi"Kremlar, M«nu, Klatile, Marte . Habnik, Man MlTsvecvTIliin« Mi UltoM. HMenl Jaklič. t:tt/abeta Hek. proti kapitalizmu in nemške revolucije. obrambo Poštni aakoa določa, da biti naročnina lakaj Dlačsas, ko ss ns ravna po poUmm sakono, i uprava nstavitim VESTI O CIJI nr v NEM SE NADA«, razpravljal o Wilsonoveui odgovoru. w JjS^^Jfcfc j t Nemčije umakne submariake? Amsterdam, 17. okt. — "Tijd" mm poročila iz Berlina, da je tam-kaj opaziti gibanje,' kakor da misli nemška vlada ustaviti aubipariiir stlce operacije ua morju v smislu \vilsouove zahteve. Halje j* prišlo poročilo iz Berlina, da je kajzer izdal dekrej, v katerem pravi, da voji»o stanje v Nemčiji ne odalej more razglasiti 1,. v »porazumu med civilnimi in vojaškimi oblastmi. To pomieni, da xe je kajzer odrekel oblasti, ki mu dovoljuje napovedati vojno. Obenem javljajo, da je zvezui nemški svet (Bundeersth) spre-incuU dve toč-ki v ustavi, ki se zdaj (dasita, da o napovedi vojne in sklepanju mirti odločujeta sporazumno zvezni svet in državni zbor izvzemši v slučaju invazije neiu-ikega teritorija. Francija sahteva odškodnino. Pariz, 17! okt. — Benat je včeraj soglasno sprejel resolucijo francoske vlade, ki zahteva odškodnino za'vso škodo, ki so jo naredile nemške armade na francoskem ozeraJju. Francija bo zda5 skušala priti v soglasje s to zahte vo z ostalimi zavezniškimi država ini in Ameriko. Razume se, da bo-' do zavezniki zahtevali odškodnino na vse opustoŠene dežele. Wilsonov odgovor Nemčiji je dobil v Franciji splošno priznanje in prisrčno odobravanje. vičnih zadevah, če je tak narod moean-ali slab. skein napadu. S svojo izpovedjo ZT ' •4aU.{: . \ „ * Potrdil, ksr so o njem pove- ^'-»»eding, sodnik na priti vnem sodišču v drugem sodnljskem'o -krsju države Ohio. Ko je blls ns|>ovedsus vojna, jc bila Reeording k Cumputiug Ms . ehiafe kompsuijs med prvimi dru-žbami, ki je dsla svojo dslovno moč na rsspolago Združenim dr-že vam. V tovarnah družbe dele o-sem tisoč delavcev. Ameriške vesti. AU so obutjbe 0estno2e leznlskih baronov kaj vredne / Chioago, IU. — V novi cestno-železniški odredbi so res lepe obljube, ki pa so seveda odvisne od DELAVSKO VPRAŠANJE V AMERIKI JE VELIKO. > 4_ Ohioago, IU. — Združene države so pred resuo nalogo z oziroiu ns delsvsko vprašanje. Če pomislimo. da ima Amerika nad 1,750,000 mož v Franciji, v taboriščih se pa vežba do 3,000.000 mož, drugHiao-či pa služijo v mornarici ln mornariški pehoti. Fante in može, ki so odšli V armado in mornarico, je bilo treba nadomestiti z drugimi delavci. Že to je velika naloga sama na >\'i. ki postane še večja, ker morajo delavci, ki so ostali doma, preskrbeti armado in mornarico z vneta potrebnim. fl>a se ta naloga pravilno reši, jo delavski depsrtment ustanovil oddelek za izvežbanje iu diliteijo, kateremu načeluje Chas. T. 01ay-t.on, bivši pod ravnatelj zveanega urada za posredovanje dela, ki temeljito pozna razmere v industriji. Mr. Clayton je Sel takoj na delo. Razdelil je Združene drŽave v iudustrijalne okraje, v katerih so velike tovarne, ki izdelujejo potrebščine /.a vlado. Vsak okraj iuia po enega sitperinteudenta, ki nudzoruje poduk in izvežbanje delavcev. Na ta način so tovarnarji spodbujajo, da ustanove v svojih tovarnah departmente, v katerih se uČe in vežbajo delavci, da lahko opravljajo dela, ki zahtevajo izurjene in izvežbane delavce. Obenem pa ta sistem spodbuja tudi delavec, da we radi uče. Kajti delavci avanzlrajo in dobe boljše delo, kakor hitro so poka- | |Brtektivi so zgodsj ijutraj ob-«t«»pili hile, ko so vsi stanovuiki v nji šc spali. Vlomili so sprednja vrsts iu vdrli v zgornjo sobo, v ksteri je Ssunders spal. V kov-čefu pod posteljo je bil shranjen plen. 4<^e bi vedel, ds pridete, bi bile bitka,*' je rekel Saunders. "A-rsnŽirsl sem vse potrebno, da odpotujem v Kalifornijo." Ko je njegov brst slišal, kaj se, je zgodilo, mu je prišlo slabo. " Ns detektivski postaji je Senu-dere izpovedal, ds ats Frederico in Louis Fsiunsgui, ki sts sedaj pod ključem, prišla k nJemu v njegova tovarno za prašek proti mrčesu, kjer so izdelali načrt za ropank) napad. Po Kaundemovi izjavUe je Cam-pagni bal odnesti svoj delež in ga je pustil v tovarni. Dva did po ropu je Ssunders zskopal plen, ki ga je zopet Izkopal v poudeljek, la odrine z njim v solnčnsto Kalifornijo. P* Roundersom imajo tretjegs bandrta pod kljuČom. » \ gova mati prlporočsls, usj ne pi-Je ksve. T« je bil nove vrsie vojak zsme lif zainteresirsl sein se sanj. On ln njegov oče sla blls rudarja v Calumetu. Stsvkala sta ob času štrsjkš v bakrenih rud-oikih. "To je bila stsvka, ki »te jo i-mell y Cslumetu," sem pr(poiuall v razgovoru. * « Ml>a'\ je odgovorih "ali to je večji boj, v katerem se nahajamo sedaj. Zdaj stavkamo radi največjega skMts na svetu — ksjzer-js -r in v tej ststki moramo zmagati. On je aa neuuijake ure in aa vse, proti člmur se je bojevalo strokovno organizirano delavstvo. Čutim, da je moja dolžnost. Jtot sem jo čutil nsprsui svoji u-as i ji v Cslumetu, da se bojujem v tem štrajku, dokler ne pride zmaga." SlifiMki Narodna Uat*%»«tjser A agdk Podporni Jednota laksvp. IT. )ssija 190t I Hi lUtasfe OLi V KI STAJI» BO. LAWBDAia AVB, BB1CACK), 1LUNU1A dobre volje cestnoželezniških bo- (lu 8e> "iih »»učenost tako roM0V razvila, da ga lahko izvršujejo, Kako je z obljubami, ki jih napravijo eestnoželezniški magna-tjc, nam pove zgodovina. Ravno isti interesi, ki zagovarjajo sedanjo cest noželesuiško odredbo, sv zagovarjali in podpirali tudi odredim v letu 1907, Takrat smo sLi-sali in čftali ravno tako lepe obljube kot danes. Obetali so hitro' vožnjo, vsak pasažir bo imel svoj sedež* cestnaželezniške proge podaljšajo td. Če se spominjamo tega hvalospeva, zaključimo, da sc prav ivč ne loči od sedanjega. . Obljube izza deta 1907 so se iz PRAKTIČNA REAlTEV DVEH VPRAŠANJ. It-.!" ~Vl " » \tfashington, D. 0. — Državni obrambni svet' Severne Dakote je praktično rešil dva vprašanja: živilsko vprašanje in vprašanje za-posljenja farmarskih delayev. Odredil je, da farma raki delavci obdelajo neobdelane iu zapuščene farme. Delavci plačajo za zemljišče posestnikom majhno odškodni-obrttmbni svet preskrbel delo farno kot najampino. Na ta način jf , - «... j,'1 .. » «mar.07 odobrilo odredbo. Koiuaj je ljudska večina odglasovala zanjo, je bilo za ljudstvo prepozno* da varuje svoje interese, eestnoželezniški magnatje so pa ignorirali fuiulamentalne principe, radi katerih jc ljudstvo glasovalo za odredbo. Kszsodba najvišjega drfcivue-g* sodišča glodc predloženih .Muc I le rje vih postavnih eertlfika-lov jc bila razglašena šele po ljudskem od glasovanju. S t<» razsodbo je postslo neurogoče, ds cestne železnice, kedaj postanejo občinska posest, dssirsvno je ljudstvo prav radi Muellerjevih postavnih certifikatov glasovalo! za odredbo. Če bi |iUa razsodbs rszglsše-ua pred splošnim Ij^i^1111 glasovanjem, bi bilo ljudstvo odglaao \alo najbrž proti odredbi. Intereaom. ki niso držali %eaj< <»bljul»e v lelu 1907. ne more tudi zdaj uikče verjeti, da izvrŠe seda nje obljube. Iu to je vzrok, ki daje ljudstvu povod, da dne 5. novembre glssn-je proti cestni železniški odredbi. pa pomnožil poljski pridelek. DELAV0I IN VOJNA. Nsw York, N. Y. — "Vsaks deska, ki jo cdŽagate, tvori kos v mrliški rakvi ksjzerja," se čila napis na Žagi v državi Maine, ki jo lrst u je Kinergeuey Spruce kor-poracija. Ta žaga dobavljs les za vojni depsrtment in je dosts\'la že 3,500,000 čevljev lesa. Nokegs dne so v žsgi pripravili 67,000 kvadi stulh čevljev lesa, poleg no ga pa še dostavili 49.000 čevljev. Tn produkcija in obdelovanje lesa dokazuje jasno kot beli dan, da delavci vrše svojo dolžnost v vojid. 1P LETNI FANT frOSTAL MOB- NABllKI častnik Niw Tork, *. V, -- Oeorge Wesley Swob; star 19 lat, je najmlajši častnfk v ameriški murna • rici. S\vob je zapustil vii^o šolo v lotu 1912 iu je vstopil v naulnno šolo, V letu 1916 je odšel na morje, da dobi prakso. Bil je v južni A-meriki in v drugih krajih. Ko se je vrnil, je napravil ispit za mornarskega častnika. Skušal je vato-piti v ameriško mornarico, ps so ga zavrnili. Vstopil je v trgovsko mornarico in napravil izpit za dru-getga oficirja. Swob se zdaj pridno uči, da napravi izpit za kapi -tana. ŠTEVIL^B^V^VSLED PO- Moose Laka, Mipn. — Oguje -gasci in rešilni delavci so se organizirali. Dobili so nalog, da preiščejo vse pogorišče, medtem so se ps zbrali državni uradniki in vojaški oficirji, da se posvetujejo o rešilnem delu in rekonštrukeiji od požara prizadetega distrikta. Rešilno mpštvo je poročalo, ds je našlo veliko mrličev iu da bo njih število šc pred torkoyim večerom naraslo na 900. Oeyerslni adjutsnt je prosil, da mu pošljejo več delavcev, ker ae boji, ds se zopet oživeli ogenj med Laelerjem in Atkinom razširi v uničujoč požar, Odposlali so tje (Jomobrsnee, opremljene z ognje-gasuiml aparati, PBOTI pbofitabbkim Hlfi -nim posestnikom. TT—' delavke IZDELOV PLATNA. POTREBUJEJO 2 AN JE MOČNBOA SA SVEČANA OBLJUBA DELA V GBt. Dajrton, Ohio. — Na tla<»če de-laveev pri Reeording 4 fompnt Baliimors, Md. — V tovarnah v okolici Baltimorja potrebujejo delavke za izdelovanje močnega platna, ki služi za vojaške šotore in voane plshte. Potrebujejo tudi prejce. kajti mnogo prejeov je bi Io pozvanih v armado. Naw London, Oonn. — John C. Kllis, predsednik tukajšnje po -družniee "Ameriške alljancc za delavstvo in demokrscijo", je skozi več tednov vodil boj proti pro fitsrskim hišnim posestnikom r uspehom, ki so od delsvcev tlrjsll oderuško stsnsrino. Kllis je po poklicu strojnik, ki je s svojim bojem proti profltsr jem dosegel veliko koristnegs zs dclsvce, obenem je ps Isvršil veli ko lojalno dalo nsprsui Združenim državsm. PHILADBLPHIA * IMA SBDAJ, 200,000 tlDOVSKIH ME IČANOV Philadelphia, Pa. — Židovsko prehivslstvo v teiu i^ieatu Je ns-rsstlo na »)0,000 oseb. Največ Židov stanuje v New Torku, ki šteje . 1,500,000 židovskih 'vernikov. Na drugem mestu je Ohlesgo z 225,000 židovskimi prebivslol. Vseh Židov v Združetifli drŽavah je okoli 3,000.000. OrtAVNIODBOBl Prsdssdaiki Jska fugrli, bos W0, La Bslls, Ok l. t'<>dpr*d»«»datkI J. iHntkovi«, R. P. D. 4, Ws t«, OtmA, Km a rodprsdsadalkt Jotsf Kuhrlj, 0U1 Bwtag A v«.. So. CbUaga, IU Tajalk! Jsks Vardarbsr, 170« Bo. Uvašals Ave* Oklssgo, OL Slsfsjalki Astaa J. Tsrkavsa, F. O. Bas 1, OUar«, OL IspUsikavt Jska Mslsk, «0M W. tisi S^ P^a^ OL BADBOBjn JsAs Aaskratil, bsa tU, Osaaaakais. ^ Pasi Bstgst, 141—lil sl, U BsB» U» f. B Taaskar, SVS Akasj Avs, Aatoe Iiut, Bsa 1M, Oaseaakmrg, Ps. >«i*a asditak, kam iti, Snllklsa, h, Jakob'MlkUr^i L^^t^ffS^f^ ti. Pslravlsk, 1U16 Hala ifs, OcUlairsaS, Jata Isvsrtalk. NAZNANILO IN ZAHVALA. ' Tužuim srcem naznanjam vseui sorodnikom znancem in prijateljem, da nas je dne 11. oktobra za veduo zapustila soproga in mati MABIJA MARN rojena v Mengšu na Uoreujsksm. Pokojnim bila je stsrs šete 37 let. Nsjprijazucjše se zahvaljujem vsem, ki so jo obiskali pri uirtvsš-kem odru in se poslovili od njc \ zsdnji spomin. 1'osebuo se zaliva lini družini Anton iu liozi Htego-vce in Valentin in Antonija Kode-Ija, ksteri ao sc veliko potrudili ob njeni siurti In ml pomsgali v ža-tystui uri, ter za krasne vence ki sp jih darovali. Zshvsliiu se tudi vsem, ki so jo spremili k zadnje* BATA BI ZVEDELA za mojf:;u bratranca Josipa llauptmaii, doma iz Hmartnega pri Litiji, lmaiu mu precej novega poročiti. Ako kateri qenjenih rojakov ve za njegov naslov, jc prošcii, dir mi ga sporoči, Če pa b<.,le^aia čilaL ta oglaa, ga pro-slin, da sc ml javi. Antonija Lavo omožcua Mack, 1404 K. 53 St. Clovelaud, O. mu počitku na lišče v KmU>y a katoliško , Ohio. llva pokopa-Hvala vsem! , Tebi pa, draga soproga iu mati, iuij bode lahka svobodna smeri-Aka žemljica. Počivaj mirno t ' Žalujoči ostali: , Valentjn Marn, soprog, " P>>si Harn, slu ut Ohio TBBOTNIKBBATBIKf S. J. Kara, M. O., «Mt SI. CUlv Avs^ OsesteS« OfeML , VSB DBMABNB 1ADBVB 01 STTABI, M m Maja gL sprataaga 4km ta a N. P. j. saj as polUjaJs M »aaisvi JOBN VKBDBBBAB, t^fiT—At Sa. UvaSsk ŠH, PMssgs OL PBITOtBB OLRDB SBNBBAUfMA FOSLOTABJA as psMBsjs sa JOti AMBBOilČ, bsa tU, Oaasssbaif, Prltotba prepirljiva vasbtes, ki tU JU fstUl M »I *ag< poilljaia •• aaalav* ANT0H HRAST, bsa 14*. dunoN« H. , Vm &OPISI, raapra»a, BaakV aasasalls HA as *Xl«Bf«sM ss saaloat tTBEDVIlTVO "PBOSVBTH", MT-49 Sa, Uwaisli Ats, OklsagS, OL VHK 1 PBAVNltKB BTVABI, ssrslalaa, aglsat, as »sBljajs as sastftfi OPBAN NlftTVO '' PBOSVBTB", MflT—UT Sa. Uvatsk A»a., Oblsago, OL T kur-poadaaai a tsjalUvaoa Bi N. t« Js aiaialliasi ta iptnlMv« • proavaie" aa rablts baas arstelkev, amil as|IBts saslsv, ki Sa la asvsiaa, .ko takta, da bo vssks it*u bltrs rašaaa. I , Rad bi Uvedel za svojega brata Jernej Žet ko, — Pred »tverni leti jo bival v Cleve-Isiulu, Ohio. Ali sedaj pa mrveiu kje je. Uljuduo prosim rojs*ke če kdo m- za njegov naslov, ds ml ga uszusni ali naj si' ml sšin jifvfnt naslovi John Zstko, c. o. Famp Car, K12 Poplar Ave„ Steubeu-vlile, Ohio. (Od. 18-19-21) - BAD BI IZVBDBL kje se nahajata Joasp Peč m s n iu Louis Slavce; pred pol letom bila sta v Primero, L'olo. a sedaj pa ne vem kje sts. Torej uljudno prosim cenjene rojske Širom Amerike, če kdo ye zs njihov nsslov usj ml to uszusni zs kar bom zels hvaležen, če pa bost s sams čitala ts oglas ju prosim, da se mi prijavila i-mam poročati nekaj wlo vsžnegs IMšite ns ussloV; Anion Lipold, P. 0. B. 588, Primero, Oolo. POŽRTVOVALNE MLADE ŽENE NorthamptovM^ii. — Na piia»M. sil ali« fi» las na aasi •ptiMiS|U VNi, iilWtB a filtfts^pl« "Prosvsta" pila aa blagostanja ljudstva. Aka tt atrinjaš i ajsul-mi Idejami, podpiraj trgovca, k oglašajo ? ProtUtL - V salogi imam vaa aa vsakdanja potratjMI aa po srnami osni, AMTOH BOBHK, Pa. ^ Prof. Dr. Mullin ZDBAVNIK — BPB0IALIBT IA BLOVBMOa 411—4th Avenuc (MA SPROTI POftTB) Pittsburgh, Ps. - lzve!4>sle so se ds |M>magsjo zopet us iimo se prot največjemu Škebu na svštu —kajserju," ss je Isrszil mlad smeriški vojak proti V\oyA OibtmonU, vČasnUtsrskemu p: <,«Wu».I pH nilMMl« , nrtSi iSJr« 1«'»« Uv4.-v.ll ,,. »,.«k« I Argii MM jH»• k« - J« »It HihI« dober, popoln in »fl« • dr ln M.««7 v«..o,l., pripoved^ .....likljlv pmduk. Obljuh. BmŽ« J. <«»*.« i^r^Sr^U *^. MNk U Mito . . ...................lir.li. J.-ph K.,* US . 'mlfo.»o .«.»Hik,M UMIAVHIlTVO PROSVETA', prsvnost vaek nsrodov v »aeh prs- prtznsi. da }e aoanor«. 0" . wfsssa»Q. braas Pomoti I« »VO|€ KUBk v nnrnvoBlovItt. _______Narav, u a* daja muugn rsattla, • _ 2 novim letom b« naroč- katsrlsil ja aiago/a praviti rataa ^ novim lotom bo nmro*- ^ jM m r aslagt ur ra«,*4i ^^ nlnn povišano in atsor ra«navrataa »ul.a raaliua, ^ n^afakljs sajbaljs SMapaka, ns $4j00. Sodaj jo Is < laa^* te Mra«|aa, taka, bi lakiraj, to |U aviaBh islev HS. darila. Bte . m stari ,r,U te sass. Mssest Uisplsl... Tsšsa «so s as naročita po atsrt MH(k ^^ ,tMMli sa^o ^ ^^ ^ _ Ns dolof saravslk". ki olaaa aa»» ti aaatev, ^^ vgUaa tia^tU Naročnino Ishko tudi aomi in#i t. s^ naročnino m«« MMVtg# M k#Uft ImUhmI Is baba . ^^ — ^ POMJoto na naslov: M Mj rablja, Ma aJlaisp«, '»a^H*" . ta |MM#|jtva Sajlg«. Hi A> t aastss, ab Ss A 26S7 S. Lawndals A v«., Ckicago, III. t math raama. p o. asa m OHf Ran au. Be« Tfarb. WTWT Odpravite posoda aa sladkar Is ae porabita prt obada ve« Bat ka-lUk ali kavtno tttae ♦ "Naša izjava." in —— (Um) Za "meščansko" republiko noj se bore tisti, kateri bodo imeli od nje koristi, prsvi "Naša izjavu". Po nazorih teh »zjavašev je či>to Vseeno, sko vi sds drisvi kralj, ki potrjuje in zavrača zakone, napoveduje vojne, zoprovljf ljudsko premoženje in zavira pot kulturi in demokraciji v mejah svoje države — in izven njenih mej. Predsednika morda lahko voli ljudstva potom splošno, direktne in tajno volitve. Kavno uko lahko voli ljudstvo vss drugo državne, okrajne in občinsko uradnike. Ampak, bog ae uamili, to bi bila buržoazna republika, ki ne bo koristila proietarijatn nego buržoaziji, zato naj se samo ons tudi sanjo bori. Naša dolžnost > le prodajati dobro čtlvo in prirejati poučna predavanja! Mi si nočemo umazati naših rok nikjer, kjer deluje poleg nas šs kaka "buržoazna" klika. Tako je stališče hrvatskih mednarodnih soei-jolbtov v Ameriki, ki niso Hrvati, ne govore hhrstskl, nego so Čisti Hiternaoionalei. Človek ae nehote spomni tiste dobe, ko oo vetajali rasni preroki in ustsnevljsli rosno novo, "čkte vero", ki oo bile edino zveličavne. Njihova Isjava obsoja tlote jn-gosiovsnsks soeijoliste v Ameri ki, ki so so orgonisirsli v republi čanskih združenjih v družbi i burlocsnhni krogi zs "čisto bur-žoazuo republiko". Nič no poma-go, ako bi Šo tisočkrat prečltali program, na ksterem sl.oni to združenje. Nič no pomaga povda-rjsnje, da je ta program so obstoječe jugoslovanske razmero vi-Šok demokracije. Morda bi tudi oni pristali na ta program, če bi ga odeli s frazami, katero pri njih najbolj vlečejo, iin če bi jo imenovali mesto "jugoelovanako federativno republiko", "jugoslovansko mednarodno republiko" in če bi Izrecno povdarili, da sa ta program no more delovati nihče, kdor ni zasnamovan na čoln kot "mednarodni socljaHot". Ampak kor tego ni zapisano nikjer v programu republlčsnskegs združenja, so si gs izvolili krstiti zo "buržoazno" ustanovo. Zs njih namreč obstoji samo e-no vprašanje; "In io je soeijali-sem in soeljalis^na ropuhlika." S tem je povedano pri njih vee in — ni«. Ustvsrjoti pot socljolizmu pomeni pripravljoti pot zanj ne samo s tem, do oo rasprodajajo brošure ln knjige alt prirejajo kaka predavanja nego iti med ljud-otvo in israbiti vsako priliko za približanje k oilju. Pri tem po je treba vedno vpoštevati razmere med narodi, s katerimi se pri takem delovanju prihaja v dotiko. Na taki podlagi realnih razmer u-rojojo pametni politiki svoja delovanja, no pa s f rasami, ki done kakor deklamaeljo, praktično so ps navadno pene. Hrvatski sooljslisti, ki so zbra-ni pod praporom njihove nsjno-vejše izjave v mednarodni soc. svezl najnovejšo kalibra,^ nore-d MI velik greh nad ljudstvom avo-jega naroda, ker so se vdali lenemu, frasastemu brezdelju, ksr »o izrabili, da citiram njihovo isja-vo, "kraljevski popovi, liječnici, advokati, profesori, novinari, književnici te rasni bizuiamanl". Hrvatski "mednarodni' socijalU sti bodo morali prej ali slsj priti k zs vesti, da so oni tisti, ki so potisnili oziroms dali tem ljudem priliko igrati vlogo "jugoslovanske buržoazlje" ki predstavljajo "dvanajst milijonov Jugoelova-nov". Pri tem tudi ne smejo poza- biti, da puste "kraljevskim popo-vom i lijočnicima" delovati mod ujihovlm narodom nemoteno, medtem ko čutijo največjo vose lje motiti obode jugoslovanskih republikancev in motati polena aa pot njihovemu delovanju, kjerkoli jim je to mogoče. To je jako značilno sa današnje razmere. Ksdsr prihsjsjo ns krsljevaške shode, tedaj lepo mirno sede ii molče, toda na shodih republikan cev po se dere jo na vse pretege To je fakt, ki se ne da utajitL Zadnjih par let so imeli dovolj prilike študirati stališče jugoslovanske soeijalue demokracije v domovini. Memorandum bosen-skih in hrvsUkih socijalietov, izdan v Sioekholmu, jim je lahko vrgel preeej luči na situacijo. Nobene medicino jim ni pomagala. Oni so vztrajali pri svoji "medne-rodnosti" in kskor nalašč so igrali s tem v roke krsljevoškim in obenem skupno s vodstvom s-meriške socijalistične stranke slabili razredno gibanje. Ne smemo posobitl, do so oni in ne mi tisti, ki so oslsbili razredno gibanje a-meriškega delavstva na političnem polju. Vse pridobitve, ki jih je priborilo ameriško delavstvo tekem to vojne, si kreditira za svoje zasluge "Ameriška delavska federacija". Bploh ps proti-vojno kričanje v smislu, kot so gs vršili oni, ni noben razreden boj nego boj za nadaljevanje sistema, ki je ugK4al Evropo in veš osts-li svet v vetlhi nevernosti vojnega požara. Ne rečem, da so na menoma hoteli pomagsti do na-daljnega obstoja obstoja tega si atoma. (Ilavno je, da je bilo v*t njihovo delovanje tekom te vojne njemu v prilog. Da se je stvat njihove protivojne taktike dopa-dlo ovstrijakom, jO dokaz hitro naraščsnje njihovega članstvo. Človeku, ki pozna hrvgtsko maso, se zdi nev^jetno, kje se je hrvatsko delavstvo v Ameriki Uko hitro navzelo toliko socijalistlčno-gs duhs. Tudi je sumljivo, do je njihovo članstvo najbolj naraščalo ravno zadnjih par let, te vojne. Jaz nikakor ne mislim trditi zaeno s kraljevaši, da so oni navadna avstrijskansk*a agent ur«. Ampak kljub temu ooUne fakt, da niso centralni zavezniki tisti, katerim je škodovala i cestah in potih, prazno v cerkvi ln Šoli, pramo v mojih sobah, prazen vsak kot, prasne moja duša iu pratno moje aree. Včaaih aem ae bal takšne praznote, ako se je pokazala aamo za kipec ln nenadoma, strepetal aem vselej ln nepopiana bol me je objela in iršemala moj« najboljše moči; a sedsj me več ne vznemirja-U ao praznoto ne sonata. NI me strsh, ni več ve- m Denver, Oolo. — Štirje morilci po vložili prošnje za pomiloščenje. Med temi mlorilci je tudi Timothy Sullivan iz okraja Qunnison, ki jo ustrelil policaja, imajočega nalog, da ga aret|ra. Poleg iprooijo pomiloščenje: P. D. Carter iz Pucbla, obsojeiTv dosrmtno ječo radi umora; D. A. Duran, obsojen od dvanajst do štirinajst let .ječe radi morilskega napada; Louio L. Madrill iz Rio Oronda, obsojen v dosmrtno ječo radi umora Florenccio Selas iz okraja Bent, obsojen na pet ht dvajset let joče radi umora. PAŠNIK POGREŠAJO 80 DNI. Sen Fiandoeo, Oal. — Leseni parnik "San Gabriel" je odplul iz San Frandoco dne 11 septembra. Namenjen je bil v La Paz v južni Kaliforniji, kamor pa ni dospeli Vsled tega sodijo, da se jc pogrošni;. Parnik je lastnina Gulf tyail Steamship komjpatnje in je nosil 10 '060 ton. Poveljeval mu je kapitan Roger, dobra plača, redne ure. Zglaeite se pri: Cblunftia Bank Note Co., 1104 So. Wabash Ave^ 5th Ploor, Chicago, III. zszz Telefon urada Court 8459. Takafoa aa dsaia Movflla W M. FRANCIS A. BOGADEK, olovenako-hrvaiki advokat, VRHOVNI ODVETNIK NAR. HRV. ZAJEDNICE, soba 103 Bakawell BuUding, vogal Diamond in Granl Sto^ (nasproti Court Housa) PITTSBURGH, PA. DOBRA PLAČA — STALNO DELO! ..... Naš premogorov je edini v tem okraju, kateri dobi vedno dovolj vozov in kjer lahko stalno delate. Premog je § čevljev visok. Rov Je strogo UNIJSKI in naši rudarji zaslužijo dobre plače. Rudniki io oddaljeni le dve milje od mesU AMSTERDAM, 0» In vi lahko dobite tukaj stanovanja po zmerni ceni v najem ia tudi iivljeneko jtoaje je zelo povoljno.. MI POTREBUJEMO 25 DOBRIH RUDARJEV. Sem lahko pridete naravnost s N. Y. Central R. R. železnico do postaje Amsterdam, Ohio. Ali pa pišite sa pojssnlla na: THE WOLF RUN COAL CO., WOLF RUN, OHIO. Španska influenca vsemite sedanjem času razširanja kužne holesnl španske influence, sacera izgleda ha prvi pogled nič več kot navaden prehlad, morali bi se zelo paziti, da ae jo obvarujete. Kot najboljše sredstvo za obvarovanje prot| ti bolezni vam priporočamo Bledeča navodila: grganje ln izpiranja grla in noas s Serera'a AntUepeol, kateri nai ae uporablja rast po en del tega zdravila na tri dele gorke vode. Ukoj sa prehlad ne pričnejo 8eTera'e Baleam for Lun«« (i Pojdite v postelj vzemiU kakšno gorko spotite. Ce se pa še ne čutite boljše, potem pa ~ ka ln naredite vas kar vam on avetuje. Gori navedena zdravila bodo veliko pred infhienco, sa torej je salo Mzneetne, da" imate vedno zdravila pri rokah doma. Prodajajo ae ▼ lel Severe'« Aetlee^eel, SS eeato*. Severa'« CoU mmd Grip Tablet«, SO eeatoe. Severa'« Btlun for Lung«, SS la SO aratov. Ako vam ja nemogoče dobiti te zdravila ¥ vaši domači lekarni potem jih naročite naravnost od W. F. SEVERA CO., Cefar Rapids, Iosal ačo. da ae dobro pokličite sdrsvni- pomagala, da ss obvarujete ie, da imate vedno sled« se v lekarnah po sledečih cenah: eča selja ne žalosti, nI nad ln upanja, ni več hropeno-t nja in koprnenja, pravcata mumija tam nekje v skalni votlini sredi neizmerne puščaveBil je čas, ko sem položil s lastno roko eev na ovoje aen^ ce t morda bi bilo tačaa bolje, do bi mo ne bil zadržal nekdo, a sedaj se tudi to ne izpleša več, aekaj mumije se ne streljajo... Bil jo čao> ko aem ljubil prvič z vso neizmerno ljubeznijo, ko oem bil vdan z vso dulo in z vsem telesom bitju, ki sem mislil a njem, da me razume, ki*em mielil, da ima dušo sorodno moji ter me ne moro varati. Bil jo to oni tajlnstvenl polumrak, ki ga prešinjo sehsjajoča večerna zarja, da se vidijo predmeti posUčeni ia akrlvnostnl lit jih človek samo gleda in občuduje, ne ds bi se jih drznil doUkniti. Izginila jo zarja večerna, nastala je tema. Tudi moja prva ljubesen Je bila takšna, kakršnih je devetatolndovotindevet-deaet izmOd tUoč, tudi ona je bilo praktična in je vedela, da le "pctlca da Ime sloveče"« Bog s njo I Oženil sem se drugod. Svoje lene nisem ljubil, ona ni ljubile mene. In ker ao nisva ljubila, je prišlo vae drugo gorje na naju. Umrla je nekega popoldne na šolskem dvorišču vpričo lastnih otrok, ki jI niso mogli ponisgOtl Vrgla je je bila Inišjast in s glsvo je psdls v posodo, napolnjeno s vodo, kjer je prsla perilo, ln tfotega dne je vrgla hožjaat prvič tudi mojega aina. Dobro je bilo, dk sta kmalu umrla o|>« otroka. In tako sem san na svetu kakor liraatov parobek vrhu gore, tako sem mumija In ni me atrahl... j Toda čemu tako dolg uvod! Pisal si ml, naj Ti aporočlm kaj o aehl In o uaodi prijatelja Toma-ša Krilaja. Vem. da Ti ni toliko zame, kolikor Ti je sanj, aato Ti iejemoma odgovarjam, česar aieer ne hI sloril, sskaj mumije pišejo. Kskor Ti je znano, je bil Križaj m ročen t Ms-, rieo, sest m velepoeentnlks M ajde t a Majde in Križaj, oba sta bila idealista, oba sta hotela rešiti domovino, njiju poU sta se strinjala povsod, zato ju je vesalo tako veliko prijateljstvo, da ga je imelo napoaled združiti svaštvo. Križaj je ljubil Marico s vso veliko vdanostjo svojega srca in prav tako je ljubila ona njega. Nič bi torej ne smelo ovirati njiju sreče. Toda Križaj je bil takoj ob ovojem prihodu v Brinje zagrešil po neprevidno-otl oli bogaigavedi ksko, ds se je vsnj zaljubils tudi Milena, hčerka goatilničarja Polaja. Ne morda samo ssljubils, kskor se navadno salj ibljo punce, smpsk U Milena je bila nenavaden značaj. Globoka kakor mornko jezero in temperamentna kakor akalni vrelec. Kar je padlo na dno tega jezera, ni ssmo tsm obležslo, ampak ae je brusilo in Ukslo ter se je nszsdnje izpremenilo v biser, ki je bleščsl in se iskrit, da ga je moralo sagledatl in občudovsti človeško oko. In U Milena je skočils v vodo, ko je izvedele, da oe je Križaj zaročil. Po-' plačala jo svojo ljubesen z Življenjem. To je bil udsrec Tomažu Križaju. Nihče nI slutil pravega vzroka smrti Milenino. Završelo je po vaeai Brinju ln daleč naokoli . Brusili so si je-sike, UKibsIi to ln ono, a trpel pri tem ni drugi kskor oče Polaj in pa — Križaj. Meni se je Kri-žaj razodel, nI mogel/aadržati v sebi. Čudovit je bil pogled v to odprto aree! Poznal sem sicer Kri-žaja od prej ali vaej mislil aem, da ga por.nam, toda da je takšen, ne bi bil verjel. Moralo se jc Kgodlti, ds gs je žensks ubila, daai ga je ubila s ovojo ljubeznijo! Dolgo se je ssklepsl Križsj v svojo aobo, nI-ksmor si nI upal. niti »ene ni več pustil k sebi. Jedi se je komaj dotikal Ko je prvi* stopil ht so-be. gs ni bile več spoznat i. Postaral ao jo se mno-«o let, njegovi lepi laaje so oaiveli. njegova glavs jo bila upognjena. Prva njegova pot je bila k I Msjdetu. Tam je najprej govoril s Majdetom saiMm, a potem se jo odpovedal Marici Ne bom pripovedoval in opiaovol prizora, ki oo jo vršil tleti dan pri Majdetu, čemu bi sačel zeleneti hrastov parobek vrhu gore in bi oo razgrevals mumija* Kar mi je povedal o tem Majde sam, bi "lahko ukinilo, da bi se spomnil, da sem imel nekdaj srce!,.. Sam Bog vedi, kako so izvedeli to v teh ssd -njih trenotkih politični nasprotniki Majdetovi in Križajevi. Razkričali ao oba kot največjo sločin-ca. Ljudje so kazali za njima, in ko sto nsstopsls, da bi jih pridobila zase, so se jima emejeli in ji«a dajali najduhovitejše priimke. Ko je pri nekem shodu govoril Tomaž Kriiaj, ao ga nenadoma objele kmetiške roke in preden oe je savedel, je otol pod kapom. Majde je odstopil. Pijano je bilo vse na dan volitev. Prav ko so se volilci podili v največjih gručah po glavni trški ulici, se je peljala mimo njih saprta kočija. V njej je sedel Tomaž Križaj in pri njem sdravnik. Tomaž je zapadel melanholiji in je bil na poti v blaz-aleo. Voz tiči pa še dendanašnji pod klancem, le vedno Mvetujejo pripadniki dr. Raakave, da naj se pripne stroj odspredaj, a božjepotniki, da na j pe pripne odzadOj. A blago na njem primi ia pnpori ln tsko bo pač ostalo, dokler na pride dru*rod, ki bo rodil rešenika is sebe in is lastne moči. Todsj prenehajo besedo in izgine koristolovstvo, na njih meato pa stopijo dejanja ... Ko se je vos peljal o Križe jem mimo koatre • lorjevega stanovanja, ao jo sgoraj odprlo okno Ivanka je gledale oa njim, dokier ni izginil ss ovinkom . . . Tods oproeti prijatelj, lao je, do grem polivat, zakaj trudno ao moje o« in zunaj brije burja po praznih strniščih! — e