P. b. b.
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort KJagenfurt
LETO XVI. / ŠTEVILKA 23	CELOVEC, DNE 9. JUNIJA 1966	CENA 2.- ŠILINGA
i——m—KMl   ........................................................ mjm<»jij^»1MmnnilirriMririnT»»OTiTlWTMriMTiri»rTTrT¥MrTTMB~IITlTTrMTIW«»lll MII Ulil III ll—HII IIHIIHI l^llllll^l III I—
Manjšinska vprašanja Avstrije
(Dr. Valentin Inzko)
Avstrijska vlada se je v preteklih letih odločno zavzela za pravice južnotirolskega prebivalstva. Tudi v zadnji vladni izjavi zavzema južnotirolsko vprašanje važno mesto, iz česar sledi, da stoji naša vlada slej ko prej za zahtevami Južnih Tirolcev. O bivšem zunanjem ministru dr. Kreiskem je zapisal znani uvodničar Karl Ritschel v »Salz-burger Nachrichten« z dne 4. in 5. junija 1966, da se je ta pošteno trudil v interesu Južnega Tirola za pogajanja s predstavniki Italije. Kreisky je zastopal pri tem mnenje, »da mora priti pri pogajanjih do rešitve, s katero bodo mogli soglašati tudi Južni Tirolci. Lahko bi bilo doseči sporazum brez Južnega Tirola, a to bi ne bilo pošteno. Kajti Južni Tirolci bodo morali živeti na podlagi doseženega sporazuma.
V	članku je nadalje rečeno, da so Južni Tirolci čisto podrobno izdelali načrt za avtonomijo, ki bi omogočila narodnostni skupini neoviran razvoj. V zvezi s Pariškim sporazumom, v katerem so zajamčene pravice južnotirolskega prebivalstva, je bilo v preteklih letih mnogo sej, na katerih so bili navzoči zastopniki Južnega Tirola, mandatarji Severne Tirolske z deželnim glavarjem na čelu, zunanji minister Kreisky ter vsakokratni državni tajnik v zunanjem ministrstvu, torej Steiner, oziroma kasneje Bobleter.
V	članku je v zvezi s Pariškim sporazumom poudarjeno, da zaščitbene določbe v njem ne zadostujejo, to so pokazala prav zadnja leta, kajti manjka pripravljenost, jih lojalno uresničiti. Torej more iti pri pogajanjih z Italijo v podrobnostih edinole za to, da se da zaščitbenim določbam z u-strezajočo rešitvijo primerna vsebina.
Karl Heinz Ritschel omenja, da je prav tako navezal tudi že novi zunanji minister Tončič kontakte glede južnotirolskega vprašanja z Italijo. Znano pa je tudi, da se je sestal minister Tončič v Salzburgu z deželnim glavarjem Južnega Tirola Magnagom ter deželnim glavarjem Severne Tirolske Walln6ferjem. Poleg tega je prišlo tudi na Dunaju pred kratkim o tem vprašanju do zasedanja.
Ritschel zaključuje svoj članek: »Ne gre za to, da bi prišlo hitro do uspeha, temveč gre pri tem edinole za življenjske pravice Južnih Tirolcev, ki jim mora biti v teh zadevah zagotovljena pravica sodelovanja. Ne moremo si predstavljati avstrijske južno-tirolske politike mimo Južnih Tirolcev.«
S temi izvajanji popolnoma soglašamo ter poudarjamo, da je bil tudi v zvezi z vprašanjem realizacije člena 7 avstrijske državne pogodbe dr. Kreisky prvi, ki se je lotil rešitve tega vprašanja ob sodelovanju s prizadeto manjšino. Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev ter Zveze slovenskih organizacij so naslovili na zveznega kanclerja dr. Klausa kot predstavnika nove avstrijske vlade vlogo, v kateri je bila izražena želja, naj bi se nadaljevali razgovori glede uresničitve določil državne pogodbe, v kolikor zadevajo pravice slovenske manjšine v Avstriji. Prepis vloge je bil poslan tudi zunanjemu ministru dr. Tončiču, ki je 18. maja 1966 s pismom potrdil, da je vzel vsebino vloge koroških Slovencev z velikim zanimanjem na znanje. Iz tega sledi, da bo prišlo v doglednem času do ponovnih razgovorov s predstavniki slovenske manjšine. Ali se bodo nadaljevali ti razgovori pod predsedstvom manjšinam naklonjenega zveznega kanclerja dr. Klausa ali pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Tončiča, je zadeva vlade. Kot pripadniki manjšine soglašamo z enim kot drugim načinom zaradi tega, ker smo o obeh predstavnikih avstrijske vlade prepričani, da ne želita pra-
Mladinski dan v Št. Vidu
v Podjuni
Praznik svete Trojice je dan katoliške mladine, zato na ta dan nihče, ki upošteva našo mladino, ne priredi svoje .prireditve. Mladina iz naših far bi se naj ta dan zbirala na vsakoletni mladinski proslavi. Prav hi bilo, da bi na ta dan odpadle tudi vse športne prireditve in podobni nastopi, pri katerih sodeluje mladina.
Letos je bil mladinski dan v St. Vidu v Podjuni. Prekrasen dan je privabil nad tisoč fantov in deklet iz vseh delov južne Koroške; celo iz Spitala so prišli, da v mladostnem doživetju prebijejo nekaj ur. Ob napovedani uri se je izbrala pri »Pošti« mladina; kmalu se je uvrstila v mogočen sprevod, ki se je med petjem in molitvijo podal na vrt župnišča, kjer je bil pripravljen oltar za sveto mašo. Idealnejšega prostora za sveto mašo in celotno prireditev še menda nismo imeli kot letos v St. Vidu. Kakor naravno gledališče z odrom v sredini in sedeži oz. stojišči na položni vzpetini pod pokopališčem je sličilo starim grškim gledališčem. Poleg tega pa se nam je še nudila prijetna senca, ki je ob močnem soncu izredno dobro dela.
Sveto mašo je daroval g. župnik Cergoj, ki je mladini tudi govoril. Poudarjal je, da naj bi bilo današnje srečanje katoliške mladine nekak mladinski koncil, to se pravi, da si začrtamo življenje in delo za bodočnost po smernicah koncila. Prečital nam je tudi poslanico svetega očeta ob zaključku koncila, katero jje namenil mladini sveta. Vsa tisočglava množica mladine je nato v zbornem petju in molitvi spremljala sveto daritev ter se tudi udeležila daritvenega obeda v lepem številu. Spremenljive dele maše pa je igrala dObrloveška godba v ritmičnem stilu (jazz), mladina raznih farnih skupin pa je pela te speve pod vodstvom prof. Cigana.
Popoldanska prireditev je bila na istem prostoru. Dobrloveška godba je z veselimi zvoki vabila mladino na pozorišče, malo pred drugo uro pa se je začela mladinska akademija. Zbor Katoliške mladine iz Podjune je pod vodstvom preč. g. Cergoja uvo-
doma zapel pesem »Gradimo Evropo«, nakar so sledili pozdravi voditelja šentviške mladine, dekanijske voditeljice in mil. g. kanonika Zeohnerja, ki je zastopal gospoda škofa. Zbor kat. mladine je nato še zapel več priljubljenih pesmi. Zboru moramo ča-stitati k lepemu uspehu in močni zasedbi. G. Cergoj, pa je prav lepo pripravil še mladinski zbor kazaške doraščajoče mladine, ki je pravtako zelo prijetno zapela venček udomačenih mladinskih pesmi.
Nekaj svojstvenega je bil nastop skavtov, to je študentov iz Mohorjevega zavoda, ki se zbirajo v skavtski organizaciji, ki je razširjena po vsem svetu; baje je vseh skavtov na svetu 12 milijonov. Že šaljivi prizor nas je spravil v dobro voljo, posrečeno posnemanje '»beatlesov« pa je še prav posebno ugajal. V okviru študentovskega kotička mladinske proslave so nastopili tudi Mladi študentje s svojo muziko. Kar mnogo obetajo 'ti mladi in podjetni fantje, saj so že zdaj zelo spretni na svojih instrumentih.
Mladina je letošnji svoj praznik povabila mladega g. profesorja Jožeta Wakou-niga, ki je bil že kot študent vedno tesno povezan s katoliško mladino doma in v mestu, da ji spregovori besedo vzpodbude in nasveta za njeno delo. Tozadevni govor prinašamo na drugem mestu.
V nadaljnjih točkah programa sta nastopili dekleti iz Železne Kaple s šaljivim nastopom »Martinček« in fant ter dekle z burko »Poštarček«. Dekleta iz Št. Jakoba pa so po besedilu »Povsod Boga« lepo rajale. Tudi skupna pesem se je oglasila v odmoru, ko so pripravljali oder za duhovno igro »Misterij svete maše« Calderona Barca v prevodu Gheona in priredbi Nika Kureta. Selška mladina je igro lepo pripravila s sodelovanjem farnih skupin iz Roža in Podjune, ki so kot zbori prinašalcev darov predstavljali vernike ob božjem oltarju. Lepšega ih pomembnejšega zaključka letošnje mladinske proslave bi si pač ne mogli želeti in zato je sklepna zahvalna pesem prav iskreno prišla iz src množice, ki se je pri popoldanski prireditvi še povečala za več sto gledalcev.
Ameriška postaja ,Surweyor f mehko pristala
Amerikanci so v ponedeljek, 30. maja, izstrelili v Cap Kennedyju vesoljsko avtomatsko postajo »Surveyor 1«. Na svoji 63 ur dolgi poti skozi vesolje je preletela 371 tisoč kilometrov. Vesoljska postaja, težka 987,3 kilograma, je mehko pristala na Mesecu v četrtek, 2. junija, zjutraj ob 7.17 po
vične ureditve samo južnotirolskega vprašanja, temveč tudi pravično ureditev vseh vprašanj, ki se tičejo v Avstriji živečih manjšin.
Tako obisk kanclerja dr. Klausa v Beogradu kot njegov govor pred koroškimi Slovenci v Celovcu pa pričata poleg izjav ministra dr. Tončiča glede na sodelovanje z državami Podonavja, da so vsa manjšinska vprašanja, s katerimi se mora baviti na podlagi mednarodno prevzetih obveznosti avstrijska vlada, del njene evropske politike. Glede obsega in vsebine manjšinske zaščite zastopata tako Dunaj kot Beograd edino pravilno stališče, da morejo o tem, ali so zavarovani v zadostni meri življenjski interesi manjšine, podati izjavo edinole prizadete manjšine na Južnem Tirolskem oziroma Južnem Koroškem in Gradiščanskem.
srednjeevropskem času v območju Viharnega oceana.
Prvi posnetek v seriji posnetkov Mesečeve površine, ki jih je začela 20 minut pozneje pošiljati televizijska kamera na Zemljo, je pokazal en krak antene in del vesoljske postaje. Druga slika je prikazala nejasen predel Mesečeve površine in del izvlačne antene vesoljske ladje.
Na posnetkih (144 v prvi seriji) je del Meseca, ki je podoben skalnati pokrajini, po kateri so raztreseni majhni predmeti, ki so videti gladki in iz trdne snovi.
Najbolj kritičen trenutek pri pristajanju avtomatske postaje »Surveyor 1« je napočil, ko je radarski sistem pokazal, da je postaja oddaljena še 83 kilometrov od Meseca in da je že vključena zaviralna raketa. Ta raketa, ki se je vključila ob 7.14, ko je bila vesoljška postaja 96 kilometrov nad Mesecem, je delovala brezhibno. Hitrost postaje se je v kratkih 40 sekundah zmanjšala od 9,450 na 83 kilometrov na uro.
Potem so začeli delovati manjši motorji, ki so v višini 7600 metrov nadaljevali zaviranje. Izključili so se štiri metre nad Mesečevo površino, nato pa je avtomatska postaja »Surveyor 1« prosto padla na tla in
Pozdrav iz Amerike
Karel Mauser je srečno prispel z letalom v Ameriko. Za gostoljubje, ki ga je bil deležen med nami, se vsem koroškim ljudem prisrčno zahvaljuje.
OBJAVA
Državne gimnazije za Slovence
Sprejemni izpiti za 1. razred bodo 9. julija 1966, ob 8. uri. Učence prijavite ali ustno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Direktion des B u n desgy m nas iu ms fiir Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeld-istraBe 22, do 1. julija 1966.
Za prijavo so potrebni dokumenti: rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva in na dan izpita zadnje spričevalo, katerega bodo učenci dobili na dosedanji šoli 8. julija 1966. Popis učenca pošlje šola direktno na gimnazijo. Pri izpitu bodo učenci vprašani v slovenščini, nemščini in računstvu in sicer iz snovi, katera je predpisana za četrto šolsko stopnjo.
Glede sprejema v višji razred pa je potreben razgovor z ravnateljem.
Ravnateljstvo
se ujela na svoj vzmetni trinožnik, s čimer je bil mehki pristane)k na Mesecu uspešno opravljen.
Čestitke iz Moskve
Sovjetski tisk je posvetil veliko pozornost uspehu ameriške vesoljske postaje »Sur-veyor 1«. V poročilih poudarjajo sovjetski časopisi, da so si Američani pri uresničitvi tega programa obilo pomagali z izkušnjami, ki so si jih nabrali sovjetski znanstveniki ob rahlem pristanku sovjetske avtomatske postaje »Lune 9«.
Ameriški vesoljski sprehod uspel
Ameriška vesoljska ladja s človeško posadko »Gemini 9«, ki so jo pretekli petek izstrelili v oporišču Cap Kennedy, je uresničila napovedani vesoljski sestanek in sprehod po vesolju.
Ko so v petek izstrelili vesoljsko ladjo »Gemini 9«, v kateri sta bila Stafford in Cernan, je letela s hitrostjo 17.500 milj na uro nasproti raketi ATDA. To raketo so izstrelili v vesolje v sredo, 1. junija, ko so zaradi tehnične okvare že drugič odložili izstrelitev vesoljske ladje »Gemini 9«.
Vesoljska kozmonavta sta naposled odletela na tridnevno potovanje v vesolje. Med poletom je Cernan postal prvi človeški satelit. Zaipustil je vesoljsko ladjo in se več kot eno uro sprehajal po vsemirju. Obkrožil je Zemljo več kot enkrat.
Poskus s kabino se je zaključil v ponedeljek ob 15.50 potem, ko sta oba kozmonavta pristala na Atlantiku le 4 kilometre oddaljena od rešilne ladje, ki jih je vzela na krov.
Hanoi ne bo popustil
Kakor je poročala francoska časopisna agencija, v Hanoiu tačas ni nobenih znakov, ki bi kazala na to, da želi Severni Vietnam s posredovanjem Romunije na podlagi mirovnih pogajanj končati vojno v Veit-namu.
Proti temu je prej verjeti izjavi severno-vietnaimskega vladnega voditelja Fam Van Donga, da bo vojna v Južnem Vietnamu trajala še dolgo. Severnovietnamski voditelji, tako je poročala francoska časopisna agencija, se sicer trudijo, da se ne bi vojna raztegnila, na drugi strani pa se pripravljajo na okrepitev bojev. V Hanoiu načrtno gradijo neutrudno posamezna in množična zaklonišča. Obstoje celo načrti o izpraznitvi celega mesta. Od 1,2 milijona prebivalcev Hanoia je že tako polovica izšel jenih.
Politični teden
Po svetu
PO OBISKU ERHARDA V LONDONU
Zahodnonemški kancler prof. Ludwig Erhard se je vrnil v Bonn po dvodnevnem obisku v Londonu, kjer se je pogovarjal z britanskim ministrskim predsednikom Haraldom Wilsonom.
V	Londonu in Bonnu so po obisku izdali skupno uradno sporočilo o pogovorih med obema državnikoma. V tem je rečeno, da so dvodnevni pogovori minist. predsednika Wilsona in zahodnonemškega kanclerja prof. Ludwiga Erharda pokazali popolno enotost glede reorganizacije (preureditve) Organizacije severnoatlantskega pakta. Velika Britanija in Zvezna republika Nemčija imata isti stališči do krize, ki jo je v tej organizaciji (NATO) povzročila Francija.
Britanski časopisi pišejo, da je bilo vzdrževanje britanske vojske na Renu bržkone glavno vprašanje, ki ga je Velika Britanija poskušala rešiti. Britanska vlada je vnovič zahtevala, da Zahodna Nemčija z nakupi v Veliki Britaniji poravna devizne stroške za vzdrževanje britanske vojaške sile na Renu. Kakor pa se je izvedelo, je dal zahodnonemški kancler prof. Ludvig Erhard vedeti, da njegova država trenutno ne more ustreči tej zahtevi.
Zdi se, da je zahodnonemškega kanclerja na teh pogovorih z Wilsonom najbolj zanimala udeležba Zvezne republike v jedrskih silah Organizacije severnoatlantskega pakta, še zlasti, ker Velika Britanija s precejšnjimi pridržki obravnava to vprašanje. Pri tem sta se obe državi zedinili o tem, da se vprašanja ne bodo lotili dotlej, dokler ne bodo uredili sedanje krize v Organizaciji severnoatlantskega pakta.
V	Bonnu pa so izjavili, da so se med pogovori pokazala ostra nasprotstva med Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo edinole pri vprašanju, kako kriti devizne stroške za vzdrževanje brit. vojaških sil v Zvezni republiki Nemčiji. Sicer pa se je glede vseh drugih vprašanj, tako pravijo v Bonnu, pokazalo popolno soglasje. Zahodnonemški kancler prof. Erhard je v kratki izjavi v tisk v Londonu dejal, da se je pri osnovnih vprašanjih pokazalo široko razumevanje na isti podlagi.
V	skupnem uradnem sporočilu je poudarjeno, da so pogovori potekali v ozračju medsebojnega zaupanja in prijateljskega sodelovanja. Kancler Erhard in ministrski predsednik Wilson sta izrazila prepričanje, da bo treba na bližnji bruseljski konferenci najti možnost za pogodbo s Parizom o tem, da Francija ostane v Organizaciji severnoatlantskega pakta.
INDONEZIJA V ORGANIZACIJO
ZDRUŽENIH NARODOV
Na Japonskem je bil pretekli teden na obisku predsednik indonezijske vlade Bu-vono. Kakor so sporočili iz Tokia, je bil namen indonezijskega obiska skleniti sporazum o finančni pomoči, ki naj, bi jo Japonska dala Indoneziji.
V	Tokiu je podpredsednik indonezijske vlade Buvono izjavil, da se Indonezija pripravlja za vrnitev v Organizacijo združenih narodov, za ponovni vstop v mednarodni valutni sklad in v druge svetovne organizacije, iz katerih je izstopila lansko leto.
Tudi drugače išče Indonezija novih poti. Tako skuša mirnim potom rešiti spor med Malajzijo in Indonezijo. Zato je šel indonezijski zunanji minister Adam Malik v Bangkok, glavno mesto Siama, kjer se je sestal z malajzijskim zastopstvom, ki ga je vodil podpredsednik vlade Razak.
Tu so se načelno sporazumeli o rešitvi glavnega problema, iki je nastal spričo indonezijskega nasprotovanja malezijski federaciji (zvezi): zagotovitvi pravic do samoodločbe narodoma v nekdanjih britanskih kolonijah Sabahu tin Sarawaku. Koloniji sta prišli v sestavo malezijske države.
Kakor trdijo politični opazovalci v Bangkoku, je indonezijska vlada sedaj privolila, da 'bodo v Sabaku in Saratvaku namesto plebiscita splošne volitve pod mednarodnim nadzorstvom.
RAZLIKE V KOMUNISTIČNEM
TABORU DOVOLJENE
V	svojem otvoritvenem govoru na zborovanju češkoslovaške komunistične partije je vodja partije Novotny branil pravice posameznih komunističnih partij po lastnih poteh za dosego socialističnega cilja neodvisno od Moskve.
Upoštevajoč posebnosti vsake posamezne dežele, je dejal Novotmy, je možno, da bi pri tem nastale razlike pri ocenjevanju gotovih vprašanj zgradbe socializma in sodelovanja. Toda take razlike v komunističnem taboru se ne bi smele izmaličiti v odprti spor, je rekel Novotny, pri čemer je verjetno namignil na spor med Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko.
Kot je izjavil Novotny, je Romunija zavzela nasproti Moskvi isto stališče. Češko-slovaški vodja komunistične partije je podprl na tem zborovanju sovjetske zahteve po pojačitvi Varšavskega pakta. Kot znano se upira temu paktu samo Romunija.
Za Novotnym je sovjetski voditelj partije. Leonid Brežnjev, ki je bil na uradnem obisku na Češkoslovaškem, pozval k enotnosti znotraj komunističnega tabora. Dejal je, da je le taka enotnost lahko podlaga boju proti imperializmu, ki ga prakticirajo Združene države v Vietnamu in na Kubi. Leonid Brežnjev je v svojem govoru v glavnem ponovno napadel Združene države Amerike in Zvezno republiko Nem-čijo.
Razprave, ki so bile na zborovanju čiško-slovaške komunistične partije, so se vršile tajno za zaprtimi vrati; inozemski novinarji niso bisi pripuščeni zraven.
Iz »postavk« k zborovanju pa je bilo vendar lahko razbrati, da je šlo v prvi vrsti za gospodarska vprašanja.
Gre namreč za gospodarsko reformo, ki jo v večini vzhodnoevropskih držav že nekaj časa korak za korakom previdno izvajajo. češkoslovaški reformni načrt predvideva med drugim tudi svobodno oblikovanje cen namesto umetno določenih in pa vodstvo podržavljenih podjetij po pravilu rentabilnosti (donosnosti), namesto po togem načelu izpolnitve načrta.
Teoretično je češkoslovaška gospodarska reforma šla najdlje od vseh vzhodnoevropskih dežel, vendar je spričo odpora stare garde komunistične partije šele v začetnem, to je poskusnem stadiju (razvoju).
NOVA FINSKA VLADA
Na Finskem so sestavili novo koalicijsko vlado, v kateri imajo komunista tri ministrska področja, člani vlade so že zaprisegli pred predsednikom republike Kekkone-nom.
Predsednik nove finske vlade je voditelj socialdemokratske stranke Rafael Paasio. Njegova stranka je na nedavnih splošnih parlamentarnih volitvah dobila največ glasov. Tako so socialdemokrati po letu 1957 spet prišli v vlado. Zunanji minister nove vlade je dr. Ahti Karalainen iz agrarne stranke centra. Komunisti so dobili ministrstvo za komunikacije, za socialno vprašanje ter položaj drugega finančnega ministra.
BREZATOMSKA CONA V EVROPI
Švedska se je zavzela za ustanovitev brez-atomske cone v Evropi in izrazila pripravljenost, da se vključi v to cono. To je mnenje švedske vlade v odgovoru na noto Zahodne Nemčije od 23. marca letošnjega leta, v kateri je zahodnonemška vlada go-
vorila o svojih glediščih na probleme razorožitve.
švedska vlada sodi, da bi morala biti brezatomska cona v Evropi čim širša, vanjo naj> bi se vključile vse dežele v srednji in severni Evropi, ki nimajo lastnega jedrskega orožja.
AMERIKA ZA PREDLOG
SOVJETSKE ZVEZE O VESOLJU
Sovjetski zunanji minister Andrej Gro-miko je pred kratkim poslal glavnemu tajniku OZN U Tantu pismo, v katerem razlaga načrt za sklenitev mednarodnega sporazuma o raziskovanju in osvojanju vesolja izključno v miroljubne namene.
Leta 1963 je Organizacija združenih narodov sprejela deklaracijo (slovesno izjavo) o pravnih načelih, ki se jih morajo držati članice pri raziskovanju in osvajanju vesolja. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki prepoveduje izstreljevati v vesolje predmete z jedrskim ali drugim orožjem za množično uničevanje in nameščanje takšnega orožja na nebesnih telesih.
Sporazum, ki ga -sedaj predlaga Sovjetska zveza, naj bi bil nadaljevanje naporov v*tej smeri in naj bi dokončno onemogočil izkoriščanje vesolja za vojaške namene.
Štiri točke sporazuma:
Načrt Gromika, ki ga je ta poslal glavnemu tajniku OZN U Tantu, je razložen v pismu in obsega štiri točke:
1.	Vse države lahko brez kakršnekoli diskriminacije (zapostavljanja) raziskujejo in izkoriščajo Luno in druga nebesna telesa;
2.	države morajo izkoriščati Mesec in druga nebesna telesa samo v miroljubne namene in ne smejo graditi na njih nobenih vojaških oporišč in naprav;
3.	nihče ne more imeti nobenih ozemeljskih zahtev v zvezi z Mesecem in drugimi nebesnimi telesi;
4.	pri raziskovanju in izkoriščanju Meseca in drugih nebesnih teles države upoštevajo načela sodelovanja, medsebojne pomoči in interese drugih držav.
K temu načrtu je zunanje ministrstvo Združenih ameriških držav izjavilo, da pozdravljajo predlog Sovjetske zveze.
Glavni ameriški zastopnik pri OZN Gold-berg pa je dejal, da bodo Združene ameriške države predlagale, da bi čimprej sklicali sejo vesoljskega odbora svetovne organizacije, ker so mnenja, da ni treba čakati šele do 21. zasedanja Glavne skupščine združenih narodov v letošnji jeseni.
ATLANTSKA ZVEZA ZA
POGAJANJA S FRANCIJO
Članice Organizacije severnoatlantskega pakta (teh je 14) so sklenile ustanoviti odbor petorice, ki se bo s francoskimi predstavniki pogajal o bodoči vlogi in nalogi francoskih vojaških enot v Zvez. republiki Nemčiji. V tej skupini so predstavniki Zahodne Nemčije, Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Italije in dežel Beneluxa (Belgija, Nizozemska, Luksemburg).
Delo odbora bo vodil glavni tajnik Organizacije severnoatlantskega pakta, seje pa se bodo vršile v Parizu. Če bo treba, se bo odbor posvetoval z vrhovnim poveljnikom Atlantske zveze (NATO) za Evropo. Sklepi bodo dokončno obveljali šele tedaj, ko jih bo odobril ministrski svet Organizacije severnoatlantskega pakta.
in pri nas v Avstriji
PITTERMANN PRI KLAUSU
Pretekli teden je prišlo do pogovora med zveznim kanclerjem dr. Josefom Klausom in predsednikom Avstrijske socialistične stranke dr. Brunom Pittermannom. Tega je povabil kancler zato, ker se je Pittermann grenko pritoževal zaradi pomanjkanja razumevanja opozicije s strani vlade.
Že pred tremi tedni je bil sklican tak sestanek obeh politikov.
Ni izključeno, da bodo slični pogovori sledili v bodoče v rednih presledkih. V notranjepolitičnih krogih menijo, da bodo pri prihodnjem pogovoru razpravljali predvsem o reformi podržavljene industrije, kakor tudi o poljedelskem ustavnem zakonu.
RADIOTELEVIZIJSKI ZAKON ŠE
PRED POLETJEM
V posebnem parlamentarnem odboru sta potrdila v četrtek, dne 2. junija, Hamalik in Grundemann, poslanca Avstrijske ljudske stranke, da je Avstrijska ljudska stranka trdno odločena rešiti vprašanje radiotelevizijskega zakona v smislu ljudskega glasovanja, ki se je vršilo od 5. do 12. oktobra leta 1964, najkasneje do 15. julija.
Smoter tega ljudskega glasovanja je bil, da bi že enkrat uredili radiotelevizijsko revščino, kajti radio in televizija sta potrebna ■popolne obnove.
Avstrijska ljudska stranka je v odboru razložila svoje nove predloge, s katerimi se strinjajo tudi socialisti kot podlago za pogajanja. Avstrijska' ljudska stranka in Socialistična stranka soglašata v načelu, da mora novi glavni upravnik radia in televizije uživati zaupanje vseh v državi, kar je tudi odobril Delovni odbor ljudskega glasovanja, proti čemur pa nastopa Svobodnjaška stranka (FPo).
Poslanec Fiedler je nato razložil nove predloge Avstrijske ljudske stranke. Po teh .naj bi celotno oblast radiotelevizijske družbe izvrševala vlada namesto zveznega kanclerja.
V	nadzorni svet naj bi poklicali še dva nestrankarska zastopnika, in sicer cerkvenega in športnega.
V	bodoče naj bi bila nastavljena dva programska direktorja.
Glavnega upravnika ne voli radiotelevizijska skupščina, marveč nadzorni svet, ta-
SLOVENCI
dama La po svetu
20. obletnica smrti jezikoslovca dr. Avgusta Pavla
Ob simpoziju, posvečenem 20. obletnici smrti jezikoslovca dr. Avgusta Pavla, je bila v razstavnem paviljonu arhitekta Franca Novaka v Murski Soboti odprta razstava. V vitrinah in na panojih so razstavljeni članki iz slovenskih revij in časopisov, ki omenjajo dela in pomen dr. Avgusta Pavla za Slovence. Prikazan je kot pesnik, urednik, etnograf in jezikoslovec pa tudi kot prevajalec slovenskih del v madžarski jezik. Razstavo zaključujejo tri likovne umetnine Ludvika Vrečiča.
70-letnica komponista Karla Pahorja
Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani je priredil v svoji dvorani koncertni večer ob 70-letnici skladatelja Karla Pahorja, Program instrumentalistov in pevcev zavoda je bil izbran iz širokega jubilantovega opusa. Svoj delež je prispeval tudi baletni oddelek zavoda, ki je naštudiral pod vodstvom prof. Lidije Wisiakove dve plesni miniaturi iz cikla ,,Istrijanka”. Mešanemu zboru Zavodu za glasbo in baletno izobraževanje je dirigiral prof. Janez Bole, za organizacijo večera je skrbela prof. Gita Mally, za komentar pa prof. dr. Radoslav Hrovatin.
Uspešna skupina treh naših mladih slikarjev
Na zadnjih študentskih slikarskih razstavah v Italiji se je prvič predstavila skupina avtorjev poti naslovom „Studio sotto il tetto” (Podstrešni atelje). Člani te skupine so trije mladi slovenski slikarji — Ljuba Štolfa, Jože Spacal in Matjaž Vipotnik, vsi študentje akademije Breze v Milanu. Na omenjenih razstavah je bil Jože Spacal nagrajen za grafiko, ki jo je poslal na razstavo študentov v Aleksandriji, Ljuba Štolfa pa je na isti prireditvi dobila pohvalo. Drugo nagrado za grafiko je Spacal prejel na komemorativni razstavi La Resistenza v Piacenzi. Matjaž Vipotnik pa je dobil denarno nagrado za slikarstvo na vsakoletni razstavi študentov italijanskih slikarskih akademij v Modeni.
ko bi ustrezal ideji ljudskega glasovanja in pridobil zaupanje obeh velikih strank.
Avstrijska ljudska stranka je tudi za sorazmerno omejitev reklame v radiu in televiziji.
Po objavi novih predlogov Avstrijske ljudske stranke so na prošnjo socialističnih poslancev prekinili sejo za pol ure, da bi jim dali možnost za strankina posvetovanja. Toda tudi potem niso socialisti zavzeli še nobenega končnoveljavnega stališča. Zdi se, da se pri njih mnenja delijo.
Še pred sejo odbora je nek vplivni socialistični poslanec omenil, da išče njegova stranka pot do skupne rešitve, ne da bi pri tem trpel ugled Socialistične stranke.
Naslednja seja odbora bo 14. junija. Pričakujejo, da bo tedaj padla odločitev.
SALLINGER NOVI PREDSEDNIK
AVSTRIJSKE GOSPODARSKE ZVEZE
Za novega predsednika Avstrijske gospodarske zveze je bil v petek, 3. junija, izvoljen na glavni skupščini Gospodarske zveze Avstr, ljudske stranke poslanec inž. Sallin-ger. Inž. Sallinger je s tem naslednik od-stopivšega bivšega deželnega glavarja Johana Wagnerja, ki je bil svoječasno naslednik Julija Raaba.
Po izvolitvi se je zvezni predsednik zbornice inž. Sallinger v svojem nastopnem govoru spominjal svojega predhodnika Julija Raaba in obljubil »v smislu pokojnega nadaljevati delo.« To pa pomeni, je dejal inž. Sallinger, imeti tudi korajžo, ločiti se od zastarelih predstav in mnenj.
Dandanes zahteva politična situacija (položaj) tudi od Gospodarske zveze novih poti, ter gibljivo in sodobno politiko.
Ob koncu svojega govora je novi predsednik Avstrijske gospodarske zbornice inž. Sallinger hvalil zasluge in delo svojega neposrednega predhodnika Johanna Wagner-ja, ki je bil na seji dan poprej imenovan za doživljenjskega častnega načelnika Avstrijske gospodarske zveze.
Poleg obeh dosedanjih podpredsednikov, podkanclerja dr. Bocka in dr. Mayer-Gunthofa, ki sta bila ponovno izvoljena, je glavna skupščina izvolila še nižjeavstrijske-ga namestnika deželnega glavarja Hirscha, tirolskga deželnega poslanca Lacknerja in koroškega namestnika deželnega glavarja inž. Thomasa Truppeja, kakor tudi 'poslanca Mittererja kot predsednika v predsedstvo Gospodarske zveze. Glavni tajnik pa bo še nadalje ostal Eckert.
Herderjeva nagrada za prof. dr. Nika Kureta
OB 60-LETNICI SLOVENSKEGA ZNANSTVENIKA
Slovenski narodopisec prof. dr. Niko Kuret je pred kratkim obhajal v Ljubljani svoj šestdesetletni življenjski jubilej. S svojim obsežnim in temeljitim znanstvenim delom v Inštitutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani si je pridobil prav v zadnjih letih mednaroden sloves. Za svoja odlična narodopisna dela je prejel letos v okviru velikega slavja na dunajski univerzi dne 13. maja tako imenovano Herderjevo nagrado, ki znaša 10.000 švicarskih frankov. Ustanovitelji podeljujejo to nagrado osebnostim, ki so udeležene pri ohranjevanju in krepitvi evropske kulturne dediščine v duhu mirnega sožitja med narodi. Sredstva prispeva Goethejeva ustanova v Baslu in ustanova za pospeševanje kulturnih zvez z vzhodno in jugovzhodno Evropo v Hamburgu. Letos so razdelili sedem enakovrednih nagrad; poleg dr. Kureta so jo prejeli 'še: češki skladatelj Jan Cikker, madžarski konservator Desider Dercsenv, pesnik in prevajalec Zlatko Gorjan iz Jugoslavije '(Slovenec!), poljski slikar Aleksander Kob-zdej, grški arhitekt Anton Kriesis in bolgarski pesnik in prevajavec Dimiter Stat-kow.
Profesorju dr. Niku Kuretu tudi koroški Slovenci prisrčno čestitamo prav tako k šestdesetletnemu življenjskemu jubileju kakor k visokemu odlikovanju. Saj ga vsi dobro poznamo po številnih zanimivih narodopisnih predavanjih, ki jih je imel v celovškem radiu. Mnogi smo se osebno srečevali z njim, ko »hodil po zemlji je naši in pil nje prelesti.« Zlasti ga je vleklo na Kostanje, kajti za rajnim prof. dr. Francetom Kotnikom je prevzel nalogo, da do dna razišče Drabosnjakovo zapuščino. Obiskal je seveda Drabosnjakov dom na Drabosi-njah, zanimala ga je »pinja« (Biihne«, t. j. oder pri Žvanu v črezpolju, kjer so svoj Ičas igrali Drabosnjakov Pasijon, ves ginjen je poslušal in gledal še živeče kostanjske igravec, ki so mu igrali odlomek iz Dra-bosnjakovih iger v lepi domači govorici, višek veselja pa je doživel, ko je na Kostanj ah poleg drugih mlajših rokopisov staknil celo še originalni rokopis Drabosn jakovega Izgubljenega sina — prav izpod peresa Andreja Schusterja Drabosnjaka, z Drabosnja-kovim lastnoročnim podpisom.
Dr. Kuret je priredil za sodobni oder vse tri ohranjene Drabosnjakove igre: Pasijon ali Kristusovo trpljenje, Pastirsko ali Triglavsko igro in Igro o izgubljenem sinu. Rokopise je prevzela Mohorjeva družba v Celovcu. Upamo, da bo igre izdala za proslavo 200-letnice Drabosnjakovega rojstva leta 1968.
Dr. Kuret, ki je v 30ih letih kot mlad profesor izdajal revijo »Ljudski oder«, list za poglobitev odrskega igranja, je od nekdaj poseben ljubitelj ljudske dramatike. To posebno jasno kaže njegova obširna, zanimiva razprava, ki jo je objavil leta 1958 za 190-letnico rojstva Andreja Schusterja Drabosnjaka v Slovenskem etnografu pod naslovom »Ljudsko gledališče pri Slovencih«. Avtor se tam sklicuje na Romaina Rolanda in Izidorja Cankarja ter z njima pojmuje ljudsko gledališče kot »gledališče iz ljudstva«, ki je del ljudskega ustvarjanja in zato sodi v folkloro. Treba bi bilo iz ljudskega gledališča rešiti pozabe vse, kar se še da oteti.
Ob stikanju za ljudskimi igrami je dr. Kuret v pustnih običajih v Cerknem odkril igro o divjem možu. Središče dogajanja tvori lik, ki se v Cerknem sicer imenuje Pust, ki je pa po svoji preobleki nedvomno divji mož. To prepričevalno dokazuje Kuretova razprava »Igra o divjem možu v Sloveniji« (Alpes orientales SAZU, Ljubljana 1959).
Kuretova narodopisna študija »Slovenske pastirske kolede«, ki je izšla leta 1958 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je dragocen prispevek k zgodovini baročne ljudske igre, prav tako »Ljubljanska igra o paradižu«.
Z obširno razpravo »Trikraljevske igre in kolede na Slovenskem« (Slovenski etnograf 1951) je dr. Kuret temeljito podprl svo-ječasno izraženo domnevo dr. Fr. Kotnika, da hranijo naše božične in trikraljevske pesmi v sebi ostanke nekdanjih iger. Na novo odkriti bohinjski koledi je mogel dodati še trikraljevski koledi iz Motnika in Borovelj oziroma Podkrnosa na Koroškem, pokazal pa je tudi konkretne zveze naših trdkralj evskih kolednic ,z našo trikraljevsko dramatiko.
Dr. Kuret pa je tudi priznan strokovnjak za raziskovanje ljudskega lutkarstva. Kot mlad profesor se je že rad bavil z ročnimi lutkami (Kasperltheater) ter jih uvajal med Slovenci. Nemškega »Gašperčka« (Kasperl) je nadomestil z likom našega' Pavlihe. O tem nam poroča njegova knjiga o ročnih lutkah z naslovom »Pavliha«. Ni čuda, da se je prav njemu posrečilo odkriti med Slovenci ljudsko lutkarstvo, ki je baje v tesnem sorodstvu s podobnimi primeri sosednjega kajkavskega območja ter je tako svojevrstno, da mu v doslej znanem evropskem lutkarstvu še ni bilo mogoče najti para. Dr. Kuret poroča o njem v članku »Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem« (Slov. etnograf 1957). Ko je dr. Kuret leta 1958 na prvem mednarodnem kongresu za tradicionalno lutkarstvo v Liegeu v Belgiji predaval o tem, je slovensko-kajkavska folklorna lutka »lilek«, razstavljena na razstavi v Liegeu, stopila v središče zanimanja vsega kongresa in izkazalo se je, da je »lilek« pravzaprav edina doslej znana folklorna lutka v Evropi. V svoji študiji »Novo o ,naši’ tradicionalni lutki« Kuret ugotavlja na Slovenskem tri lutkovna .središča: Ptujsko polje, 'Suho Krajino-stiško okolico in Savinjsko-Saleško dolino. Sklepa, da je lutka doma v Aziji, da so jo prinesli na Bal-' kan Turki in da je ob turških vpadih prišla v naše kraje.
Mednarodni sloves uživa dr. Kuret zlasti še kot raziskovalec mask ali šem. Pustni »lavfarji« na Cerkljanskem, ki jih je dr. Kuret predstavil na posvetovanju vzhodnoalpskih folkloristov v Ljubljani 1. 1956 v sliki in predavanju, in še prav posebno Koranti na Ptujskem polju o katerih je dr. Kuret nazorno predaval na kongresu folkloristov v Varaždinu leta 1957, so postali poslej mednarodno zanimivi. Posebno pozornost je zbudila tudi še Kuretova razprava »Harlekin v Bohinju? K šemskemu liku zaplatnika z Zgornji dolini.« (Slov. etnograf 1956). Med šemami, ki »otepajo« (koledujejo) v Zgornji Bohinjski dolini na Štefanje in na starega leta dan, nastopa »otepavec« v obleki iz samih zaplat, ki spo-
minja na Harlekina. Kuret ugotavlja, da ta zaplatnik z drugimi šemami vred sega v indoevropsko davnino. Osnovne izsledke tej tematiki najdemo v Kuretovi razpravi O nosivcih slovenskih šemskih običajev (SE 1964). Kot dober poznavavec in ljubitelj ljudske umetnosti se Kuret rad bavi tudi z motiviko panjskih končnic. Pod naslovom »Babji mlin« obširno razpravlja o raznih verzijah starodavnega motiva o pomlajenju. Babji mlin je ena izmed teh verzij. Slika prikazuje fantastično pripravo, ki stare ženske pomladi (Slov. etnograf 1955).
Pod naslovom »Babo žagajo« Kuret prikazuje slovenske oblike pozabljenega sred-postnega obredja in njegove evropske paralele. V obredu vidi poudarjen odpor do postne strogosti. Baba, ki jo prežagajo, pomeni postni čas (Slov. etnograf 1960).
Ob stopetdesetletnici Jamikovega prvega opisa ziljskega štehvanja (Carinthia 1813) je Kuret izdal leta 1963 v posebni knjigi znamenito študijo »Ziljsko štehvanje in njegov evropski okvir«. Na globoko je oral novo ledino in se dokopal do nadvse zanimivih novih izsledkov. Avtor postavlja to edinstveno igro ziljskih Slovencev v široko evropski okvir, zavrača romantične razlage pretekle dobe ter vidi v igri odjek evropskih viteških iger.
Na koncu naj še omenimo Kuretovo najnovejše narodopisno delo, ki nosi naslov: PRAZNIČNO LETO SLOVENCEV. Starosvetne šege in navade od pomladi do zime. Delo se deli v štiri zaglavja: Pomlad — Poletje — Jesen — Zima. Prvi del — Pomlad, ki obsega 323 strani, je izšel leta 1965, ostali deli so v pripravi. Krasno opremljena knjiga izhaja v založbi Mohorjeve družbe v Celju. Znanstveni rabi bodo dobro služile dosledne navedbe virov — ob koncu dela. Celotne izdaje se že zelo veselimo.
Z navedenimi podatki nikakor ni izčrpano Kuretovo narodopisno delo. Ustavili smo se le ob nekaterih izbranih postajah znanstvene poti, po kateri je naš slavljenec in odlikovanec dospel do Herderjeve nagrade. Želimo mu še mnogo novih znanstvenih uspehov.	Prof. dr. P. Zablatnik
75-letnica okrožnice „Rerum novarum"
Te dni katoliški delavci po svetu proslavljajo 75-letnioo znamenite okrožnice papeža Leona XIII, ki se začenja z latinskimi besedami: „Rerum novarum“. Ta proglas vsemu svetu je pred 75 leti zbudil ogromne sile katoličanov in začela se je velika socialna akcija za pravice preprostega delavca.
Največje proslave so bile v Belgiji, kjer je bil Leon XIII., preden je postal papež, nuncij. Tam je videl stisko delavstva, ki se je znašlo v boju s kapitalističnim sistemom, ki tedaj ni poznal nobenega usmiljenja ne pravice. Katoličani so bili preveč starokopitni in niso mogli spoznati, kaj zahtevajo od njih nove razmere. Papeška okrožnica pa je pogumno razložila nalogo katoličanov v socialnem pogledu.
Katoliške delavske organizacije v Belgiji so za to priložnost izdale poseben manifest. Belgijska država je izdala posebne spominske znamke. 4. junija je bila na velikem bruseljskem stadionu nočna prireditev, na katero je pripeljalo čez 1000 avtobusov z vse Belgije ogromno udeležencev. Bilo jih je čez 100.000. V sredi julija organizira belgijsko katoliško delavsko gibanje veliko jubilejno romanje v Rim. Že dalj časa se trudijo, da bi v okviru akcije „Za svetovno solidarnost" nabral čim več denarja ter tako pokazali, da se zavedajo, da mora biti katoličan dobrodelen in socialen. Danes med nami ni več posebnih revežev, jih je pa še veliko po drugih deželah.
„Ansambel Porcija" na turnejo
Močno aktivni gledališki „Ansambel Porcija" bo obogatil letošnje Špittalske komedijske igre na gradu Porcia z dvema novima gledališkima igrama. Tako bo Herbert Wo-chinz, ki je vodja te umetniške igralske skupine, s svojim ansamblom postavil na oder kot nemško govorečo prvo izvedbo veseloigre „Celimare“ francoskega klasika Eugena La-bicha, in „Unverhofft“ (Nepričakovani) Johanna Nestroya. Nemško obdelavo dela Labi-cha je poskrbel H. C. Artmann.
Poleg zgoraj omenjenih dveh novih inscenacij (uprizoritev) pa bo Herbert Wochinz na letošnjih Špittalskih komedijskih igrah, ki se vršijo vsako leto od srede julija do konca avgusta, ponovil obe že igrani stvaritvi, in sicer: „Die Streiche Scapin" (Scapinove zvijače) francoskega pisatelja komedij Jeana Baptista Moliera in „Liebe und Zufall" (Ljubezen in slučaj), prav tako francoskega pisatelja komedij Piera Marivauxa.
Herbert Wochinz se je pravkar vrnil iz Miinchna, kjer je podpisal pogodbo z Juž-nonemško televizijsko družbo za štiri inscenacije „Ansaimbla Porcia".
Za te uprizoritve v južnonemški televiziji je Herbert Wochinz izbral štiri klasične francoske komedije.
Po končanih komedijskih igrah v Špittalu ho spet šel „Ansambel Porcia" s spittalskimi inscenacijami v pozni jeseni na trimeseč-
no gledališko turnejo po Zahodni Nemčiji. Skoraj vse pogodbe so že sklenjene. Za prihodnje leto ima „Ansambel Porcia" že tudi ugodne ponudbe številnih gledaliških hiš v Zvezni republiki Nemčije.
Tako upa Herbert Wochinz »Ansambel Porcijo" zaposliti čez celo leto. S tem pa bi se njegova umetniška skupina končno le osamosvojila.
Poljski film in grafika v Celovcu
Poljski veleposlanik in Avstrijsko-poljsko društvo sta odprla ponedeljek, 6. junija, ob 11. uri dopoldne v koroški Deželni galeriji v Celovcu razstavo poljske grafične in plakatne umetnosti sedanjosti, na kateri so razstavljena dela svetovnoznanih poljskih umetnikov.
Razstava bo odprta do 26. junija. Vstop je prost!
V	sredo-, 8. junija, ob 20. uri, pa je Avstrijsko-poljsko društvo pokazalo več nagrajenih kratkometražnih poljskih filmov, med drugimi tudi film o Varšavi in grotesko (spačena podoba resničnosti) znanega poljskega pisatelja Slawomira Mrozeka, v kateri nastopa osebno kot glavni igralec.
V	današnji Varšavi pa je govoril glavni tajnik Poljsko-avstrijskega društva v Varšavi gr. Adolf Donath.
Kongres manjšin v Gorici prepovedan
Od 1. do 4. junija bi moral zasedati v Katoliškem domu v Gorici 16. kongres Zveze evropskih manjšin. Najavljenih je bilo 70 udeležencev, med njimi tudi zastopniki Sardov iz Sardinije, Ladincev iz provinc Belluno in Bolzano ter Južni Tirolci. V hotelu »Union« v Gorici je bilo že vse rezervirano za prihod zunanjih udeležencev. Pa je iz Rima v zadnjem trenutku prišla prepoved za to zborovanje. Tako se je zgodilo, da so mnogi delegati že prispeli v Gorico, kjer so morali zvedeti, da kongresa ne bo. Vsekakor meče ta prepoved čudno luč na ravnanje uradno demokratične Italije, v vseh prijavljenih in pri vseh, ki so se za kongres zanimali, pa je pustila negodovanje in mučen vtis.
Norbert Artner vodja Celovškega konservatorija
Koroška deželna vlada je pred kratkim imenovala novega ravnatelja celovškega konservatorija v osebi znanega koroškega komponista in dirigenta Norberta Artner j a. Ta bo nasledil vodjo, prof. Roberta Keldorferja, ki bo kmalu upokojen.
Z imenovanjem Norberta Artnerja kot bodočega ravnatelja konservatorija bo koroški glasbeni zavod pridobil še na veljavi, ker ne uživa glasbenik ugleda samo po Koroškem, ampak po vsej Avstriji.
Proslave ob obletnici smrti Klementa Ohridskega
V	soboto so se začele slovesnosti oib 1050. obletnici smrti velikega slovanskega in makedonskega prosvetljenca Klementa Ohridskega. O njegovem življenju in delu je predaval v delavskem domu v Ohridu profesor skopske univerze dr. Haralampije Po-lenkovič. Osrednje slovesnosti bodo 10. in 11. septembra v Ohridu. Obsežen spored med drugim obsega slovesno akademijo in znanstveno zborovanje, publikacije Klementovih del, bibliografije in druga znana dela.
Kdo je bil in od kod je bil sv. Klement, ste zvedeli že iz razgovora s pisateljem prof. dr. Metodom Turnškom v njegovem članku ob »Zvezdah našega neba« (20. in 21. številka Našega tednika-Kronike).
Ob 90-letnici rojstva Vladimira Nazorja
V	mestecu Postira na otoku Braču so pred kratkim slovesno počastili 90-letnico rojstva enega izmed naj večjih hrvaških pesnikov in rodoljuba Vladimira Nazorja. V majhnem parku so odkrili doprsni pesnikov kip, nato pa je bila v kulturnem domu odprta razstava o Nazorjevem življenju in delu. Na pesnikovi rojstni hiši v Boboviš-čih so odkrili spominsko ploščo.
Zvečer istega dne so v občinskem središču Supetar gledališki umetniki recitirali iz Nazorjevih književnih del.
Mladinski pevski zbor iz Slovenije v Avstriji
Pred nekaj, dnevi se je vrnilo s svoje pevske turneje 80 pevcev mladinskega pevskega zbora »Vesna« iz Zagorja ob Savi. Na njihovi dvanajstdnevni pevski turneji jih je vodila pot po Avstriji, češkoslovaški in Poljski.
Mladi zagorski pevci so priredili šest celovečernih koncertov na Dunaju, v Gradcu (tu so bili gost deželne štajerske vlade), Leobnu, Brnu, Jihlavi in Katovicah.
Za gostovanje so pripravili 30 narodnih in umetnih pesmi jugoslovanskih in drugih komponistov. Peli pa so v slovenskem, srbohrvaškem, makedonskem, ruskem, latinskem in nemškem jeziku ter v esperantu.
Lani so bili mladi zagorski pevci na tekmovanju štajerskih zborov v Gradcu, kjer je nastopilo 89 zborov, ocenjeni kot najboljši mladinski pevski zbor.
Staro cerkev restavrirajo
Baročno cerkvico sv. Duha, ki sodi med redke kulturne spomenike, so začeli pred dnevi obnavljati; uredili jo bodo v stalno razstavno galerijo. Po nekaterih podatkih je bila cerkev sezidana v enajstem stoletju ali morda še prej. Nasproti cerkvice stoji stara Valvasorjeva hiša, ki prav tako sodi med kulturne znamenitosti Krškega v Sloveniji. Ko bodo uredili razstavno galerijo, bodo postavili tudi spomenik Valvasorju. Spomenik je delo domačina kiparja Stovič-ka, ki bo v novi galeriji tudi prvi razstavil svoja dela.
Katoliški mladini
V nedeljo, dne 5. junija 1966, je imel profesor Jože Wakounig na Mladinskem dnevu v Št. Vidu v Podjuni slavnostni govor, iz katerega posnemamo sledeče najvažnejše misli:
»Ko ste prihajali sem v Št. Vid v Podjuni, ste zagledali goro in ob njenem vznožju cerkev, ki je podobna trdnjavi. Najbrž se vam je zdelo na prvi pogled, kakor da bi bila cerkev prilepljena h gori. Ta cerkev stoji na skali. Tukaj, ob cerkvi sv. Vida, smo se zbrali, da obhajamo letošnji mladinski dan.
Marsikdo izmed vas je gotovo razmišljal: čemu taka verska srečanja mladine? Prišli smo sem z nekim določenim namenom. Mislim, da nas veže isto: obnoviti hočemo skupno zvestobo Kristusu!
Svoje prepričanje moramo izpričati s srcem in dejanji. Če bomo dajali našim bratom in sestram pravi zgled, če jim bomo izkazovali pravo ljubezen do bližnjega, smemo tudi ipričakovati, da nas bodo jemali resno, čeprav j;e mogoče, da niso v vsem našega mišljenja. Le če bomo osebno, z dejanji dovolj trdni, se bomo lahko pogovarjali z njimi z mirno vestjo in odkritim srcem. Verjemite mi, kmalu se pokaže, če je kdo zažgal slamo, ki sicer hitro vzplamti, a kmalu zopet ugasne, ali pa, če govori iz njega živ ogenj iskrenosti in trdnega ter jasnega osebnega prepričanja.
Nihče izmed nas ne bo odrekal življenju lepote. Biti moramo življenjski. Tukaj smo, na zemlji, tu nas srečavajo razni vplivi, več ali manj dobri in slabi. Tukaj doživljamo veselje in žalost, neprijetne in prijetne stvari. Ne ustrašimo se življenja. Ne skrivajmo se pred njim. Ako mu bomo sledili z odprtimi očmi, se gotovo ne bomo spotaknili tako pogosto. In da komu izmed nas včasih kaj spodleti, tega tu ne bomo tajili. Skušajmo premagati vse težave in ovire. Čim težavnejši bo boj, tem lepša bo zmaga, če bomo dovolj stanovitni, da jo bomo izvojevali.
Kar nas je zbranih tukaj, prihajamo iz raznih krajev, iz različnih okoliščin in poklicev. Vsak izmed nas ima osebne skrbi in težave. Vsakega izmed nas srečavajo dnevno drugi problemi. Nas vse pa naj druži ena skrb: Da si utrdimo značaj, da bomo zares osebnosti, ne pa trstje, ki se obrača vselej po vetru. Samo če se bomo izkazali kot osebnosti, bomo pridobili na ugledu. Jasno, mnogo laže je, če se skuša kdo prilagoditi okolju, pa naj si bo tako ali tako, kakor pa ostati zvest svojim načelom.
Vsak ima svoj ponos. K ponosu pa spada po mojem mnenju tudi, da gradimo ob vsaki priložnosti svojo osebnost. K tej pa spadata značaj, in prepričanje. Ustvarimo si lahko, vsak v svojem okolju, z vestnim izvrševanjem poklicnih in stanovskih dolžnosti, z dobrim zgledom in vljudnostjo vzdušje, ki nam ne bo nasprotno. Nikoli pa nas ne sme biti strah in sram, da se priznavamo za katoličane, pa naj si bo za nas ugodno ali neugodno.
Gotovo se spominjate umorjenega ameriškega predsednika Kennedya. Njemu, potomcu irskih priseljencev, je uspelo kot prvemu katoličanu, da je postal predsednik ZDA. Nikjer ni poudarjal, da je katoličan. Bil je s svojim življenjem vzor ameriškemu ljudstvu. Šele po njegovi smrti je zvedel svet, da je molil vsak dan rožni venec. To pa kljub, ali pa morda prav zaradi velikih skrbi, ki so ga trle kot prvega državljana najmočnejše države na svetu. Črpal je moč v molitvi. Poleg tega pa je mnogo delal. In če hočemo, da bo molitev tudi kaj zalegla, moramo pridno delati. Tudi na sebi. Biti moramo svoje osebnosti kiparji. Kakor izkleše kipar iz kamna, ki najprej1 nima nobene prave oblike, kip, ki lahko navduši množice, tako tudi lahko vsakdo izmed nas izkleše iz sebe kip, osebnost, ki bo navdušila in prepričala.«
O odnosu med fantom in dekletom pa je profesor Wakounig dejal, da bi si morala vsak fant in dekle reči: »Jaz in Ti nosiva skupno odgovornost, da najdeva pravo življenjsko razmerje za tebe in mene, za naju. Pri pravicah si reciva ti in jaz, pri dolžnostih pa jaz in ti. Jaz čutim dolžnosti do tebe, do seibe, do Boga in do naroda, ki iz njega izhajam. To je vse tesno med seboj povezano, to so štirje ogli hiše, ki jo bova zidala za najino skupno prihodnost. Povezana morava biti s tradicijo, pa vendar morava usmeriti najin pogled ostro v prihodnost. Kajti iz včeraj živimo danes že za jutri.«
Profesor Wakounig je zaključil: »Srečavale nas bodo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih razne skrbi in težave, vsakega dru-
vse druge so se omožile izven Sel. Bog daj srečo!
Naše kandidate za zakon je začelo že močno skrbeti, kako bodo dobili zakonske družice. Domača selska dekleta odhajajo drugam, drugih pa na kmetije ni lahko dobiti. Ali naj postanejo stari samci? Naj ne obupajo! Bog, ki prižiga ljubezen v srcih, bo že prav naredil! Naj se le priporočajo sv. Antonu, patronu bajtiške cerkve!
ŠKOCIJAN (Razne novice)
Še danes ne vem, ali je radovednost res dobra lastnost človeka ali ne? To pa vem, da so ljudje zelo radovedni. Kjer koli se prikažeš, je takoj na vrsti vprašanje: »Kaj novega, kaj novega?« Da ustrežem radoved-nosti nekoga, zato neka ji novic iz Klopinja pri Škocijanu.
Ob malem Klopinjskem jezeru te ob cesti vabi lepo urejen hotel-restavracija. Vabljiv je. Ko vstopiš, te prijazno sprejme hotelir Toni Žužek ali pa njegova soproga. Dne 2. maja letos je po dolgem, dolgem pričakovanju mogla sprejeti z nedopovedljivim veseljem prvega stalnega gosta, malega Tončka, prvega sinčka v hišo. Ta hoče ostati vedno tukaj. Prijatelji, znanci in sorodniki so iz srca izrazili veselje dobri Žužkovi družini. Da bi bilo srečno!
V središču Klopinja, prav ob cesti, pa je razveselil Slogovčevo družino vesel dogodek. Pred par leti je posegla v to družino smrt in odvedla s sabo marljivega gospodarja, mizarskega mojstra. Ni bilo druge rešitve iz tega položaja, kakor da si hči Hildegarda poišče sodruga. Uspela je. Našla ga je v sposobnem mizarskem mojstru Got-fridu Močilniku iz Bistrice pri Pliberku. V Klopinju v Slogovčevi hiši ima sedaj krasno delavnico in tudi dela mu ne manjka. Obilo sreče in potrpežljivosti obema!
Iznenadenje na splošno pa je bilo v soboto, 28. maja, letos. Ta dan je bila nepričakovana svatba v Halejevi hiši. Hanzej Setz iz žitaroveške fare, že dalj, časa bivajoč v škocijanski fari, si je izvolil za spremljevalko v življenju Ireno Hudelist, doma v Metlovi. Kakor sta preprosta oba, ženin in nevesta, tako je bila skromna svatba, a v lepem domačem razpoloženju. Vsi, ki ju poznajo, jima želijo srečno družinsko skupno življenje, posebno sosedje! Tako naj, tudi bo!
Kaj je še novega v tej okolici, da kopljejo in zopet zasipajo, podirajo in zidajo, pa boste morebiti slišali pozneje ali pa se osebno prepričajte, če ste res radovedni.
LOGA VES OB VRBSKEM JEZERU (Smrti)
Ob veliki udeležbi ljudstva smo spremili k zadnjemu počitku 74 let starega Šimana Einspielerja.
Rajni je bil še potomec naših slavnih Einspielerjev. Kot mlad fant se je izučil krojaštva in šel v tujino, najprvo v Nemčijo in nato v Francijo, kjer je pustil nad 20 let svojega življenja. Po drugi svetovni vojni se je zopet vrnil v svoj domači kraj, sezidal hišo in odprl krojaško delavnico. Bil je dober krojač in delal res po francoski modi, tudi damske kostume. Oženil se je z domačinko, s katero sta samo kratko živela skupaj. Žena se mu je smrtno ponesrečila. Ostal je spet sam. Hčerka iz Nemčije mu je gospodarila in stregla do zadnjega.
Vsi smo ga spoštovali in radi imeli, saj je bil zmeraj; vesel in nikoli jezen. Vedno nam je pravil, da bo dočakal 100 let. Bil je tudi dober športnik in pri gasilcih močno delaven. Poleg domačih gasilcev so prišli tudi gasilci iz Vrbe. Gasilska godba pa mu je na zadnji poti igrala žalostinke. Od rajnega se je poslovil v lepih besedah domači g. župnik. Pevci so mu zapeli doma in ob odprtem grobu žalostinke.
Dragi Šiman! Počivaj mirno po utrudljivem delu in bivanju na tej zemlji. Ostali družini pa izrekamo naše sožalje.
Umrla je tudi Urablnova teta Uršula Ju-ritsch v 88. letu starosti. Vsi so jo dobro
ge. Če pa se bomo zavedali, da v teh bojih nismo sami, bomo tudi laže zmagovali.
Ob začetku sem Vam pokazal sliko šentviške cerkve. Rekel sem, da je podoba, simbol cerkve, ki je zidana na skali, cerkve, ki tudi stoji v zavetju te skale. Skala varuje cerkev pred viharjem in treskom, cerkev pa nas. Če bo torej položaj v življenju zunaj večkrat hud, morda celo nevzdržen, ko nas bodo pretresali viharji, pa tudi, ko nam bo sijalo toplo sonce, se spomnimo te šentviške cerkve in našega srečanja ob njej.«
poznali, saj je do zadnjega stregla v gostilni. Umrla je od kapi zadeta. Pokopali so jo na Žopračah na novem pokopališču. Naj počiva v miru!
Dalje je umrla v hodiški fari Maria Pachler, mati našega nepozabnega Štefana Pachlerja, ki je umrl v koncentracijskem taborišču. Rajna mati se je priselila k svoji hčerki Mici. Reva je mnogo trpela in bila priklenjena na bolniško posteljo. Bila je mučenica. Dosegla je 89 let. Pachlerjeva mati je bila dobra in mirna žena. Naj ji bo hodiška zemlja lahka. Počivajte v miru! Hčerki in sorodnikom naše iskreno sožalje.
SELE
(Elektrifikacija)
Napeljava KELAG-elektrlke se bliža do-vršitvi. Konec oktobra lanskega leta je že posvetila po hišah, ki so jo prej že dobivale iz male Pajnarjeve elektrarne. V soboto, 4. junija, sta dobila električni tok Srednji in Zvrhnji Kot. O slovesni otvoritvi bomo še obširneje poročali. A tudi v vzhodnem delu občine, na Borovnici in Šajdi, bo napeljava v nekaj tednih končana.
Tako bodo tudi gorske Sele s par izjemami elektrificirane. To je pa bilo mogoče le z izdatno subvencijo (denarno pomočjo).
(Poroka)
Na binkoštni ponedeljek se je na Bajti-šah poročila Vida Dovjak, p. d. Lukanova na Srednjem Kotu. Njen izvoljenec je Janez Wolf, posestnik v Glinjah. Tako se je od peterih Lukanovih hčerk še zadnja podala na zakonsko pot in sta oče Luka in sin Bertej ostala sama. Le naj s tarejša Marica je kot žena soseda Adamka ostala v Selah,
PEČNICA - SPODNJE BOROVLJE
Tako smo zaposleni, eni na polju in pri živini, drugi spet zidamo in se z vso močjo pripravljamo na bližajočo se sezono, tako da nobeden ne utegne, da bi kaj napisal.
Nekaj zanimivega pa vam vendar lahko povemo. Ko smo popravljali in obnavljali našo podružnico sv. Gregorija v Spodnjih Borovljah, delo vrši znani strokovnjak A. Campidell, je odkril za stranskima oltarjema lepo ohranjene freske. Domnevajo, da je to delo neznanega beljaškega mojstra iz 15. stoletja. Se starejše freske, ki predstavljajo štiri evangeliste, pa je izsledil v presbi-teriju. Freske si je ogledal tudi že deželni konservator dr. Hartvvanger. Vendar računajo, da bo trajalo še več tednov, preden bo ves belež odstranjen.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 12. 6.: 07.30—08.00 Duhovni nagovor.
—	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 13. 6.: 14.15-14.55 Poročila, vreme, objave. — S knjižne police. — Poje učiteljski pevski zbor „Slavko Osterc” iz Maribora. — 18.00—18.15 Za našo vas. - TOREK. 14. 6.: 14.15-14.55 Poročila, vreme, objave. - športni mozaik. — Kar po domače ... (Glasb, oddaja). — SREDA, 15. 6.: 14.15 -14.55 Poročila, vreme, objave. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 16. 6.: 14.15-14.55 Poročila, vreme, objave. — S. Nosskovsky: Letni časi. — Botanični izlet na Osojščico (Gerlitzen). — PETEK, 17.6.: 14.15—14.55 Poročila, vreme, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (Domače novice). — Intermezzo. - Koroški kulturni pregled.
—	SOBOTA, 18. 6.: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
MOC POSTE
Piše Karl Rojšek iz Celovca — (2. nadaljevanje)
Na visečih njivah pri oranju so mi tu in tam ušla kolca iz brazde, včasih po moji nepazljivosti. Pripetilo pa se je tudi Trezi, da je bila v mislih mogoče pri junakih na bojnem polju in ne pri voličih, ki sta stopala iz začrtane brazde. Kljub Jožetovim močnim rokam je plug zaneslo in razumljivo, da je Jože upravičeno vzrojil: »Kam pa gledata po zraku, kod se vrane spreletavajo, volov in kovč se držita.« Ker je pa Treza bila Jugovo dekle, jaz pa Mrakov pob, sem bil tiho in požrl očitke obeh. Takrat je v mojem srcu nastal sklep, ki je bil čisto svojevrsten. »Posojilo se vračila veseli,« pravi pregovor, ki tudi drži. Jugova Treza je bila čedno, samozavestno in pogleda vredno dekle. To j*e moral vsak priznati in nič čudnega, da je imela dosti častilcev, ki so se potegovali za njeno srce. Nekaj je bilo tudi takih, ki so se veselili pošte, pa naj bo že od izvoljenke, staršev, strica ali tete, samo da so novice iz domačega kraja. Toda Treza je dobila v pretežni večini Iju-bavna pisma. Njen zvonki smeh, ki se je nabiral v kotu ustnic, potem beli zobje, ljubek pogled, vse to je napravilo, da je bila privlačna za fante kot mehka hruška za ose.
Resnici na ljubo povedano, bila je vzor deklet. Obdržala je svojo dekliško čast in na to je bila ponosna. Če pa je Treza po mojih mislih bila kdaj, proti meni kratko nasajena, sem jo kaznoval pogojno na tale način.
Tista vroča ljubavna pisma, ki so bila naslovljena nanjo, sem zadržal nekaj dni, ko se je pa otresla tiste bolezni, ki se ji pravi jeza proti meni, sem ji postregel s celim kupom pošte, seveda na skrivaj, da nista vedela oče in mati, sicer bi ji prepovedala množično pisarjenje.
Pisma, ki jih je pisala, je seveda tudi meni izročila, da sem jih oddajal na pošto. Naravno je pošta delovala »hitro«, če je bila ona dobra z menoj, sicer se je malo zavleklo. Nikdar pa nisem prebiral njenih pisem.
Nestrpno pa smo pričakovali, kdaj se bo Francelj oglasil. V galop bi tekel domov, samo da bi ustregel Jugovi družini, posebno pa starima. Vsako nedeljo je Jugov ata pri cerkvi čakal Štandmana, da bi zvedel od njega, če kaj Tona piše.
[Pa se je pri Štandmanu nekoč tudi usta-
vilo, potem sta oba iskala eden drugega, in Jugov ata je zopet za kakšna dva dni močil s solzami tisto Tonetovo kartico, ki je omenjala, da je Francelj najbrž ujet. Ko sta se možaka zadosti nasolzila, sta šla zopet narazen do druge nedelje. Tako je potekal teden za tednom, od majnika naprej pa se je slišalo močno bobnenje z italijanskega bojišča, da so se tresle šipe v slabo pritrjenih oknicah. Pri vsakem bobnenju je Jugovo mamo stisnilo pri srcu, da je vzdihnila: »Bog večni preloži mi to breme.«
V nedeljo pa je šla v župnišče h gospodu dekanu in dala za mašo za pogrešanega slina. G. Jakob Hribernik, ki ni nikdar nobenega strašil s peklom, temveč obljubljal samo nebesa, jo je tolažil, češ če bi bil mrtev, bi prišlo poročilo itak na občino in v župnišče, toreji sin še živi. S to vestjo je prišla Jugova mama zopet malo pomirjena domov.
Kot balzam je delovala kartica, ki sem jo prinesel tisto sredo po rožno venski nedelji domov.
»Francelj je pisal«, sem bolj zakričal kot pa izgovoril. Treza je tako pridrvela in mi vzela kartico, jaz sem se pa usedel na klop za peč, saj mi je srce burno plalo, da sem pihal kot kovaški meh.
Jugovka se je spotaknila na kuhinjskem pragu, se mimogrede ujela in kriknila: »Moj Francelj!« Stari in Jože pa sta pravkar pripeljala voz krompirja z njive. Ko je stari zaslišal glas svoje žene, je zaklical Jožetu: »Spreži vola in pridi hitro v hišo!«
Potem je brala Treza, počasi zlog za zlogom. Stari je bil nestrpen, pa je vendar počakal, da je prebrala do konca. Potem je vzel kartico, jo poljubil, ko je videl, da so črke sinove, in jo dal meni. »Na, pob, ti preberi, ki si pol fajmoštra!«
Dragi domači!
Upam, da vas bo ta kartica našla še žive in zdrave, kakor sem jaz, ki se sedaj nahajam daleč, zelo daleč od vas v ujetništvu. Gre mi kar dobro, ker sem pač mlad in krepak. Ujlet sem bil 22. marca pri Przemislu. Trdnjava je bila močna, samo za jest nam je zmanjkalo. Kako je kaj doma? Ali sta ata pa mama .zdrava? In drugi? Upam, da Jože ni potrjen? Kje so kaj dobroveljski fantje: Covški, Napački, Hlastejovi, ali še živijo? In moj najboljši prijatelj, s katerim sva
bila do zadnjega skupaj, Štandmanov To-'na, ali še živi? Bog daj, da bi bilo čimprej konec vojne. V tej želji vas pozdravlja
vaš sin in brat
Rovšnik Franc, Rusija, Azija.
Stari je planil k meni, me objel s tako močjo, da so mi pokale kosti.
»Da je le živ, da je le živ, slišiš stara, da je le živ«, je ves iz sebe kričal Jug. Potem je bral še Jože, pa zopet Treza, pa je stari zopet vzel kartico, jo ponovno poljubil in potem sem jo moral še enkrat prečitati.
Potem smo praznovali, čeravno je bilo sredi tedna, ko je bilo najiveč dela. Po dobrih založajih in požirkih sem moral točno povedati, kdaj je bilo pouka konec, če sem šel prej na pošto kot v trgovino po žveplan-ke in petrolej, če sem karto kar na pošti prebral, če sem komu povedal, da Francelj še živi, če so me pri Cimprškovih in pri Hlastejevih videli, ko sem tako divjal mimo.
Mrakov Karel pa je sedel za mizo in moral dajati pojasnilo. »Da je le živ, da je le živ«, je ponavljal stari in izpraznil kozarček. Mami pa so tekle solze po zgubanem licu od sreče in veselja. Jože je smuknil v hlev, da nakrmi živino, Treza pa v kamrico prebirat ljubezenska pisma.
Ko je oča Jug zvrnil že četrti kozarec rujne pijače, ki mu je pognala kri po žilah, je udaril s pestjo po mizi, da so kozarci zaplesali in dejal: »Karel, zdaj pa zapoj tisto ,Oh zdaj gremo, oh zdaj gremo, nazaj še pridemo!’« Potem je Treza povzela naprej, fant čez, Jože je basiral, oča je brundal zraven, mama se je pa smrkala v predpasnik in me po strani pogledovala, če ne bom v kitici zavil »nazaj nas več ne bo«. »Ne, Jugova mama, predobra si bila zame, da bi te še s pesmijo žalil, tebe in tvoj, materinski čut.« Tudi molitev se je sedaj nekoliko spremenila. Od začetka posta do tistega dne, ko smo dobili to ljubo kartico, je Jugova mama molila žalostni del rožnega venca: »Ki je za nas bičan bil« in šele potem smo prešli na častitljivi del; povrhu še oče naš za srečno vrnitev.
V	nedeljo zjutraj pa je oča Jug vzel izza ogledala, kamor smo zatikali pošto, s solzami oblito kartico, da sem mu jo še enkrat prebral, potem jo je položil v denarnico in vse skupaj vtaknil v žep telovnika, šel k prvi sv. maši v Braslovče, da se tam snide s prijateljem Standmanom. Tega pa takrat ni bilo tam, ker jo je najbrž mahnil na Vransko. Razumljivo, da je Jug nameril korake takoj v tričetrt ure oddaljeni Šmar-tin. Te poti se ni nikdar bal, kolikokrat jo je premeril v upu in strahu, danes jo bo samo v upu, in bila mu je v uteho. Da je le živ, da je le živ. Standman mora zvedeti, da je Francelj živ. Tako je Jugov ata zopet prebil dva dni pri prijatelju, kartica pa je Umevno dobivala zmerom več prstnih odtisov.
V	ponedeljek pred Sv. Martinom me je stari Jug vzel s seboj na sejem v Braslovče. Nič nisva gonila na prodaj, sejem je bil bolj slab, ker smo bili že v drugem letu vojne, kramarji so pa še kar delali kupčije in Jugov ata mi je kupil cajgast gvant. Potem sva jo zavila v gostilno h Gradu, kjer sva pojedla juho, kruh in meso sva prinesla s seboj. Tam sva našla tudi Štandmana. Jug je naročil liter ljutomerčana, meni pa pokalico. Ko smo se dobro podprli, j.e Jug potegnil iz žepa zamaščeno Franceljnovo karto in jo ponudil Gradu. »Na, preberi kaj piše naš Francelj. Gostilničar Grad s fino nasukanimi brki in lovski šaljivec, je vzel karto, šel k oknu, jo obračal na vse strani, ter mu jo končno vrnil, rekoč: »Ti, Jug, te karte ti pa tudi naš dekan ne bo mogel prebrati, čeprav je študiran.« Jugu se jie pa to za malo zdelo in je ošvrknil Grada: »Sem mislil, da ste lovci tukaj v trgu bolj pametni kot mi hribovci, sedaj pa vidim, da vas še naš pastir prekaša. Na, Karel, preberi, da bo videl Grad, da nismo tako.« Kartica ni bila samo umazana, temveč tudi oguljena. Vogali so bili že zaokroženi, skratka, Grad je imel prav, tudi dekan bi je ne mogel prebrati. Toda jaz sem mojstrsko izvršil Jugovo povelje, ker sem znal njeno vsebino na pamet. Za izvršeno nalogo sem dobil še eno pokalico. Stara dva sta pa še en liter, tako, da sta bila kar okajena.
Kaj vse premore takale kartica. Pred njo Pota skrbi in žalosti, naposled pa le veselje. Tudi ljubavna pisma imajo svojo moč. Petje iz polnih prs deklet in rdečico v obraz, Pri fantih pa vriskanje. Potem pa naj še kdo reče, da 'takale pošta ne velja nič. S figo ga dregnem pod nos. S tem čudežnim orožjem je še revni pastirček držal v šahu bogato gospodarjevo hčer.
(Daljo prihodnjič)
Lepota
Najidealnejše lepotilno sredstvo je voda. Seveda je prav tako tudi zdravilna. Voda pospešuje obtok krvi, pomirja živce, deluje ugodno na notranje organe, posreduje izmenjavo snovi in služi kot sredstvo za utrditev.
Ne gre poniževati obvezno tedensko kopel, ki je nujna za najmanj zahtevno čistočo. Toda, kako pa je ostale dni? Morda enkrat do dvakrat na dan poškropite obraz ali se z vlažno krpo obrišete okoli nosu in vratu? Z našo kožo je tako kot z okensko polico — naprašena je in umazana. Prah, saje in drugi majhni delci nečistoče plavajo v ozračju in se vsedajo na našo kožo, zadelajo dohod do kožnih odprtin, por, s katerimi naša koža diha. Tako ne more dihati, pospešuje se izločanje telesnega vonja in tudi samo počutje telesa je precej slabše prav zaradi pomanjkanja kisika (dihamo namreč prav tako kot s pljuči tudi še s kožo).
Torej: skočite v kad (seveda, če jo ima-■te). Toda tudi tu morate biti previdni in preudarni. Vroče kopeli naj ne bi imeli ljudje, ki 'trpijo za nervozo, temperatura vode naj ne bi bila nad 36 stopinj. Če je voda prevroča, deluje namreč namesto osvežujoče prej tako, da človeka zbije in je zdravju škodljiva. Deset minut naj bi pov-
in voda
sem zadostovalo, da se z gobo, krpo in z nežnim milom zdrgnete.
Mnogi ljudje obožujejo dnevno tuširanje; naj bo tudi prha zmerna, ne predolga in ne prevroča. Izmenične prhe — vroče in mrzle — napnejo kožo in jo narede elastično. Seveda pa niso primerne za šibko srce. Tudi tisti, ki trpe za revmo in išija-som, naj se raje odpovedo hladni prhi. Navadno kopel pa lahko spremenite v zdravilno, če vodi dodajate različne snovi, ki delujejo še posebno osvežujoče. Kuhinjska sol, ki jo dodamo kopeli, je sredstvo proti utrujenosti. Prav tako so odlične kopeli, ki jim dodajamo močne zavretke zdravilnih zelišč.
Žveplene kopeli (raztopi se 50 gramov kalijevega sulfita) so najboljše sredstvo pri občutljivi, vnetljivi koži, zavirajo ekceme. Kolmeževe kopeli pa so pravi mladostni vrelec, tako pomlajujoče delujejo na staro kožo (četrt kilograma korenin kolmeža se razreže na drobne dele, prevre in nato odcedi). Penaste kopeli so za debelejše ljudi.
Vsi tisti, ki doma nimajo kopalnice, gotovo premorejo večje kadi, da si kopeli lahko pripravijo. Mlačna, topla kopel z dodatkom nekaj dišav namreč ne učinkuje le lepotilno; dviga tudi duševno razpoloženje, saj se po njej počutite kot prerojeni.
Kako naj otroka privadimo k čistoči
Preden bi v naslednjem poglavju opisali načine, kako preidemo pri dojenčku od ste-kleničice k trdi hrani, bi radi odgovorili mladi mamici, ki nam je pisala, da ji malček povzroča precejšnje skrbi pri privajanju na kahlico.
Če bi poslušali vse ljudi, ki vam bodo pri tem skušali svetovati, boste gotovo prišli do občutka, da je edini način, kako otroka navaditi k čistoči, strogo bedenje staršev nad vsakim otrokovim obnašanjem, ki bi naj pomenilo, da ga je treba posaditi na lonček. Na srečo obstaja mnogo lažji način: največ, kar se od matere zahteva, je to, da svojega otroka opazuje in preceni, v kateri stopnji razvoja je in koliko sploh razume; tedaj mu dajajte le pohvalne pripombe. V prvem letu starosti otrok skorajda ne pazi na to svojo nalogo, ki jo starši z veliko nestrpnostjo od njega pričakujejo. Ko je mehurček napolnjen, se izprazni tako hitro, da malokatera mati to sploh opazi. Prav tako je z veliko potrebo. Proti koncu prvega leta pa se dojenčkova prebava že toliko uredi, da jo nekateri opravijo ob določenih urah, navadno po prvem jutranjem ali dopoldanskem obroku. Pri takih otrocih nadaljnje delo ni težko. Preden otrok sploh ve za kaj sploh gre, ga mamica vedno ob istem času postavlja na »tronček«. Pri drugem, ki ima neredno prebavo in opravlja na dan večkrat svoja velika opravila, si je v prvem letu brezmiselno iz tega delati nepotrebne skrbi.
V drugem letu življenja pa pri mladem zemljanu nastopi želja, da bi ugajal svoji
ZDRAVNIŠKI VEDEŽ:
mamici, če mu tedaj pokaže, da jo posebno veseli, kadar zavzame svoje določeno mesto in ga nato ob uspehu še celo pohvali, bo to zanj pomenilo dovolj vzrokov, da se bo poskusil truditi. Seveda je še nekaj drugih okolnosti, ki ga pa silijo prav v nasprotno smer. V tem času je telesno tudi že sposoben, da lahko zadržuje ali pa pritisne. Nad svojim »izdelkom« je toliko ponosen, da — na veliko začudenje matere — lahko pri svoji nalogi tudi nazaduje; namesto da bi pridno sedel in napravil, kar se od njega zahteva, se raje zavleče v kot in obdrži vse v hlačah, čeprav je preteklo že dalje časa, kar je to storil. Tedaj si je pač treba to razlagati tako, kot trde psihologi: »Nad svojim lastnim proizvodom je toliko navdušen, da se od njega ni hotel ločiti.« Pri vzgajanju na kahlico je treba veliko potrpljenja in razumevanja, s palico in kaznijo pa se prav malo qpravi!
POHIŠTVO
za dom in za goste PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
BRATJE RUTAR & Co.
DOBRLA VES - EBERNDORE A 9141	Tel 04236-281
Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vesi.
Čir na želodcu
Na želodcu imate čir, poleg tega pa veliko kisline. Radi bi vedeli, kaj smete jesti in česa ne.
Hrana ne sme biti postana, ne prehladna, ne prevroča. Dobro je jesti zmerno in večkrat dnevno.
Dovoljeno je: kruh (star vsaj 1 dan), prepečenec, pecivo, mleko in mlečni proizvodi, jajca, riž, testenine, pudingi, keksi, krompir, zlasti pire, ali kuhan in ne premasten, teletina, perutnina, bele ribe, mehka govedina, vsa zelenjava (boljša je pasirana), sadje (brez lupine), sadni sokovi.
Ni dovoljeno: vse vrste alkohola, črna kava, zelo mastno meso, sušeno meso, klobase, salama, žilava govedina, zelo papricirana, kisla, močno slana jedila, zelo svež kruh. Dobro je, če se hrana pripravlja na maslu ali olju. Kajenje ni dovoljeno.
Išias
Išias je obolenje živca, ki poteka vzdolž zadnje strani noge od kolka do pete. Največkrat je vzrok izpah ali premik ledvenega vretenca, oz. ploščice med vretenci. Ta potem pritiska na živec, ki od tam izhaja. Drugi manj pogosti vzroki so še: prehlad (sedenje na mrzlem kamnu ali na tleh).
vnetne in degenerativne spremembe na vretencih hrbtenice, prirojene napake hrbtenice, zastrupitve (alkohol, svinec, arzen), pritisk na živce zavoljo kakšne bolezni ob živcu, poškodbe živca, razne notranje bolezni itd. Vendar pa je v veliki večini primerov vzrok premik ledvenega vretenca ali ploščice med vretenci. Terapija je odvisna od vzroka. V akutnem primeru je potrebno mirovanje, sredstva proti bolečinam in toplota. Miruje se najbolje v postelji.
Priporočamo trdo in ravno ležišče. Dobro je, da daste deske na posteljne vzmeti, čez deske pa žimnico. Pacienti se na tako ležišče počasi navadijo in kasneje nočejo več ležati na mehki postelji, v kateri se hrbtenica krivi, kar poslabšuje bolezen. Za gretje lahko uporabljamo termofor, vrečice s toplo mivko, tople obkladke, vroče blato, lahko pa tudi obsevamo z raznimi svetilkami. V akutnem stanju toplice ne pridejo v poštev. Ko pa se znaki umirijo, potem pridejo v poštev žveplene kopeli, blatne kopeli, radioaktivna voda. Dobro je, če zdravljenje v toplicah ponovimo v teku enega leta ali -dveh. V zelo trdovratnih primerih pride v poštev kirurška terapija, se pravi operacija hrbtenice, kar je pa zelo redko .potrebno, ker bolezen običajno zdravimo z bolj, blagim zdravljenjem.
Škof dr. Jenko v Gorki
O tem obisku piše »Katoliški glas«; »Zelo prisrčno je bilo srečanje škofa za Slovensko Primorje dr. Janeza Jenka z goriškimi verniki, ki se je izvršilo na Vnebohod popoldne v dvorani Katoliškega doma v Gorici. Naši ljudje so dvorano napolnili do zadnjega sedeža in s tem dokazali, da cenijo svoje verske vodnike in radi prisluhnejo njih pastirski besedi. Tudi goriški nadškof msgr. Pangrazio je bil vesel prihoda svojega sobrata onstran meje, saj upravlja dr. Janez Jenko velik del častitljive in slavne goriške nadškofije. Po svojem kanclerju dr. Rudiju Klincu mu je izrekel prisrčno dobrodošlico in ga po prireditvi v Kat. domu povabil k sebi na škofijo na bratski pomenek.
G. škofa je ob prihodu v dvorano pozdravil s pesmijo »Ecce sacerdos® mogočen mešani zbor. Pozdravne besede mu je izrekel škofijski kancler msgr. dr. Rudi Klinec, nakar je dragi gost v daljšem govoru osvetlil probleme družine v luči koncila. Ker je g. škof razvijal misli na zelo zanimiv način in jih podkrepil z mnogimi zgledi iz življenja, so ga navzoči pozorno in doživeto poslušali.
Moški zbor goriških pevcev je za zaključek g. škofu zapel dve pesmi: »Triglav, moj dom« in »O večerni uri«. Obe pesmi sta bili nekako povezani z dosedanjim življenjem g. škofa. Doma je namreč z Gorenjskega, rodil se je ob Savi in ta Sava ga je spremljala nato v Beograd med južne brate, kjer je preživel dolgo vrsto let ob strani beograjskega nadškofa dr. Ujčiča.
Preden se je g. škof od vernikov poslovil, jim je podelil slovesen blagoslov v slovenskem jeziku. Nato je sledilo srečanje v Zavodu sv. Družine s slovenskimi duhovniki. Bilo jih je 18, ki so v prijetnem razgovoru in bratskem vzdušju g. škofu stavili številna vprašanja in se z njim porazgovorili o mnogih zadevah, ki so aktualne za razcvet krščanskega življenja pri nas na Goriškem.«
Še manj žag v Avstriji
Tudi v letu 1965 se je število žag v Avstriji še skrčilo. Število obratujočih podjetij se je zmanjšalo za 99, to je 2,5 odstotkov. Konec leta 1965 je obstajalo še 4.386 obrtnih žag, to je za 116 manj kot 1964. Leta 1959 je obratovalo še 5.020 obrtnih žag. Mnogo žag je le krajevnega pomena, samo 2.154 jih pa obratuje vse leto. Skupno je okoli 2.500 obratov, katerih prodaja sega preko krajevnega okvira, še manjše je število tistih obratov, ki jih ni šteti za male obrtne obrate. Takih večjih žag bo 600 do 700. Le okoli 540 podjetij zaposluje več kot 10 delavcev in le okoli 300 žag predela na leto več kot 5.000 kub. metrov hlodovine. Opuščanje žag pa zadene skoraj izključno žage z letnim izrezom od manj kot 100 kubičnih metrov. Zmanjšanje števila zaposlenih zadeva pretežno večje obrate, ki so izvedli obširne racionalne ukrepe. Letno povprečje zaposlenih se je proti 1964 zmanjšalo za 5,3 odstotkov na 24.712 oseb.
Mednarodni lesni sejem
Letošnji mednarodni lesni sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so odprli 4. junija in bo trajal do 12. To je 7. lesni sejem. Ni to samo sejem lesnih izdelkov, temveč tudi strojev za obdelavo lesa. Na sejmu je razstavljalo najsodobnejše stroje za predelavo lesa, razno orodje in reprodukcijski material okrog 50 inozemskih podjetij.
Vprašanje financiranja elektrarne na Donavi
Od 15. do 28. junija bo v Budimpešti plenarno zasedanje Donavske komisije. Na dnevnem redu je med drugim vprašanje prispevkov k stroškom gradnje jeza pri .Železnih vratih’ (Djerdap). Gradnjo financirata v glavnem Jugoslavija in Romunija, vendar naj bi tudi druge podonavske dežele prispevale k stroškom, saj plovejo tudi njihove ladje skozi Železna vrata. Jugoslavija in Romunija pravita, da naj bi ostale prizadete dežele prispevale 98 milijonov dolarjev, po računih sovjetskih izvedencev pa naj bi zadostovalo 55 milijonov. Avstrija naj bi prispevala 5 do 7 milijonov dolarjev.
V Budimpešti bodo razpravljali tudi o pristopu Nemške zvezne republike. Po pravilniku je za sprejem potrebno soglasje vseh držav članic; to pa še ni bilo doseženo. Sedaj je Zahodna Nemčija zastopana v komisiji le po opazovalcu in ne prispeva k stroškom. V Budimpešti bodo izvolili tudi predsedstvo za prihodnja tri leta.
Še vedno to berete?
Sreda
Prišlo je pismo od bratranca Marka iz Ljubljane. In cela vrsta razglednic.
Slovenija je prelepa, kot iz pravljice vzeta. Posebno me je prevzela Martuljkova skupina in pa dolina Trente. Gore, sneg, cvetoča drevesa in preproste, s slamo krite koče.
Vse tako nenarejeno, resnično, pristno.
Četrtek
Spet sem bral Cankarja. Kako sedaj razumem tisto črtico o Juretu.
Jure ni videl domovine petnajst let in dlje. Zbolel je za smrt. Pa se je iz tujine napotil v domovino. Ljudje ga niso več poznali. Obrnil se je k zemlji.
Pobral je grudo prsti in jo pobožal kakor lice otroku.
»Zemljica, mati!«
Solza je pala na grudo.
Tako mi je, ko bi bral povest svojega očeta in soseda rojaka in vseh naših ljudi, ki so v tujini. Ali jim ne polnijo srca iste misli, ista čustva?
Tudi meni se zdi življenje vse bolj polno hrepenenja po slovenskih krajih.
Petek
Všeč mi je bila ugotovitev, da je Dostojevski rudar človeške duše. Tako zna vrtati po njej in prinašati na dan tisoč njenih podob.
Ali pa ni vsakdo pri mojih letih rudar lastne duše? Kakor dolga procesija gredo pred očmi moje domišljije obrazi, katerih vsakdo bi mogel biti jaz: slabič in značaj-než, egoist in altruist, zločinec in svetnik.
Spomnim se ob tem tistih besed: »V vsakem človeku tiči angel in hudič. Kateremu prepusti vajeti, tisti bo v njem zmagal.«
Ko bi kdo mislil, da je odkritje teh najrazličnejših podob v meni vir veselja, bi se močno zmotil. Nepopisan papir sem. Kaj bom napisal? Surova skala sem. Kaj bom izklesal iz nje?
Je pa najdenje sebe, tako so mi rekli, prvo znamenje duševnega zorenja in obenem nujni korak za pot v neodvisnost.
»Gotovo skrivaš v sebi,« — mi je rekel gospod Peter, »najbolj pisane podobe samega sebe. Notranji svet sam sili v različne smeri. V tvojih rokah je, da najdeš svojo najlepšo podobo in jo začneš oblikovati.«
Sobota
Na župniji se srečujem z Emilijo. Po poklicu je učiteljica. Prijazna, dobra, čista, vsa presijana z nekim notranjim ognjem. Otroke ureja pri maši, potem z njimi moli, zunaj cerkve z njimi igra, poje, deklamira... Preprosta pa elegantna obenem, naravna, pobožna. Če bi si ustvaril lik moderne mlade svetnice, bi na Emiliji povzel glavne poteze.
Čudno je to, a je res, da sem vsako pot, ko se z njo srečam, boljši, bolj odprt za vse višje. Starejša je od mene in nikdar mi ni prišlo na misel kakršno koli prijateljstvo z njo. A je dekle, ki name močno vpliva. Kolikokrat se mi ob iskanju svoje najlepše podobe rišejo pred oči poteze tega dekleta.
Z otrokom v naročju v
Francoski jezuit p. Akne Duval je znan po svojih pevskih nastopih s kitaro v rokah. Sam je napisal, kako je bilo v njihovi družini ob večerih.
Bil sem peti v družini z devetimi otroki. Vsak dan smo skupno molili samo večerno molitev. Danes me posebno gane spomin na to, kako je molil moj oče.
On, ki je bil zmeraj utrujen od dela na polju in od težkih gozdnih voženj, je po večerji padel na kolena, naslonil roke na stol in glavo zakopal med dlani, ni pogledal otrok okrog sebe, ni se zganil, ni zakaš-Ijal, ni bil prav nič nepotrpežljiv.
Premišljeval sem: »Glej, kako je moj oče, ki je tako močan in ki igraje vlada vso hišo in ima v oblasti par močnih volov, ki je ponosen ob vseh udarcih usode, ki se tako malo boji župana, bogatašev in sleparjev, čisto majhen pred ljubim Bogom. Zares, pogovor z Bogom ga cisto spremeni. Dobri Bog mora biti nekdo, ki je zelo velik, ker moj oče
Ogledalo
Omikani in zavedni narodi so na materinščino kar se da ponosni: bistro in po-tanko si ogledujejo besedne stvaritve svojih mojstrov, pretehtavajo, brusijo im čistijo domala sleherno besedo, prisluškujejo narodnim pevcem in zlasti ljudskemu govoru.
Materinščina jim je ogledalo, v katerem vidijo svoje notranje lice v preteklosti in sedanjosti. V materinem jeziku se najrajši menijo, pričkajo, modrujejo, sanjajo, molijo, pojejo, ljubijo in jokajo... Zato pa tudi v vsem življenju nenehno in često nevede materinščino bogato oplajajo!
Slovenski jezik je prelep, cvetoč brstič na krepki slovanski veji. Ta zlata mladika je vredna vse naše nege in najgloblje ljubezni.
V teh vzklikih ni trohice bahavosti, marveč zavestna hvaležnost lepi verigi prednikov, ki so to žlahtno capiko čuvali, negovali in branili — za nas.
Ludvik Klakočer
Sme jte	et koeete
Župnik je bil molčeč človek. Dobil je novega kaplana. Rekel mu je: »Jaz rad molčim in hočem, da tudi moj kaplan rad molči. Po dve besedi na leto mu dovolim, več ne.«
Kaplan je pokimal in nato sta leto dni
delovnem predpasniku
pred njim kleči, in zelo velik prijatelj, ker z njim govori kar v delovni obleki.«
Matere pa nikoli nisem videl na kolenih. Čisto utrujena je sedela sredi sobe z naj-mlajšim otrokom v naročju, okoli nje pa smo bili vsi drugi otroci ter se naslanjali nanjo.	,
Od začetka do konca je z usti spremljala vse molitve, ne da bi ji ušla kakšna beseda, vse je izgovarjala sama zase.
Najbolj zanimivo je bilo, kako nas je gledala, vsakega po vrsti. Najmlajše najbolj dolgo. Gledala nas je, a nikjer ni nič .govorila. Niti takrat ne, ko je strela udarila v hišo in ko je maček prevrnil skledo.
Zato sem si mislil: »Res mora biti dobri Bog neskončno dober, da lahko z njim govoriš z otrokom v naročju, v delovnem predpasniku. Res mora biti Bog zelo važen, ko ni važna več niti strela niti maček.«
Roke mojega očeta in ustnice moje matere so me o dobrem Bogu naučile več kot ves katekizem.
molčala. Po letu je rekel kaplan pri kosilu: »Postelja podrta.« Župnik je pokimal.
Potem sta spet leto dni molčala. Tedaj je rekel kaplan pri kosilu. »Slaba hrana.« Župnik je pokimal.
Spet sta molčala. Minilo je tretje leto in kaplan je rekel: »Jutri odidem.« Župnik je pokimal in rekel: »To sem pričakoval. Saj vsa tri leta nisem slišal od vas drugega kot zabavljanje.«
MISEL
Posoditi prijatelju denar je isto kot izgubiti denar in prijatelja.
UGANKA
Starejši profesor se je odpravljal na dopust in je pred odhodom naročil gospodinji, naj vso med njegovo odsotnostjo dospelo poišto pošilja za njim na določeni naslov.
V novem kraju je nekaj dni zaman čakal na pošto. Brzojavil je gospodinji, zakaj ni nobenega pisma. Ta mu je odgovorila v ekspresnem pismu: »Ne morem vam je poslati. Pomotoma ste vzeli s seboj ključek od poštnega nabiralnika.«
Takoj ji je poslal ključek v ekspresnem pismu. Pošte pa tudi to pot ni bilo. Zakaj ne?
Rešitev uganke
•sfiupr
-tqeu TuasocI a euisid rpnso qos[i o^m acicI P§ia inospofp s orastd' sl rsouomsjj
OhošUL katifak
S koškom v barake
V	šoli naroči učitelj, naj prineso dečki vsak po nekaj dinarjev za to in to učilo.
Barakarjev Franček denarja ne prinese, ker mu ga doma niso mogli dati. Beda je pri njih. Franček jokaje pove, da ga prinese, ko bo prezposelni oče spet kaj zaslužil.
Učitelj pogleda po šoli. Vse tiho. Dečki gledajo v klopi. Njegove oči še iščejo in vprašujejo. Nič odziva. Nato seveda potolaži dečka in mu da učilo zastonj.
Med odmorom si gre večina kupovat malico: žemljo, kostanj, sladico, potico. Torej vsi ti so tiščali denar v žepu in ni ga bilo, ki bi rekel: „Francek, lej, za kostanj imam, pa ga ne bom jedel, da dam denar tebi. In še tale Jože ti ga tudi da, jeli?"
Ali ne veste da je nekje takole:
V	zavodu sedijo fantje pri mizi. Pride močnata jed, štrukelj, potica. Vsak prvi jo vzame, prereže in da polovico drugemu, drugi pa cel kos dene v košek — in tako gre dalje, dokler ni polovica njih deleža v košu. Popoldne pa gredo s koškom, v katerem so ti v ljubezni pritrgani kosi, v barake in delijo, delijo bednim in lačnim otročičem v barakah.
Po Fr. S. Finžgarju
Starka za vasjo
Lačni otroci ležijo na senu, burja vihra skozi lino pod nizkim, sivim čelom hiše — noč je pokrila ravnino.
Mali sanja: krompirček, ne eden — polna skleda. —
Tiho stopa za temno vasjo raztrgana sivka Beda.
Drugi sanja: krompirček v oblici mrzle ročice ogreje. —
Tiho stopa za hišami in se ledeno zasmeje.
Tretji, četrti in peti in vsi — tisoč in več — jaz ne morem spati. Ničesar nimam in vendar mislim: vse, o vse bi vam moral dati!
Srečko Kosovel
UGANKA
Prebito — konj na meni, zvito — jaz na konju.
(AOijpoj)
Earl Derr Biggers:	12
KITAJČEVA
-	p dpi (j a
Časnikar ga je 'presenečen pogledal. »Talko, tako! Sinoči sem menil, da je vse v naj-lepšem redu. Mislite li...«
»Kasneje — kasneje!« ga je prekinil Bob. »Popoldne morda pridem v mesto.« Začel je glasneje. »Veseli me, da ste prišli — postajalo mi je že dolgčas.«
Holley mu je ponudil nekaj časnikov. »Tu prinašam nekaj, za vas. Prava zakladnica znanosti in modrosti! Najnovejša številka .Elorado Times’, tiskarsko 'črnilo je še sveže, čitajte o velikem potovanju Louie-ja Wonga v Frisko.«
Bob se je s svojim čtivom — osem majhnih strani, drobno tiskanih s poročili in oglasi vsake vrste — vrnil na svoj stol.
»Vam je Madden že pokazal svojo zbirko orožja?« Holley je stopil 'k steni, na kateri so bili razstavljeni razni predmeti. »Ta zbirka je 'zanimiva, toda prašna. Bržčas se je Louie Wong v svojem praznoverju bal, dotikati se je. Skoraj vsako orožje ima svojo zgodbo. Poglejte, nad vsaikim visi popisan listek. .Darilo Rolpha Taylora’, .Darilo Arthura Tigmana’... Toda zvezda zbir-
ke ...« Holleyeve oči so iskale. — »Najlepšega ni tukaj;!«
»Samokres manjka?« je počasi vprašal Bob.
»Zdi se mi. Tistega, ki ga je daroval Bill Harts, filmski režiser.« Časnikar je pokazal s prstom na prazen prostor na steni. »Tamle je visel.«
Bob ga je trdno prijel za rokav. »Trenutek!« je dejal s tihim in razburjenim glasom. »Orožja ni, pa listka z besedilom tudi — ne. Lahko vidite še odtiske žebljičkov.«
»čemu pa se razburjate?«
Eden je potegnil s prstom po praznini na steni. »Tukaj, kjer je bil pritrjen listič, ni prahu. Kaj to pomeni? Da je bil samokres Billa Hartsa odstranjen šele pred kratkim ...«
»Dragi dečko, kaji pa pravzaprav mislite?«
»Tiho!« je posvaril Bob.
Vrata so se odprla. Vstopila sta Madden in Thorn. Kratek hip je milijonar oba pozorno motril. »Dobro jutro, gospod Hol-ley!« je zatrobental. »Tu vam prinašam intervju. V New Vork ga boste brzojavili, kajne?«
»Da. Davi sem vprašal svojega prijatelja. To bo zanj silno veselje.«
'»No, no — saj ne bo nič takega, kar bi svet na glavo postavilo. Upam, da pristavite, kje ste ga prejeli. To bo nekoliko ohladilo ljubosumje vaših tovarišev, ki sem jih v New Yorku tolikokrat odklonil. Sami mojih besedi menda ne boste spreminjali?«
»Niti pičice!« je zagotavljal urednik. »Sedaj: pa moram s svojim dragocenim zakladom brž nazaj' v mesto. Odkritosrčno in iskreno se zahvaljujem, gospod Madden!«
»Le nifcarte preveč, vi junak peresa. Veseli me, da sem vam mogel ustreči!«
Bob je spremil prijatelja na dvorišče. »Zdi se mi, da vam nekaj roji po glavi, ker manjka tisto orožje?« mu je šepnil časnikar.
»Hm — loteva se me občutek, kakor da bi se bilo pred kratkim zgodilo na tej farmi nekaj, temnega! Toda rajši pojdite sedaj! Madden namreč ne sme opaziti najinega iskrenega tovarištva. Popoldne vas, kakor rečeno, obiščem.«
Holley je skočil v voz. »Tedaj na veselo svidenje!«
Ko je Bob s trpkim občutkom osamelosti gledal za vozilom, ki se je oddaljevalo, je trenutno v prašni dalji zapazil rjavo piko, ki se je naglo bližala. In glej — v nenadno njegovo veselje se je brzonoga pičica izpre-menila v ličen majhen avto, ki je kmalu nato pod krepkim vodstvom Pavle Wendell v korajžnem zaletu zavil na dvorišče.
»Lepo dobro jutro!« je pozdravljal Bob svojo znanko iz kavarne »Oaza«. »Sem se že bal, da vas ne bo.«
»Žal sem zaspala!« je veselo odvrnila. »To se mi v tem puščavskem kraju večkrat dogodi. Ste se kaj brigali za ta zrak? Ljudje, ki nekaj razumejo o teh rečeh, pravijo, da je kakor vino! Kako pa kaj Madden. Ali je tukaj?«
»Res — vi imate prošnjo. Le kar vstopite!«
Thorn, ki je bil sam v sobi, je mlado dekle neprijazno pogledal. Redkim moškim bi se bilo kaj takega posrečilo; toda ta suhec v modri suknji je bil menda že tak čudak.
»Thorn,« je velel Bob, »ta mlada gospodična bi rada govorila z gospodom Madde-nom.«
'»Imam njegovo pismo,« je rezko dopolnila Pavla, »pismo, v katerem mi dovoljuje, da smem na farmi napraviti nekaj filmskih posnetkov. Saj se morda spominjate — bila sem tukaj že zadnjo sredo zvečer.«
»Spominjam se,« se je glasil čemerni odgovor. »In zelo obžalujem, da vas gospod Madden ne more sprejeti. Naročil mi je posebej, naj vas obvestim, da je žal prisiljen preklicati ono dovoljenje.«
»Rada bi to čula iz ust gospoda Maddena samega!« Pavline oči so se zasvetile kakor jeklo.
»Ponavljam: On noče imeti s tem nobene-nega opravka!« je vztrajal tajnik.
Dekle je sedlo. »Povejte gospodu Madde-nu, da je njegova rancha prekrasna. Povejte mu tudi, da sedim na stolu v njegovi sobi in da bom tu vsekakor sedela dotlej, dokler se mu ne bo zljubilo z menoj govoriti!«
Razkačen radi te ženske trme, se je Thorn brez besede pobral.
»Hudirja, se pa moško postavite!« se je veselo smejal Eden.
»To je moja častilakomnost! Vendar ne
F - | oc $ oc 00 N 0,0 O
F 00 ]R, 00	00 N
CX)
00
E
ad daviti
To je povest, ki se je zgodila v času, ko ga še ni bilo človeka, ki bi ne bil organiziran v ikateremkoli društvu zapisane ljubezni, usmiljenja in dobrote.
To je povest od danes.
Kdor nima matere, si želi od vsakega človeka, iki ga sreča, dobrote, želi si jo in jo pričakuje, četudi pravi, da je ne.
Želela si jo je 'tudi uradnica Anča. Sama je bila dober človek, pa je niso mogle vsakdanje izkušnje prepričati, da vsi niso taki. 'Ko pa ji je to dokazal še fant, ki jo je kar na lepem zapustil v vsej njeni dobroti, je omahnila. Glejte, takrat ni, ko ji je umrla mati ! Ko pa se je obrnil od nje človek, kakršnih je danes ves svet poln, ni mogla več. Skozi vse noči je široko gledala v temo. Ni bilo solze. Le nepopisna bolečina je butala od senc do srca in spet nazaj.
Nekega jutra ji je ohromelo levo oko.
Šla je v službo. Ni mogla delati. Pa je le delala, čudno so jo gledali drugi. Rekel ni nihče ničesar. Delo je pa postajalo le pretežko. Zeleni in rdeči kolobarji so se delali na belem papirju. Oko se ni zaprlo ne podnevi ne ponoči. Odprto je strmelo, da ga je bilo groza pogledati. Začelo se je vnemati.
Uradni zdravnik!
šla je Anča k njemu.
'»Vi,« je rekel od pisalnika kar čez rame, ne da bi dekleta pogledal, »vi, pred tednom si je vaša koleginja zaželela iti na bolezenski dopust. Se pri vas kar dogovorite?«
»Prosim!« je rekla užaljeno. »Poglejte moje oko.«
»Gospodična, nič ne bom danes pogledal. Vložite prošnjo za uradno zdravniško komisijo! Kadar bom v to komisijo pozvan, vas preiščem. Na svidenje!«
In je šla. Na stopnišču je preštela, koliko denarja ima v torbici, in se je napotila k specialistu.
»Kaj pa toliko časa čakate! Tu imate list za bolnico. Da se vam oko popravi, ne obljubim.«
Anča gre najprej nazaji v urad.
»Gospod šef, imam list za bolnico. Napišem še prošnjo za dopust in prošnjo za uradni komisijski pregled. Jutri grem.«
»Neusmiljeni ste, gospodična. Sredi dela! Koga naj dobim? Potrpite do konca meseca, da zaključite!«
»Ne morem.«
»Sploh pa, dokler ne dobim pravega zdravniškega spričevala, vas ne pustim.«
Anča je ostala. Vsak dan je povpraševala, če jo že kličejo na pregled. Prošnja je obležala v šefovem predalu. Anča je delala kot v omotici. Bolečina ji je butala od senc do :srca in spet nazaj. Oko je strmelo kot mrtvo.
Zadosti je bilo.
Vstala je in šla k ravnateljstvu.
Gospodje ravnatelji pa ne sprejmejo kadarkoli. Oglasiti se morate prej pri tajniku.
Na) bo — torej, k tajniku!
Potrka, vstopi in obnemi. Izza mize se dvigne ogromen mož. Sive dolge obrvi groze kot huda ura.
»Želite?«
»Gospod, povejte mi, kako naj! Ne znam in ne vem se kam obrniti.«
Tedaj se je zgodilo tisto čudo: Veliki gospod je spregovoril mehko in dobrohotno:
»Sedite in povejte, kaj vam je.« Začela je pripovedovati...
»Revica! Čakajte!«
Odšel je in se spet vrnil.
»Sem vas javil ravnatelju. Vstopite in mu vse povejte!«
V usnjatem stolu je sedel lep človek. Poslušal je kot spovednik. Obraz pa mu je ostal brezizrazen.
»Ja,« je dahnil in potem pustil Ančo dolgo čakati.
»Ja, če bi imeli ljudi za nadomeščanje! Pojdite nazaj v službo in počakajte, da pride od zdravnika poziv. Če ne morete delati, pa samo sedite! Na mestu morate ostati! Klanjam se!«
»Kaj je,« je vprašal dobri tajnik, ki je na hodniku čakal.
»Nič. Čakati moram.«
»Ne!« je zavpil velikan. »Počakajte me!«
Odprl je vrata k ravnatelju. Prišel je ven. Nič ni rekel, šel je po hodniku na drugi konec. Tam je spet izginil v neko sobo. Vrnil se je. Tekel po stopnicah. Anča je čakala. Prišel je nazaj. V roki je držal 1 tisto zadnjo prošnjo. Oblekel je suknjo.
»Zdaj pa pojdiva, gospodična!«
»Kam?«
»V bolnico. Iz ljudi, ki trpe, se nihče ne bo norčeval! Pojdite!«
šla je.
Zdravnikom je rekel: »Tu ste vi, tu je prošnja, tu je ona. Poglejte jo! Napišite spričevalo in jo sprejmite!«
Bilo je, kot je rekel.
Potem sita stala ob vratih — ona majhna, drobna, bedna, on pa velik in spet velik.
»Vaša dolžnica sem, gospod. Kako naj dobroto povrnem?«
Stisnil ji je roko:
»Nič, mala, samo v dobrem spominu me ohranite!« In je šel.
Odkar je Anča izgubila mater, vse dotlej še ni čutila dobrote sveta. Kako naj' pozabi torej tega dobrega moža?
To je povest od danes. Sliši se kakor pravljica. Pa ni. Je resnična. Če hočete, vam velikega gospoda pokažem.. Kot huda ura mu srše obrvi, pod njimi pa dobrotno sijejo oči — prav take, kot jih je imela moja mama.	Ana
Zgodba iz velikega sveta
V hotel sta vstopila dva elegantna gospoda. Vratar jima je uslužno stopil naproti.
»Napovedana sva,« je vzvišeno rekel višji gospod.
»Ah, ali imam čast govoriti z mistrom Mellyjem?«
»Da!«
Vratar je z globokimi prikloni povedel oba gospoda v ravnateljevo pisarno.
»Ali right!« je rekel mister Melly po kratkem pomenku. »Za vaš hotel plačam milijon. Pridržim pa si pravico, da lahko v teku štirih dni pogodbo še prekličem. Dotlej bi rad pregledal promet in poslovanje v hotelu, da se prepričam, če se mi kupčija izplača. Denar bom spravil v banki in, če po štirih dneh ne prekličem kupne pogodbe, lahko ta milijon dvignete.«
Hotelir je kar žarel od sreče. Mister Mel-ly je sedel na ravnateljevo mesto, da ho lahko opazoval poslovanje. Razen tega se ni nič spremenilo in gostje so na tihem vzeli na znanje, da je mister Melly postal ravnatelj.
Tretji dan pa je goste čakalo neprijetno presenečenje. Vratar, ki je imel nočno službo, je zjutraj na smrt bled razodel, da so se ponoči vtihotapili v hotel neznani zločinci, oplenili so hotelsko blagajno in pobrali gostom dragocenosti iz nje.
M'-ter Melly je sklical goste in jim po-veda, 'C-prijetno novico.
Takoj se je začela preiskava, vendar od vsega početka ni nakazala nobenih sledov. Vrata jeklene blagajne so 'bila nedotaknjena. Drugi vhod v blagajniško sobo je vodil skozi ravnateljevo pisarno, toda tod skozi ni mogel nihče priti do blagajne.
Zdajci je pred goste stopil gospod, ki je spremljal mistra Mellyja:
»Dame in gospodje! Za tatovi ni zaenkrat nobenih sledov. Rad bi pa nekaj nasvetoval: jaz sem predstavnik velike zavarovalnice in sem pripravljen zavarovati vse, kar je bilo v blagajni, proti vlomu. Napravil bom to tako, da bom na pogodbo napisal dva tedna star datum. Vsi, ki ste prizadeti, izpolnite prijavnice in vplačajte enoletno zavarovalnino. Ko boste imeli zavarovalne police že v rokah, pa bomo prijavili škodo.«
bom prenašala, da hi me takale podrejena duša metala iz hiše!«
Bobneče renčanje je naznanjalo, da prihaja gospodar. »Ja, kaj pa vendar to pomeni ...«
»Gospod Madden!« Čedna obiskovalka se mu je žarko nasmehnila. »Saj sem vedela, da me vi ne zavrnete. Svojega lastnega pisma, ki ste mi ga pisali iz San Frančiška, vendar ne boste postavili na laž?«
Madden je vzel pismo ter ga obračal na vse strani. »Da, da seveda. Toda obžalujem, gospodična Wandell, da se je odtlej marsi-kaj dogodilo, popolnoma sem zaposlen z nujnim delom... Kratko, če bi se sedaj natepli na mojo rancho filmski ljudje, bi me to strašno motilo. Res zelo obžalujem, toda...«
Smehljaj je izginil z ljubkega dekličinega obraza. »Vaš preklic je zame grozna blamaža v očeh moje družbe. Sporočila sem Inn, da je vse dogovorjeno.«
'»Nekoliko lahkomiselno ste se prenaglili ...«
»Kako neki? Imela sem P. J. Maddenovo obljubo. Bila sem morda nespametna, toda verjela sem, da taka oseba zasluži neomajno
zaupanje.«
Finančniku je postalo neprijetno. »Da... jaz ... hm ... seveda nikdar ne prelomim besede. Kdaj pa pripeljete svoje ljudi?«
»Za ponedeljek je vse pripravljeno ...«
»Izključeno! Pa odložimo za nekaj dni, recimo do četrtka...: Pogledal je Boba
Edena. »Dotlej opravim morda svoje 'posle?«
»Brez skrbi!« je pritrdil Bob — vesel, da more pomagati simpatični Pavli.
»No, dobro.« Madden je postal prijaznejši. »V četrtek vam bo rancha na razpolago, gospodična. Mene tedaj morda ne bo več tukaj, pa bom že naročil potrebno.«
»Kako ste ljubeznivi!« se j,e zahvaljevalo dekle ter zmagoslavno pogledalo Thorna, ki je užaljen odšel iz sobe.
»Dober glas P. J. Maddena tedaj ne trpi škode!« se je šalil milijonar. »Njegova beseda zaleže toliko kolikor njegov denar, je li?«
»Kdor dvomi, naj mene vpraša!«
'»Sicer pa — čas je iti k obedu. Saj ostanete pri nas?«
»No ... ne ... ne vem, gospod Madden ...«
»Kajpada ostane!« je ves goreč odločil Bob. »V Eldoradu bi morala obedovati v kavarni ,Oazi’ — že to je dovolj vzroka!«
Pavla Wendell se je vsa srečna nasmehnila. »Tako ste mi dobri!«
»Zakaj pa ne?« Madden se je kar spremenil. »Vesele duše, kakršna ste vi, ki bi nas malce razvedrila, pogrešamo tukaj. Ah Kirn,« je pristavil, ko je vstopil Kitajec, »pripravi še za enega. Na svidenje v desetih minutah, spoštovana gospodična!«
Odšel je. »To je tedaj opravljeno,« se je oddahnilo dekle. »Saj sem vedela, da bom vse uredila, samo da pridem predenj. Kakš-
na orožarna pa je to?« Pokazala je na nasprotno steno.
»To je Maddenova zbirka orožja. Ena njegovih muh. Stopite bliže, da vam razložim posamezne kose.«
Kmalu sta vstopila Madden in njegov tajnik. Ah Kim je stregel. Thorn je bil čemeren in redkobeseden, njegov gospodar pa, očaran od veselih dekliških oči, je bil zgovoren in priljuden. Ko so popili kavo, je Bob prestrašen opazil, da na uri manjka pet minut do dveh. čas, dogovorjen s Char-liejem Chanom, se je približal. Kaj storiti? S hladnega obraza Azijca pri mizi mladi mož ni mogel ničesar razbrati.
Madden je baš pripovedoval dolgo zgodbo o svojih lovih na uspehe, ko je nenadoma vstopil Kitajec. Obstal je, in čeprav ni spregovoril, je njegovo vedenje streslo vse kakor strel iz pištole.
»Kaj pa je?«
»Smlt!« je zapel Ah Kim s slovesnim visokim glasom. »Smlt neizogibni konec. Ne žalovati! Ne žalostiti!«
»Vsi hudiči! Kaj pa blebečeš?« je zaklel gospodar. Thorn je izgubil sivorjave oči.
»Mali Tony!« je šušljal Kitajcev glas.
»Kaj mu je?«
»Ubogi mali Tony plaznuje novo leto v Hadu!«
Madden je planil kvišku in zdirjal v pa-tij ... Na kamnitem tlaku pri drogu je ležalo mrtvo truplo Kitajčeve papige. Milijonar se je sklonil in pobral ptiča. »Res je — uboga žival — več ne diha!«
STANKO JANEŽIČ:
(Oelnjfe. zt rdijo
Češnje že rdijo, tu je svetli maj, trave govorijo:
»Lezi, sanjaj raj!«
Veter boža bleda, trudna lica, zdravje diha poljska roža, v logu poje kukavica.
V angelski sinjini beli oblaki plavajo, križem po tujini moje misli tavajo.
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111M1111111111111111
Gostje so bili osupli. Brž nato pa so prav navdušeni sprejeli nasvet.
»Toda kako boste dokazali, da ste pogodbo z nami sklenili že pred dvema tednoma, ako boste pogodbo odposlali šele sedaj?« je vprašal neki starejši pikolovec.
»To pa kar meni prepustite!« je rekel zastopnik zavarovalnice. '»Nikoli nisem imel navade, da bi dnevno in sproti obračunaval o sklenjenih pogodbah. Zato tudi to pot ne bo nič sumljivega, ako pošljem svoji zavarovalnici dva tedna stare prijave.«
Pogodba je bila sklenjena. Kajpada je zdaj želel vsak gost še kaj zaslužiti in je priglasil kar najvišjo vrednost reči, ki so mu bile ukradene. Rešitelj je izpolnil prijave, pobral denarce in gostje so se pomirjeni razšli.
#
Naslednjega dne sta sedela v oddelku mednarodnega brzovlaka dva elegantna gospoda dn mirno vlekla vsak svojo pipico.
»Koliko je čistega dobička?«
»Tristo tisoč.«
»Kupčija ni bila slaba.«
»Vrhu tega pa spodobna! Vse dragocenosti, ki sem jih bil pobral iz blagajne, sem tja spet vrnil. Noben gost ni bil oškodovan. Samo zavarovalnino so izdatno plačali. Mislim pa, da te reči ne bodo obešali na veliki zvon, ker bi potem vsi morali priznati, da so hoteli zavarovalnico oguljufati...«
Fr. Howston
ZLATE BESEDE
*
Znani ameriški »kralj avtomobilov« Hen-ry Ford je imel v beležnici (notesu), ki jo je vedno nosil pri sebi, napisane naslednje lepe misli:
Tvoje sočutje je brez Ikoristi, če velja le tebi.
Narava ne pozna ne plačila in ne kazni, temveč samo posledice naših dejanj.
Ni važno in ne pametno, da iščemo na-paike; bolje je da poiščemo sredstva, kako te napake odpraviti. Pritoževati se zna vsak.
Če hočeš, da ti bo kakšno sicer lahko delo postalo težko, potem 'ti ga je treba samo na drugi dan odložiti.
Bob je pogledal Thorna. Prvikrat, odkar ga je poznal, je na njegovem bledem licu zapazil nekaj kakor nasmeh.
»No — Tony je bil že precej v letih,« je nadaljeval Madden. »Ptič starček visoke starosti. In kakor je dejal Ah Kim: smrt je neizogibna.« Prestal je ter ostro motril mirno Azijčevo obličje. »Saj sem kaj takega že pričakoval. Kajti Tony v zadnjih časih ni bil več na svojem mestu. Tu, Ah Kim« — izročil mu je telesne ostanke male živali — »zakoplji ga kjerkoli.«
Ura v sobi je udarila, enkrat — dvakrat. Ali Kim je počasi odhajal z mrtvim ptičem v roki. Mrmral je nekaj sam s seboj po kitajsko. Naenkrat je pogledal nazaj. »Hu malimali!« je izgovoril glasneje.
Bob eden tega pregovora ni pozabil...
7.
Gospodje in dekle so se vrnili v sobo; toda Maddenova zgovornost je splahnila, veselje ga je minilo.
»Ubogi Tony!« je žaloval milijonar. »Kakor da bi mi umrl dragi prijatelj. Blizu pet let je bil naš hišni tovariš.« Za nekaj časa se je tiho zamislil.
Dekle je vstalo. »Vrniti se moram v mesto. Bilo je zelo ljubeznivo, gospod Madden, da ste me povabili k obedu. Hvaležna sem vam za to. Tedaj računam s četrtkom?«
»Da, če se med tem nič ne zgodi. Kje vas lahko dobim?«
(Dalje prihodnjič)
Doslej najhujša kriza v Kitajski KP
Že v prejisnji številki »Našega tednika-Kronike« smo pisali o »čistki v rdeči Kitajski«. Kakor so poročale tuje radijske postaje, sta padla v nemilost dva visoka partijska politika, in sicer pekinški nadžupan Peng Čeng, član politbiroja in vodja generalne-,ga pakta kitajske vojske Lo Džui Čing, član centralnega komiteja kitajske komunistične partije.
Iz Tokia poročajo, da je sedaj, o celi zadevi pisal rdečekitajski tednik »Pekinška revija«. V tej so namreč bile objavljene nadaljnje podrobnosti odkritja sovražnikov partije rdeče Kitajske.
List piše, da mora čistka zadeti tudi najvišje partijske delavce. Iz ,poročila zgoraj imenovanega tednika je jasno, da je glavni sovražnik partije prejšnja izdajatelj centralnega partijskega glasila — dnevnika »Žen Min Ži Bao« Teng To. »Pekinška revija« piše med drugim tudi o Tengu in njegovi drhali in zahteva, da je treba razkrinkati velike voditelje za kulisami in avtoritete, me glede na njihove funkcije (položaj) in zasluge. Iz tega je mogoče posneti, da se javna kritika ne bo ustavila samo pri nižjih voditeljih.
Razen tega piše tednik »Pekinška revija«, da ni izključeno, da je Tengova klika (svojat) delovala po nalogu nasprotnikov sedanje vladavine: »Tengova skupina je gojila svoje nade na nasilni prevzem oblasti v partiji in vladi po sovražnikih partije in protisocialističnih elementih.«
Tednik tudi piše, da bo s tem, kar se sedaj, dogaja na Kitajskem, odzvonilo ostankom kapitalističnih sil na Kitajskem kakor tudi imperializmu, sodobnemu revizionizmu (spremembi) in reakcionarjem (zaviračem) vseh dežel.
Z odstranitvijo vodilnega kitajskega partijskega ideologa, pekinškega nadžupana, Peng Čenga še je sprožila v komunistični Kitajski, po sodbi političnih opazovalcev, doslej najtežja kriza med pristaši Mao Ce Tunga in skupino revizionistov, katerih vpliv je bil po zadnjih uradnih partijskih objavali mnogo večji, kot so to domnevali v inozemstvu.
Japonski kitajski izvedenci vidijo v padcu Peng čenga zmago njegovega nasprotnika glavnega tajnika centralnega komiteja Teng Hsiao Pinga v boju za nasledstvo starega predsednika Mao Ce Tunga. Za novega vodjo pekinške partijske organizacije pa je bil imenovan 61-letni Li Hsueh-Feng, ki je bil nazadnje prvi tajnik partijskega biroja.
Velika izbita
perila in blaga pri
£. titoOm
Klagenfart, JUter Plati 35
Pekinško glasilo kitajske komunistične partije »Žen Min Ži Bao« je pisalo, da nekateri voditelji mestnega partijskega komiteja niso bili marksisti-leninisti, marveč revizionisti, ki so sanjali o povratku kapitalizma. Zato so bile osebne spremembe tudi nujno potrebne.
V	prihodnosti bo vsak, ki nasprotuje naukom Mao Ce Tunga, ki odklanja diktaturo proletariata ali se izključuje od pravilne poti, ki edina vodi v socializem, ne glede na njegov položaj in njegove zasluge, uničen po partiji in ljudstvu.
Odstavljenemu rektorju pekinške univerze očita partijsko glasilo »Žen Min Ži Bao« številne pregreške proti partiji in socializmu.
V	Moskvi so zaenkrat še precej malobe-sedni pri presojanju dogodkov in posledic le-teh na nadaljnji razvoj sovjetsko-kitaj-skih odnosov. Vendar pa so si edini v tem, da je na Kitajskem izbruhnil neusmiljeni boj znotraj vodstva kitajske komunistične partije.
Sovjetski član politbiroja šeljepin je prispel v glavno mesto Zunanje Mongolije Ulan Bator, kjer se udeležuje kongresa komunistične partije te dežele, očitno, da bi pojačil vpliv 'tamkajšnjega Moskvi zvestega voditelja partije Sedenbala.
Avstrijka idevUdia
NEDELJA, 12. junija 1966: 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 11. leta dalje: Fury, zgodba konja — 17.30 Mladinski svet. Naš mednarodni film magazin — 17.55 Film za tebe. Pregled filmov — 18.25 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.30 Za družino. Ribji gozd. O ribogojstvu v Avstriji — 19.00 Oddaja televizijskega direktorja — 19.30 Aktualni športni pregled — 20.10 1. večerna poročila — 20.20 „01ivia”, televizijska igra Ferenca Rattigana — 21.55 Kristjan v času — 22.05 2. večerna poročila.
PONEDELJEK, 13. junija 1966: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma: tečaj francoščine — 19.00 Pustolovščina pod vodo — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Cas v sliki s športom — 19.55 Izložba in kratki film mozaik — 20.05 Glasba iz študija B. Show — 20.50 Mestni pogovori; ljudska razprava — 22.05 Cas v sliki — 22.25 Janine Aimeč. Zgodba francoske mladenke.
TOREK, 14. junija 1966: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Za odrasle; 24. nadaljevanje: Praznoverje — 19.23 Zabeleženo za vas
KMETJE POZOR!
NAJNOVEJSE KMETIJSKE STROJE, MLATILNICE, TRAKTORJE, KOSILNICE, MOPEDE, KOLESA, HLADILNIKE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE MOTORJE
vam nudi ugodno domača tvrdka
Johan Lomšek
St Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf, Telefon 04237 246
—	19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film mozaik — 20.10 Enaindvajset: Quiz za vse — 21.00 „Protest” (ugovor); televizijska igra Rhysa Adriana. V nemščino prevedla Marianne de Barde in Hans Hammelmann — 22.10 Čas v sliki.
SREDA, 15. junija 1966: 10.00 Šolska televizija: Pogled z okna: Dunajski grad — 11.00 Program za delavce: Kratka poročila — 11.03 Glasba iz studia B. — 11.40 Enaindvajset — 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 17.20 Iz življenja Schlumpfe. Car garganele
—	17.35 Za otroke od 11. leta dalje: Poly, napeta otroška zgodba Cecila Aubryja — 18.05 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma: tečaj francoskega jezika — 19.00 Prizori Avstrije — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film mozaik — 20.05 „No, gospod doktor..Filmska veseloigra — 21.35 Čas v sliki — 22.55 Ta naš svet Svetovnopolitična opažanja sedanjosti.
ČETRTEK, 16. junija 1966: 11.00 Šolska televizija: kratka poročila — 11.03 Zgodnjekrščanski spomeniki v Avstriji — 12.00 Britansko življenje in literatura — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Tečaj angleškega jezika — 19.00 športni kalejdoskop — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film mozaik — 20.15 Čudeži živalskega sveta s profesorjem Ottom Konigom — 21.00 Lastni iz-dekle: „1 Ph6nix preveč” Christopherja Fryja. V nemščino prevedel Hans Feist — 22.10 Čas v sliki — 22.30 Največje boksarske tekme stoletja (7).
PETEK, 17. junija 1966: 10.00 Šolska televizija: Mali svet velikih čudežev — 11.00 Program za delavce: Kratka poročila — 11.03 No, gospod doktor
—	18.30 Kratka poročila — 18.35 Z besedo in dejanjem. Naša poklicna oddaja za kmete — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film mozaik — 20.15 Poročevalska služba. Dokumentacija o delu varnostnih oblasti pri odkrivanju kriminalnih slu-
Dtuž&a sv. HloUacia spečene
PODJETNEGA FANTA
Pogoji: matura na gimnaziji ali trgovski akademiji in znanje slovenskega in nemškega jezika.
Nudimo: plačo po dogovoru in lepo možnost napredovanja v trgovskem oddelku in v upravi Družbe do popolne samostojnosti,
IfloUocieva	v Celovcu,
odkupi knjige:
Koledar DiSM v Celovcu za leto 1950
Rimski misal, ,2. izdaja (celovška), rdeča obreza, četudi je obrabljen.
čajev — 20.45 Kabaretistična revija Gerharda Bron-nerja — 22.00 Čas v sliki — 22.20 Jazzovska glasba iz Združenih držav Amerike.
SOBOTA, 18. junija 1966: Evrovizija iz Milana: Mednarodna nogometna tekma med Italijo in Avstrijo. (Čas še ni določen) — 15.40 Kratka poročila
—	15.45 Prenos zahodnonemškega radia: „Igra brez mej.” — 17.15 Za družino: Novo za ženo — 17.45 Na knjižni polici — 18.15 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Kaj vidimo novega? S Heinzom Conradsom — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film mozaik — 20.05 Film iz papirnate košare — 20.15 Prenos hessenškega radia: Nekdo bo zmagal. Evropski quiz s Hansom Joachimom Kulenkampffom
—	22.00 Večerna poročila in v žarometu „Sedem dni svetovnih dogodkov” — 22.30 Naš večerni program: „Kovček”, kriminalni film Walterja Forsterja.
Avstrija Celovec —• Wiener Neustadt 2:1
Celovčani so po nedeljski tekmi s svojim šestim mestom na lestvici v nacionalni ligi dokazali, da so najboljše moštvo zveznih dežel. Nižje-avstrijlci so upali na zmago na celovških tleh, toda brez uspeha. Obe moštvi sta se v tej tekmi zares potrudili, da bi pokazali dober nogomet.
(Po izenačeni prvi polovici, končala se je neodločeno 1 : 1, so si Celovčani ustvarili v 45 minutah drugega polčasa očitno premoč, a kljub temu so prišli v vodstvo šele po grobi napaki gol-mana Schneiderja (Wiener Neustadt). Celovški napadalci so tokrat kar tekmovali, kdo bo zastreljal več zrelih priložnosti. Najboljši napadalec je bil Lorber I (Avstrija), ki je dosegel tudi vodilni gol in s (tem povedel domače moštvo do uspeha.
I ffURICH
Vom 10. bi. 16-	'9661	90
S^a7o.i.,aiaOuama.xu^=—
SH19*P00fc"MlH lO*
... eln longbrunneo
SCHiUMBnO

.IW..n4»"***n0sW
,! 1 Fl«*»

mpf.y.n win
“-amss-KMf
100*/«	BoK*e0Ex»rokl
ifMnmrn
SS33E
t/ BelicMu
{c h,aiM$a koda! d&b&ek vs-dti Mas, Uadac kupite, ipMLstvo- frti
tvrdki KOVA
Zato si oglejte našo bogato zalogo:
SPALNICE DNEVNE SOBE KUHINJSKE OPREME po meri
OBLAZINJENE GARNITURE OPREMA ZA VRT IN CAMP3NG MALO POHIŠTVO VSEH VRST
Dostavljamo Opremljamo po meri Svetujemo vam
Poskrbimo vam kredit
Za vsak okus, kar si želite. Le kratek čas še naša cenena prodaja opreme za tujske sobe
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20,— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— f. sterL za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tohnajer, Radi.*:, p. žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
hdš tednik Hetotika