LWO VII. / ŠTEV. 4
KRANJ, 23. JANUARJA 1J54
1
UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN
Tiskovni sklad Gorenjske
•bravnavanje tiskarn in ča-*°Pisja s stališča komercialne ^stabilnosti je v bistvu zgre-
en°- Saj gre pri tiskani besedi *a važen vzgojni, izobraževalni, 'Normativni moment in šele v r,ru8i vrsti za kupčij ski efekt.
ariniti papir, tiskarske stroje jn Potrebščine bi se reklo v do-
°čeni meri zavirati razvoj naredne miselnosti, ki se v prvi Vrs*i poslužuje tiskarske proizvodnje.
S  tega   stališča   je umevno ^remljenje  P°    okvirni zdru-»Gorenjske tiskarne« m *^asu Gorenjske« v en zavod sicer kot . »Tiskovni sklad
Go <li
r«njske«. V slogi je moč tu-v tem primeru: danes bi *Y°rali obe podjetji imeti lasten Kspedit, lastne jezikovne kr>-rektorje, tehnične urednike in ^Pravni aparat. V primeru družitve bi se vse to omejilo, Poenotilo, racionalneje izkoristilo.
Seveda bi dala tako sloga tu-1 'noč in možnost uspešne bor-?a tehnično izpopolnitev ti-ame ter s tem tudi časopisov £ tiskovin, ki bi se v njej ti-ale.   Današnja   Gorenjska ti-arna je zastarela, strojni park p°manjkljiv,    črkovni material ^rabljen. Nekaj strojev, ki so 1 odpeljani iz Kranja v času ^tralističnih teženj, še danes "'vrnjenih. Razen tega bo treba prej aH misliti na lastno klišarno, kartonažno  delavnico, lito-
grafijo, izdelovanje štampiljk in podobno. To bi bilo pravo tiskarsko in časopisno podjetje, samostojno in dovolj popolno, da bi moglo kriti vse potrebe industrijske in tujskoprometn« Gorenjske. Prav tisk (prospektov za razne turistične kraje ter množice tiskovin in propagandnih tiskarskih proizvodov, ki jih potrebuje pestra industrijska dejavnost v tem kotu Slovenije, kaže na perspektivno rentabilnost rekonstruirane tiskarne.
Časopisje, tiskano v tem podjetju, bi imelo tudi svojo korist: promptno izhajanje, možnost sodelovanja s tiskarm-škim korektorjem ozir. tehničnim urednikom, ki ju ne more dvoje malih podjetij vzdrževati vsako samo zase.
Vse to je lepo — toda tako podjetje potrebuje primerno stavbo. To bo treba zares zgraditi v bližinji bodočnosti kot eno prioritetnih stavb v Kranju. Kulturno mesto mora poleg šol in gledališč, imeti tudi svoje knjigarne in tiskarne. Vse so v bistvu vzgojne ustanove, četudi zadnji dve le preveč komercialno obravnavamo. Nova tiskarna v Kranju, morda na prostornem vrtu med Staro pošto In sedanjo tiskarno, naj bi bila moderna stavba, kjer bi naš'o svoj dom tudi lokalno časopisje s svojimi uredništvi in upravami. Morda bi bila na u-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Dokončali bouo začeta dela
Nekaj besed o delu občinskega odbora v Radovljici
r
p5 rT>ir)tit po tdcfbr)tu
h^govor s predsednikom občine podnart Ivanom Langusom
Tokrat sem zavrtel Številko 0-46 22. Oglasil se je predsednik občine Podnart. tovariš Ivan Langus. Povedal sem mu, zakaj gre, pa mi je dejal, da je že v prejšnji številki našega lista bral nekaj o tem. Zato sva se hitro sporazumela. Začel je pripovedovati. . .
Vpreteklem letu je imel občinski odbor dosti dela. Tudi uspehi niso koštali. Predvsem smo obnovili vodovod ▼ Ljubnem, kjer smo preložili in pre-"frenjali približno 5 km cevi. Za ta dela smo investirali okrog 5,5 milijona dinarjev, ki smo jih dobili l* okrajnega investicijskega Programa. Prav tako smo elektrificirali vas Dobravco 'n pri tem zgradili novo transformatorsko postajo. Zato smo porabili približno milijon 300 tisoč dinarjev. Sredstva nam je dal na razpolago delno okraj, delno pa >mo jih dobili iz občinskga proračuna. Obnovili smo tuđi most čez Savo pri Oto-cah. Most je bil že tako •lab, da ni bil več sposoben *a tovorni promet. Sedaj pa ■pet lahko vozijo čezenj vsa Vozila do 8 ton težine.
Veliko dela smo imeli tudi z občinskimi cestami, ki Jih imamo kar 21 km. Pri tem sta se posebno izkazali vasi Rovte in Zaloše. V Rovtah so vaščani zgradili *el nove ceste, ,v Zalošah pa •o cesto temeljito popravili. Večji del so to opravili s Prostovoljnim delom, nekaj ■redstev pa je primaknil •bfinski odbor. Z izpolnjevanjem javne razsvetljave v Podnartu in Ljubnem smo »ačeli žc v 1952. letu, dokončno p;i smo ta problem ro-Uli šele lansko leto. Kar zadeva davčne obveznosti naših kmetovalcev, moram reči, da ni v tem Pogledu večjih težav. So in Pa tam manjši spori, veMar Plačevanje davka razmeroma dobro poteka. V vsej oblini imamo približno 15 •dstotkov davčnih zaostankov.
V naši občini prevlado-ie kmetijska proizvodnja. ^se do lan*ke«ra leta na odnosi med KZ Podnart in občinskim   odborom   niso bi!!
nič kaj pristni. Zato občinski odbor ni mogel storiti za razvoj kmetijstva vsega, kar bi lahko naredil. Leto 195S pa pomeni leto, ko je bil prebit zid, ki je dotlej delil kmetijsko zadrugo od občinskega odbora. Tudi s kmetijsko zadrugo Ljubno ima občinski odbor že od prej dobre odnose. Skupno z njima namerava odbor v letošnjem letu začeti široko akcijo za sajenje semenskega krompirja, ker so za to pri nas zelo dobri pogoji in se bo to kmetovalcem gospodarsko izplačalo.
Razen tega nas v letu 1954 čaka vodovod, ki bi ga potegnili iz Krope mimo Dobrave, Prezrenj in Podnarta do Poljščice, ker so vse te vasi do sedaj brez njega. Seveda je to ogromna naloga, ki jo v letošniem letu ne »bomo mogli dokončati, začeti pa bomo vendarle morali.
Občinski odbor v Besnicl v kranjskem okraju, je že lansko leto zgradil cesto lz Besnice do besniške postaje. Mi t1 a nameravamo v letošnjem letu podaljšati to cesto do Podnarta. To tudi ne bo težko, saj bo treba zgraditi samo 2,7 km nove ceste.
Nasipanje občinskih cest ostane tudi v 1954. letu v programu občinskega odbora. Odbor je že nabavil drobilec za kamenje. Z zdrobljenim kamenjem bomo začeli takoj spomladi posipati naša pota.
Da pa damo našim občanom po dnevnem delu tudi nekaj kulturnega razvedrila, je občinski odbor skupno s kmetijsko zadrugo kupil kinoprojektor, ki ga bomo montirali v ljubensko dvorano. Če bo vse prav, bomo prve kinopredstave gledali žo v začetku marca.
Naš sodelavec je obiskal predsednika Ljudskega odbora mestne občine v Radovljici m ga naprosil, (£aj mu pove o opravljenem delu v preteklem letu in o načrtih, ki jih ima ljudski odbor letos pred seboj. Predsednik tov. Pere, se je raas volje odzval in postregel našemu dopisniku s številnimi podatki o turizmu, gospodarstvu, investicijah itd.
V preteklem letu je LOMO iz lastnih sredstev in iz sredstev, ki jih je dal okrajni ljudski odbor, investiral okoli 115 milijonov dinarjev. Denar je bil v glavnem porabljen za obnovitev kino dvorane, ki je bila otvor-jena v mesecu novembru. Iz tega denarja so nadzidali tudi osnovno šolo. Gradnja je potekala v redu in učenci se bodo po semestralnih počitnicah že lahko vselili v nove prostore. Ljudski odbor je nameraval pričeti še z gradnjo kulturnega doma v Lescah. Do tega ni prišlo ker dolgo niso našli za to primernega prostora. Letos pa bodo pričeli z zidavo novega doma v bližini leškega športnega igrišča. Občinski odbor v Radovljici je dal izdelati tudi nov urbanistični načrt, ki pa ne bo bistveno spremenil zunanjega izgleda mesta.
Letošnji zgodnji sneg je preprečil, da bi do konca asfaltirali novo cesto med Radovljico in Lescami. Polovica del je že gotovih, druga pa čaka na pomlad. Istočasno bodo to cesto tudi elektrificirali. V tem Jct'J bodo končana tudi dela na stanovanjskih hišah ob kopališču in stranke se bodo že do poletja lahko vselile. Veliko delo je bilo opravljeno z zajetjem novega vira pitne vode v Dragi
pri Begunjah. Novi vodovod ni
namenjen samo mestu, ampaK tudi številnim okoliškim vasem. Vendar s tem dela pri vodovodu še ne bodo končana. V načrtu je še popravilo celotnega vodnega omrežja.
Glavni program občinskega odbora za tekoče leto je torej v prvi vrsti dokončanje v preteklem letu pričetih del. Tudi letališča se bodo lotili in ga preuredili za potniški promet, kar bo veliko koristilo razvoju turizma v tem delu Gorenjske. Planinsko društvo v Radovljici je dobilo za gradnjo Valvazor-jeve koče na Stolu 3 milijone dinarjev, športno društvo pa za svoje potrebe in za preureditev igrišča en milijon. V tem letu bodo posvetili vso skrb tudi izgledu mesta. Preuredili bodo parke in ponovno popravili prostor pred kopališčem. Občina bo še pred sezono poskroela, da bo v bazenu voda iz vodovoda, na kopališču pa bodo namestili filtre in črpalke.
V tem letu bodo uredili vse
okoliške občinske poti, za kar bodo porabili približno 1,2 milijona dinarjev. Cestno razsvetljavo pa so izpolnili že preteklo leto in tako ustregli željam prebivalstva. Zbori volivcev so bili lani vsake tri mesece. Od-činski odbor je realiziral mat-sikateri predlog glede investicij in davkov. 1. februarja bo otvorjena telovadnica »Partizana«. Društvo je dobilo za njeno adaptacijo )2 milijona dinarjev. V novi telovadnici bodo našli prostor tudi učenci osnovne in vajeniške šole. Nadalje misli občina še na gradnjo novega kulturnega doma v Radovljici. Tudi poslopje občinskega odbora dobiva novo notranje obličje. Pričeli so preurejati in popravljati prostore. Posebno lepo bo urejena poročna soba, s čemer bodo dali poudarek civilni jpo-roki. Tudi sejno dvorano, ki je do sedaj niso imeli, bodo "napravili, tako, da bo občinski odbor lahko nemoteno zasedal m še naprej vodil svojo občino k napredku.
Iz use&iue
LJUDJE PO SVETU
škofjeloška zimska panorama *
Okno   v svet •
Kaj bo s kranjsko kino dvorano *
Namesto kaolina so v Cml izkopali.. . •
Obrazi in pojavi *
Po kranjskih knjižnicak »
KJE JE IZHOD? «
Staro ideje — novi načrti *
ZANIMIVOSTI *
Ii filmskega aveta
Za   našo ženo *
Gorenjski pionir *
Dva podlistka
*
PO  VASEH  IN MESTIH
V._J
Na 4. str.prinašamo
Na Jesenicah so izvolili nove svete
V minulem tednu je zasedal Ljudski odbor mestne občine Jesenice, ki je izvolil člane svetov, ker je dosedanjim potekel mandat. Novo sprejetemu svetu za gospodarstvo predseduje tov. Viktor Brun, novo izvoljenemu Svetu za komunalo bo predsedoval še nadalje dosedanji predsednik tov. Lojze Božič, Svetu za prosveto in kulturo zopet profesor Marjan Ažbe in Svetu za socialno skrbstvo ln zdravstvo tudi stari predsednik Pavle Dolar. Poleg razprave o imenovanju nekaterih novih upravnikov mestnih podjetij je bila imenovana tudi komisija za sestavo odloka o uporabi zemljišč za gradbene namene ter sprejet sklep o dopolnitvi odločbe o pobiranju voda-rine za leto 1954. Na predlog prebivalstva naselja Sv. Križ nad Jesenicami je LOMO sprejel tudi predlog o preimenovanju naselja Sv Kri/ nad Jesenicami v naselje »Planina pod Golico.
prvič obširno ocen« o delu jeseniškega gledališča, predvsei prireditve Jurčič" Tomežičevega „Domnu"
Na ta členek opozarjamo zlasti Jeseniške bralce
Teden pomembnih zasedanj
Pretekli teden sta se sestala okrajna ljudska odbora v Radovljici in v Kranju. Prav tako sta v tem tednu imela svoji seji tudi okrajna odbora Socia-listične zveze radovljiškega in kranjskega okraja. Na zasedanjih so razpravljali o pomembnih gospodarskih in političnih problemih Gorenjske.
Na X. skupni seji Okrajnega ljudskega odbora v Kranju &o odborniki razpravljali o garancijski izjavi za podjetje »Tiska-nina« v Kranju. Tovarna tiskanega blaga »Tiskanina« želi namreč najeti pri centrali Narodne banke FLRJ v Beogradu investicijski kredit v višini 6641.188.000 dinarjev, za kritje stroškov letošnjega investicijskega programa podjetja. Zgraditi nameravajo nekatere nove objekte in opremiti tovarno z modernimi domačimi in uvoženimi stroji, da s tem povečajo
Na Katarini bodi zgradili novo š»lu
V petek, 15. t. m. se je sestal občinski ljuski odbor V Medvodah. Na seji so razpravljali o investicijskem planu. Najprej so govorili o gradnjah. V načrtu imajo novo šolsko poslopje na Katarini. 'Zanj so predvideli 6 milijonov dinarjev. Za elektrifikacijo vasi Žlebe •o določili 2 milijona 800 tisoč dinarjev. Od te vsote bodo nad polovico } sredstev prispevali ljudje sami, ostalo pa občinski odbor in okraj Ljubljana-okoli-ca. Z napeljavo elektrike v Žlebe bodo elektrificirane vse vasi v medvoški občini.
Tudi vodovod bodo popravili. Temu so namenili 1 milijon dinarjev.
Iz sredstev pa, ki so jih dobili od hiš iz splošno ljudskega
premoženja, bodo v letošnjem letu zgradili nov petstanovanj-ski blok.
Na seji je bilo podano tudi poročilo o lanskoletnem delu. Skupna vrednost investicij (všteti so prispevki podjetij, okraja in občine) je znašala 14 milijonov 600 tisoč dinarjev. Za elektrifikacijo so porabili 7 milijonov 600 tisoč dinarjev. Prebivalstvo je v ta namen prispevalo 55 odstotkov. Tudi gradnja šole na Katarini je bila predvidena že ca leto 1953. Z delom so morali počakati, ker načrti niso bili še odobreni. Lani so podjetja občini precej pomagala. Poleg rednih sredstev so odvedla še 15*/# od sklada za samostojno razpolaganje v komunalne namene.
proizvodnst dela ln omogočijo nadaljnje plasiranje svojih izdelkov na inozemska tržišča, predvsem na Srednji Vzhod. Po razpravi je okrajni odbor garancijsko izjavo za »Tiskanino« sprejel.
Razen tega je izdal na tej seji odbor tudi odločbo o ide-lovniku trgovskih in obrtnih poslovalnic. Zaradi pomankanja električne energije, bodo do preklica vse obrtne in trgovske poslovalnice nepretrgoma odprte od 8. do 16. ure.
Tudi v Radovljici so na četrti skupni seji obeh zborov razpravljali o predlogu investicij Železarne na Jesenicah in o investicijskem kreditu, ki ga za letošnjo kapitalno izgradnjo želi najeti Železarna. Na tej seji je bilo prečitano tudi poročilo okrajnega sodišča v Radovljici, o delu sodišča v drugi polovici 1953. leta.
Na širšem posvetu plenuma Okrajnega odbora SZDL v Radovljici, ki so se ga udeležili tudi predstavniki delovnih kolektivov, ljudskih odborov in ljudski poslanci v radovljiškem okraju, so razpravljali predvsem o novih gospodarskih uredban in o vlogi komune v družbenem življenju.
Nove gospodarske uredbe so sprožile v javnosti široko razpravo in vrsto mejasnosti. Zato bo morala socialističnna zveza aktivneje   pojasnjovati pomen
teh novih uredb, hkrati pa so bo morala boriti z napakami m škodljivimi tendencami, ki izhajajo iz nerazumevanja novih gospodarskih uredb. To je prišlo do izraza tudi na predzadnji seji okrajnega odbora, ko so razpravljali o delitvi davka na pres"ežek plačnega sklada. Razprava na tej seji je izzvenela kot lov za denarjem in potegovanje za ozke lokalne koristi, posebno s strani odbornikov z Jesenic. Pri tem so jeseniški odborniki pozabili na vlogo, ki bi jo morale Jesenice, kot indurstrijsko in kulturno središče okraja, odigrati v gospodarski celoti, v okraju, v komuni. Ker na Jesenicah ustvarjajo nad 76 odstotkov celotnega okrajnega bruto produkta, imajo prav gotovo določene večjo obveznosti do ožje (ok-nine) m širše (jugoslovanske) skupnosti. Vprašanje nadaljnjega razvoja Jesenic, je kočno vprašanje razvoja celotne naše socialistične skupnosti.
Na seji okrajnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi v Kranju so razpravljali o kmetijskih in gozdarskih problemin v okraju, v zvezi z brošuro, M jo je izdal Okrajni ljudski odbor. Predvsem so razpravljali o gozdovih in se dalj časa zadržali na proučevanju novega zakona o gozdovih. Sklenili so, da bodo na terenu razvili čim Širšo razpravo o teh prohVmin, tako da bo Okrajni ljudski odbor dobil iz posameznih občin konkretne predloge o tem. kaf je treba ukreniti, da se kmetijstvo ln gozdarstvo dvigne t« sedanjega, dokaj nezavldnofa položaja.
TEDEN DNI PO SVETU
SOVJETSKI DUMPING
Sovjetska zveza je prodala Belgiji lito železo za 20«/• eeneje, kot pa je določila ceno evropska premogovna in jeklarska unija. Zaradi tega so morali zapreti plavž »elgijske  tvrdke Cockerill.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA?
Siamska vlada baje pripravlja splošno mobilacijo ea primer, če bi se mednarodni položaj še poslabšal. Vpoklicali so več letnikov rezervnih podoficirjev na •rožne vaje.
NEHRU POSLAL PISMO
Predsednik indijske Vlade Nehru je poslal predsedniku Generalne skupščine Združenih narodov gospe Vidjaji Pandit   pismo,   v katerem
škofjeloška zimska   Kulturna vožnja pa taka!
panorama
Predsednik Indijske vlade Nehrm
izraža svojo željo, naj bi se Generalna skupščina OZN sestala pred 22. januarjem, dnem, ko bi spustili vojne ujetnike, ki se nočejo vrniti v domovino.
CHURCHILL ZAPUŠČA ARENO
Angleški časopis »Recor-•>r« piše, da namerava angleški premier še letos zapustiti politično areno. Pripominja tudi, da je Churchill to že mislil storiti, pa je dokončno odločitev stalne odlagal. Ce bo premier letos odstopil, bodo prav verjetno v jeseni v Angliji nove volitve.
STJBTANEK GENERALNIH ŠTABOV
Turško časopisje poroča, da bo konec tega meseca prišlo do sestanka načelnikov generalnih štabov Jugoslavije, Grčije in Turčije. Sestanka se bodo udeležili tudi drugi predstavniki teh generalnih štabov.
t-JSg*** *«»M«il«!nlSl*lSUij SPANCI IN
ANGLEŠKA KRALJICA
Baje je španska vlada zahtevala od angleške, naj odpove obisk angleške kraljice v Gibraltarju. Spanci namreč pravijo, da bi ta " obisk žalil njihova nacionalna ftustva, češ, da se Spanci nikdar ne bodo odpovedali »svojemu« Gibraltarju.
SMRT VOJAŠKEGA FUNKCIONARJA
V Carigradu je umrl vrhovni poveljnik turške vojske general Sutri Kanatli. Poveljnik vojske je bil že dalje časa težje bolan.
UBOJ IV SUEZU
Angleška ambasada v Egiptu jo objavila, da so Egipčani na teritoriju Sueškega prekopa u •ili britanskega vojaka, ki se je vozil z avtomobilom. Šofer vo žila je streljal na napadalce in jih pregnal, ko so hoteli zapleniti avtomobil.
IZBRUH VULKANA
Indonezijski časopisi so objavili, da je zadnji nepričakovani izbruh vulkana Nerapi na Javi povzročil 68 človeških žrtev. Nad 150 ljudi pa je bilo ranjenih. Porušenih je preko 100 hiš Prav tako je uničeno zaradi lave ogromno rodne zemlje. Brukanje vulkana ie ni prenehalo
Nokoč sem bral, da jo inozemski turist pa vrhu visokega in zelo ozkega minareta narisal
Vzimskem času daje Škof- so se domačini v »masah« spu- torej »fis«-kulturo, kar pa se- tri prste v oblike prisege, pod Ja Loka kaj idilično po- ščali v Kranceljna v slalomu, veda ne pomeni, da je to neka njim pa pripisal: Nikoli več... dobo, ki more zadovoljiti Preteklo nedeljo pa so na Sta- »višja« kultura, saj nekateri Ce me kdo povpraša, kako sem tudi oko zahtevnejšega tu- rem vrhu organizirali večje pr- nepoznavalci celo trdijo, da se se peljal iz Loke na kolodvor, rlsta: pod rahlo snežno odejo, venstvo v veleslalomu ljubljan- pri nogometu izživljajo v pre- bi mu odgovoril enako. Da, ni-ki je ponekod že izgubila svoj sk smučarske podzveze. Proga cejšnji meri »nižje« lestvice koli več, vsaj tako ne! prvotni lesk, čepijo hiše okoli je bila dokaj težavna in trda človekove dejavnosti in da je Bilo je v nedeljo, 17. janu-strmega gradu in še više se preizkušnja. Poleg raznih teča- to bolj dur-ovska kakor mol- arja letos. Avtobus, ki pelje vzpenjajočega Kranceljna- okna jev (na Starem vrhu in drugje), ovska muzika. Sicer pa pustimo na škofjeloško postajo je bil že mežikajo v soncu, iz hiš se dvi- Pa je  za gimnazijsko  mladino to strokovnjakom! poln,  tako  poln,  kot to dolo-
ga dim in se izgublja v svetlo- v sami Loki vrsta tečajev, ki     Prešernov dan    —    kulturni ča^° cestno prometni predpisi; mogro nebo, ki se v raznih od- naj še poveča veselje mladine praznik slovenskega naroda — se Pravi sedeži in stojišča so tenkih /razpenja  nad  tiho  po- za »beli opoj«. Tudi drsalci bi bo     dočakala Loka v polnem krajino,  ki  jo  le  sem  in  tja se morda razmigali? kulturnem  razmahu. Boginja
bili neizpodbitno zasedeni. Toda  ljudje so  še  kar vstopali.
zmotijo glasovi kraguljčkov ali     pri vsem tem bi se pa hudo Talija je sicer nekoliko pozno "rir^™ S_kUŠa]!. nJinovo
pretresljivi zvoki trobente mest- zmotil tisti, ki bi menil, da je in sramežljivo, a vendarle od-
nega avtoprevozništva ali krep- v začetku orisana idila narav- prla svoje hrame. Komaj je iz-
ko naloženega OM-a z doline, v nost klasično ozadje za zimsko zvenela prva premiera letošnje
ozadju    zasrenjeni  Lubnik,  še spanje. Nasprotno! 2ivahno de- sezone (Draga Ruth), že so pri-
dalje plešasti Blegoš in Ratito- lavnost    razvijajo    Ločani    na pravili  druge  (»Sveti plamen«,
vec, proti severu pa Storžič in vseh področjih: LT j« že »ob- mladinska »Srce igračk« v Lo- mu  š*  dokai  šalJivo odgovar-
Grintovci... | čno«     zborovala,  TD Partizan ki, »Matiček se ženi« na Trati J~'   **ar'  v  m°iem  žePu Je
Tuji   turist  bi    brez  dvoma Pripravlja občni zbor (28. janu- in morda še kaj), pevski zbor J" neka] IJrostora!* — J~ *V
takoj pomislil na idealni zim- arJa>   in   telovadno akademijo pridno vadi, folklorna skupina ZSLJUS «»JTr-i7°7
(23.  januarja),   razburjenje   ob  tudi. konzervi!« itd. In ljudje so še
dvomljivo stremljenje pa je šofer in sprevodnik v eni osebi podžigal z vzpodbudnimi vzkliki: »Le stisnite se tam zadaj, saj  je  še prostor!«  Potniki so
skošportni center, če . . . Da, če
bi tega nesrečnega »če« ne bi Djilasovih člankih se je pole-
kar naprej vstopali in vstopali. No,  pri  zadnji  bi  se  kazalo Nikdar ne bi mn?pl vpHpH kn
bilo! Saj je vse kot na dlani: «lo, v vrhovih mestnih očetov nekoliko ustaviti, vsaj glede na liko potnikov »zdrži«r takle !'
tereni   se  kar  sami  ponujajo, se  baje  pripravljajo    določeni članek v  pričujočem  listu,  da tobus   Pričeli  smo  iskati raz
vseh  vrst  — za  začetnike  in Premiki,  razprave  okoli  letos- je za podeželje vse dobro. Res- učne ' opriieme   stonati dru*
mednarodne  »ase«, krasni     so njih investicij so slej ko prej nično!  Zdi se, da se je okus drugemu obvezno po nogah te-
sprehodi ob zmrznjenih in ivja- živahne,    »vedno    svoje    goni našega delovnega    človeka    žo lesni  dotiki  so nostali že ' knr
»tih Sorah - pred kratkim je slavček« naših gospodinj - ,no, toliko izbrusi], da zavrača ce- neoriietni in celo kočliivi ko
celo skupina švicarskih ribičev sa* veste: o že kar preveč »gib- neno plažo,
poskušala svojo srečo v njiho- IJrvih« cenah tekstila, pa o po-
vih vodah    —    manjka samo manjkanju tega ali onega, kaj
skromna malenkost — snega ni. D' ° tem!
Se pravi, je že, ali ne tak in ta- Celo nogometaši skušajo po ko kakor si želijo naši smučar- svojih močeh doprinesti k tej Ji. Okrog novega leta so ti že vsesplošni živahnosti in se je-dvigali glave, šolarji so se ne- zijo na ta preklicani sneg, k' strpno presedali po klopeh in naj čimprej izgine — kdo b? tudi v mislih mazali smuči — a mogel vse zadovoljiti? — pred-glej ga šmenta! — sedaj ko so vsem pa razpravljajo o finan-prosti, pa bi skoraj kapalo od fnih težavah. Bojim pa se, da streh in pobočja so oguljena, v tem zadnjem niso osamljeni, da je človeku kar turobno pri saj baje celo profesorji govorijo duši. Sicer bi pa Ločani krep- o svojih plačah — pa ne, da bi ko nadaljevali smučarsko tradi- s tem hoteli primerjati obe ka-cijo- saj je »na dilcah« vse, kar tegoriji državljanov! Sicer pravi- ster E^en- francoski zunanji mi- ni pa iz različnih vzrokov. An-leze ino gre! V organizaciji jo. da imajo oboji opravka s nister Bidualt, zunanji minister gleži in Američani so neza-smučarskega kluba sta bili že kulturo, samo da imajo nogo- ZDA Dulles in njihov sovjetski dovoljni, ker so morali pod silo dve uspeli prireditvi: najprej metaši spredaj še zvišano noto, kolega Molotov. Zasedanja bo- razmer pristati na sovjetski ___ do   izmenoma v zahodnem   in predlog o tedenski selitvi kon-
je avtobus jkončno krenil *T pot, nabit, kot ni bila še ni* dar nobena konzerva. Kako t potekala vožnja, si lahko O1 slite. Sreča, da ima cesta le »* kaj ovinkov, kajti ne bi rad st* ril svojega konca le zaradi f* da (ali nereda) na tej avtobus" progi. 1
Ko sem pri /izstopu vpral* šoferja, koliko ljudi »prenes«1 njegov avtomobil, mi je odg* voril: Kaj hočete, če pa ljudj* ne odnehajo!« Lepo, kaj se * šofer ne zaveda posledic in s*c je odgovornosti, če bi se kar koli zgodilo: Tudi miličnik, " je opazoval vso to reč, ni ra*' nal pravilno, da je dovolil o* hod tako nabitemu avtobusu! B še nekaj: potnik ob meni (beri v mojem objemu) je pripomni' da po navadi ni dosti bolje
V premislek tistim, ki odi*" čajo: »basanje« v avtobus, vol' nja in čakanje na kolodvoru * prihoda prvega vlaka (privoz*1 je točno po voznem redu) Y trajalo 38 minut. Dovolj časa dve (!) kulturni avtobusni vožnji. Seveda, dobiče* bi bil nekoliko manjši, avtobf sovim peresom pa bi se nekofl' ko podaljšala življenjska dob* M. '
Pred berlinske konferenco zunanjih ministrov
Končno je vendarle prišlo ta- vzhodnem Berlinu,
ko daleč, da berlinske konferen- Vsi so zadovoljni, da je tako,
ce ne bo treba odložiti. Cez dva hkrati pa prav vsi tudi neza-
dni, 25. januarja se bodo torej dovoljni. Zadovoljni so pač za-
v Berlinu spet sešli »stari pri- to, ker bo konferenca začela v
jatelji«, angleški zunanji mini- predvidenem roku, nezadovolj-
Anthony Edeo
II!
Predzadnji kondominiuna — anglo-egiptovski Sudan, je Velika Britanija izgubila. Tako je ostal samo še en primer te vrste kolonialne uprave, samo še en britanski kondomi-nium — anglo-francoski Novi Hebridi. Kdaj bodo besede kon-dominium, kolonija, protektorat, mandatno področje itd., postali samo še zgodovinski pojmi, je težko določiti. Gibsnja kolonialnih narodov za svojo nacionalno osvoboditev so se po drugi svetovni vojni zelo razmahnila, predvsem v Aziji, v zadnjem času pa tudi v Afriki
Joka Foster Dulles
Ljudje po svetu
V. Molotov
ference, sovjeti so nezadovolj*' zato, ker so Angleži in Ameir čani z nezadovoljstvom sprejel* njihov predlog, Francozi pa pokažejo s čim niso zadovoljni Komentarji, Jci napovedujejo berlinsko konferenco so razlik ni. Vsi so si edini, da bodo 0» tej konferenci razpravljali o V** žnih stvareh, o enotni Nemčiji o Avstrijski državni pogodb1 in o možnosti uporab1 atomske energije v id' roljubne namene. Niso i pa edini, kakšen bo M zultat te konference, a'1 bo zadovoljiv, ali ne.
Pred sestankom so v«1 zadovoljni in nezadovoH' ni iikrati Zna biti, <* bo tako tudi po šesta*' ku. Ce upoštevamo so*' jetsko širokogrudnost * besedah, ki pa ostanej' samo besede, lahko precej upravičeno prič*' kujemo.
Sicer pa nam na odgf vor ne bo treba dolgo M kati, kajti Dulles gro<> da v Berlinu ne bo prf živel več kot tri tedn«
Uada «* dtu$i udetesi
L G i j s K i',.' _p: I 0 N G 0 ,*v*
(Kenija, Alžir, Maroko itd.). Zato verjetno ne bo več dolgo, ko bomo o kolonialnem zatiranju govorili samo še v preteklem času.
Sudan, ki je bil do včeraj pravzaprav navadna, bolj angleška kot egiptovska kolonija, je postal vsaj formalno nekoliko neodvisnejši. Je to po površini ogromna država, skoraj 10 krat večja od Jugoslavije, saj obsega 2.511 tisoč kvadratnih kilometrov. Prebivalcev pa ima le »5,312.000, največ črncev in Arabcev, Evropejcev pa je le 54.000. Razprostira se južno od Egipta, ob zgornjem toku Nila.
Na severu Sudana se razprostirajo nerodovitne puščave, ob levem bregu Nila imamo 3tepe, ob desnem savane, vzdolž reke pa poteka pas tropskih gozdov.
Za Angleže je Sudan velikega pomena. Posebno zato, ker so hoteli iz Sudana napraviti glavnega dobavitelja bombaža za angleško tekstilno industrijo. V ta namen so začeli v letih 1925 do 1926 z ogromnimi deli, ki so jih podpirale tekstilne družbe. Sudan je namreč domovina visoko kvalitetnega bombaža t dolgimi vlakni. V režiji angleških družb so zrasla cela naselja za pridelovalce bombaža Danes od celokupnega izvoza Sudana odpade na bombaž kar 70 odstotkov. Kontrola nad Sudanom pa je bila važna za Angleže tudi zato, ker tisti, ki kontrolira Sudan, hkrati kontrolira tudi reko Nil. Reka Nil pa je za vse tamkajšnje gospo-
darstvo izredno važna, saj na pustih, suhih tleh brez namakanja ne more uspevati nobena kultura. Dve tretjini najvažnejše kulture — bombaža, se pridela na umetno namakanih površinah.
Toda ista reka je gospodarsko zelo važna tudi za severnega soseda in nekdanjega »mlajšega« partnerja Britancev v upravljanju nad Sudanom — za Egipt. Tudi gospodarstvo Egipta močno zavisi od Nilove vode. Brez namakanja si tudi v Egiptu skoraj ni mogoče zamisliti gojenja poljedelskih kultur.
Zato je bila Nilova voda predmet velikih prepirov med Egipčani in Angleži. Končno so se pogodili, da ima Egipt pravico izkoriščati 80 odstotkov, Angleži pa 20 odstotkov Nilove vode. Ko pa je Egipt pred kratkim postal res samostojen in se o-tresel še zadnjih ostankov angleške vladavine (spor za Suez še traja), pa je začel nov spor o tem, kdo ima pravzaprav pravico do Sudana. Sele v februarju lanskega leta so se sporazumeli, da je najbolje, če Sudan sam odloči, kakšen status želi imeti vnaprej.
V novembru 1953 so bile prve volitve v prvi sudanski parlament. Na volitvah sta nastopili dve glavni stranki: Umma, ki je zastopala britanske koristi in stranke združene pod nazivom Nacionalni unionisti, ki so bolj za egiptovsko orientacijo. Zmagali so nacionalni unionisti, saj so dobili od »2 sedežev v parla-
mentu kar 43,   medtem ko so se morali predstavniki stranke Umma zadovoljiti s 24 izvoljenimi poslanci. 9. januarja letos je bila se-
britanskega generalnega guver nerja Homa so še izredno v«' like in presegajo polnomočj* parlamenta. Ko je n. pr. parlament na svoji prvi seji izvoli' za predsednika parlamenta uni' onista Ibrahima Muftija, gen*' ralni guverner tega še ni pO' trdi! Zato se je moral 5. ja' nuarja parlament znova sestati da izvoli novega predsednike s katerim bo gospod Home i*' dovoljen.
Prvi sudanski parlament na  prvem zasedanju
stavljena piva sudanska narodna vlada ia čelu z vodjo unio-nistov Ismoilom el Asharijem. Člani vlade so takoj prisegli in prevzeli svoje posle. Parlament pa se je p^d kratkim prvič sestal v lih irtumu in se konstituiral, svoje prvo delovno zasedanje, ki bi moralo začeti 19. januarja, pa so preložili do marca.
Tako je , Sudan dobil svojo vlado, ni pa še popolnoma neodvisna    država. Kompetence
Vprašanje neodvisnosti Suda' na in njegove politične orieO' tacije še ni dokončno rešeno. Ni' so še potihnili glasovi iz Egip' ta. ki zahtevajo enotnost doli' ne Nila, niti še niso prenehal' napori Angležev, da vendarl* cbdrže to surovinsko bazo s* angleško tekstilno industrijo Sudan pa je dosegel v zadnjerf času to, da bodo njegovi \?.vO' ljeni predstavniki vsaj delo0 lahko vplivali na nadaljnji p*1' tek dogodkov.
4M
Hamesto kaolina so u Črni izkopali...
SHupnoti so oškodovali za 40 milijonov dinarjev Rudnik pod prisilno upravo
Kam naj se zateče sedma umetnost?
O gospodarskem in finalnem »oslovanju, o »skrDnemr di rektorju, o upravnem odboru in delavskem svetu v rudniku kaolina v Crni bi se dalo veliko razpravljati. Okrajni cdbor M'ibljana-okolica sestavil »Osebno gospodarsko komisijo, •krajn; komite Zveze komunistov pa komisijo ZKS, ki sta temeljito raziska'.i stanje v •menienem podjetju. Imeli sta težko delo, zato pa so toliko »clj zanimive njune ugotovitve • "samoupravljanju« na škodo skupnosti.
Anton Karničnik, direktor rudnika in nekdanji Sturmfu-nrer, je kaj iznajdljiv človek. Dobro se spozna na »demokra-eijo«, finančne prekrške in tudi izigravanje drugih predpisov mu »I tuje. Seveda pri opravljanju teh »dolžnosti« ni bil osamljen. Znal si je najti doore podočnike in, ker je najbolje, če »o ti iz »familije«, jih je Izbral med sorodn'ki. Tako je bilo v njegovem podjetju precejšnje število ljudi na vodilnih mestih (obratovodja, predsednik upravnega odbora, predsednik delavskega sveta, predsednik sindikata, upravnik obratne menze) povezanih r. njim po sorodstveni zvezi in ti ljudje so vsepovsod zanesljivo in tesno delali s Karničnikom. Delavstvo pa je direktor skušal pritegniti z raznimi materialnimi ugodnostmi.
•RADNJE   BREZ TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
Sklep delavskega sveta, da bi a» upravno poslopje napravili »ovo ostrešje, je direktor samovoljno spremen'.! v nadzidavo •elotne stavbe, ki gradbenim Predpisom niti malo ne ustreza. Stroške, 690.658 dinarjev, so Knjižili v breme režije. Tudi *aKo so postavili brez gradbenega dovoljenja, niti je niso re-•"trirali v seznamu državnih *°sporlarskih podjetij. Obratna menz« prav tako ni še nikjer registrirana.
Na račun režije so razdelili *Udi za -J nvlijone 586.059 dinarjev manufakturnoga blaga. Te ttieske so knjižili kot izdatk-»« premog in delovno opremo. Seveda premoga niso kupili. Tako nepravilno ravnanje je aniževalo dohodke podjetja in •škodovalo skupnost za težke milijone.
TTTDI NOV AVTOMOBIL IZ NEDOVOLJENIH SREDSTEV
Leta 1952 je podjetje nabavilo •sebnl avtomobil znamke »Opel KapitSnc,     razne     stroje in
inventar iz obratnih sredstev Delavski svet je kmalu za tem sprejel sklep, da s bodo t njim delavci lahko vozili k poroki. V tem avtomobilu so se prevažali po najrazličnejših uradnih in privatnih opravkih direktorjevi dobri znanci, ko pa je bilo treba nujno nekoga pripeljati v bolnico,  so prevoz odklonili.
7 direktorjem na čelu so člani upravnega odbora in delavskega sveta brez najmanjšega čuta odgovornosti utajevali obveznosti svojega kolektiva do skupnosti. Taka praksa jim je prešla v meso in kri. Ni ga bilo med njimi, ki bi vstal m povedal. »Tovariši, ne delamo prav. Tako samoupravljanj- ne pelje v socializem.« Velike škode, ki jo je gosnodarska komi3ija ugotovila, niso videli oziroma niso hoteli videti. Direktor v Crm je (škodoval skupnos* zn celin 10 milijonov. Za ta denar Je pridobil na svojo stran Findl-kalnc vodstvo, upravni cdbor, delno tudi delavstvo In celo osnovna organizacija Zveze komunistov je delala po njegovi volji.
ODNOS  DTRFKTOR.TA DO STROKOVNJAKOV
V podjetju »Kaolin« je zaposlen tudi tehnični vodja ing. Grm. Ta človek direktorju nikoli ni bil preveč pri srcu — kaj bi z znanostjo in mvotart-jami v socializmu! Nekako tako je mislil tovariš Karničnik, ki je bil prepričan, da samo direktor vse ve, da je on edini poklican, da ukazuje. Tega se je verjetno naučil med vojno . . . Tovarišu Grmu je tako rekoč onemogočil vsako koristno raziskovanje in sodelovanje z upravnim odborom, delavskim svetom in njim samim. Inže-nirjevih predlogov navadno direktor in njegovi somišljeniki niso hoteli upoštevati, čeprav so vedeli, da bi bilo to podjetju le v korist. Ko je omenjeni strokovnjak raziskoval neko rudo in poslal vzorec tudi jeseniški železarni in Kmetijskemu znanstvenemu zavodu v Ljubljani, je dobil od obeh povoljne odgovore. Železarna ga je obvestila, da se je laboratorijski poizkus obnesel in naj rudo pošlje tja v večji količini. Kmetijski znanstveni zavod pa je odgovoril, da je proizvod primeren za uničevanie rastlinskih Škodljivcev. Te odgovore je obdržal direktor v svojem predalu in ing. Grm jih je dobil šele po enem mesecu, ko Je izvedel zanje in jih tudi zahteval.
Tovariš Grm si je prizadeval,
da bi odkril nova ležišča kaolina, s čimer bi rudnik lahko povečal svojo proizvodnjo in ustregel vsem povpraševalcem. V raziskovalno delo je ing. Grm vložil veliko truda, vendar mu tega niso hoteli priznati. Prišlo je celo tako daleč, da so ocenili njegovo delo, ki je bilo edino pozitivno, kot gospodarsko sabotažo. Večkrat so mu govorili, da inženir rudniku ni potreben, saj so bili tudi včasih lahko broz njega.
Za (večji finančni efekt podjetja se v rudniku ni nihče zmenil. Kaolin so iz Crne vozili mlet v keramično tovarno. Podjetje je kupilo svoj mlin, toda šele po šestih mesecih so ga na opozorila in zahteve tov. Grma ter OLO postavili v obrat. Čeprav je zmlet kaolin za 260 odstotkov dražji od nemletega, se ni nihče spomnil, da bi rudo mleli v domačem mlinu in tako prihranili podjetju denar.
Iz zgoraj omenjenih dejstev lahko zaključimo, da so opravljali rudnik kaolina v Crni izključno le po volji vsemogočnega direktorja in njegove »žla-hte«, delavci pa pri tem niso imeli nobene besede. Zgodilo se je tudi, da sta direktor in štipendist podjetja Jože Urankar organizirala protestno zborovanje, ker je OLO v Ljubljani direktorja razrešil dolžnosti. Inscenirali so napade na komisijo, češ, da je pristranska. Idejni vodja je bil rudarski tehnik Jože Urankar. Celo tako daleč je privedlo »demokratično« upravljanje direktorja in njegovih pomočnikov, da si ljudje še zdaj ne upajo izreči resnice, ker se boje fizičnega obračunavanja Marsikateri delavec bi že zdavnaj rad kaj povedal, a se je v strahu, da bi ga odpustili lz službe, raje premislil. Crna je daleč od Kamnika ln težko bi bilo več ur hoditi na delo.
UVEDENA JE PRISILNA
UPRAVA Komisija ZKS je v podjetju Kaolin izključila iz Zveze komunistov nekatere člane, ki so • svojim delom pokazali, da so •e odtujili socializmu, ki so pozabili na pridobitve naše revolucije. Na zasedanju Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana -okolica pa so prejšnji teden odborniki soglasno sklenili, da se direktorja v Crni odstrani z odgovornega mesta, da se razpustita delavski svet in upravni odbor in uvede prisilna uprava, ki bo trajala do 18. aprila. Dolžnosti direktorja pa bo medtem opravljal Ivan Finžgar, dosedanji direktor Papirnice Količevo.
Statistika o porastu obiskovalcev kranjskih kinematografov po osvoboditvi je zelo zanimiva. Zanimiva zlasti, če imamo, ko pregledujemo te številko, pred očmi dejstvo, da je v Kranju danes, kljub trikratnemu porastu prebivalstva, pravzaprav ena dvorana manj kot pred vojno. Kar čudno se zdi človeku, da je ena sama dvorana v centru Kranja vzdržala tak »promet«.
V letu 1948 si je n. pr. ogledalo filmske predstave v kinu »Storžič« 191.264 ljudi, v letu 1953 pa že 344.752. Ce primerjamo fctevilo obiskovalcev s številom prebivalstva v Kranju, vidimo, da je povprečno vsak Kranjčan v letu 1953 26 krat obiskal kino »Storžič«.
Slabše so bile obiskovane predstave v ostalih treh kinematografih. Te kinematografe je v letu 1953 obiskalo »le« 110 tisoč 204 obiskovalcev. To pa predvsem zato, ker je letni kino »Partizan« odprt pač samo poleti, »Zadružnik« na Primsko-vem samo preko zime in ima razen tega predstave samo ob sobotah in nedeljah, kino »Svoboda« v Stražišču pa prav tako predvaja filme le štirikrat v tednu.
Največji obisk, je bil torej v kinu »Storžič«, v centru mesta Ce bo obisk naraščal tako kot v prejšnjih letih, pričakujejo letos v »Storžiču« nad pol milijona obiskovalcev. V tem letu nameravajo v Kranju montirati tudi priprave za predvajanje 3-D filmov. To bo število obiskovalcev še povečalo.
Zato se upravičeno postavlja vprašanje, če bo mogoče ugoditi vsem ljubiteljem sedme umetnosti z eno samo dvorano v centru mesta. In še to nameravajo v kratkem preurediti v gledališko dvorano.
Ljudski odbor mestne občine se že dalj časa ukvarja z zami-
slijo, da v Kranju zgradi nove kino dvorano. (Imenoval je posebno komisijo, ki je že določila prostor, kjer naj bi dvorana stala. Po mnenju komisije, naj bi zrasla nova kino dvoiu-na na »Žolariji« (ob pokojninskem zavodu). V njej naj bi bilo prostora za 600 do 700 ljudi, urejena pa naj bi bila tako, da bodo v njej lahko predvajali navadne in 3-D filme. Idejne osnutke za novo dvorano so že začeli pripravljati. Pohiteti pa bodo morali tudi z drugimi pripravami, če hočejo, da bo dvorana izdelana v surovem stanju do konca tega leta.
Razen tega je zelo umesten predlog kino podjetja, naj bi se poleg nove dvorane preuredila za kino predstave tudi zgornja dvorana v Sindikalnem domu, tako da bi končno vendarle imeli dve k.no dvorani v centru mesta.
Prav bi bilo, da o nameravani gradnji pove svoje mnenje čimveč Kranjčanov. S konstruktivno razpravo bomo gradnjo samo pospešili, hkrati pa bo odpadlo — žal iše vedno pogosto — kritiziranje po toči.
ETalco to
Ce pomislimo, da so v naših večjih mestih, v Ljubljani ali Mariboru, najvišje cene vstopnicam 50 din, potem res ne vem, zakaj naj bi se v Radovljici dvignile tudi do 60 din. Dvorana, v kateri je preko 500 sedežev, bi gotovo privabila več obiskovalcev, ako bi bila za zakurjena. Pri tem lahko povem še to, da ima imenovana uprava dovolj premoga in izgovor, da kurjač ni mogel zakuriti, ni opravičljiv.
Predlagal bi upravi, da o gornjih problemih razmisli in jih  v  bližnji  prihodnosti reši.
M. J.
Tiskovni sklad Gorenjske
(Nadaljevanje s prve strani) lični fasadi določena lokacija celo za knjigarno. Tako bi tiskana beseda dobila v Prešernovem mestu svoj dom in kulturni poudarek.
Za zdaj pa naj bi se kar pričelo obe dosedanji podjetji, »Gorenjsko tiskarno« in «Glas Gorenjske«, združevati pod enotnim vodstvom in sicer prav iz razlogov štednje: enoten ek-spedit, skupen korektor itd. Prostore nad sedanjo tiskarno naj dobi uredništvo »Glasu Gorenjske«, da bo stik s tiskarno hitrejši, cenejši in lažji.
Skupni napori naj bodo usmerjeni k izpopolnitvi tiskarne, izposlovanju vrnitve lodpeljanih tiskarskih   strojev,  nabavi no-
vega črkovnega materiala in k postopnemu obnavljanju starega strojnega parka.
Vsi, ki smo kakorkoli vezani na tiskano besedo in vsi forumi, ki so dolžni podpreti akcije, katere streme k dviganju izobrazbe in politične zavesti, naj bi podprle ta napor katerega smoter bodi gospodarsko trdno, dobro opremljeno tiskar-niško in časopisno podjetje.
V tem smislu in s temi načeli je bil nedavno ustanovljen na iniciativo Sveta z gospodat--stvo pri Okrajnem ljudskem odboru Kranj odbor, ki naj navedena vprašanja prouči in napravi prve korake k realizaciji predlagane zamisli.
C. Z.
Zakaj niso preprečili tatvine?
Tatvin, ki (so se pojavljale v Mehaničnem podjetju v Radovljici, dalj časa niso mogli odkriti. Podjetje je naenkrat pričelo (izgubljati- svoj sloves. Ljudje, ki so dajali v popravilo svoje motocikle in avtomobile, so se začeli pritoževati, da jim je bil ukraden ali zamenjan kak del. Temu je zmanjkalo pogonsko gorivo iz rezervoarja, oni je pogrešil avtomobilsko dvigalo in tretjemu je bil zamenjan avtomobilski del. Upravnik podjetja je nad temi pritožbami osupnil in je ob prvih pritožbah strank zagovarjal delovni kolektiv. Ker so se pritožbe množile, je postal pazljiv. O stvari je poročal delavskemu svetu, toda tudi ta o tatvinah ni vedel ničesar, kar p* je skoro nemogoče, saj so- vsi razen treh, člani delavskega sveta.
Se bolj žalostno, od tega je, da je bil prvi tat, ki so ga odkrili, mladoletnik P. I. Fant je korrfaj prenehal biti vajenec in že je moralo njegov primer obravnavati Okr. sodišče v Ljubljani. Ce bi člani delovnega kolektiva vzgojno vplivali nanj, bi ta mladenič prav gotovo ne zabredel tako daleč. Stvari, ki so jih pogrešali šoferji avtomobilov 9,zz Radovljica. »Verige« Lescfei in »Sukna« Zapuže, so našli \>b preiskavi na njegovem domu. Razen tega si je prilastil več kosov mehaničnega orodja, krogličnih ležajev, nekaj komadov jeklenk, ki jih uporabljajo za izdelavo privijačev, svečke za motor, nekaj kondenzatorjev in drugih manjših stvari, last Mehaničnega podjetja Radovljica.
Prav gotovo bi si ta mladenič vsega tega ne upal in bi zaradi teh tatvin ne bil nikdar obsojen kot mladoletnik na 11 mesecev pogojnega zapora, če bi v podjetju ne kradli tudi- starejši. To se je tudi kmalu Izkazalo. Delavec B. A. iz Smokuča je iz avtomobila Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega Hudstva ukradel akumulator. Kradel je verjetno že prej. saj so na niegovem domu ob hišni preiskavi našli še dva aktimu-latoria in-12-voltni nrekinleva-lec. Verjetno bi niegove tatvine le te*ko odkrili, da ni upravnik podjetia odkril prei omenienega akumulatorja v avtomobilu KZ iz Lesc. Ko je vprašal, k1e so ga kunili. so mu povedali, da ga je nrodal P. I.. ki se bo moral sedaj zagovarjati pred sodiščem.
Ta dva žalostna primera bosta morda vzpodbudila delav. svet Mehanične delavnice v Pndov-li'i°i. da bodo boli n.nzili na skimno imetje. Tatvine tega imeHa so jim le v škodo, ker jzpiihliajo stranke, brez katerih podietie. ki je usbižnostnega značaja, ne more obstojati.
IVO POREMTA - VOJKO.-.
Okrepljen z novimi bataljoni, je Gorenjski odred napadal in rušil dalje.
Dne 3. aprila je drugi bataljon ustavil vlak na progi Ljubljana—Kamnik s ciljem, da polovi sovražne vojake. Slučaj je hotel, da se je ta večer vozil samo en Nemec, kateremu so zaplenili pištolo. Partizan—strojevodja, je zavozil z lokomotivo par sto metrov naprej, jo s polno paro pognal proti vlaku, potem pa odskočil. Pri
Iz sanjarjenja me prebudi glas komandirja: »Mitraljezeč in dvanajst puškarjev!« Skočimo pokonci, pograbimo puške in letimo v stroj. »Mirko je naletel na mino, nujno ga morate prenesti v bolnico!« sem še slišal praviti.
Vsi premočeni pridemo do njega. Zelo slanega se počuti. Pregledamo ga in za silo obve-iemo. Vsa piščal leve noge je polna železnih zrnc.
Na pot. Previdno si ga nalože štirje na ramena, predhodnica gre petdeset metrov pred nami. Do bolnice imamo še dobre tri ure ... Pot v temni noči nas utruja, a nič zato. Ranjenega tovariša moramo spraviti na varno.
»Halt!« Zaseda tik pred ciljem! Naglo se obrnemo. Raketa razsvetli gozd. Popadamo na tla. Ranjenec zastoka. Hitro ga spravimo v kritje. Brzostrelke zapojo, a tudi naša »Breda« ne molči in krije umik. Debla nam nudijo dobro »aščito. Krogle gredo previsoko. Cez pol ure se ^beremo. Nikomur se ni nič zgodilo.
Kaj sedaj? Nazaj v taborišče? ... Ne preostaja nam nič drugega! . . . Zopet gremo brez •esed skozi noč. V vrhovih smrek divje vrši. Loteva se nas spanec (
Svitalo se je že, ko pridemo do taborišča. Tam sklenemo, da oddamo Mirka v oskrbo dobrim Mudem in pokličemo zdravnika iz doline.
Lezemo preko skal, po obrazu nas tolčejo yeje. . . Mirku je slabo. Postojimo nekaj časa. *obro, da se že dani, sicer ne bi prišli več da-|eč. pot nas vodi preko strmih poledenelih re-J|er, po stezi, vsekani v skalovje. Nosila z Mirkom moramo zavarovati z vrvmi. Potrebna je 9*rajna previdnost. Veter nas hoče skoro odnesti, tako divje se zaganja v nas, ko gremo *• robu planine.
Pod nami se je prikazalo izza megle Blejsko jezero. Na otoku pozvanja. Tudi od drugod se oglase klicarji  iz zvonikov.  Vsa dolina poje.
S steze moramo v gozd, sicer nas opazijo iz doline. Se nekaj minut in na mestu bomo. Nekaj hiš stoji pod gozdom, v senožet naslonjenih. Toliko, da se ne skotalijo po hribu navzdol.
Na mestu smo. Oddamo ranjenca v varstvo in uredimo glede zdravnika.
Utrujeni, lačni in zamazani se vračamo nazaj. Zavest, da smo rešili ranjenega tovariša, je tako lepa. Skupno življenje, skupni cilj in borba so nas. zbližali.
Vso zgodnjo pomlad je sovražnik srdito napadal in moril, streljal in preseljeval partizanske družine, Čete Gorenjskega odreda pa so preraščale v bataljone. Spomladi leta 1944 je bil ustanovljen že prej omenjeni III. bataljon z naredbo štaba Gorenjskega odreda in po nalogu štaba IX. Korpusa NOV in POJ tudi manevrski bataljon z nalogo operiranja po Gorenjski )in Koroški. V Štab ibataljona so bili imenovani tov. Savo Leban - Gortan kot komandant in Ljudevit Ziger - Perun kot polit-komisar, ki je kasneje opravljal tudi (funkcijo pomočnika komisarja. Za namestnika komandanta pa je bil postavljen tovariš Velimir Svoboda. Z naredbo štaba Gorenjskega odreda, dne 26. aprila 1944 pa so bile v L, II. in III. bataljonu ustanovljene mitraljeske čete in inženirski vod manevrskega bataljona. Odred je imel tako v svojem sestavu štiri bataljone, tri samostojne minerske vode, dve tehniki, odredno bolnico, štiri ambulante, čevljarsko in puškarsko delavnico ter dvoje skladišč. Vzpostavljena je bila itudi kurirska zveza s Primorsko in Koroško.
Komandant II. bataljona Kokr>kega odreda Karlo. — Padel 1944. leta nad Gozdom.
tem je bila lokomotiva popolnoma uničena, prav tako pa tudi šest vagonov.
Istega dne je pričel III. bataljon z ofenzivnimi napadi. Najprej,sJje, druga četa napadla pri vasi Potoke nemško patrolo .»Bahnschutz« policajev in pri tem tri ubila, več pa ranila. Takoj za tem je prva Četa obkolila in napadla sovražno postojanko v Žirovnici. Napadenim jo prišla v pomoč policija iz Radovljice, ki je naletela na močno zasedo tretje čete. Razvila s« je dramatična borba, v kateri so bili trije avtobusi onesposobljeni za prevoz, več Nemcev pa mrtvih in ranjenih. Ko je oddelek hotel zapleniti orožje padlih sovražnikov, je prispela Nemcem pomoč z Jesenic. Kljub kritičnem« položaju, ki je nastal zaradi močne sovražno premoči v orožju in moštvu, so se borci v redn in brez izgub umaknili.
V noči med 12. in 13. aprilom sta prva la druga četa II. bataljona kljub močnemu nalivu in nevihti mobilizirala v vasi Šenčur prt Kranju. V kraju je bila stodvaintrideset imož močna sovražna posadka, ki je hotela z izpadom iz postojanke preprečiti mobilizacijo. Ker pa s« naše sile postojanko blokirale in Nemce z močnim ognjem prisilile k umiku za debele zidove bunkerjev, so mislili, da gre zares, poklicali so na pomoč policijo iz Kranja. '2e čez pol ure Je pridrvelo šest avtobusov oboroženih Svabov, o4 katerih sta dva naletela na nastavljene mino in zletela v zrak. Pri tem je bilo ubitih štirideset sovražnikov. Nemci so mrtve še isto no* odpeljali s seboj.
Toda niso padali samo Nemci. Vsa slovenska atemlja je posejana z junaki, ki so dali svojo življenje za domovino. Eden izmed mnogih j« bil Jože Fajfar-Tomaž, komandant I. bataljona, ki je padel 14. aprila pri vasi Trboje, Ko je jurišal na čelu svojih čet in kosil z brzostrelko nemške pohlepneže. S Tomažem je Gorenjska mnogo izgubila. Bil je hraber, nestrpen, odločen in skrajno samozavesten. Ves bataljon se je navzel samozavesti svojega hrabrega poveljnika. Njegova smrt je borce prvi hip globoko pretresla. V spomin na nepozabnega junaka se jt I. bataljon Gorenjskega odreda preimenoval v Tomažev  bataljon  Gorenjskega odreda.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Novadtamatizacija Jurčičevega ,Domna'   Knjjga partizanskih spominov
__Uprizoritev Mestnega gledališča Jesenice
Knjiga bo izila v založbi Mestnega odbora /veze borcev Jesenice
satelj, ne prireditelj Domna in Sove kot nasprotna pola drame, kot predstavnika dveh razredov, dveh miselnosti ali č.ustvo-vanj. (Primer: Maks — Kantor v II. dejanju »Kralja na Betaj-novi«). Nihče, ne Domen, ne župan, celo Sova ali Meta ne doživijo preloma ali duševne preobrazbe, njihovi značaji so statični, nespremenljivi od prvega vstopa pa dokler jih ne odnesejo z odra. Figure povesti so v večini komedijske: Urh, Ju-rec, Špilkin Jožek, Krševan, župan, celo Sova, skopi in čudaški starec smešnega imena, ki je često predmet zasmehovanja, je v bistvu komed. karakter.
Repertoar naprednega in u naetniško prizadevnega provin-eialnega gledališča bo v pretežni večini sestavljala ljudska dramatika, oziroma tista, ki si jo umetniško vodstvo predstavlja pod označbo »ljudska«. Kajti pravda o ljudskem gledališču še ni dognana, ne le, ker mora vsako vodstvo ocenjevati specifično socialno strukturo kraja in povprečno kulturno raven prebivalcev, pač pa, ker splošni principi takega gledališča še niso dokončno ustaljeni.
Literarna bera slovenske ljudske igre je pičla in vsako gledališče potrebuje nekoga, ki naj z lastno ustvarjalnostjo polni prazne repertoarne predale. V poklicnem gledališču je to po navadi dramaturg, v amaterskem idealist, ki se ob svojem delu še vztrajno in ne-ntrudno vbada na nehvaležni kulturni tlaki. V jeseniškem gledališču je Jože Tomažič tisti, ki vsako sezono z enim ali dve-mi deli dopolnjuje domači repertoar. Tokrat je za oder pri-redil znano Jurčičevo povest »Domen«. Ta povest, ki Jo je napisal devetnajstletni sedmo-šolec v skladju z Levstikovim literarnim programom, je krepko zakoreninjena v dolenjski zemlji in vkl.jub romantični zgodbi nagosto pretkana z realističnimi epizodami. Značaje •lika Jurčič plastično, dramsko napetost stonnjuje od prizora do prizora. Ni čuda, če povest vabi  na dramatizacijo.
Dvoje poti ima dramatizator JUrčlča na izbiro: da v zaporedju prizorov, ki odgovarjajo zahtevni tridejanski dramski poglavjem povesti, razvije pred zgradnji ter se za svojo dra-gledalci . romantično-realistično mahzacijo poslužil bolj spro-zgodbo obarvano z nostalgijo ščene tehnike moderne drame, po dobrih starih časih, (kar Je bi z manjšim trudom svoji pu-prakticiral pred petdesetimi leti bliki intimneje predstavil pre-v ljubljanskem gledališču Go- prosto in prisrčno, malce naiv-vekar in s tem izzval ogorčen no Jurčičevo fabuliranje. Tako protest Cankarji). Težja, toda pa je dvanajst poglavij, ki se hvaležnejša naloga bi bila v o-kviru Jurčičeve zgodbe o nezakonski materi in nezakonskem •inu v  nekaj  dramatsko dina-
le po napadu na grad, po Sovinem strelu, ki ubije sina.
Domna je igral Slavko Po-lanc, mlad igralec, na odru neposreden, iskren in pošten. Čustveno močno diferencirane igre še ne zmore, pa tudi laži v odrskem izrazu še ne pozna. Njegov oče in sovražnik Sova je Bojan Cebulj. Postavil je impresiven lik, črtan zanesljivo, z močnimi pastelnimi toni, toda nekoliko v stilu melodrame. Med obema stoji mati Meta. V interpretaciji Tatjane Go-stiševe skoraj tragedijski lik, plastično oblikovan s skopimi zunanjimi izraznimi sredstvi in veliko notranjo dinamiko.
dejanju se je poskušal reševati z močnim patosom. Hči Anka Ide Stražišarjeve je pohlevno in preplašeno dekle, ki se za fanta ne bo borilo. Upravičeno je Levstik pisatelju očital, aa mladih žensk ne zna risati. Sta-retov berač Urh, se mi je zdelo, da je pravkar primahal na jeseniški oder nekje od Stične. Le kje je zgubil citre in si obesil hreščavi meh? Igralca odlikuje topel in diskreten humor. V Rotarjevem učitelju Krševa-nu smo izza komične figure čutili tragiko stanu, ki je bil v tem času — beraški. Spilkinega Jožka igra Franc Cegnar. To je, izgleda, komik, ki zmeraj ogreje dvorano, — pa tudi publika njega. Več discipline ,bo verjetno igralcu v prid.
Zupan, kmetje in možje lovci so svoje vloge v redu odigrali, prav tako tudi grajski služabniki. Dekleta na Jurčevi preji so bila lepa in fantje nerodni.
Razgibane scenske osnutke je zasnoval Marjan Pliberšek realistično, le drugo dejanje je s svojo romatičnostjo povečalo vtis melodrame.
Bratkovič
Partizanska leta so K« že odmaknila za desetletje. Spomini na najveličastnejša leta zgodovine našega ljudstva počasi tonejo v pozabo in se le tu in tam razplamte v družbi bivših borcev in ljudi gorskih fvas;i ki so bili partizanom najbližji in, ki so zanje največ žrtvovali. Zato se prav ti ljudje razvesele vsake knjige partizanskih spominov in ni nič čudnega, če je bila Korotanova knjiga »Jeklena pest« razprodana že ob izidu. jNič manj ne bodo ljudje pozdravili Slovenkove knijge, ki bo v kratkem izšla v založbi Mestnega odbora Zveze borcev Jesenice. Pozdravili jo bodo predvsem ljudje pod Stolom in Karavankami, ki so bili v stalnem stiku z borci Cankarjevega bataljona. Mislim, da v Žirovnici, na Breznici, na Selu, v Vrbi in drugih žirovniških vaseh, skoro ne bo družine, ki ne bi segla po njej. Dovžani in Mojstrani ne bodo zaostajali, saj bodo našli v njej spomine na svojo nepozabno decembrsko vstajo 1941. leta. Knjiga opisuje in niza zgodbe o življenju prvih gorenjskih partizanov v živahni reportažni obliki.
Franc Konobelj-Slovenko na-
šim bralcem ni neznan. Marsikatero     njegovo partizanske
zgodbo so lahko že brali v prejšnjih letnikih bivšega »Jeseni-šekga kovinarja« in »Glasu Gorenjske«. Ker so te zgodbe zanimale širok krog bralcev, je avtor sklenil, da jih napiše še več in jih zbere v knjigi, ks bo poleg zgodb vsebovala še razno zanimivo zgodovinsko gradivo narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem. Zato ima knjiga dvojno vrednost. Reportaže oživljajo partizansko življenje, dokumenti pa osvetljujejo zgodovino osvobodilnega gibanja, zlasti na Jesenicah ia v okolici.
Avtor knjige je bil pred vojno delavec jeseniške železarne. Doma je z Javornika, sedaj pa je v službi v Ljubljani. S prvimi jeseniškimi in javorniškiml delavci je odšel leta 1941 v partizane. Zato je svojo knjigo posvetil predvsem svojim ne* danjim tovarišem, materam, ženam in otrokom padlih borce/ in talcev.
Knjiga bo okusno opremljen«. Opozarjamo  bralce,  naj jo sedaj  naroče pri Mestnem odbori  zveze borcev  na Jesenicah. M. KL.
Po  kranjskih knjižnicah
V  lanski  sezoni  je  jeseniško gledališče  uprizorilo «Pohorsko bajko«, ki jo je prav tako  dramatiziral Tomažič
Ce bi se Tomažič odrekel pri-     Ze po  Jurčiču bledemu liku vidu     socialne drame in togi, gruntarja Jurce   Jernej Pogačnik ni nalil krvi v žile. V dramatsko nepripravljeni in nepotrebni   metamorfozi  v tretjem
Iz Radovljice
odigravajo v različnih krajih, dokaj nasilno združil v treh dejanjih, od tega samo v drugem šest. Kompozicijsko je mlčnih slikah osvetliti skozi tretje dejanje najbolj svobodno, prizmo dialektičnega \rnateriall- v njem se je Tomažič precej zrna socialna nasnrotja, odnose odmaknil od predloge, kar igri sParl-
in silnice v družbi slovenskega ni v prid. Preveč je v njem Otvoritvena predstava je bila podeželja pred sto leti; razgrni- okornosti in neverjetnosti. (Meta odigrana v prenovljeni dvora-
čaka petnajst let, da na- ni TVD» Partizan« v Radovlji-
Gledališki odsek IKUD »Anton Tomaž-Linhart« je minulo soboto otvoril zimsko sezono z dramo pisatelja W. Lomerset Maughanax »Sveti Plamen«, ki jo je prevedel Ciril Debevec. Delo je režiral tov. Tone Ga-
Kranjsko    ljudsko    knjižnico cev   do  socialistične skupnosti
pozanjo bralci v Kranju, v nje- bi  knjige hitreje  krožile mea
govi bližnji in daljni okolici in njimi. So tudi nekateri bralci
celo v Železnikih    in    Zireh. brez vesti, ki trgajo liste knjig
Knjižnica  je  ves     dan  polna in nam na ta način povzročajo
vnetih bralcev. Vsak najde kaj, veliko škodo. Četudi tak izposo-
kar si želi,   če   pa   zahtevane jevalec plača visoko odškodni-
knjige ni doma, mora pač ne- no, je to za knjižnico nenado-
koliko časa počakati, včasih tu- mestljiva   izguba,   saj včasin
di ves mesec, ker vsi bralci ne knjige ne dobi več. Knjige so
vračajo Iknjig  po   preteku    14 naša skupna last in želja knji-
dni. Dobro bi bilo, če bi Imela žnice  je,  da  bi  bili  prav vsi
knjižnica  po  več  izvodov   iste bralci pazljivi in disciplinirani,
knjige, to pa sedaj še ni mo- Knjižnica  ima  tudi skromno
goče. Z več razumevanja bral- odmerjen prostor, kjer je nekaj
Umrla je
l
Slavna    dramska umetnica,
Marija Vera, ki je pretekli te-
prosi  Sovo  posredovanja ci- Kljub raznim tehničnim te- den zatisnila oči, je bila po ro-
patetična preobrazba Jur-čeva spričo Metine smrti; povabilo na Silvestrovanje; (sploh izgleda, da je grad starega čudaka družabno središče doline). Družbeni profil dobe je Tomažič neopravičeno prevrednotil. Odnose med posestniškim razredom in /aškim proletariatom nam kaže v konveksnem zrcalu deformirane in pro-jecirane za sto let naprej. Jurčičeve krotke, kvečjemu malce Iširokoustne kmetice in originale je prekvasil z revolucionarnim duhom, ki ga ta doba nikjer ne odraža.
Tudi,   če   bi primerjal Deseti brat dokaj     šabko poklicno
delo akad, slikarja P. Piriha gledališče z najboljšim amaterskim, je v njunem ti vse tisto, kar je Jurčič pri delu zmeraj vidna razlika v •likanju vaških pariev — bera- dobro prvemu, kajti ne le ma-čev, begunov in bedačkov podza- terialni pogoji, temveč tudi psi-vestno čutil, pa ni mogel, znal hološki momenti v delu obeh so ln smel povedati. različni. Umetniška merila oce-
Prireditelj Jože Tomažič je njevanja so sicer tu in tam ista, iskal še tretjo pot. Iz prepro- v  sodbah pa  je  treba tehtati
za sina in Sova prenaša žavam (neprimerna garderoba, petnajst let usodno pismo pomanjkljiva oprema odra, po žepih, preden ga sežge; mraz in podobno) je bilo to berač Urh se sprehaja po zahtevno delo zelo dobro poda-graščakovi sobi in stoleh; no. Dobra volja &n požrtvovalnost igralcev sta premagali vse težave. Igralci so dosegli dober stik z občinstvom in igra je doživela lep uspeh.
V prvi polovici februarja bodo člani te družine uprizorili za Rdeči križ Jurčič-Govekar-jevega »Desetega brata« v reži-
du Kamničanka. Rojena je bila kot Francka Epichova na Glavnem trgu, v hiši št. 33. Oče Jo bil dolgo let uradnik na sodišču. Mati je leta J8937 eno leto pred svojo smrtjo, prodala hišo. Za mlado Francko je zdaj skrbel stric, župnik v Lipici pri Sežani. Tako je šla Francka iz kamniške osnovne šole najprej v Sežano, od tam pa v Gorico. Zelja,   da   postane gledališka
ji tovarišice  Lojzke  Hrvatove. igralka, jo Je ,že zgodaj prived-
la na Dunaj. Tam Je naša talentirana rojakinja nastopila svojo slavno pot po svetu. Njeno umetniško ime je bilo znano po vsej srednji Evropi. Delovala je v Avstro-Ogrski, Nemčiji in Švici. Po prvi svetovni vojni se je odzvala povabilu domovine in prišla v Jugoslavijo. V Ljubljani je prvič gostovala maja 1922, in kmalu za tem za stalno postala članica ljubljanske Drame. Njena igra je predstvljala višek dramske u-metnosti. Ime Marije Vere bo ostalo nepozabno v zgodovini slovenskega gledališča.
ste in nezahtevne mohorjanske povesti v izrazito črno-beli tehniki  je hotel, kot razberem
okolnosti nastajanja. Tako stališče, mislim, je pravilno in z druge    strani    ne zmanjšuje
OBRAZI IM POJAVI
Je dovoljeno — rti dovoljeno
gledališkega lista, ustvariti dra- vrednosti dejavnosti teatra, kamo. Pri predlogi in značajih, kršno je jeseniško gledališče, ki jih nudi Jurčič v tej povesti, »Domna« je režiral avtor sam. ne more taka namera niko- Znano je, da taka rešitev za mur uspeti. Tule ni prostor, uprizorjeno delo ni najugodnej-kjer bi  razpredal  teorijo  dra- ša.  Drug režiser ,je pri insce-
me od Aristotela naprej, le bistveni zahtevek naj Zabeležim: drama mora imeti jasno izkristalizirano osrednjo idejo, dejanje se razvija iz značajev in značaji naj se odkrivajo in razvijajo z dogajanjem, dokler dramski junak ob koncu ne doživi notranjega zloma ali moralne katarze.
naciji v izrazu , in domišljiji svobodnejši, čustveno je neodvisen in kritičnejši. V Tomažl-čevi režiji slogovno prevladuje realizem, ki prehaja ponekod v naturalizem, včasih pa zaide v patos. Mizanscena je dovolj spretna, v prvem dejanju mestoma klišejska; sicer so s skupinskimi scenami zmeraj večje
Domen kot dramski junak ni ali manjše težave, ki jih lahko nosilec neke ideje, (boja za do- opazimo tudi na našem central-to ne moremo smatrati za idej- nem odru. Drugo in tretje de-
ni konflikt). Docela neaktiven je in njegovo življenjsko usodo kroje drugi, še največ berač Urh. ki kot deus ex machina v antični komediji priskoči in poprime zmeraj, kadar se kolo povesti zatakne. Ob dramskem višku ne konfrontirata niti pi-
janje je dinamično, močno razgibano; tempo zavre v drugem Krševan, v tretiem Soilkin Jožek. Pri zadnjem mi je res ui';inka. knko je ušel dramatur-govemu svinčniku, tem bolj, ker njegova zgodba v dejanle ne spada, saj «e v (resnici godi Še-
Da slabi filmi vzgojno slabo vplivajo na mladino, je dejstvo, ki se ne more zamolčati.
Ze pred meseci je „Glas Gorenjske" prinesel kratko poročilo o pobegu dveh mladoletnikov, ki sta se pod vplivom filmov o Tarzanu napotila v pragozdove. Torej že tako „nedolžni" filmi vzbude pri mladini avanturizem. Kaj šele razne kriminalke in resnično avanturistične storije, ki jih kar mrgoli po naših platnih.
Kako je film »Tretji človek" zapeljal v kriminal mladoletnika, je pisala pred dnevi „Ljudska pravica — Borba". Zanimivo je, da v naši kriminalistični praksi vse dokler niso začeli naši kinematografi predvajati filma »Asfaltna džungla", ni bil obravnavan primer vloma s „svinjsko nogo". Nekaj dni po premieri tega filma v Beogradu pa je bilo zabeleženih več kot 10 takih vlomov oziroma poizkusov.
Zakaj tako, je stvar razprave. Moje mnenje je, da ni treba, da je tako. Prav gotovo se ne bi smele dogajati takele stvari;
„Zločin v Nevadi". Film je dovoljen, vendar se ne priporoča. Tako je pisalo na oglasni deski — v gimnaziji! Mar ni ta salomonska rešitev zelo problematična? Mar ne pomeni to, zaviti ^dovoljeno" samo v privlačenejše oblačilo, nehote povečati pri mladini zanimanje za tak film?
Za priporočanje oziroma nepriporoča-nje, je seveda težko najti pravo rešitev. Kajti, če napišemo preprosto „ni dovoljeno", problema prav tako še nismo rešili. Toda še mnogo manj smo ga rešili, če prepustimo odločitev, ali naj gre v kino ali ne, dijaku samemu, potem pa to zagovarjamo z vzgojnimi motivi, da je treba pri dijakih vzbuditi pravilen odnos do problematičnih filmov itd.
Da, to je res treba doseči. Toda, če gre za to, da se v dijaku vzbudi pravilen odnos do filma, da bo znal pravilno dojemati tisto, kar se priporoča in odklanjati tisto, kar ni priporočljivo, potem ne smemo govoriti o dovoljenem, niti o nedovoljenem, marveč o filmu.
Morda ne bi bilo napak spregovoriti o teh problemih v urah moralne vzgoje? Seveda, ne o vsakem filmu posebej, temveč o raznih žanrih sedme umetnosti (kovbojke, kriminalke, revije, psihopata-loške drame, hladne angleške historične zgodbice itd.).
Potem prav gotovo ne bi bilo treba stikati za raznimi besedami, da bi mladini na čim lepši način dopovedati, kako se zanjo bojimo. Potem bi v dobršni meri odpadle mladostne moralne in avanturistične zablode.
V kratkih 50 vrsticah se problema ne da rešiti. Treba pa je začeti vsaj razmišljati o tem. ABC
miz in polica z ilustracijami m revijami. Ves dan se vrste bralci okoli police in z zanimanjem pregledujejo dogodke v slika* doma in v svetu. Zal, da ni prostor večji, da bi se uresničila že davna želja, imeti v knjižnici tudi čitalnico. Upajmo, da bomo v doglednem časa tudi to dobili.
Poglejmo še, koliko obiskovalcev je imela knjižnica v preteklem letu in kaj vse bero.
Ob koncu leta 1953 je štela knjižnica 12.308 slovenskih, srbohrvaških, ruskih in nemških knjig. Knjižnico je obiskalo 24.577 bralcev, od teh 9825 delavcev, 4975 nameščencev, 9.299 mladine in 481 ostalih. Izposodili smo 43.743 knjig, od tek 99 političnih, 844 poučnih, 31.927 leposlovnih, 7813 mladinskih, 572 srbo-hrvn.ških, 4 rusko ta 2484 nemških.
Od domačih pisateljev so bila izposojena največ dela T. Bevka (1137). M. Kranica (944), J. Jurčiča (767), F. S Finžgarja (754), A. Ingoliča (681), L Cankarja (646). Zanimivo je, da Jo bil Cankar do letos na 12., 13. in 14. mestu, sedaj pa jje prišel na 7. mesto.
Dela tujih pisateljev so bila izposojena v temle redu: Siea-kiewiecz (863), Jack London (705). Jules Verne (705), H. Balzac (599). A. Dumas (561), L. N. Tolstoj (515) itd.
Veliko je povpraševanje po kriminalnih romanih in razburljivih potopisih, katerih Ima knjižnica le malo na razpolago.
V Kranju imamo še Ljudske knjižnice v Stražišču, na Prim-skrvem in na Rup.. sindikalne knjižnice pa V tovarni Industrije bombažnih izdelkov. Pletenini in Inteksu. Ljudska knjižnica v Stražišču ima 207» knjig. 1408 bralcem je izposodila 3999 knjig. Ljudska knjižnica na Primskovem ima 1510 knjig ter je izposodila 1217 braleem 1876 knjig. Ljudska knjižnica na Rimi ima 472 knjig ter iih je izposodila 76 bralcem 476. Kn11-žniee so odnrte le enkrat ali dvakrat tedensko no naiveč dve uri. kar je za niihov delokrog vsekakor premalo. Sindikalne knilžnire nnsoialo kniise le svojim kolektivom. V nreteklem letu so izposodile 647 bralcem 122« kniig.
Liudcka knjižnica v Kranja se vzd?-žuie s subvencijami LO-mo, OSS in svojimi dohodki, kateri pa ne 'zadostujejo »a kritie režilskih stroškov. Tudi subveneije so bile z ozirom na današnje visoke cene knjig bolj pičle. i
Kniižnica je postala ustanova, kateri bo treba posvečati, vedno več pozornosti. Število bralcev se od leta do leta stopnjuje, zahteve so vedno večje in treba bo vsekakor novi* ukrenov za nemoten razvoj Pretesni, temni prostori nikakor niso zadovoljivi. Nujno potrebna je čitalnica. Nakup novih knjig je treba povečati in urediti še nebroj malenkosti, M vplivajo na redno poslovanje.
Upamo, da se bo knjižnica ■ pomočjo LOMO in OSS hitro razvijala.
49 «U8 GORENJSKI:
šport * šport * šport
II. Gorenjski zimsko športni teden zaključen
Sodelovalo je več kot 3.O00 tekmovalcev
iii
Preveč bi bilo danes pisati o vseh rezultatih in podrobnostih, ^e vemo, da je tekmovalo preko 3000 smučarjev, sankačev in drsalcev, medtem, ko je na lanski prireditvi sodelovalo okoli J200 smučarjev. —■ Marsikatera s^var seveda ni šla tako, kakor 80 vsi želeli, vendar to ni ^nanjšalo uspeha. Drugo leto "° treba le še bolj utrditi orga-•^acijo tekem. Predvsem bo po-^ben točnejši dogovor in sporazum s šolami, mislimo s sredami šolami, ki «o letos poka-?ftle najmanj zanimanja.
^ljub nekaterim hibam pa so tekmovanja potekala v redu, ^azen pri pionirjih, ker prire-
'telj ni računal na Itako veliko udeležbo. Vendar so tudi to z ^obro voljo in s sodelovanjem Učiteljev premostili.
Pa Še nekaj podrobnosti o tem velikem tekmovanju. Prvo ne-delJo je bil na Bledu tek čla-n°v na 15 km z mednarodno U(teležbo, članice pa so tekmo-Val« na 10 km dolgi progi. Ponedeljek je bil določen za cici-,ane. Kljub snežnemu vremenu 36 Prišlo na tekme okoli 200 ci-
cibanov. Preko 100 jih je tekmovalo s sankami, nekaj manj pa s smučmi. Pri cicibanih iz otroškega vrtca ge zmagal Saša Svetina, drugi pa je bil Tomaž Vidmar. Pri ostalih letnikih pa so postali letošnji prvaki Roman Smolej, Srečko Zen in Janez Zmitek. Pri sankačih pa sta zmagala Milka Robič in Bine Dvoršak. Največji živžav je bil na Jesenicah v torek, 12. I., na dan pionirjev. V tekih, slalomu in skokih je nastopilo nad 750 mladih tekmovalcev. Prišli so iz vse Gorenjske.
V naslednjih dneh so bila na sporedu tekmovanja srednjih šol, patrolni tek na 10 km s streljanjem, teki za mladince, mladinke, člane in članice. Z nedeljskih1! slalomom za člane in članicft, mladince in mladinke na Bledu ter s skoki za člane in mladince na Jesenicah so zaključili tekmovanja. Senzacija zadnjega dne je bil nastop naših vrhunskih tekmovalcev Polde, Lukanca, Finž-garja in dr. Matevž LukanC je v slalomu na Bledu zasedel H mesto, Polda pa je na skakal-
S sodišča
nih tekmah ponovno dokazal, da nima resnega nasprotnika. Z 10. točkami naskoka je osvojil prvenstvo Gorenjske v skokih.
Z družabno prireditvijo na Jesenicah in z razdelitvijo nagrad je bil II. Gorenjski zim-sko-športni teden slovesno .zaključen.
Trije Kranjčani v reprenzentaci
Martelanc, Stare in Ambrožič bodo sodelovali v reprezentanci Slovenije proti Zap. Nemčiji in Franciji.
Dne 23. januarja bo odigrala ekipa slovenske reprezentance kegljaški dvoboj v Colmaru v Franciji in 24. jan. v Frankfurtu v Zapadni Nemčiji. Slovensko reprezentanco sestavljajo Martelanc, Stare in Vlado Ambrožič iz Kranja, Likovnik iz Ljubljane, Gomolj in Kobal iz Maribora in rezerva Mlakar in Ljubljane. Kegljaška tekma v Zapadni Nemčiji je povratna * *kma, ker so prvo odigrali v Ljubljani lansko leto po svetovnem prvenstvu. To tekmo je ekipa Slovenije odločila v svojo korist.
^roti ikoncu preteklega leta ™ bila pred Okrajnim sodiščem
* Kranju kazenska obravnava
* zvezi z nesrečo, ki se je dne
oktobra   1953  okoli  9. ure fvečer zgodila v Gramoznici pri "klem.  Pred  sodiščem  so se **°rali zagovarjati Ivan Babic, Jttlner, Tomaž peternelj, uslužne pri občinskem lj. odboru
Ivan Pengov, uslužbenec
^aklo p
r°jekta, Milan Koprivec, rav-*at*lj podjetja Projekt in Leo ^bnik, gradbeni tehnik pri *ranjskem gradb. podjetju.
Ivan Babic, strokovno uspo-°bljeni miner in delavec v ob-
nski gramoznici ter Tomaž Pe-
rnelj (gta ^a zadolžena za ^^^anje naročil in evidenco tn n, ^rarnozom, prevzemanjem
tobra8 7Q^ta *ramoz- Dne 19 ok"
m 8 kuPcu gramoza Antonu O-*rzi  m  njegovim delavcem, n»i r>~WMio 1  kamion gramoza *a odseku gramoznice, katerega
" I'.mj, i.scaia občina Naklo, in 8,c«r na mestu, kjer je stala še "^ako  10 met.  visoka navpič-stena    gramoza in se pri pr«dhodni  raztrelitvi  ni takoj *rUsiia. Oba sta dopustila, da .° Omer/a Anton in njegovi de-. Yci nakladali gramoz preblizu .    stene,   ki  se  je  med nabadanjem    zaradi predhodne £*zstrelitve zrušila. Gramoz je a«ul 3 delavce, v celoti pa po-°Pal pod seboj delavca Jožeta *°Snika s Primskovega, ki je
pri tem dobil hude telesne poškodbe.
Ing. Ivan Pengov, Milan Koprivec in Leo Dobnik so bili odgovorni uslužbenci podjetij, ki so izkoriščale gramoznico. Vse do 19. oktobra 1953, ko se je zgodila nesreča, so ti ljudje dopustili, da se je gramoznica na Polici na odsekih, kjer sta obe podjetji pogodbeno pridobivali gramoz, izkoriščala tako, da so minirali na odseku gradbenega podjetja »Projekt« 10 metrov, na odseku Kranjskega gradbenega podjetja pa 7 m visoke stene od spodaj. S tem so skušali doseči vselej zruše-nje celotne navpične stene. iTo delo pa je proti predpisom pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu v kamnolomu, pri kopanju gline, peska in gramoza. Po teh predDisih se more pridobivati gramoz po etažah in z miniranjem od zgoraj navzdol.
Sodišče je spoznalo vseh pet obtožencev za krive v smislu obtožbe in je obsodilo Ivana Babica Jn Tomaža Peternelia vsakega na 6 mesecev zapora, in?. Ivana Pengova. Milana Ko-privca in Lea Dobnika pa na denarne kazni po 5000 dinarjev. Vsem pa je kazen odložena na popolno dobo 2 let. Kazenska obravnava je pokazala, da se odgovorni uslužbpnei v nodietiib vse premalo zanimajo /a zdravje, odnosno za zaščito delavcev.
u Ratniku
Kamniški smučarji imajo letos več sreče kot preteklo leto, ko niso mogli prirediti nobene skakalne tekme na novi, lani obnovljeni 45-metrski skakalnici. V nedeljo, 24. januarja ob 14. uri bo veliko meddruštveno tekmovanje v skokih. Borbe bodo hude, ker pričakujejo nad 15 dobrih skakalcev iz Ljubljane. Mestna občina je za zmagovalca poklonila lep pokal, podjetja pa so pripravila številna bogata praktična darila. Obiskovalci tega tekmovanja bodo imeli torej dovolj užitka pri tem tekmovanju! "MflT ur ■ u r        in' LJm Tr
Smučarski
an „Svobode
na Trati
Mladi in veseli klici so se razlegali v nedeljo že rano v jutro okrog prostorov DPD Svobode na Trati. Pionirji, mladinci in člani smučarske sekcije društva so imeli svoj društveni smučarski dan. Nadebudni mladi smučarji so nestrpno pričakovali znamenja za start. Tekmovalec za tekmovalcem je zdrknil po progi, ki je vodila v glavnem po ravnini Sorskega polja. Bodreni od številnih gledalcev so mladi smučarji hiteli proti cilju. Prvo mesto je zasedel Janez Dolinar, ki je progo prevozil točno v 10 minutah. Sledita mu Janez Jugovic 10,25 minut in Lužnik 11,15 minut.
Mladinci, ki so startali ob 10. uri, so imeli zahtevnejšo progo, ki je vodila skozi Godešič in Lipico ter Suho. Proga je bila dolga nad 7 km ter jo je prvi presmučal Pavel Stanovnik v času 35,54 minut. Njemu so sledili Pavel Jugovic 36,12 minut, Gašper Krajnik 42,12 minut in Jože Jugovic 42,17 minut.
Popoldne so bile tekme v slalomu. Pri pionirjih so bili najboljši Janez Jugovic, Janez Dolinar in Anton Mihelič. Pa tudi drugi so se resnih obrazov s precejšnjo sigurnostjo spuščali skozi vratca.
Pionirjem so sledili številni mladinci, ki so z mnogo večjo brzino švigali med vratci. Prvi je bil Pavel Jugovic, 2. Franc Košir in 3. Ferdinand Cuk.
Zadnja disciplina v tekmovanju je bil slalom za člane. Teh je nastopilo najmanj — vsega šest. Razvrstili so se takole: 1. Milan Osovnikar, 2. Tone O-man in 3. Jugovic.
Po tekmovanju so razglasili rezultate ter prvoplasiranim razdelili bogata praktična darila, ki jih je pripravila Gorenjska predilnica.
je izhod?
Kamv*\tc*r h komentarjem
Mladi Jeseničani bodo kmalu mojstri hokeja
v, Ha zmaga in en neodločen jp rezultat v dosedanjem tekmovanju v slovensko-hrvatski ligi — to je klavrna bilanca, s katero bo nogometni klub »Korotan« iz Kranja stopil pred letošnji občni zbor.
Prav je, da ob obenem zboru povemu tudi mi svoje mnenje o društvu, da tudi mi — brez zle namere — skupno z vsemi, j ki jim je pri srcu napredek no-' gometa v Kranju, pripomoremo, da  pride  naš  ligaš  na zeleno I vejo. Saj je »Korotan« končno .predstavnik vsega mesta v i dokaj kvalitetnem tekmovanju in so njegovi uspehi in neuspehi hkrati tudi uspehi in in neuspe-; hi vsega  kranjskega nogometa in končno vse športne dejavnosti.
Veliko vprašanje je, če je »Korotan« v preteklosti res predstavljal vse mesto. Menda ne! Razne levobrežne in dc«n«»-brežne tendence so to ovirale in tako hote ali nehote našem« notrometu nasploh zelo škodovale. Prav je. da bi imel Kranj več nogometnih društev, saj končno nosromet ni igra »zgornjih enajstih«. Ni pa prav. da je konkurenca privedla do tesra, da je — kdo je temu kriv. v to se ne bomo snu«čnli — skoraj v«a mladina iz »Komuna« nre-šla v »Projektor« (sedaj »Mia-A<i«fctV T»a je Wa in no'n'o'na konkurenca, je jasno, posebno če upoštevamo, da so pri tem celo službe odigrale svojo vlogo.
Del krivde, da so igralci »Ko-rotana« odšli iz kluba, pa nosi tudi uprava »Korotana«, ki je mačehovsko   ravnala s tistimi, i ki niso igrali v ligi. Ze pred vojno ustaljen običaj, posveti-!ti  vso skrb enajstim igralcem prvega moštva, se kot rdeča nit vleče tudi skozi vsa povojna leta. Prvo moštvo je vedno »trpelo in garalo«, zato zasluži vso j pozornost, mladi pa naj najprej ' nekaj pokažejo! Tak odnos je — milo rečeno — odbijajoč. I    S   to  ugotovitvijo  se precej približamo drugemu vzroku za neuspeh     »Korotana«. Odnosi J med posameznimi igralci v pr-I vem moštvu in nekaterimi člani i uparve, niso bili pravilni. BiH so  preveč  familiarni,  zato ni čudno, da se je po vsaki tekmi (posebno na gostovanjjh) delilo igrače na tiste, ki so ga »lomili« in na tiste, ki ga niso. Zato je nastala v moštvu razcepljenost  in> se  je  morala imrava končno zateči h kaznovanju, če je hotela ta spor zatreti. Toda ! tudi pri kaznih se je pokazalo, da uprava na vse nedisciplinirane igralce ni gledala z istimi I očmi.
Trener, ta nesrečni trener! Ko'«ko pisem, koliko brzoiavov. kakšno veselje, ko sn je vendarle noJavil na Igrišču! In konec? Slab! Letošniemu trener-1 ju sicer nI odrekati nekaterih I nogometnih   kvalitet. Njegova
napaka pa je bila, da ni enal ustvariti potrebne disciplino, predvsem zato, ker je svojo službo jemal neresno. Pri tem leži nedvomno del krivde tudi na upravi kluba, saj trener od tehničnega vodstva ni dobil dovolj pomoči. Dosti avtoritete jo seveda zgubil trener tudi zato, ker je bil pač samo »na preizkušnji«. Pol leta na preizkušnjil Kaj se ni nihče zavedal, da je
6 mesecev doba, v kateri se lahko moštvo popolnoma uniči, oziroma doseže zavidljive uspehe?
Velik del krivde za poraze prav lahko pripišemo tudi igrišču. Kranjčani so navajeni na minimalno igrišče in tu še nekaj pokažejo. V tekmovanju po drugih igriščih pa so naleteli na klube z velikimi, predpisanimi igrišči, na katerih se niso mogli prav znajti. Menda je re* zadnji čas, da se dokončno sklene, ali bo novo igrišče ali ga ne bo. Pod takimi pogoji, kot so sedaj, je kakršenkoli uspeh izključen. Ze nekaj let, govorimo: »To pomlad bomo pa prav gotovo dobili igrišče«. Kdo bi so čudil, če so še tako delavni ia marljivi ljudje vrgli puško v koruzo. Morda bo pa to pomlad vendarle kaj?
H koncu Še nekaj o upravi kluba. Ze nekaj let volijo na občnih zborih po 20 odbornikov, pa tudi več. Kako pa je na sejah? Sest. morda sedem, vedno istih odbornikov je prisotnih; samo oni se vbadajo s problemi kluba in res delalo. Ostali pa mislijo, da je njihova od-borniška funkci*a v tem, da so na tekmah reditelji. Letošnji občni zbor bo moral zato temeljiteje pretresti, koga naj te-voli in koliko naj jih Izvoli v nov upravni odbor, saj za rodite! ia nI nujno, da je tudi člaa uprave.
4*
tel Kaaaak
17
Stekel je po varnostnih stopnicah nav-j^ol in se v naslednjem nadstropju vrnil 0 hodnika, ki je vodil do sobe, iz katex*e *° padli streli. Prislonil je uho na vrata tev. 1726. Tišina. Obesil je tablico za presedan vstop na vrata in neslišno vsto-P1*- V istem hipu se je že vrgel na tla. ^ekdo je v sobi kadil. Morilec.
S hripavim glasom je zamrmral: Ne ganite se! Sem oborožen. ,Zares? je odgovoril Bertov glas. Kdo •* «i mislil!
XIII.
Kako si prišel v sobo, je vprašal
j      V lastni osebi, kakor vidiš. Prižgiva ^ in lotiva se posla! Pri vratarju sem *del, da je bila ta soba rezervirana ob 1,20 uri. Kdo je vedel, kam pojdeta?
Samo Marga. Torej je morala ona
njen
estiti morilca.  Toda, če je bil *kriyeC) cemu jQ je ubil?
wfiibala sta in nista prišla do zaključka
Soba je bila kot vsaka običajna hotelska soba. Postelja je bila nedotaknjena, vse je bilo tako lepo pospravljeno, da ni bilo nikjer niti praška, samo na preprogi je bilo malce cigaretnega pepela.
Ničesar nista našla. Nobenih odtisov. Človek je bil previden. Gotovo je imel rokavice na rokah. Ze sta hotela oditi, ko je Bor t zaklical:
— Stoj na radiator sva pozabila! Ta je stal točno pod oknom.
2e je zlezel na pod, segel pod grelec in nekaj privlekel na dan.
— Hevreka! Našel sem, bratec King!
V dlani je držal črn avtomatičen svinčnik.
Ni bilo težko ugotoviti, da ga je morilec izgubil, ko se je sklonil skozi okno, da bi streljal. Padel je pod radiator, ne da bi opazil.
— Kaj zdaj? je vprašal Harry. Svinčnik je tako običajen kakor milijoni njemu enakih.
— Misliš?, je zamrmral Bert. Ali se spominjaš sličnega predmeta za pisanje?
— Milijonar j evega   nalivnega peresa?
Kako naj je ta svinčnik  znjim v zvezi?
— Poglej še enkrat!
Tedaj je tudi Harry na njem opazil majhne vdolbinice, ki so jih jia svinčniku pustili zobje .. . Zobje!
—• Nemogoče! Bert je vzel iz svoje listnice mikroio-tografije, jih razporedil po mizi in pokazal osuplemu Harrvju. Primerjala sta fo-grafije in odtise na svinčniku. Vse odtise so bili naredili isti zobje. Odtisi so bili enaki.
— Toda milijonar je vendar umrl že pred tremi meseci. Kako je prišel njegov svinčnik v to sobo?
— Oprosti, ali veš za trdno, da je Wil-liams ros umrl?, je dvomeče pripomnil Bert. — Kapitan je izginil, posadka izginila.
— Toda, čemu potem oporoka in ves cirkus z zapuščino?
— Oba sva tepca, je končno vzkliknil Bert. Milijonar je *es umrl, res je tole njepov svinčnik. Toda nekdo si ga je prilastil. Izvedeti morava.
Skrbno je zavil svinčnik v svilen papir in ga s fotografijami vred spravil v listnico.
— Kaj počneš? je zakričal Harry. — Morava ga izročiti tvojemu očetu.
— Dragi moj, ne morem dovoliti, da bi zločinec izvohal, kak dokaz sva našla. Naša kriminalna policija je včasih nerodna, čeprav ji načeluje moj oče. Ne bo prvič, da bova jaz in oče v nasprotnih taborih.
— In Lilian, kaj bo z njo?
— Če bi ta svinčnik na kateri koli na-
čin lahko pomagal, da bi se njena nedolžnost dokazala, potem bi ga takoj izročil očetu. Toda sam dobro veš, da ni tako. — Moj oče bo preiskal tole sobo in našel pepel in ogorek, dokaz, da je nekdo bil v sobi. Lilian je res v težki situaciji. Vs« okolnosti jo tako obremenjujejo, da njenemu pripovedovanju ne bo nihče verjet Vendar je bom rešil. Zanesi se!
, XIV.
Ko se je Harry vrnil, je bil v salonu samo stari gospod King. Liliano so spravili v posteljo in ji poslali zdravnika. Tudi Mary je prišla k njej. Inšpektor je rekel:
— Veš, da sva prijatelja s tvojim očetom. Rad te imam, kot da bi bil moj drugi sin. Povej mi, kar veš, da ti bom laže pomagal! Res, ti nisi prizadet, ker imam priče, da si stopil že po strelih v sobo. Toda tvojo ženo obremenjuje prav vso.
Sama je bila z Margo, na revolverju so samo njeni odtisi, cev je bila še eorka, ko ga ji je agent vzel, krogle, ki so Margo umorile, so bile izstreljene iz njenega revolverja.
Povod? Če bi se ne bila nocoj s teboj omožila, bi lahko trdil, da se je hotela polastiti tudi Marginega deleža. Toda gospod de Huentas mi je nekaj pripovedoval o napadih na Liliano.
— On, je zatulil Harry. Kje je ta orangutan?
— Vidim, da ti ni posebno nri sreu. Telefoniral sem njemu in notarju Gassman-nu, naj prideta sem.
Stopila sta v.sobo k Liliani.
TELEVIZIJA V 21 DRŽAVAH Po poročilu UNESCO obstoji televizija že v 21 državah. Priprave za delovanje televizije imajo v sedmih državah, v 24 pa preizkušajo možnosti za vpeljavo televizije. Najbolj široko televizijsko mrežo imajo tehnično visoko razvite dežele. Prav tako pa kažejo zanimanje tudi manj razvito države.
V Ameriki pride 1 sprejemnik na 7,15 prebivalcev, v Veliki Britaniji na 24, v Kubi na 55, v Franciji na 704, v ZSSR na 2000, v Nemčji pa na 8000 prebivalcev. Tam, kjer je malo sprejemnikov, so organizirali posebne klube, kjer se shajajo prebivalci, da skupaj gledajo oddaje.
ZVOK ODKRIVA BACILE
Najnovejša ideja, kako odkriti bacile in insekte v hrani je bila pred kratkim realizirana. Sumljivo hrano so spravili v velike zaboje, v katere ne prodre prav noben zunanji šum in ropot. Nato so spustili v pogon tako imenovani super natančen mikrofon, ki registrira prav vsak, še tako slab šum. Najmanjše gibanje insektov aparat zabeleži in s tem je ugotovljena njihova prisotnost v hrani.
TISKOVNA NAPAKA v Neki farmar iz Esbjerga na Danskem, ki je hotel prodati kolerabe po 20 kron za tono, je oglasil svojo ponudbo v lokalnem časopisu. Tiskarski škrat pa je bil gotovo bolj trgovski, zato je bila v časopisu objavljena cena 30 kron za tono. Preden so mogli napako popraviti, je srečni farmar sporočil redakciji: »Najlepša hvala! Kolerabe prodane za oglasno ceno!«
IZ LJUBEZNI DO ŽIVALI Angleži so veliki ljubitelji živali. Pri podiranju nekega velikega stanovanjskega bloka je znana zidarska tvrdka v Nottinghamu lani poleti ustavila dela, da bi ptičji par, ki je gnezdil pod napuščem, lahko v miru izvalil svoja štiri jajca.
PA V AMERIKI? Tam  pa  rasne  diskriminacije še pri živalih ni konec. Tako imajo v Los Angelesu psi in mački svoje pokopališče. Toda živali črncev in Japoncev na tem pokopališču ne smejo biti pokopane.
Francijo bi lahko (imeli za vzgled v evropskem prometu. Zato pa bi se morali uresničiti trije gigantski projekti: obokanje dna Rokavskega preliva, podmorski predor pri Tarifi, ki bi vezal Evropo z Afriko in cesta med Francijo 1   in  Italijo  pod  masivom Mont-
Iblanca. Prvemu projektu je nasprotovala Anglija, ki se je zavzemala I za kak drug načrt predora, ker hi prvi imel v slučaju vojne tudi strateški pomen in bi ga napadalec prav lahko izkoristil za invazijo in tako motil Anuli-jo v njeni »splended isolation«. Toda taki predori v atomski dobi pač nimajo nobenega pomena več. Od let,a 1940. pa tudi Angleži temu projektu ne nasprotujejo. Nevaren povratek njihove armade s kontinenta nazaj na otok jim je takrat odprl oči. Zavedali so se, da bi bila podmorska cesta lahko velikega strateškega pomena <tudi zanje. Pri tem pa seveda niso pozabili na turizem. Tako danes komaj najdemo koga v Angliji, ki bi tej ideji £e ugovarjal. Angleži so se naenkrat navdušili za podmorsko cesto.
Rokavski preliv s svojimi strašnimi in nevarnimi viharji in z več metrov visokimi va-lovi spada   med najnevarnejša
Ceste pod ntatfcm iu pad %\ap&\a $ata £v(ttoi$e
Angleški polkovnik
Kak« so se med drugo svetovno vojno izplačale angleške "dolgoročne Investicije*4 v vohunstvo
nemški aenetai
Vjuniju 1914. leta je izginil brez sledu iz vojne akademije v Sundhaerstu v Angliji gojenec Alexander Scott-land. »Zaradi zdravstvenih razlogov«, tako je stalo v pojasnilu uprave akademije. Brisan je bil iz spiska. Cez čas ni nihče več razmišljal o simpatičnem, zelo razumnem in nadarjenem mladeniču — o Scottlan-du.
Kmalu po skrivnostnem izginotju z akademije najdemo Scottlanda v Nemčiji. Pod lažnim imenom in z lažnimi dokumenti mu je uspelo priti v nemško vojsko. Kot nemški vo-
jak je preživel vso prvo svetovno vojno. 1918. leta je imel že čin kapetana. Tudi po vojni je Scottland ostal v nemški vojski. Dočakal je prihod Hitlerja na oblast in drugo svetovno vojno. Toda ne več kot kapetan, marveč kot brigadni general.
Med vojno je A. Scottland dobil, zaradi »vestne« službe in »izrednih« sposobnosti, čin |divizij-skega generala. Po vdoru zaveznikov v Italijo je bil dodeljen feldmaršalu Kesselringu. Kmalu se je uspel zriniti v njegov ožji štab. Tu je pokazal izredne organizatorske    sposobnosti in
Prenekaterikrat se človek zaloti, da premišlja o stvareh, ki nimajo nobene zveze s stvarnostjo. Da se to največkrat zgodi zaljubljencem, ni treba posebej poudarjati. Bezanje od stvarnosti je bolezen Angležev. To napako imenujejo oni »sladka razglabljanja«.
Med drugo svetovno vojno, takrat ko so bila nemška letala
gal razvneti govornik, »trpijo vsi ti ameriški pisci Ina prevelikem interesu za nasilje. Ko prebiraš njihova dela, dobiš občutek, da se povprečen človek ne bavi z drugim kot z mislijo, kako bi sočloveku razbil nos, oziroma kdaj jo bo dobil od nekoga po glavi. V resnici pa fje prav malo ljudi, ki bi v svojem življenju uporabili nasilje . . .
neutrudljivo iniciativo. »Delal« je noč in dan. Zato mu je bil Kesselring posebno naklonjen.
Kot nagrado za svojo naporno službo, je Scottland od časa do časa dobival izredne dopuste, da se odpočije in osveži. V takih primerih se je najraje zatekal v najoddaljenejše planinske predele Bavarske in Tiro-lov, da bi se tam — vsaj tako je zagotavljal svojim nemškim sodelavcem — nadihal »svežega planinskega zraka« in dobil »moti za nove napore.
V resnici je dopuste izrabljal drugače. Brž ko je prispel v svoje »letovišče«, i je v bližini pristalo majhno angleško letalo »Lisanter«. Vkrcal se je in že po nekaj urah je bil v Londonu, kjer je v vojnem ministrstvu poročal o položaju v nemški vojski.
Ko je dobil nova navodila, se je končno vendarle lahko malo odpočil v družinskem krogu. Čeprav je Scottland med Nemci veljal za »zadrtega« samca, ga je v majhni vili ob Temzi, nedaleč od Londona, vedno nestrpno pričakovala njegova družina. Ko je dopust minil, pa se je vrnil z letolom v »službo«.
Zanimivo je, da Nemci sploh niso opazili kaj se skriva za generalom Scottlandom. Po vojni se je Scottland vrnil domov. Sedaj piše svoje spomine. Knjiga bo verjetno zelo zanimiva, ne ve pa se, če bo sploh dostopna javnosti, če ne bo ostala zaklenjena v predalih vojnega ministrstva — za »notranjo porabo«.
morska pota v JCvropi. Marsikateri svetovni potnik je ravno tu izgubil svoje ravnotežje in željo po potovanju. Stari načrt, obokanje dna Rokavskega preliva in vzpostavitev suhe zveze med Evropo in Vel. Britanijo, se bo uresničil. Mesto, kjer se je v davnih letih Anglija dotikala kontinenta, | med Folkstoneom in Calaisom, je najprimernejša točka za pričetek podmorskih del. Kanal je tukaj najožji, komaj 39 km. Toda podmorski predor naj bi bil dolg vsaj 50 km,, ker bodo morali vhode v podmorsko cesto speljati vsaj nekaj kilometrov pred obalo.
Po najnovejših načrtih bodo pričeli z deli 40 metrov pod morskim dnom. 'Morje pa je na tem mestu globoko do 50 metrov. To se pravi, da bo predor 90 metrov pod morsko gladino. Pogled v načrte nam pokaže dve vzporedni galeriji * avtocesto, na kateri se bo vsako minuto srečalo 20 — 30 avtomobilov. Poleg teh idveh cest pa načrt predvideva tudi idve železniški progi. S tem se bo občutno pocenil tovorni promet, kajti odpadlo bo neprijetno to-vorjenje % vlaka na ladjo in obratno. Prav tako pa bo prihranjeno neverjetno veliko dragocenega časa. Potniki in tovor bodo imeli hitro zvezo med Londonom in središčem našega kontinenta. Parizom. Strokovnjaki računajo, da bi gradnja tega predora ob današnji zmogljivosti in sredstvih ne trajala več kot dve leti. 1
Nič manj zanimiv kot prvi. pa je drugi načrt ceste pod morskimi valovi. To je predor, ki naj bi vezal južno Španijo in Afriko. Pri Gibraltarju je morska ožina samo 15 km siro-k,i. vendar so t merjenjem ugotovili, da je morje globoko 900 metrov, kar pa je za take gradnje vsekakor preveč. Zato so našli drugo rešitev, ki ni nič slabša, kajti zveza med Parizom na eni strani in med Marokom in francoskimi kolonijami v Afriki na drugi strani, je za Francoze  življenjsko važna.
Aktualen in nacionalen pa je tretji načrt v tej seriji starih idej (z novimi načrti, namreč neposredna zveza med Francijo in Italijo skozi Montblanc. Sedaj morajo s jprevoznimi sredstvi voziti po ovinkih, po ser-pentinastih cestah. 500 kilometrov navzgor in navzdol. To cesto prevozi letno po statističnih ugotovitvah več kot 150 000 avtomobilistov. Ce na zemljevidu z ravnilom potegnemo črto
med Parizom in Rimom, potem presekamo Montblanc. Predor bi vezal obe mesti z moderno avtocesto, katere dolžina se z matematično točnostjo ujema z zračno razdaljo.
Tropska  vročina  v notranjosti gorskega masiva
Otem projektu so se strokovnjaki obeh dežel že pred leti sporazumeli. Vendar je izbruh druge svetovne vojne preprečil začetek dela. Takoj po končani vojni pa so pričeli s prvimi vrtalnimi poskusi v rovu in so že dosegli 400 ,m globine. Prvotna odprtina rova pa je bila preozka za široke ameriške vrtalne stroje, ki jih hočejo tu postaviti. Zato bodo najprej morali razširiti vhod v predor, če bodo hoteli nadaljevati z deli. Predor skozi Montblanc ne bo nobeno zgodovinsko delo. Niti najdaljši ne bo. prevrtati morajo »samo« 12,5 km skozi gorski masiv. Predor pri St. Gotthardu, kateremu se je koncem prejšnjega stoletja ves Isvet čudil, pa je dolg 14 kilometrov. Poleg tega
so morali v skalo vsekati v«< polno galerij in teras, da S' lahko speljali serpentinah podzemeljsko železnico. Znan simplonski predor pa je dolf celo 19 kilometrov. Torej pr* dor skozi Montblanc res ne b< nobena senzacija, toda bo p' velika tehnična mojstrovina.
Gorski masiv Montblanca j' iz posebno trdega kamenja, toda to je ravno posebnost, ki jf strokovnjaki cenijo. Cim trsi ]' kamen, lažje je vrtanje. Drob' ljivo kamenje in pesek postav' namreč inženirje večkrat pre'' nerešljive zapreke in nevamO' sti. Prvo ustje predora bod' pričeli kopati pri naselju Barat' v bližina Chamonixa v višin: 1240 metrov. Izhod pa bo v Italiji pri Entrevesu, v višini 134C metrov. Tako bo cesta sposobna za promet tudi v zimski dobi.
Z današnjimi tehničnimi sredstvi izgotovitev predora ne posebno težka. Največje pomisleke povzroča regulacija temperature sredi predora. Kajti tamkaj bo prava tropska vročina, kar bo za avtomobiliste težka preizkušnja. Zračno kroženj* bodo regulirali s štirimi velikanskimi ventilatorji, ki bodo nameščeni pri obeh vstopih v predor. Dva od teh bosta črpala porabljeni zrak, druga dva p* bosta dovajala sveži zrak.
Strokovnjaki menijo, da b' za dograditev tega giganta ra' bili vsaj 5 let. Toda z uporabo vseh najnovejših tehničnih pri' pomočkov, upajo da bodo delo skrajšali na tri leta.
Kljub temu pa bo pri delib zaposlenih več tisoč delavcev, kajti poleg glavnega rova W treba izvrtati še veliko števil0 malih stranskih predorov. Gradnja bo imela za obe deželi bre* dvoma tudi socialni motiv. Številni brezposelni, ki jih je v teli državah ogromno, bodo lahko dobili   svoje  delo  in zaslužek
PRI NAS NA PLATNU
nad Londonom še vsakdanji pojav, je poznani PEN-klub povabil Luisa Goldinga, da bi predaval o ameriških in angleških romanih. Ravno ko je Golding zaključil svoje predavanje, se je oglasila sirena. Vendar razprave o referatu niso odgodili, marveč so lepo mirno nadaljevali z razglabljanjem o ameriški in angleški literaturi.
Na govornici je stal tretji diskutant. Srdito \je napadal poglede Hemingwayja, Dos Pas-sosa, Faulknerja itd.
»Po mojem mnenju«, je razla-
V tem trenutku so začele v bližini padati bombe. Hrušč in trušč je preglasil govornika. Ko pa se je hrup polegel, je diskutant mirno nadaljeval: »Mnenja sem, da danes nasilje v človeškem življenju res )ne igra nobene vloge več. Zato je toliko smešneje, če človek, ki se ima za umetnika, porabi toliko časa in posveča toliko prostora tel stvari . . .«
Radoveden sem, kakšno je bilo govornikovo mnenje o nasilju, ko se je po predavanju preko ruševin vračal domov.
KRVNA OSVETA
Film je zgrajen po povesti francoskega novelista Prospere Merimčeja »Colomba« in je bil sneman v ameriških ateljejih I. 1950. V filmu bomo videli tri nove  ameriške  filmske zvezde.
Film nam prikazuje mlado Korzičanko Colombo, ki so ji ubili očeta. Nestrpno čaka na svojega brata, ki se mora vrniti iz Francije, da bo maščeval očetovo smrt. Medtem pa njen brat na svojem potovanju spozna mlado in lepo dekle, v katero se izaljubi. Zaradi tega noče krvne osvete. Colomba je s pomočjo nekega človeka točno ugotovila, kdo je morilec njenega očeta in njen brat končno le gre maščevat očetovo nasilno smrt.
V filmu bomo videli lepe naravne posnetke iz Korzike. Napete in zanimive scene sprem-
lja glasba iz »Tosce« in »La Bo-heme«.
LAŽNIVO SRCE Ta film nam samo potrjuje naše mnenje in našo prakso Z nemškimi filmi, prakso, ki smo jo plačali z raznimi »Majami v tenčicah« in še preje s »Kemijo in ljubeznijo«. Zaenkrat nam še ni jasno, ali mi kot nalašč kupujemo najslabše nemške filme, ali pa imajo Nemci v resnici najslabšo filmsko proizvodnjo v Evropi. Prav težko bi našli med njim vsaj en kolikor toliko dober film. Kljub temu najdejo nemški filmi .še vedno prostor na naših platnih.
Lažnjivo srce spada prav gotovo v vrsto te najslabše plaže, ki smo jo kdajkoli gledali. Nekateri elementi neorealizma popolnoma zblede pod ploho sentimentalnosti in prav nemško specifične sladkobnosti, z okusom po saharinu.
Najlepša v 3-D
Pred kratkim je bil v Hollywoodu konkurz za igralke, ki izpolnjujejo največ pogojev za nastop v plastičnem filmu. Med številnimi igralkami, ki so se konkurza u-deležile, je prvo mesto odnesla lepa Gloria de Hawen. Gloria je že podpisala štiri pogodbe I producenti plastičnih filmov. V kratkem bodo začeli s snemanjem filma »Kralj Haj-berškega klanca«, ki se dogaja na meji med Indijo in Afganistanom.
Orson VVells osnoval balet
Slavni, iz Hollywooda pregnani ameriški filmski igralec Orson Wells, se je pred kratkim predstavil londonski publiki kot tvorec baleta. Wells je sam pripravil dekoracijo, kostume in koreografijo, a injegovo delo je izvedla neka poznana, pariška baletna skupina. Delo je takole: v času nove epohe ledene dobe, ki preti s katastrofo človeštvu, je neko dekle v ledenem masivu zmrznilo. Vendar se je ledeni masiv raztopil — zaradi ljubezni nekega mladeniča. Na koncu baleta pa dekle zapusti svojega ljubimca in nato mladenič zmrzne. Tisk se o tem delu zelo nejasno izraža in niha med navdušenjem in ostro kritiko.
v zimskih večerih lahko ŠOLSKI OTROK DOM« Utava^ sil v
spletemo prikupen pulover
N
Pozimi je najbolj praktična     Pričnemo na 110 zank in sple- memo 5 krat po 5 zank in nato in tudi najlepša kombina- temo  12 cm visok pas z  vzor- v vsaki 3 vrsti po eno zanko, do-cija h krilu lepo izdelan cem ena leva in ena desna. Na- kler nismo spletli do pasu. V volnen pulover. Najceneje pri-  to v naslednji vrsti dodamo za vrsti preden začnemo plesti vzo-demo do njega, če kupimo vol- vsako  tretjo  zanko leno  novo. rec za pas pa sedaj snemamo Oo in ga spletemo same. Ce si  Nato   pletemo   osnovni   vzorec, oziroma spletemo skupaj vsako bomo  izbrale  enega od mode- Istočasno dodajamo v vsaki tre- 4. in 5. zanko. Na igli nam osta-lov na sliki, ne bomo porabile  tji vrsti po eno zanko na obeh ne še 110 zank. Te pletemo se-veliko volne. Obadva imata kimono rokava in sta pletena zelo enostavno. Nosimo jih s pasom ali pa tudi brez.
Za prvi pulover rabimo 350 Sramov tanke volne in igle 2,5 mm.
Vzorec je kaj enostaven. 3 vrste levih in ena vrsta desnih. Vzorec za pas in ovratnik pa Je ena leva in ena desna.
Nasnujemo J10 zank in pletemo ravno 12 cm (ena leva ln ena desna). V 13. vrsti (pletemo same desne) za vsako tretjo zanko dodamo eno novo. Sedaj *e delamo osnovni vzorec — 3 vrste levih in eno vrsto desnih. Istočasno dodajamo v vsaki 3. vrsti po 1 zanko na obeh straneh, dokler ne pridemo do 28 cm višine. Sedaj dodajamo Pa koncu vsake igle po 5 zank in to S krat ponovimo. Nato dodajamo na koncu /vsake vrste po 8 zank do dolžine rokava. Za tem pletemo 12 cm ravno.
Na sredini potem zaključimo v 30 zank in dalje pletemo vsako stran za sebe. Pri rokavih Pletemo še naprej ravno, ob vratu pa dodajamo v vsaki šesti vrsti po eno zanko in sicer straneh, dokler jih nismo do- daj eno desno in eno levo 12 cm trebno.
15 krat. Drugo polovico pletemo dali 26.    Potem nasnujemo na in delo zaključimo.       , Starši   morajo  paziti,  da je
enako kot prvo, nato jih šesta- koncu vsake igle 5 krat po 5 Ob rokavih naberemo zanke miza, za katero učenec piše do-vimo in dalje pletemo skupaj. zank in dalje po 8 zank do za- ln tudi spletemo 12 cm visok mače naloge in se uči, vedno Pri 27. centimetru že odvzema- zeiene dolžine rokava. pas v istem vzorcu. poleg okna, svetloba pa naj pa-
rno na rokavih z obeh strani po 8 zatem pletenje razdelimo in Ovratnik: Nasnujemo 131 zank da na njegovo levo stran.. Tudi *ank (kot smo jih prej doda- pietemo vsako polovico za se- in pletemo eno desno in eno višina mize je važna. Otrok v iale), nato 5 krat po 5 zank in De 12 cm. Nafc> zaključimo na levo 50 zank z obeh strani. Od starosti 7 let meri približno 120 dalje  v  vsaki  tretji  vrsti  po sredi naenkrat 22 zank in po- srednjih 31 zank popletemo prvi do 129 cm. Primerna višina sto-
ačin domačega življenja naj ga pelje k zdravniku-oku-moramo prilagoditi dolž- listu, če mu niso morda potrebnostim našega šolarja. So- na očala, la otroka navaja na vsakodnev- Soba, v kateri otrok dela, naj no umsko delo in na samostoj- bo vedno dobro prezračena in noft pri učenju. Učenec že v suha. Pravilna domača nega prvem razredu spozna, da mora je lahko zagotovilo, da bo naš k pouku prihajati točno, da je otrok v šoli pazljiv. Kadar uee-njogova dolžnost  napraviti na-  ncc  prvega   razreda  piše do-
Pge m se učiti predelano snov. mač naloge ga te ne smejo za- ^ če_ Itločasno pa je naloga doma- držati dalj kot pol ure. V prvih w^ ^ mU^1tt ia „aUXrn nL„0. če vzgoje, da ga navaja na red šolskih dneh pa je dovolj, da in samostojno osebno higieno, otrok porabi zanje 5 do 10 ml-kar v tej dobi ni težko. Otrok nut in se tako postopoma na-mora imeti svojo brisačo, ščet- vaja na daljši čas. Ko izgotovi ko za /obe, milo in glavnik vse vaje, naj takoj odide na vedno na svojem mestu. Ko /ju- svež zrak.
traj vstane, naj se pod nadzor-     otroka moramo navaditi tu- , katerimi se bavijo labo,
stvom matere dobro umije, oci- di na redno umivanje rok pred ^nt^... _„ Mn.^fc«iw „ sti zobe, nohte, se počeše in sam jedjo. Zajtrk, kosilo in večerjo
Marsikateri gospodinji bi se zdelo čudno, Če bi morala še danes hoditi po vodo k vodnjaku, sama tkati obleko in perilo, po drugi strani pa sprejme kot popolnoma razumljivo dejstvo to, da porabi  za domača dela
prav je slišala že veliko nasvetov o varčevanju in pravilni porazdelitvi telesne moči.
Kako najlaže nosimo breme? Na glavi, na rokah, ob boku? Kakšna drža pri delu zahteva največ moči? To je nekaj vpra-
ratoriji za psihotehniko v gospo-
«»    .     h«"«, m. — JCUJw. --j«-. —~   -    D   .Jtj dinjstvu. Mnoga mesta so že u-obleče  čisto  dnevno perilo.  V naj vedno použije^ sede. Paziti stanQvila takšno zavode   y ka_
žepu obleke naj ima vedno čist moramo še na to, da je večerja robec. Potem mu dajmo zajtrk, gotova vsaj eno uro-pred spa-nakar naj   otrok vzame   šolsko njem.  S  tem  bomo preprečili, torbo  in odide  v  šolo.    Paziti da bi otrok islabo počival. Cas moramo, da ga bomo prebudili po  večerji  naj   otrok izkoristi vedno dovolj zgodaj, da ne bo tako, da pregleda šolske stvari zamujal pouka ali pa odhajal v in jih pripravi v torbo, da očl-šolo  po  površnem  zajtrku   aH sti obutev, obleko in pove ma-celo brez njega. teri,  če si  je morda kaj raz-Mati n&j  navadi  učenca,  da trgal. Pred spanjem naj se doji pri povratku iz šole sam oa bro umije in šele nato odide v sebe   pove   svoje   doživljaje v posteljo, razredu in med odmorom. Medtem naj si umije roke in šele ' » potem sede za mizo h kosiiu. \J Olipi vedno nuditi
terih si tudi gospodinje lahko kdaj pa kdaj v teoriji in praksi ogledajo uspehe njihovih raziskovanj. Tam imajo aparate, ki merijo telesni napor tako, da ugotove porabo kisika. Cim veft porabi telo kisika pri dihanju, tem večji je bil napor. Vzemimo za primer snaženje parketa. Učenka si natakne masko, zvezano z aparatom za merjenje dihanja. Tako osnaži kvadratni meter parketa najprej z nogo, nato pa z električnim snažilcem. Aparat zaznamuje izdihani zrak v mirnem stanju, pri snaženju
Otroku moramo
mn?nn.t  ja cP nevpži na zraku     Gripa  se v hladnih mesecih Z "azvedH   v Tg" s  tovari -lo rada pojavlja. Posebno so » vsaj eno uro dnevno. Od njegovega  zdravstvenega  stanja za-
zanjo občutljivi ljudje z bolni- ga snažilca. Razlika, ki je raz-
mi  mandelji.  Takšni   mandelji vidna iz številk na aparatu, je
_ ne filtrirajo več strupov, ki po- precejšnja,
snu spal a.'i ne   Ve«ni Llskm ««» * lahkoto prodirajo v telo. Podobni poizkusi siuiijo zato.
otrok popoldansko spanje ni po
Zato naj vsakdo, ki ima bolne, da ugotove, kako sejiajudobne-otečene mandelje, misli na zimske težave že poleti, ko je najprimernejši čas za operacijo.
Ce smo gripo že staknili, potem se ne smemo tolažiti s tem, da jo bomo kar stoje preboleli.
je nosijo bremena. Bremena do 30 kg je najlaže nositi na glavi, najteže pred seboj, kakor n. pr. pladenj, če je pa breme težje od 30 kg, izkrivi telesno držo. V tem primeru je najlaže nositi
eno zanko do pasu
To utegne biti nevarno. Kakor breme na hrbtu ali pred seboj, hitro začutimo, da se nas lote- najteže pa ob boku. va pretirana utrujenost, ki ni-     Ah  °aj  P" delu sedimo ali ma pravega vzroka v telesnem bojimo? Največ moči bi si prihranili,  če  bi  mogli  pri delu
v
, a ta vpč Wot £ei° reamn primerih. Vsekakor
temo skupaj _vsako   četrto   in 5 zank Drugo polovico pletemo ke v prejšnji vrsti, nato dela- bo podstavil pručko ah pa, da P™urj^ ™° " i°. pa porabi sedeče telo samo 4
odstotke več kisika kakor leže-
tem dodajamo za vratni izrez in zadnji dve zanki skupaj levo la zanj je 34 cm, višina mize
. ic„,  uuuajamu  «.<•   vi««.«  m«* •«        •* — —-vr-v ' «. ,—7" ,----- ali duševnem delu  če nas nrič- nranui,   ce   di   mogn   pri aei
Preden pričnemo delati eno 6 krat po eno> 6 krat po 2> 6 krat in to 14-krat pa pravi strani, pa 54 cm. Ce z nogami otrok ne ah duševnem delunas Pr^_ iežath To je žal možno le Jesno ,n eno Jevo za pas sple- po 3< 6 krat po 4 in 6 krat po Levo stran pletemo kot so zan- doseže tal, ga navadimo, da si 5S?J-lfw^Tl ">lo redkih primerih. Vsekak,
Peto zanko. Od preostalih  110     av tako Nato oboje sestavimo mo 3 cm ravno in preostale 103 bo na sedež dal blazino, če je f c- Potem je najbolje, oa le
*ank spletemo še '12 cm za pas. in pletemo  skupaj.  Pri   24 cm 2anke zaključimo.              \ žemo v Postel-l°- Tako bomo na"
Tudi ob rokavih naberemo zan- odvzemamo na rokavih na obeh     Ovratnik prišijemo na ovrat-
ke lin pletemo /12 cm v istem gtraneh po 8 zank, Kolikokrat, ni izrez, prej pa še pletenje le-
če, stoječe 18 odstotkov in sklo-
vzorcu kot pas
Ovratnik: pričnemo na >220 zank in pletemo 3 cm ravno, nato odvzamemo na začetku vsa-** igle po 6 zank, dokler nam £ ne ostane še 30. Te naen-Vključimo.
"Vratnik všijemo. pletenje pa *"kamo z mokro krpo in lepo »ešijemo.
kot smo jih dodajali. Dalje sna- po zlikamo.
ta prenizek.
— j.... nr,a~t   Aa  ntmir pravih uslugo sebi in drugim
Kadar mati  opazi,  da  otroK ■ '•* «»      nieno  ",5  ort<;totlrov v«»p VaUnr
Gripa  je namreč  hitro  nalez- nJeno 33  oastotKov vec KaKor
ležeče.  Iz tega torej sledi, da
drži knjigo preblizu oči (normalna oddaljenost je 30—35 cm),
Pri nogavicah težnja k enostavnosti
ljiva. V postelji ostanemo tako
dolgo, dokler ne pade živo sre- Je sklonjena drža najbolj škod-
bro na normalno višino. Dobro ]Jlva- Ali so to že kdai upošte-
je, če še potem ostanemo dan vale g°sPodmje, ki imajo likalno
ali dva doma, ker se gripa lah- desko Prenizko pritrjeno, ki po-
ko ponovi. To pa je dosti bolj mivajo skledo na stolu, komaj
nevarno in posledica so razne 50 cm od tal? Zato Je Posebno
Drngi model: Ta pulover ima okrogel    ovratni    izrez. Tudi
težke komplikacije.
Ce nas takrat, ko imamo gri-
Nift več niso moderne noga- go bolj svetle in tople, šivi v Peremo jih v mlačni milnici in po, boli tudi vrat, pijmo vročo vice z najraznovrstnejšimi šivi. istem tonu jzelo fini in tanki, jih splaknemo v enako topli či- limonado. Telesno temperaturo s črnimi /ali drugobarvnimi pe-  Nogavice so tudi vedno tanjše, sti vodi. merimo 3 krat na dan. Ce takoj
*anj rabimo 350 gramov tanke tami in podobno. Ženske po sve- kar pa ni preveč praktično, saj Širok, moderen pas si želi ležemo, traja gripa kvečjemu volne in 2 5 mm igle. tu so osvojile enostavne noga- se take nogavice rade kaj ht- vsaka ženska. Ni treba, da ga teden dni in po prestani bolez-
Vzorec- 3 vrste levih in ena vice. Peta je na večernih noga- tro  raztrgajo.   Zdaj   izdelujejo kupimo. Brez velikega truda ga ni se dokaj hitro okrepimo.
že tudi zelo dobre ščitnike, sko- lahko izdelamo same. Poiskale     Ljudje, ki uživajo dovolj vi-raj nevidne, tako da Ijih nosimo lahko tudi na odprtih čevljih.
Debelejše zimske nogavice se od prejšnje izimske mode razlikujejo v barvi. Izberete jih lah-
ko v svetlih pastelnih in beige podložimo s platnom. V trgo- razne bolezenske ipovzročitelje. stavlja zelo praktic- barvah. Številka »denier« ozna- vini kupimo še sponko iz po- Koristno je, če použijemo vsak no kombinirano po- čuJe debelino niti, iz katere so zlačene kovine in pas je gotov, dan  košček limone.
tico. Spodnji del se- sPletene .nogavice.  Nogavice  z -_-___
_ oznako »10 den« so zelo fine, t
stavlja omaro % "
vrsta desnih na pravi strani. To vicah šiljasta, na običajnih Ponavljamo. dnevnih pa topa. Barve so mno-
Praktična ureditev stanovanja
Skica na levi pred-
važno pri pranju, ki je že tako in tako utrudljivo, da je kad tako visoko, da lahko izpirate popolnoma Vzravnani. Tudi ni vseeno, ali snažite čevlje sklonjeni globoko predse ali si jih pa položite v primerno višino.
Tudi v gospodinjstvu je namen organiziranja sil in njih racionalne izrabe v tem, da si iih
bomo ostanke kake močne tka- tamina  C,  so  proti   prehladu, prihranite  še  za  kaj drugega.
T v V S?*™?T raZnim nalezlJivim boleznim in Gospodinja, ki lika sede in ima zelen, rdeč-! ah rumeni barvi in tudi proti gripi izredno odpor- vse svoje kuhinjske priprave odrezale pas v šlnni> kl Je pn_ ni> zato je važnQ> da pazimQ na  odmerjene po sposo5nostin svo,
vse novo, kar ji povedo otroci o šoli in dom je veliko prijaznejši, če je žena dobre volje.
ve oznako od 15 do 30 den so že predali, zgornji del nekoliko debelejše in jih lahko pa tvorijo police, ki nosimo vsak dan, če le ne penam lahko služijo 5acimo preveč. Nogavice z or-nako »45 den« so pripravne za šport, pa tudi za starejše žen-
GORENJSKI PIONIR
tudi za knjižnico.
Na desni: lep in praktičen kotiček v sobi. Na steni Je pritrjena polica za knjige, pod njo pa miza, podaljšana z enako visoko omaro.
nogo št. 35 2. F. za št. 37 do 38.. 3. G. F. za št. 38 do 39 in 4. S. G. F. za št. 40. Važno je, da kupite nogavice pravilne velikosti, sicer se veliko hitreje raztrgajo.
Drobni nasveti
Čebula izgubi svoj ostri vonj m okus, ako vtaknemo celo najprej v vročo in jo potem polomimo za malo časa v mrzlo vodo. Nato jo lahko režemo, ne odloči. Izplakni da bi se nam solzile oči.
njem preko noči; potem odlij vodo, potegni kotel z držaja in trkaj z leseno palico od zunaj na stene kotla, da se kamen —  Tudi zelo
vroč kis, ki ga vliješ v kotel in
pustiš več ur, odloči kamen. —
Kamen se baje v kotlu ne dela,
ako  imaš  vedno v  njem kos
pravega  marmorja.  V drogeri-°obro izprali. Po desetih minu-     ,    " .       ... ,
tak u •     Jab se menda dobi tudi poseb-
Ako je juha presoljena, polomimo vanjo za nekaj časa čisto Sobico, ki smo jo prej v vodi
tah vzamemo gobo zopet iz ju-ne- Navadno se v tem času zbe-re na gobi že toliko soli, da je ^uha užitna.
Ako se v kotlu napravi ka-J**er». natresi večkrat po vrsti v *°tel surovih krompirjevih o-t^Pkov in zalij z nekoliko vode.
ai v kotlu zavre in ostane v
Prebrisani Janezek
Mali Janez je odšel po svetu, zek, »zadaj, kjer je toliko vej, V žep je vtaknil skromno po- bo  zate  pretežko «  Velikan \t> ske, ker so bolj debele in tud, potnic0)  kos kruna)  maJo ^  ^ deblo na rame in ga z močnejše. [n  §e  vrabca  je  ujel.  »To bo velikim trudom sam vlekel pro-
V trgovinah dobimo navadno kar dovolj«, si je dejal. »Se z ti domu. Prebrisani Janez pa je nogavice petih velikosti. Noga- mesom sem preskrbljen.« sedel  med  veje   in   doma ves
vice z oznako 0. S. P. F. so za     Na poti skozi gozd je srečal spočit  stopil  pred izmučenega A. P. F. za št. 36., velikana. »Kaj pa ti tukaj?« je gospodarja ter se mu zasmejal: orjak neprijazno vprašal... »Te- »Vidiš, jaz sem pa drugačen kobi nič mar!« se je odrezal Ja- renjak, vsaj 5 krat toliko bi še nezek.  Gozdni  mož ga je  po- lahko nesel!«
svaril: »Le nikar tako predrz- Gospodar se je ustrašil silne no, fantiček, premalo te je v moči svojega malega hlapca, hlačah.« Janezku je velikan Sklenil je, da ga bo ponoči med Ce hočemo, da bodo čimbolj preteče zagrozil, ta pa je od- spanjem umoril. Toda Janezek trpežne, jim moramo posvetiti skočil le toliko, da ga velikan je uganil njegove naklepe Na-dovolj pozornosti pri Ipblačenju ne bi pohodil in pogumno od- pravil je slamnatega moža in in pranju. Nylon nogavice obla- govoril: »Prav nič se te ne bo- ga položil na ležišče Sam pa čimo po možnosti z rokavicami, jim, kar znaš ti, znam tudi jaz.« se je skril pod posteljo. Proti i ! ' ■ »i i ii i ,.    11"'    Tedaj  je orjak vrgel kamen polnoči je velikan res prišel. S
visoko v zrak, tako visoko, da težkim kijem je udaril trikrat se je komaj videl. »Poskusi še po slamnati glavi in z olajšati«, rje (škodoželjno dejal. A Ja- njem odšel spat. Ko se je zda-nez je odgovoril: »Nič posebne- nilo, je Janez stopil v gospo-ga, zame je to igrača.« Potipal darjevo sobo. voščil dobro ju- . je po žepih za kamnom in vr- tro in pripomnil, da ga je v gel vrabca ,v zrak. Ptič je bil spanju motil siten komar. Or-vesel prostosti in je poletel da- jak od samega začudenja in leč proti nebu. strahu  še  odgovoriti  ni mogel
Ko je velikan videl, da je ka- takoj. Samo strmel je v malega men izginil, je z občudovanjem korenjaka. Cez čas pa ga je le-pogledal malega fantiča in de- P° Prosil, naj si poišče drugo jal: »Lahko greš z menoj, rad službo. Janezek je odgovoril: bi te vzel za hlapca.« »Zakaj »Oditi sem pripravljen samo, Če pa ne!« je odgovoril Janezek in mi daš polno vrečo denarja« V brez oklevanja sprejel novo strahu je velikan privolil. Ja-službo. nezek pa je ves vesel vzel de-
' Nekaj  dni kasneje sta I go-   nar in *a Ponesel materl spodarjem odšla po drva. Veli-
ne vrste tvarina, ki preprečuje tvorbo tega kamna.
Steklen zamašek. ki se je o-prijel vratu steklenice, odločiš, ako vliješ med rob zamaška in vratu segreto olje. Ako je steklenica prazna, jo vtakni z vra- K enobarvnemu krilu se prav kan je izpulil debelo in visoko tom navzdol do poloviee v vro- lepo poda bluza iz črtastega drevo. »Primi ga na sprednjem čo milnico. blaga. koncu«,   mu je svetoval Jane-
Dopisujte »Glas Gorenjske**
Dragi Kosobrinček!
MLO nam je za Novo leto polonil novo drsališče. Tega smo se vsi pionirnji zelo razveselili. Ze dolgo časa smo ga nestrpno pričakovali. Sedaj pa smo lahko preizkusili svojo spretnost na drsalkah. Tu se ni treba bati, kdaj se bo vdrl led pod nogami, kakor na jezu pri Primskovem.
Skoraj vsak dan proti večeru se grem drsat. Tja pridejo tudi moji prijatelji. Mito, Bojan in Milan. Franc Vran
— PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Z Jesenic Iz Žirovnice
Dedek Mraz je zaradi bolezni, Poleg pevskega ki je razsajala med otroki, obi- ja je pevski zbor ■kal jeseniški vrtec šele ob v Žirovnici naštudiral tudi Vo-koncu polletnih počitnic. Prišel dopivčevo spevoigro »Kovačev pa je med najmlajše v toliko študent«. Pevovodja Polde Me-▼ečjem sijaju. V dvorani otroš- jač jo je pa v dobrih dveh me-kega vrtca jim je spregovoril secih  študija z zborom v ne-
movalec Lovro Zemva. Tečaj bo prvi poskus, da se izpopolni repertoar- vodniški kader tudi za zimske »Svobode« športe.
fz Kamnika
Ob zaključku polletja je glas-
Ob občnih zborih
gasilskih društev
Sevade to ne po pomeni, da stva. Take parole so običajno potrebni  energični   ukrepi ia
ne  bomo ponovno volili ljudi, imele svoj izvor v ljudeh, ki jim predvsem  je   treba izkoristiti
ki so pokazali vse vrline ga- naša stvarnost ni po godu, ker letošnje občne zbore. To pa sa-
bena šola v Kamniku priredila silca; to pomeni le, da je treba ni dala prednosti njihovim in- mo na en način — z aktivno
i« jih poprosil, da mu pred ča- deljo zvečer predstavil javnosti, javno produkcijo  svojih učen- dati povsod tam, kjer strokov- teresom pred skupnimi. Ta pa- vključitvijo v delo in proble-
janko in pred obdaritvijo pri- Dvorana Fizkulturnega doma v cev. Sola deluje komaj poldru- nost ni zadosti zastopana, mesto rola je zelo blizu klerikalizmu me teh organizacij   s konkret-
pravijo kratko prireditev. In res Žirovnici je bila lepo zasedena go leto, vendar so   uspehi   že novim,  mladim,  izšolanim  lju- Ves  čas smo društvom pojas- no akcijo in konkretnimi pred-
so mu mah   mnogo    pokazali, in občinstvo je z  zanimanjem vidni. Na dveh prireditvah, ki dem. Enako važnost je polagati njevali, kako nesmiselno je go- logi. Ko sem prebiral poročila
Naučili   so   se   senčno   igrico sledilo igralcem-pevcem ter se sta bili v nedeljo dopoldne in na vse ostale člane odbora. voriti   o   nepolitičnosti,   kajti s prejšnjih občnih zborov sem
»Srečna  družinica  na   gričku«, navduševalo nad njihovim izva- popoldne v plesni dvorani ka-     Na občnih zborih bodo med borba za uspeh je osnovna po- večkrat ugotovil, da povablje-
pesmi   recitacije in balet. Ma- janjem.    Zirovniškim    pevcem varne,  so  se  zvrstili    domala drugim obravnavali tudi pomoč litika naše organizacije. Pa tu- nih   predstavnikov organizacij
■niče, ki so prisostvovale pore- čestitamo,  pričakujemo pa,  da vsi učenci, ki so izvajali pisan oblasti in sodelovanje gasilcev di družbeni razvoj sam po sebi na občni  zbor našega društva
ditvi, pa so se prepričale nad bodo v bodoče izbrali že težje spored sestavkov   na   klavirju, s pristojnimi občinskimi odbo- sProti likvidira taka naziranja. ni bilo. Imam vtis, da tako na-
violini in drugih glasbilih. Pro- r[. Nekatera društva se pritožu- Druga napaka je v pomanjka- ša društva, kakor tudi nekate-
dukcijo je začel cicibanov zbor jejo, da sedaj, ko je v enem nJu v  soglasnosti med  samim re terenske organizacije, pred-
predšolske  mladine,  ki  je  ob občinskem ljudskem odboru tu- Članstvom. Nekje se delijo na vsem SZDL, nimajo prave pred-
spremljavi  orkestra  zapel  dve di po 10 društev, matično dru- stare in mlade, drugod na pri- stave o sodelovanju. Vsem tem
če otroški pesmici, nato pa je mla- štvo v tem kraju, kjer je sedež Jatelje poveljnika na eni in na lahko stavimo za primer dru-
se ne strinjam z ukrepi železni- di orkester izvajal skladbo rav- občine, dobiva nekake predpra- Prijatelje predsednika na drugi štvo Sv. Neža v tržiškem sek-
ške uprave v Kranju.                natelja Bitenca »Palčki v žalo- vice. To je seveda napačno. O- strani.   Sem   in  tja  so  to  še torju. Tam nič ne razpravljajo
sti in veselju«. Bila je prvič iz- menil bom še nekaj važnejših ostanki stare delitve po stran- o sodelovanju, temveč resnično
dobro vzgojo, ki jo uživajo na- in sodobnejše delo. ii malčki v otroških vrtcih. Dedek Mraz jih je nato obdaril. Otroško veselje je bilo veliko. Skrbne vzgojiteljice v jeseniškem otroškem vrtcu s tovariši-•o Ančko na čelu nadomeščajo Mamice na najboljši način.
Ix ICranfa
Naj mi nihče na zameri,
Prehajam k dejstvom: kranj- va1ana in je občinstvu zelo uga- napak.   Prva in najosnovnejša karski pripadnosti
ska železniška postaja se pre-
Prihodnji ponedeljek, 25. t. m. navija, ruši, zida in pleska kot obiskani in predvsem starši so ko   nudila   Jeseničanom   zopet v največji gradbeni sezoni in to bU, z nastopom učencev Glas-lep  kulturni  užitek  Koncertna v času, ki ni niti malo pnkla- bene §ole nadvse zadovoljni poslovalnica iz Ljubljane, ki bo den za to. Vsak dan imam mož-priredila na Jesenicah koncert nost zasledovati potek teh del, »Slovenskega pktetn«. Jeseni ča- ker se vozim na delo v Kranj, aom je še v spominu njihovo V začetku sem mislil, da bodo lanskoletno gostovanje, zato je to le manjša adaptacijska dela, zanimanje za letošnji    koncert ker so jih pričeli v pozni jeseni, aašega   najboljšega   vokalnega Toda zmotil sem se. Načrti so okteta toliko večje. bili večji. Danes je položaj na
postaji obupen. Vse je razkopano
jala.     Prireditvi sta bili lepo je v tezi o apolitičnosti gasil-
It VndiC
Za izobrazbo naših žena
Ze lansko poletje so žene v zlasti v  kuhanju,  katerega je
sodelujejo;    gasilci    pri dela Za odstranitev teh napak so SZDL in člani SZDL pri del«
gasilcev. Drug drugemu pomagajo kot je treba.
To je le nekaj problemov, ki se porajajo pred nami ob letošnjih občnih zborih naših društev.    Dobra   priprava občnik
Preteklo nedeljo je mladinsko Žirovnici začele razmišljati, ka- poučevala požrtvovalna vodite- zborov in Politična pomoč orga
smučarsko društvo »Strahovica« ko  bi  organizirale prepotrebni ljica tečaja učiteljica Jegličevu. odprlo novo 30-metrsko skakal- gospodinjski tečaj. Zasluga tcv. Jegličeve in Stenico. Članice AFZ so postavile od- kretarke     občinskega odbora Isti dan so bile tudi prve ska- bor za izvedbo tečaja. Začetek Zveze žena tov. Pšeničeve je,
nizacij SZDL bosta pripomogli, da bodo letošnje skupščine naših društev kar najuspešnejše.
Rotar Metod
in čakalnica, ki bi bila v tem kalne tekme. Najdaljši skok je je bil težak, ker so razni foru- da se je letos tečaj začel že v
Svet za kulturo in prosveto času najbolj potrebna, je eno-pri okrajnem ljudskem odboru stavno zaprta. Ljudje postajajo
dosegel tov. Janez Ziherl iz Vo- mi in organizacije imeli za to novembru in to s poukom kar dic, po točkah pa so zasedli me- premalo zanimanja. Prijavljenih v dveh izmenah 4 krat tedensko bo organiziral' na Jesenicah v na pol* dograjenem'prostoru sta takole: 1. Branko Sršen, 2. je bilo več kot so jih lahko po 5 ur. Obiskuje ga 32 žena ln za učitelje osnovnih šol šest- pred blagajno. Ni mesta, kjer Zdravko Zupan in 3. Viktor sprejeli. deklet. Tečaj bo trajal 3 mesc-inevni tečaj. V tečaju bodo ob- bi se potnik lahko pogrel ali, Zupan, vsi člani društva »Stra- Organizacija AFZ Moste-Zi- ce, nakar se bo začel nov. ravnavali način rokotvornega kier bi ne bilo vsaj prepiha, hovica«. Tako je mladina tu- rovnica je prispevala 10.000 di- Zelja prirediteljic in tečajnic pouka. Učitelji se bodo spozna- Zdi se mi umestno pripomniti, kajšnjega kraja dobila poleg narjev za nakup najnujnejšega je, da bi SZDL pomagala s koli z osnovnimi temelji za pouk naj železniška uprava noskrbi domačega prosvetnega društva inventarja, nekaj predmetov je ristnimi predavanji ali oskrbela ročnega dela, t. j. odbelave ko- za to. da se v najk-ajšem ča- še eno društvo. Udejstvovall se poklonil ObLO, Kmetijska za- predavatelje. Mar bi bilo nepra-vin in lesa. kašer<dva in mode- su končajo dela v čakalnici in b°do torej lahko na športnem druga 1 m3 drv, DES električni vilno, če bi se tudi kateri od liranja. Na ta način bodo učen- šele zatem v ostalih prostorih. in na knlturno-nrosvetnem po- tok, elektrarna Moste pa je da- tovarišev pozanimal, kako tečaj
lju.  Društvu   »Strahovica«   pri na razpolago   prostore,   večino uspeva?  Upravičeno  lahko tr-
tem pomembnem dogodku česti- posode in ostalega pa so tečaj- dimo, da so podjetja pokazala
tamo in mu želimo še mnogo niče prinesle od doma. 18 žena več  razumevanja  za izobrazbo
uspehov pri njegovem bodočem in deklet je v 6 tednih prido- naših žensk kot za to odgovor-
bilo precej    znanja v šivanju, ne organizacije.
lahko sami izdelovali nrimitivna učila s pomočjo učiteliev. Tzven iole pa bodo tako našli prijetno ■azvedrilo.
V. S.
it ff^ffftv^ice
* Okrajni odbor »Partizana« v Delavsko KUD -»Svoboda« na Radovljici bo priredil deset-Jesenicah bo priredila režiserski dnevni smučarski tečaj za vod-tečaj za vsa društva na področ- nike na Taležu (na Jelovcl. Naju okraja Radovljica. Tečaj bo men tečaja je, usposobiti čim-llnančno podprl OLO v Radov- več vodnikov za učenje smuča-ljici. nja. Tečaj bo vodil znani tek-
delu.
Akademski ples
v Kranju bo dne
6. februarja 1954
V«bila bomo razposlali prihodnji teden
OBJAVE • SPOREDI
• OGLASI
DEŽURNA SLUŽBA
Dežurno zdravniško službo na območju  občinskega ljudskega odbora mestne občine Jesenice ima od 22. do 29. januarja Av-Na podlagi poziva Državnega sekretariata za gospodarstvo guštin Tancar. — Obiski na dom LRS člena 13, Uredbe o spremembah in dopolnitvah   Uredbe naj se javijo najkasneje do 18. • elektroenergijski dispečerski službi (Ur. 1. FLRJ št. 50-530/50) ure. Po tej uri bo zdravnik obi-
Odredba
Torek,   26.  jan.  ob  18.  uri:  ob 8.30 »Vesna«, ob 10. uri »Cy Grimm-Skufca — Trnuljčica. — rano de Bergerac«. Izven.
Četrtek, 28. jan. ob 16. uri: Gi\mm-Skufca -— Trnuljčica. — Izven.
Prešernovo gledališče pripravlja v režiji Petra Malca Vojno-
Kino »Svoboda«, Stražišče: 23.
in 24. januarja angleški film »Pet prstov«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, x nede-
peljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki za mladini prepovedane.
Kino Javornik-Koroška Bela:.
od 22. do 24. januarja ameriški
film  »'Pavla«. Prpdstave v nptek
ljo ob 14., 16., 18. in 20. uri. in soboto ob 17. in 19. uri, v Matineja v nedeljo 24. januarja nedeljo ob  10., 17. in 19. uri.
in 5 toč  člena 64 Zakona o -okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. skoval le bolnike s težjimi po- vičevo dramo v štirih dejanjih ob 10. uri »Ivanhoe«. 25. in 26. Cena za dopoldanske predstave
Ekvinokcij. Premiera tega januarja slovenski film »Vesna«, za odrasle 20 din, za mladino II
dela bo v prvih dneh meseca Predstave ob 16., 18. in 20. uri. din. Opozarjamo obiskovalce, da
27. januarja film »Srce lažnivo ne pripeljejo otrok k večernim
GLEDALIŠČE
LRS 19-89/52) — izdaja Okrajni ljudski odbor Kranj na seji škodbami. •beh Zborov dne 19. I. 1954
ODREDBO • začasni spremembi obratovalnega časa v trgovinskih in obrtnik  obratovalnic  in  omejitvi .uporabe električne energije na območju Okrajnega ljudskega odbora Kranj.
1.
Z veljavnostjo od 18. I. 1954 se zaradi omejitve uporabe električnega toka spreminja redni obratovalni čas prodajaln trgovskih podjetij vseh vrst ter določa neprekinjeni obratovalni čas od 8. do 16. ure.
Od te spremembe obratovalnega časa so izvzete le lekarne, prodajalne mleka, mesa in kruha.
2
Prešernovo gledališče Kranj
Petek,  22.  jan.  ob   16. uri: Grimm-Skufca — Trnuljčica. — Kino  »Storžič«, Kranj:
februarja.
KINO
od 23.
Izven.
Nedelja, 24. Jan. ob 16. uri: Grimm-Skufca *— Trnuljčica. — Izven.
do 26. januarja nemški film »Srce lažnivo bije«, od 27. do 31. januarja slovenski film »Vesna«
bije«. Predstave samo ob 17. uri. Kino »Zadružnik«, Primskovo:
23. in 24. januarja ameriški barvni film »Nebo brez jastrebov«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 15. uri. 24. ja-
Matineji v nedeljo 31. januarja nuar^a   ameriški   barvni film
»Ivanhoe«, predstave ob 17. in
Radio JCfufolfrina
V radijskem dnevniku so na štvo »Slavček« Iz Trbovelj. Ob
19. uri. ^ Kino  »Triglay», iCerklje:
23.
predstavam in k tistim, ki so mladini prepovedane.
MALI OGLASI
Očala, izgubljana 15. januarja opoldne pred železniško postajo v Kranju — dvigniti v upravi.
Prodam nov emajliran štedilnik. Naslov v upravi lista.
Izgubil se je pes ovčjak, sliši
in 24. januarja ameriški film na ime »Lesi«, spodaj svetlo. »Tarzan med lovci«, predstave zgoraj temno siv, srednje mo-v soboto ob    18. in 20. uri, v *an. Najditelj naj ga proti na-
V torek, 26. Jan.: ob 7.00 na-
Obrtne obratovalnice .so upravičene do koriščenja elek- sporedu poročila vsak dan ob 20.00 boste slišali predavanje dr. IrieS^^rSuj^ v času od 9. do 16.  ure z izjemo 5.35, 7.25Job_ nedeljah samo ob Boga  Grafenauerja o nemških
pekarn za peko kruha. Gotovo vas bodo zanimale ne- redni koncert orkestra Sloven
Ta odredba velja od dneva'sprejetja, uporablja pa se od katere oddaje ki jih boste lah- ske filharmonije U. I. 1954 pa do preklica. Za preklic se pooblašča predsednik gH0UUf od 23. do vključno 29
Gospodarskega  sveta  OLO  Kranj. januarja. gveti kmetovalcem, ob 12.00 vo-
4 V soboto, 23. januarja: ob 7.00 kalne    skladbe jugoslovanskih
Neupoštevanje te odredbe se kaznuje po 13. čl. Uredbe o so na sporedu nasveti gospodi- skiadateljev,  ki jih  poje zbor Qd 26. do 29. januarja"franco- kandahar vezi, Izgubljeno od
spremembah in dopolnitvah, Uredbe   o   elektroenergijski   di- njam, ob 12.00 opoldanski kon- slovenske filharmonije. Ob 13. ski film »Zlata ceiada«   Pred- Jelenovega klanca do Kalvarije,
.pečerski službi (Ur. 1. FLRJ, št. 59-530/50). JSL? li        18 S* .uJSnrien S°      SP°redU m°dne n0V0Sti• °b *tave vsak dan ob 18. inZO. uri.
Podpredsednik OLO:       ™Et l!«   ^iSTES 14 00 zabavna in Plesna š]asba- v nedeljo ob 16.. '18. in 20. urt.
narodne pesmi   Ob 15.30 bodo ob 15.30 g    tni tednik  ob lg 3Q * dopoldan le ma-
slišali pionirji Roberta Hunter-     , .    .   ,   . ... vsaso neaeijo aopoiaan je ma
ja - Prigode profesorja Modri- ?da]a 12 bo;,ev našlh narodov - tineja ob 10. uri, cena za odra-
7.00), 12.30; 15.00, 19.00 in 22. uri. kmečkih" vOj*ah7ob 20.15 pa iz- nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. 25. gradi odda    v gostilni »Mayr«
in 26. januarja ameriški barvni Kranj.
film  »Ivanhoe«,   predstave   ob Prodam   šivalni   stroj »Sin-
18. in 20. uri. ger«  v  dolgim  čolničkom, po
Kino  »Radio«,  Jesenice:  | od nizki ceni. Marica Demšar. Po-
22. do 25. januarja švedski film Ijanska cesta 5. Skofja Loka.
»Plesala fle samo eno poletje«. Najditelja 1 jeklene vzmeti za
(Horjak Dušan)
prosim, da vrne. Tonček Pogačnik. Reginčeva 12. Kranj.
Kupim  brejo  svinjo. — Debeljak. Podbrezje 14, p. Dunlje. K>inim hišo v Kranju aH v
Obvestilo
sporedu pisan sobotni večer. V nedeljo, 24. jan.: ob 8.00 je
Z ozirom na drugo točko raz- 2. dan: Senturška gora, CeS- oddaja za naše športnike, ob glasa o omejitvah porabe elek- njevk, Šenčur, Visoko, Olševek, 9 00  radijska  reportaža   — V
trične   energije,   bodo  v  času Bela,  Trstenik,  Stražišče,  Pše- kraljeviški ladjedelnici, ob 9.40 dajo o sodobni   ameriški dra med 8. in 16. uro izmenoma od- vo, Sp. in Zg. Besnica, CirčiCe, pa boste lalko slišali dopoldan- matiki. klopljene naslednje transforma- Orehek,    GoriČane,    Medvode, ski simfonični koncert. Swifto
nialfa   nh 17nn noiP linhlianski Stab Prvega majeviškega odreda sle 20 din, za otroke 10 din. O
to^^z&ftoTnT^ * Padel> ob 2°°° Okno v svet- P°**H  obiskovalce'  da ™ ^k0H:,:-P0nI*d-be Gotovina.
ob 20.10 pa pojeta tenorist Eu- pripeljejo
otrok   k   večernim na u.nrav0 teea lista-
gen Conlev in basist Enzio Pin-za znane arije. Ob 21. boste slišali literarno - esejistično od-
Na'dena volna.
upravi lista.
Naslov v
OBJAVA
Podpisani  Anton  Kožur, Sv.
Pirniče, Reteče, Godešič, Stari va pravljica — Guliver v de-dvor, Virmaše, Trata, Zabnica, želi pritlikavcev ob 11.00 je naje, HPoanJV^.« Podnart, Ljubno, Posavec, Do- menjena pionirjem, ob 13.00 je brava, Dobravca, Križe, Sebe- na sporedu oddaja za naše kme-nje, Zadraga, Zgornje in Spod- tovalce in ob 13.25 Želeli ste — nje Duplje, Pristava, Bistrica, poslušajte. Ob 15.45 je ponovi-Kovor, Tržič-Rdeča dolina. tev radijske igre Vasje Ocvir-Bled-Zaka, Bled-Rečica, Bled- ka, Avioni, avioni!, ob 16.22 za-Grad, Bled-Zeleče, Bled-Zago- bavna, filmska in operet, glas-rica,   Bled-Kristan,   Bled-Golf, b3) 0b 18.00 pa radijska repor-
torske postaje: 1. dan
Egornji Brniki, Grad, Stefanja gora. Stiska vas, Milje, Kokri-ca, Bitnje, Struževo, Sv. Duh, Gorenja Sava, Hrastje, Voklo, Trboje, Smlednik, Moše, Križna gora, Dolenja vas, Selca, Cešnjica, Rudno, Dražgoše,, Pu-
V sredo, 27. jan.: ob 13.00 je na programu pionirska oddaja in ob 14.40 poje moški zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja u-metne in narodne pesmi. Repor taža Mount Everest je na spo redu ob 15.30, ob 17.50 boste slišali zdravstvene nasvete, ob 18.30 zunanjepolitični feljton, ob 20.00 radijsko igro A. Marodiča-Bedniki in ob 22.35 plesno glasbo.
V četrtek, 28. jan.: ob 7.00 od-
predstavam in k tistim, ki so mladini prepovedane..
Kino »Plavž«, Jesenice: od 22. do 25. januarja ameriški film »Zmaga ali smrt». Predstave vsak dan ob 18. uri, v sredo Florjan, Jzjavljam, da so vse ln soboto ob 18. in 20. uri, v vesti o meni in Marinki Arhar, nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Sv. Petra hrib, neresnične. Vsako nedeljo dopoldne matine- Kdor bi še nadalje raznašal ja ob 10. uri. Cena za odrasle take vesti, bom proti njemu din 20. za otroke 10 din. Opo- nastopil sodnijskim potom, zarjamo obiskovalce, da ne pri- Anton Kožuk
Ital Bodov je, Suha, Bistrica, Bohinjska Bistrica, Boh. Bistri- taža: Bojan Kardelj - Institut Britof, Naklo, Polica Okroglo, (a.0pekarna) Komna, Sv. Duh, za elektrozveze. Pisan spored Leter.ce, Zalog, Gorice, Golnik, Dvorgka vaS( Vrbnje> Sp. Oiokf slovenskih narodnih pesmi izva-lenično. Mošnje,  Brezje,  Polče,   ZgoŠa, jajQ Fantje na vasi, Veseli god-
Zasip, Podhom, Spodnje Gor- Begunje. ci in solisti ob 18.20, ob 20.00 pa daja za   gospodinje,   ob 13.50
|e. Zgornje Gorje, Laze, Korit- Jesenice, Jesenice - St. Sava, iabko prisluhnete Massenetovi športno predavanje, ob 15.15 za-no, Ribno, Jereka, Cešnjica. Sr. .Tesenioe-Sava. .Tavornik, Koro- operi "VVerther. bavna glasba in ob 15.30 odda-
▼as, Stara Fužina, Hraše, Smo- ška Bela, Blejska Dobrava. v ponedeljek, 25. Jan.: ob 7.00 ja za naše  cicibane.  Ob 16.00
kuč,, Zabreznica, Vrba, Moste, Po pooblastilu Tajništva za je na sporedu radijska oddaja prisluhnite oddaji Želeli ste — Lesce, Radovljica, Rateče, Pla- gosnodarstvo pri OLO Kranj in za gospodinje, ob 13.00 oddaja poslušajte,  ob  18.20 pa  so na
za pionirje in' ob 13.50 kulturni sporedu    novosti   v literaturi.
»ica, Kranjska gora, Gozd, Bel- OLO Radovljica •a, Dovje, Mojstrana, HruŠica, Elektroenergetski sistem
6v. Križ, Jesenice-Plavž, Jese- Slovenije nice-stanovanjska kolonija. Energetik Rajona III.
pregled.    Chopinove    nokturne Ob 20.00 boste   slišali domače
poslušajte ob 14.40 in zabavno aktualnosti, ob 20.10 koncert slo-
glasbo ob 15.15. Ob 18.40 poje venskih    narodnih in umetnih
umetne in narodne pesmi dru- pesmi.
Odkupujemo vsako količino litrskih „BORDO" steklenic
kom a din 20'— v naSIh skladi iclh Kranj. Skofja Loka In 'ržiž
Opo/urfaino trgovska podjetja, da jim priznamo za odkup po zgornji ceni primerno maržo!
Trgovsko podjetje „UiM," Htakf