i tlo ivin. im\w m. v immi o smo 23. oecemoro 1925. ceno Din rso shaja vsak dan popoldne, Isvsaaat nt del] e in praznike. — lastraU: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji fnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklaue, preklici beseda 2 D. - Popust po dogo* voru. — mse/atni davek posebej. — 9P9Iovsnsk! Ifarod" velja tetno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Zunanja politika sovjetov Ko so se komunisti polastili Rusije m proglasili, da hočejo odpraviti za« sebno lastnino ter organizirati člove* ško družbo na komunistični podlagi, so po prvem kaosu in po neuspehih v gospodarski organizaciji komunistične industrije izjavljali, da je organizacija komunistične industrije nemogoča, ako se Je*ta omeji samo na rusko ozemlje in da je treba za to sočasne socijalne revolucije po vsem svetu. V smislu te trditve so takoj šli na delo in organizirali proslulo propagand* no internacijonalo, ki je žela v raznih evropskih državah precejšnje uspehe. Nastopili so celo momenti, ko je bila Evropa resno ogrožena. Protiakciji ev* ropskih držav se imamo zahvaliti, da danes ne životarimo na razvalinah go* spodarstva in kulture in da smo si kljub socijalnim nedostatkom zasebne* Ca gospodarskega reda ohranili prvo* bitne pogoje mirnega in solidnega po* klicnega in kulturnega življenja, to je nacijonalno samostojne države. Odpor evropskih držav proti svetovni socijal* ni revoluciji ni bil posledica vplivov kapitalističnih mogotcev na te vlade, nego se je to storilo predvsem iz naci* jonalnih razlogov, ker smo še danes splošno prepričani, da v slučaju soci* jalne revolucije nujno propadejo naci* jonalne države, zlasti manjše, in bi do* speli do ponovnega pokolja narodov. Večina narodov priznava namreč naci* jonami moment, ljubezen do naroda in državne samostalnosti kot svojo prvo* bitno javno dolžnost, dočim stavlja so* cijalnost, socijalno dobrobit v vrsto drugorazrednih interesov. Nacijonalna samostanost omogoča narodom njih lastno bitje, lastno narodno kulturo in samostalen razvoj. V takšni oceni na» cijonalnega in socijamega momenta tiči vsa razlika med rusko in evropsko po* litiko. Kot rečeno, je doživela ruska inter* nacijonalna revolucijonarna propagan* da v Evropi popoln polom. V Združe* ne države se sploh ni upala vdreti in tudi v Južni Ameriki ni imela posebne sreče. Danes vznemirja samo se neka* tere male evropske države, močno pa rovari na daljnem vzhodu in v koloni* jah proti evropskim kolonizatorjem. Se največje uspehe je ta ruska revolu* cijonarna propaganda žela ravno po teh kolonijah in na vzhodu, vendar tu* di tu ne morda s socijalno mislijo, ne* go s podpihovanjem nacijonalnih ču* stev in z borbo za nacijonalno samo* stalnost. Sovjetska država pa seve ne more živeti zgolj od politične romantike sve* tovne socijalne revolucije ter se sedaj posveča konsolidaciji notranjega go* spodarstva. O tej konsolidaciji je zna* no, da se boli in bolj približuje zaseb* ne mu gospodarskemu redu in da je rusko gospodarstvo v bistvu že skoro popolnoma postavljena v prejšnji stan zasebnega lastništva. Le zunanja trgo* vina je monopolizirana, zunanjim ka* pitalom pa so vrata na stežaj odprta v sovjetsko Rusijo. Ta gospodarska konsolidacija sili sovjetsko zunanjo politiko, da se bolj in bolj približuje zapadnim državam in Ameriki, ker le od teh sme upati na plodonosne kapitale in na pomoč v svojem še vedno razrvanem gospodar* skem življenju. Približevanje se vrši nekako sramežljivo, korak za korakom. Rusija se približuje celo Franciji, ki so jo ruski sovjetski. nemŠkogovoreči Židje smrtno sovražili! In menda ni daleč čas, ko bo Rusija kratkomalo pri* znala predvojne dolgove in s tem od* pravila zadnjo zapreko za priznanje nje kot evropske velesile. Sovjetska Rusija je kapitulirala tu* di na drugem terenu. Svoje lastno dete, mednarodno revolucijonarno propa* gando je izročila čisto «zasebnim», ne* oficiielnim osebam in za to propagan* do odklanja sedaj oficijelno vsako od* govornost. V zunanji politiki, v naziranju o zu* nanjem položaju Rusije pa kažejo se* danji sovjetski voditelji še vedno ostan* ke svojih nekdanjih revolucionarnih stremljenj. Še vedno so jim ljubi nere* di in spori med državami in s tega sta* l;šča lahko imenujemo sedanjo rusko zunanjo politiko škodoželjno politiko, romantično politiko, ker smatra, da bo Rusija najbolj napredovala, če se osta* le evropske države med sabo prepirajo, ce nastanejo vojne in če pride do krize in poloma sedanjega državnega siste* ma na zapadu. Iz take škodoželjnosti izhaiajo ruske kritike o locarnski po* godbi in se posmatra vsako politično konsolidacijo na zapadu. Vesti o relionstruliciji ulode Ministrski predsednik Pašić potaje v Dubrovnik? — Rekon-strukcio vlade izvede Pašić do novega leta? — Govorice o zunanjem ministru« je izvedel i znajbHžjih krogov 2. Palica, da ta vest ni povsem točna. Pasičeva rodbina ie že odpotovala v Dubrovnik, Pašič pa je ostal v Beogradu. Za danes popoldne, ker je lepo vreme, prijakujejo, da pride ministrski predsednik v predsedstvo vlade. — Zagreb, 22. dec. (Izv.) Iz Beograda javlja današnji »Hrvate, da izvede Nikola Pašič reko-nstrukcijo vlade že do novega leta. (Mišljeno je pravoslavno novo leto.) Predsednik narodne skupščine Marko Tritkcrvić se je. včeraj z g. Pašićem zelo dolgo posvetoval o tem vprašanju. Pašič tzvede rekonstrukcijo In pozove v vlado osebnosti, s pomočjo katerih se mu posreči pomiTjenje radikalnega kluba. »Hrvat« tudi beleži vesi o demisiji zunanjega ministra dr. Ninčića Njegovo mesto imata prevzeti ali posbntk dr. Miroslav Spalajković ali pa poslanik Ljuba NešicV Te govorice niso povsem točne, čeprav trdijo nekateri, da celo dvor ne zavzema popolnoma naklonjenega stališča napram zunanjemu ministru. Dalje se širijo govorice, tda odstopi sednnji predsednik radikalnega kluba Ljuba Živković in da prevzame predsedstvo N&ola Uzunovič. Upravatfttvo: Kaailova allaa stav. S, priti!61 — Tslslon atav. 304. Uraaalžtvo: Eaafiova ulica it. 5B1. aadstropl*. — TaUtan slav. 34 OT» Polnilna platana v gotovini. Cičerin o zunanji politiki -— Beograd, 22. dec. (Izv. Ob 12.) Danes je v Beogradu krasno toplo vreme. Tem peratura plus 6. V politični javnosti, v narodni skupščini in v predsedstvu vlade je popolno zatišje, ni nikakili zabeležbe vrednih političnih pojavov in dogodkov. Današnji listi obravnavajo smoenjo sejo ministrskega sveta pod predsedstvom ministra Marko Ojnričića in potovanje naše delegacije v Ameriko. Ta pot ima izključno propagandni cilj. V de'egacHo le pozvan od Slovencev grašcak g. Shvegel z Bleda, ki pozna zelo dobro ameriške razmere, ker je b!I svoječasno avstrijski konzul v Chicaga Vladno krizo označujejo spi 5no za latentno. Tudi danes se razširjajo različne govorice, SpcoŠno pričakujejo, da bo vprašanje rekonstrukcije vlade rešil g. Pašič. Spcošno pa je to vprašnje zavito v misterij. Prometni minister odločno zanika vesti o njegovem izstopu iz vlade. Današnja »Pravda« objavlja informacijo, da namerava 24. t m. mrmstrski predsednik odpotovati v Dubrovnik ter da preživi božične praznike v Cavtatu v krogu svoje rodbine. Povrne se baje šele v drugi polovici meseca januarja. Vaš'dop'snik Madžarska se brani razorožitve Odločen na^foo zavezniške komisije pri madžarski vladi« — Madžarske oblasti ovirajo r^'ovar je komisije. — Zadnji opomin Madžarski! — Beograd. 22. decembra. (Iz. ob 12.) lunanje m'nisirsivo je dan-s preje*o iz Bađ'mpešte obvestilo o odločnem nrstopn zaveza ške komisije pri madžarski vladi, ker Madžarska noče izvesti razorožitve. Medzavezitška komisija je sn»či izročila kolektivno noto 2nvczm*k'h vlad, v ka~ teri konstatira, da Madžarska krši vojaške klavzule trianonske mirovne pngofJbe. MafU žarska ni izvrgla v tej pojedin določene razorožitve, marveč celo ovira d l^vanje medzav ezniske vojaška komisje. Mrdž^rske vojaške in civi'ne oblasti stalno in siste- marčno sabortrerji delo vojaške kontrolna komisije ter /o ovirajo prt "Vri tvi njenih dolžnosti. Kakor hitro hoče kontrolna ko* misija pregledati kake zaloge orožja in mu-n'eije, so takoj madžarske oblasti pri dvlu, da to kf>ntroyo prepreč:jo. Na podlagi pooblesti a poslanske konference in po nnv>d In medzavezniškesa vojnem sveta v Verscitlesu poziva m*dzn-vezwška kontrolna knmisija zadnjikrat madžarsko vlado, da prične izvajati razorožitev in da omogoči vsako delo kontrolne komi" sije. Vihor u praslem parlamentu Opozicija predlaga obtožbo proti ministrskemu predsedniku« — govor voditelja Slovakov Hlinke« — Zaupnica vladi« — Praga, 22. decembra. (Izv.) Včeraj so se ponovili kravall v parlamentu. Opozicija je dvignila velikanski vihar proti ministrskemu predsedniku dr. S v e h 1 L Končno je skupščina danes zjutraj izrekla zaupnico sedanji vladi široke koalicije. Poslanska zbornica je na vcerajšn'i plenarni seji nadaljevala razpravo o vladni izjavi, ki jo je podal min. predsednik dr. Švehla na sobotni seji; Izjava povdaria pred vsem kontinuiteto dosedanje vladine politike v notranjih zadevah in miroljubnost mlade republike v zunanji politiki. Kot prvi govornik se je priglasil vod*a slovaške ljudske stranke H1 i n k a, ki je v daljšem govoru očrtal stališče Slovakov do vladine večine. Njegov govor je zbornica napeto poslušala ter so poslanci govornika večkrat prekinjali z medklici in ugovori. Pos!. Hlinka ie branil svoje avtono-mistično in separatistično stališče ter zahteval, da mora vlada izpolniti Slovakom pred sedmimi leti na svečan način podane obljube. Med drugim je svoj govor zaključil izjavo, da slovaška ljudska stranka ne bo nikdar vstopila v vlado, ki ne priznava pravic slovaškega naroda, ki ubožnemu slovaškemu narodu noče dati kruha ln ki zaničuje verske čute Slovakov. Razprava o vladni deklaraciji *e trajala pozno v noč. Celokupna opozicija je predložila okoli polnoči skupščinskemu predsedstvu od 140 opozicijonalnih poslancev (Nemci, Slovaki. Madžari in komunisti) podpisani predlog, da se naj obtožita ministrski predsednik dr. S v e h I a in bivši poštni minister dr. Franke radi nezakonite izvedbe redukcije poštnega uradništva, ker so bili baje nepostavno odpuščeni mnogi nemški, slovaški in madžarski poštni urad- niki. Oba ministra sta kršila zakon. Predlog o obtožbi je bil predložen kot nujen. Opozicijonalci so obenem vložili tudi tri predloge za odpravo redukcijskega zakona in sicer: a) nemški nacijonalci. b) komunisti in c) posl. Patzelt za nemške na*, socijaliste. Okoli 1. ure danes zjutraj so se v zbornici odigrali mučni in nedostojni prizori. Hlinkov pristaš posl. dr. J u r i g a je čataj pic-dlog za obtožbo ministrskega predsednika in bivšega poštnega ministra- Med čitanjem predloga, ki ie vseboval žaljivke proti vladi, je posL Jurigo prekinil skupščinski predsednik. Nastal je v zbornici nepopisen vihar. Opozicljonalci so začeli tolči po poltih, a predsednik iMalvpetr ie neprenehoma zvoniL Posl. Jurigo mu je vzkliknil: »Zvonite, kolikor Časa. hočete; jaz bom govoril toliko časa, kolikor se bo meni zljubilo.c Predsednik mu je nato odvzel besedo. Nepopisen in strahovit vihar. Ko se ie vihar polegel, je predsednik zaključil debato o vladini izjavi ter odredil glasovanje. Vladi dr. Švehle ie zbornica Izrekla zaupnico. Za zaupnico le glasovalo 159 poslancev, proti Pa H7 poslancev. Seja ie bila nato ob 1.30 zntraj končana. VREMENSKE KATASTROFE V FRANCIJI — Pari*, 22. decembra, (Izv.) Skoraj po vsej Franciji ae pojavljajo velike vremenske katastrofe. Na več mestih so porušene telefonske in brzojavne zveie. Materijalna škoda je ponekod velikanska fn začasno neprecenljiva. V nekaterih pristaniščih je zastal pamiški promet. Vprašanje je le, ali koristijo ti poli* tiki Rusiji s takšno škodoželjnostjo in romantično politiko al? ali bi ne kazalo, da se raje omeje na svoje prave cilje, to je na zaščito ruskih gospodarskih in političnih interesov: Rusko gospodar* stvo treba reformirati in ga poglobiti s samostalno industrijo. Kmetu se ho« če civilizacije in gmotnega napredka. Treba uvajati moderne produktivne načine v kmetijstvu. Ruski narod ječi pod bremeni prosvetne zaostalosti. Ru* ska samostalnost je največ ogrožena na vzhodu, kjer bosta velika Kitajska in Japonska prvi ogrožali Sibirijo. Rusija mora prej ali slej spoznati da je njeno mesto v Evropi in da se naj razvija v samostalno, nacijonalno usmerjeno slovansko državo, ki bo kot zaščitnica slovanskih držav v srednji Evropi lahko zavzemala pozicijo vele« sile v Evropi in mogla voditi pravo in koristno politiko gospodarskih in poli* tičnih interesov, mesto sedanje roman* tične, nesmiselne, židovske politike vse« stranske hudobije in anarhijo Rusija in društvo narodov. — vene konference, ki se — Berlin, 21. decembra. Cičerin Je prispel v Berlin, kjer otsane nekaj dni. Danes je Čičerin posetil zunanjega ministra dr. Sresemanna ter se 2 njim delj časa razgo-varjaL Ruski ljudski komisar zunanih zadev je poda! zastopnikom tiska daliso iz-iavo o zunanji politiki sovjetske Rusije. Med drugim je izjavil: Moram ponovnokra; omeniti, da so vse vesti o kaki spremembi stališča Rusije napram Društvu narodov popolnoma IzmlšTe. ne. Naše odklonilno stališče ostaja še nada-Ife nel z preme njeno. Mi ne moremo dovoliti kake kontrole cd strani neke korporacije nad svojo zunanjo politiko. Mi skušamo urediti mednarodne prilike na drug način, namreč potom pogodb in dogovorov s po-samnimi državami. Pozdravili bi iskreno mežnost, da bi mogli rešiti vsa med nami ln ostalim? državami obstoječa sporna vpra-šan;a s takimi pogodbami, nai bi se nanašale na popolnoma točne stvari in predmete. Mi smo odkriti zagovorniki razorožitve-Ko so nam sporočili načrt Čeh oslovskega ztmaniega ninistra dr. Beneša o vmedseboj-ni pomoči«, sem takoj izjavil, da razorožitev podpiramo po svojih močeh. Naše stališče ni še točno določeno napram sedanjemu načrtu, ki ga pripravlja posebna koml- - Rusija se ne udeleži razorožit vrši na švicarskih tleh« sija Društva narodov v zadevi ra£oroiit\ Posebna komisija še ne predstavlja prav razorožitvene konference, kakor s! || n želimo. Kar se tiče Locama, smo ponovnokrr že izrazil svojo ljubezen. Ne dvomimo < dobri volji nemške vlade. Na5i pomislek gredo predvsem za tem, da Je Nemčlla s temi pogodbami prišla v položaj, W An gliji omogoča nad Nemčijo Izvajati velik pritisk in sicer v zelo nenaklonjenem smislu. Naša želja je, da urdimo vse spore 8 pogodbami. V ta namen pričnem začetkom ali sredi Januarja oficijelna pogajanja s Franci-jo. Pogajanja se bodo nanašala na revlztjo starih pogodb, na vpraša-nie plačila dol rov na vprašanje naših urotiterjatev ln na splošna politična vprašanja. Mi smo vedno pripravljeni vse spore, ki nastanejo med Nemčijo in Rusijo, mirno rešiti in vzdržati od-nošaje, ki so bili ustvarjeni med Rusijo te Nemčijo po rapallski pogodbi. Čičerin dalje izjavil, da se Rusija nikdar nj branila se udeležiri razorožitvene konference, mora Pa v strujati pri svojem stališču, da ne mor odposlan* svojega zastopnika na konferenco, ki se naj vrši v Švici. Kakor znano, sovjetska Rusija že tri leta diplomatično bojkotira Švico. Posiuj falske elektrarne — Fala, 22. decembra (ob 12.) Po raznih listih so se razširile vesti o veliki nevarnosti, ki naj bi ogrožala falsko elektrarno. Vaš dopisnik se ie danes obrnil na ravnateljstvo falske elektrarne ter prejel kategorično izjavo vodilinih strokovnjakov, da velike ledene mase nikakor ne ogrožajo betonskih naprav v Dravi. Ne preti nikaka nevarnost. Res Je, da je Drava nad vodnimi napravami zamtznila. Led se širi v daljavo 6 do 7 km. Severnega toka Drave Prih-rajo tudi velike množine ledu. Led se je začel vsled južnega vremena tajati. Drava narašča in tako prihajajo veliki ledeni kosi celo na državno cesto. Vodne betonske naprave pa so tako močne, da lahko vzdrže pritisk ledenih mas. O kaki akciji vo:aških odelkov nI tu ničesar znanega. Led je v resnici debel 45 do 50 cm. DEMONSTRACIJE V PRAGI — Praga. 21. decembra. Zadnji dogodki v čehosiovaškem parlamentu so vso češko javnost zelo razburili tn v narodnih krogih eo se pojavil! ogorčeni protesti proti. Nemcem, češkoslovaška javnost je najprej obsodila netaktni nastop nemSkonacl-jonalistične poslanke ge, Webor. Ta je soproga mizarskega mojstra ter so jo nemški nacijonalisti izvolili v parlament. Ko so poslanci prisegli t roke mmstrskega pred. sednka dr. švehle, je ta poslanka podala sicer ministrskemu predsedniku roko, toda takoj nato »i jo je z robcem obrisala in v stran pljunila. Na drugi seji bo nemšk! nacijonalci Kačeii v parlamenta prepevati: *Deutschland uber Allea, iiber AUea in der Welt!< Nacionalistične btranke so v nedeljo na Vaclavskem namestju priredile velike protinemške demonstracije. Zbralo se je okoli 10.000 ljudi, med drugimi tudi če-hoslovaški fašisti. PosL dr. ćorrinka je imel daljši govor o nalogah čehoslovaskega fašizma, naglašajoč, da ee no smejo niTi-dar vec ponoviti v čebosloraskem parlamentu tako Skandalozni dogodki. Z Vac-lavskega trga so se demonstrantje obrnili na Pfikope ter demonstrirali pred Nem. Skim domom. Policija jo končno demonstrante raz gnala PRAŠKA SPARTA V LISABONI — Praga, 22. decembra- Iz Lisa bone javljajo: V dragi nogometni tekmi med Sparto in športnim klubom Lisabona so bili Frafani zopet zmagovalci. Rezultat Sparta : Lisabona 3 : 0 (1 : 0). ZAUPNICA ANGLEŠKI VLADI — London, 22. decembra- (Izv.) Poslanska zbornico je izrekla s 239 glasovi:4 zaupnico vladi glede njene politike v Iraku. Poslanci delavske stranke so zapustili zbornico. RUSIJA IN TURČIJA — Beograd, 22. decembra (Izr.) Turski zunanji minister Tevfik Ruidi bej je najavil svoj prihod v Beograd Po poročilih iz Pariza sta se sestala t uri ki zunanji mi. nister in ljudski komisar Cčertn. Tevfik Ruždi bej je izjavil: Po odločitvi sveta Društva narodov bo narodna skupščina v Angori sklepala o nadaljnem postopanju Turčije o mosuiskem vprašanju, kakor hitro prejme moje poročilo. .Će bi šlo le za petrolejsko vprašanje, bi bilo moBulsko vprašanje prav hitro refieno. Gre p-a tnfil za nacljonalne probleme. Imel eem daijii razgovor e C!čericom. Rudija- podnira na5a> stremljenja. Borzna poročila Ljubljanski borza LEs. Bukova drva 1 m d. si'ha, f©o. n, p. 2 vag. denar 21 JO. blago 21-50, zaključki 21-50; hrastovi hlodi od 30 cm prem. naprej od 2.50 d. napr. fco. n. p,. I vag.. denar 450. blago 450, zaključki 450; smrekove deske 25 mm III. vr. fco. m. 1 vag.t denar 460, bit« go 460, zaključki 460; smrekovi neobr. plohi od 90—130 mm. event. & nekaj kosi od 8€ milim, od 2-50 m naprej. I. IL fco. v Poat-, trs. 1 vag„ denar 1200. blago 1200, ^aklju6» ki 1200; hrastovi neobr. plohi pop. zdravi, 90, 110, 130 mm deb. od 3 m dolž. naprej in 25 cm šir. napr. monte fco. meja, 10 varj«, denar 1100, blago 1100, zaključki 1100. 2ITO. Pšenica domača 76/77 fco. slov. p\, do nar 300; koruza, umetno sušena, fco. vag. j Novi Sad. denar 160; koruza, nova, čaau primerno suha. fco. vag. n. p., blago 123; ajda, domača, fco. vag. slov. p„ blago 255; proso, blago 200; brinje italijansko, fco. va« gon Ljubljana, blago 375; tižol, bel, ban., fco. vag. n. p., blago 260; laneno seroo, fco, vag. Ljubljana, blago 550; kislo zelje, brn, sodčki po 50 kg, fco. v. Ljubljana, blago 200; mast, gar. svinjska, v sodcih po 50 kg, netto fr. sod. fco. v n. p., blago 2100; s!i* vovka 50% tco. v. Postojna, trs. sod pose« bej za 100 1., blago 1600. EFEKTI. 2%% dv2. renta za vojno škodo 323—32V, 7% invest. posojilo ir I. 1621 78—7830, Celjska posojilnica d. d. 200—205—202. Ljubljanska kreditna banka 210; Merkantilna banka 100—104; Prva hrvatska štedionica 950: Kre* ditni zavod 175—1S5; Slavenska banka 49: Strojne tovarne in livarne 125; Združene pa* parnice 120.—125; Stavbna družba d. d. Ljubljana 100—110; Sešir d. d. 115—I2V; 4*A% kom. zad. dez. banke 20—22; 4H% zaat. 1. kr. dež. banke 20—22. Zagrebška borza* Dne 22. decembra. Sprejeto ob 13. De vice: Curih 10.56—10.06; Parasa 166.23 do 168.23; Pariz 213—314:; .Nevvork 56.0640 do 56.6640; London 272.76—274.76: Milan 226.55—226.95; Berlin 15.3750—13.4730: Do, naj 791.60— SOl.tf); Valute: dolar 55.425 dO 56.025. EFEKTI. 7?o invest. posoi. 1921 77K—78; drž. rente za ratnu Stetu 321—312; Ljubljanska kreditna 210; Krv. eskomptna han-ka 119—119.50; Kreditna banka. Zgb. 133 do 135: Hipotekama banka 64 lj—64; Jugoban-ka 108—109: Praštcdiona 942—94750; Slavenska bar.ka 50; Eksploatacija 40—43; Drava dL d- Osijek 220; šećerana. CHDek 430—440; Nihag 39; Outman 330—355; Sla-veks 140—14S; Slavonija 43—44; Trboveljska 300—z25; Union, parom!hi 380; Agrarna 46-48. Inozemske borze. t— Curih, 32. dec. Borza: Beograd 9.1850, Pariz 19.15, London 25.12. Newyork 518, Milan 20.89, Praga 15.34. Dtmaj 72.95. — Trst, 22 dec. Beograd 43.00—44, Pariz 92.50—93, London 120.10—120.30, New york 24.75—3480 Prajta 73.30—73,70* Curlt 478—480. Dunaj 350-360, Stcv. 291. Prosveta v0ruga mladost" Repertoar Narodnega gledališča n T Ljubljani. DRAMA. Z&četek ob 20. zvečer, Votrek. 22. decembra: Zaprto. Sreda, 23. decembra: Veronika Deseuiska, Red A. \ OPEKA. " Začetek ob % 20. zvečer. Torćk, 22. decembra: Eva. Gostovanje Zctenka Krrittla. Red V. Sreda, 23. decembra: Zaprto. S« - - . -_. <- Veseloigra v treh dejanjih S predigro. Češki spisal K. Schcitrpiiu^ poslovenil profesor o vsakem več ali manj odtrga; varijacije so brez pravega nadaljevanja, brez razvojev in enotne struge. Nastajajo venomer dispozicije za razne izhode, končni konec pa ne prinaša pravzaprav nobene razrešitve položaja, ki je nastal iz *r.!c-jenja pokazati v demonski, tragični igri. To bi b:!a poten? tendenčna igra zoper novodobne operacije. Vsekakor bi oiia snov vredna kakega iBemarda Sliawa. Sclietepflag ji ni dorasei. Ni humorist, niti satirik. Da Pa tlači med položaje, ki 90 sc mn samiposebi vrinili kot nabavni, težke perspektive, je najslabše. Posebno bedasto se črne kon-čni moralni aforizem, ki ga v publiko izreče ncpomla-acni notar dr. Klemen t kot svarilo zoper rasilno popravljanje naravnih razmer, i Vrhntega Scheinpflog ne zna aktov zaključevati. Zastor vselej pade. ko na to niti «e misliš in ne moreš razu.neti. zaksj sc prizor ne odigrava iu razpleta naprej. Zvit se ti, da mora ravno ?ele priti gJavna poanta; zastor jo prepreči, kakor če se iilm sredi nžpetga dejanju pokvari in pretrga. Rogoz ima reži>o. Premijera ie bila mestoma še nekoliko trda. Pohvalno ie omeniti O r e t o t i n a, P e e k a in R O g o z a, Gregorin je bi! celo nenavadno dober. Pecka prijaio take lahke vloge, to smo prijetno občutili tudi v »Ugrabljenih Sabinkah . Rogozu gre zasluga, da ie zelo naravno karakterizira], kakor bi bil res v ponesrečenem položaja pomlajeuca. Vloga bi marsikoga zavedla do karikiranja. Njegova pc-iiJajesa maska pa ni srečna. To sivobledo gladko Hce ni mlado. Marsifcak nad — 40-letnik izgieda tako brez vsakih operacij. In vrh utega ie bila ta glava izrazita židovska. Kralj jo ustvaril pomlajevalnega profesorja v dolgobradi maski z očali, kakoršni so pač univerzitetni profesorji takole v Martitunih romanih. Lahko bi bil izgledal tudi nasprotno, kot povsem moderno oblečen tn ostrižen mož. Včasih so na nemških Odrih :udi mislili, da se Francoza ne da igrati drugače, nego s špičasto brado, Angleža pa s kotleti. Med damami je Medvedova drage daleko nadkriijevaia. Ravno to vlogo je pi satclj slabo izgradil, to je preresna je m komična pravzaprav le za .vkodoželjneg i, n-esočutnega fiiovnira Nablocka se ie morala zadovoljiti z mlado punčko. Da je izgledala kot sicer jako dražestaia, toda ponorazvlta gospa. i:i njena krivda. r-Bak-i.ie« bi moraii dajati igralkam, ki so res šc v pravem dekliškem razvoju. Bolje bi bilo, če bi bili dali Nablocki vk>go gospe Java« nove, katera nima pravega daru za kon-verzaciiski torr. Njena sila. ki jo \^si cenimo, je na drngačtiein polju. Hčerko naj bi pa igrala Juvanova ml., Rogo zov a je svoj enkratni nastop opremila z mnogim humorjem. Maiijie vloge imajo Vida Juvanova, Ježkova, Danilo. Osipovle in Košić. Sledn5 Je napravil Iz svojih malih paberkov nekaj DEVrstaaga* Nima drugega dela, nego da kot star in plesiijiv pisar včasih pogleda v notarjevo sobo in mu naznani čakajočo stranko. A njegov način z dobro masko vred je rodil vselej smeh. Občudovati je Rogoza, ki se tako hitro preoblači, ko nastopa zda i kot oče, zdaj kot sim Ali bi ne brio dvajsetkrat Iivaležneje, Če bi bili mesto te igre vzeli katero iz prebogate in prvovrstne zaloge francoskih komedij in veselih iger. Po vsem svetu igrajo med resnim repertoarjem stalno tudi duhovite in zabavne francoske stvari. Pri nas je. odkar Je Putjata umrl, menda izginila tudi VSa sposobnost, izbirat* iz tega zaklada. Tvrdka L®žar & Bizjak LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 20 priporoča ta boiieno darilo vsake vrata obleke, sukaje, klobuke ta drugo modno blago* 5043 Koncert pevskega odeka „Bra- tite" Najiniuj.^i ljubljanski pevski zbOM poveki odsek %G r a f i k . je včeraj pri-i etili ped TCdstvom bvojesa pevovodje g. Grbbmin^a 6 i^odoloraniei11 muzike r>rav-?ke diviz. oblasti pod vodstvom s. dr. če. r£aa svoj prvi koncert. Be-sedi »aiaimfajSi« hi. -. pand« hi moral podčrtati, ker L i človek tc-^a, bodeč po izvršenem imneertn, prav rad ne verjeJ. Toda pevci .Grafike.* se v tej fcvoji skup?. ni vadijo bde ~toi leta in so v tem časa takritt lo mirnobvc ;io n eno ali tlvema toč. kama nestoplIS pri nekem stiokovnoni pev-t.keaa večera - lupini uepeliani v Zasrobn. Veeraot.uji nastop pa je vendar le pokazal, da je ve-čma. teb peveev pela 2o dlje časa, pa bodisi v teia ali onem dru&lvu, ker jo bil E>igan*en, Bamozaveaten, in ua jo pevčki iiiuTeiljiu kropak, skoro izbran, preizkužen-^lioirm *>3, da mu UrObminsova čola, sicer kratkouobuu, pripomogla največ k včerajšnjemu častnemu ntšpeliu. Koliko jo pov. cev z lenimi glaisovi. rz dolgoletno j>raki?o, to:la v^a njihova pevska Šola Se zavožena, ia pevovodja, ki že^i zbrati tako pevco v novo pevsko skupino, bi marsiliatcrikrat raoe videl, <3a bJ ti pevci no bili pred tem s^iob nikdar j>eli. frriucentt napak: otiprr%- ni lahka t-tvar. včasih Je «?ploh nc-mo-goča. Morda bi g". Grobming ob priUU vBe-raJSnjega koncerta o tem tudi lahko kaj povedal. No, v Šestin mesecih je pevovodja ustA'aril iz teb pevcev vendar le homogeno pevsko maso, ki čutkom sledi navodilom pcvovojje, izgovarjajoe jasno ia čisto, včasih za spoznanje proodkrito izgovarja volvale, ki traa smisel za melodično linijo, krT jo zna pevovodja v vse^h glasovih po-iskati, v iraziranju morda gre e-emtertam malček predaleč (Cerkvica) in je voljna v reBcab ^'odite-lja tako zlasti v dinaaničmem 5r» ritniJeiiPm cziru. Lodpetra drugi del bi fd jaz žele] vendarle prožneJSe in žiTahnej-ee. Pevski zbor je sicer zeio amhicijozen, vendar se zaveda svojo mladosti ra tej primemo Izbira lahek, enostaven program, fctopnujoč ga do Griegove a,Nove zemlje^ z orkestrom, ki je dala koncertu močan skien in dobrodoS!o barvitost in raznoli-irost. G. Seknla je baritonski solo pel z lepim zanosom. Wed prvtin in drugim delom je muzika Dravsko J i v. oblasti poj vodstvom dr. ćerina za oddih pevcem sa-svirala predigro & ^Veselim ženam vrnd-zorskimc Otona X:cohii-a, Z ozirom na mladost društva in njegov prvi koncert- moram ta nastop že posebno pohvaliti in ga opogumiti za nadaljnje delo. Lahko bo bili ^Graflkic veseii tudi živo aplodfcrajoco x^t>iike, ki je jo bila polna tlLharmooJčna dvorana. ^Grafiki^ želim veselega razvoja in k bodočim koncertom močnejšega programa in s tem ?o večjega uspeha! i— — Uprava Zborov , mesečno revije za novo zborovsko gl^BSb:«, katero izdaja, pev« ^ko drnStvo ^Ljubljanski Zvone, opozarja vse, ki so nameravajo na. list naročiti, da store to takoj, ker so bo glasbeno književna priloga tiskala le v gotovem Številu naklade in jo pozneje nc bo mogočo vee" dobiti. Dosedanji nai-očniki z Zborov* naj nakažejo naročnino v znesku Din 40.— po zadnji posiljatvi priloženi položnici, novi naročniki pa naj se javijo po dopisnei na točen naslov: Uprava Zborov c pevsko društvo rLjubljanski Zvon..? v Ljubljani. Nastop celjskega občinskega sveta Zveza avtonomnih most za raz« pis ljubljanskih občinskih volitev Na seji celjskega občinskega sveta dne 18. t. m. se je vršila tudi razprava o nedavno ustanovljeni Zvezi avto* nomnih mest. o kateri je poročal oba činski svetnik dr. Kalan. Občinski svet je ustanovitev take zvez.- soglas* no odobril ter istočasno sklenil resolu* cijo, v kateri ostro protestira proti od-godltvi občinskih volitev v Ljubljani in zahteva, da se ljubljanske občinske vo* liive takoj razpišejo. Za resolucijo oo glasovalo vse v cel j* skem mestnem svetu zastopane stranke. Pogumne tvorec te resolucije otveoHl cieiitvoev aaed Slovenci ia Jugosloven: sploh prot. dr. Ivan Prij atelj slavi jutri v sredo 23. decembra petdesetletnico gnojen rojstva. Zunanji podatki teh petdeset let so l^rat-ki. Po ionćaiilii ijuds^o&olskih lu srednje, tolskib žtudijali na. Dolenjskem :n v Ljub J Jani je študiral na Dunaju b-Iavistiko, na kar jo btopil v državo službo ter zas^J-al za znanstvenika in tlovcnskega kulturnega 'iti polltionc-ga zgodovinarj a nadvse ugodno mesto kiijižuieas'ja v dvorni biblioteki na Dunaj j. *-Icd tistimi st^naoni ee je prof Prijatelj poglo-iii v slovansko preteklost ttir ustanovil svojo dot;!sj glavno življenj sko delo o Kersniku iu njegovi dobi- Na Dunaju je os*tal do konca svetovno vojne. L. 1920. ie bil inusnovan na ljubljansko uni veno kot redni proie^cr slavistike. Odveo je podrobno aattevati vse Pr: jatei^evo studijo !n spičo, l:i &o izhajali v iciznih siovensklh ia inozecuekili revij a a. Omejujemo &o na njegovo resnično zasi::-se in njegovo pravo znanstveno In kulturno delo. ki mu ro praviei podeljuje« naslov slovenskega .-rolturnega veHkaaUk Omenili smo že, da je njegovo poglavitno življenj, sata dslvi Kersnikova biografija, ivi je :ca šla pred vojno la s katoro Je zrevoluctjo. nirai no samo našo jK>sled«3 na pre^eklo^t. nego lud: naše, dotlej ti porabljen o znanstvene metode srgodovinjkega pi*eUkovanja. Z naravnost ttatistieiro natančnostjo so j -j poglobil v vse dogodke Kersnikove dobo in obdelal dobo od šestdesetih let naprej do ustanovitve moderne stavbo SKS. To ni bilo več pripovedovanje o shodili, malenkostno kvautanja o poslancih, n-^sro pragnv^-ti&ao izvedeno detajlno preiskovanje tudi širsib poHticnlh okvirjev slovenske T>olit:. ke, predvsem eelbkapae avstrijske parlamentarne in polrtične zeodovine dotičnih Tet Razumljivo je, zakaj so mogla ta dr. Prijateljeva preiskovanja in njegova feno. menalna natančnost ha metodičnost vzbuditi mel slovenskimi dijaki v dunajski i;Sloveniji^. kazerrm ;o predaval o teh svr-jih izsledkih, tako sicboko vtise. Će smo slovenski omladinci govorili pred dr. Prijateljem o nacijonaiizmu, o slovenskem Tia-eijonalizir-U, smo delali bel j z& podedovane, ga, čustvene^a idealizma. Selo dr. Prijatelj Je bil, ki nam je viil globoko nacijona!-no aavest, tisto čisto, skero znanstveno ute. meljeno ljubezen do preteklosti ter nam na pod robnem vzgledu pokazal, kako treba ustvarjati narodne, politiene m ktlttaroe dobrine, kako tmjevo pot je bodilo nafte Tju.istvo, da si je smelo stx?pinio za stopinjo priborilo čisto enostavne in povsod pHpo rmane atributne politične, nacijonalne i a Lral turne samostalnost L Ta dr. Ivi jate! jeva sko-a; suhopai-ns, ugotovitvena zgodovinska metoda, ki se po možnosti odreka ^am os talnem a političnemu in kulturnemu \Tednotenju, bo veliko zale. gla tudi pri bodočih zgodovmarjih, ko bedo pisali in preiskovail novejše iu najnovejše slovenske pokretv, s katerimi ti usivnrjamo bodočnost. Prof. dr. Pr^ateij je gojil se temeljit študij sTo^-ensklh literarnih pojavov tako. da pa duies štejemo ujtl *voj« cajf-r^j* literaiiio t-itjcte. Njeaova tnLerprotAciia Pr< -trnovega duševnega življonjt. je ie Crr.es merodajna, Pa tudi o i-igih aloven pesnikih je objavn itMJe, ki pokMuJe^ j njego--j iz: :~o :mozs' ^ P^,'- - •• *anj* literarno pojave in V interprete*:!jo do*ev. ni h p:*obIemov- X2S jubilant so ni oLa*j:! ua slovensi preteiiiost in liit-raturo. Peglobji *e j j tu a J v slovanske pfga|j||e ter zlasti ▼ nufte knjiže\most, da iz tistib c "Jaških duševnih razvojev zawame roenice iu afera*« ki h: mogli koristiti tudi Slovencem. Na ta na. čin iu tako rekoč, da pol-* slovenski ooxi^. dini samostojno »Jovani ko falozofljo, napisal svo.č etohalno delo o * PredliaJBi-kili !n vterii^Uiteljih rnskegi reallnna>» Več kakor dr. Prijateljeva, dela pa cc lilaju njegove ^asn-stv^no metode, kar v teh znanstvenih inetodu.L, s svojo ttp.ien-j analizo iflHlmiifllrtJli. pOtMIflBfh m kului:. nih pojavov bo na ljubljanski unirer.; vzgojil rol delavcev, ki bodo šele v pr vem. solidnem smislu položili temelje aal i bedela resnično kutumo.^i! — Ad atottoi a.nnos! Inserate in oglase 7 za božično številko ^Slovenskega Naroda^ sprejema upravni -štvo nepreklicno do srede 6. ure zvečer, nujne oglase do četrtka 9. ure doooldne. i Politične vesti = Ogefftenjft oroti slovenskim kler . kalcem. Balkan i>oročL;, da j^, »a ea! iv-m<-d z«jcinjiti S'^j NanMtae BkopKiaiti slo- '"t.a>ia kleriirai..- -..'en«-*-. k-?-:< .-e»a tm<„ no navaja med dru^hn izjavil: %Te2ak |f pravni i>o;o2L:j skw^enafcea>i naroda tod tm vel£kosrbskIm resfmoni, ". nima smisla x:. prarleo in lolitičavj moralo in U Sv- Uc dr« ži ni*i piiaaih. uiti nepisanih peajeaa o ttje« fEfetaRjOa a jc tako TicapeiaaTi ii. da mu* , da bo uniči! narod, ki je t.lsce lc^ k^uhe-vu^ močnejšemu sovra^iiku iu močncjJi kulturi, k^kor Je talini-kultura «rb«Wca-i režima. Ir%'ajh.nja t»%^u. poslanca jo pred-sednik narodne skupščine Tritkovič aatT— uil rekoč, da »o Siovenc: v nekaj letih v tej driavi dobili mnogo več, kakor v tlaoč letih preje. Na to izjavo Bkapi£iB*£*£Or'.or I vzklikali: Večje pravice smo uživali preje pod Avstrijo! Z oafacm na te medklive jo nato skupščin-L'i atadaadađi Tdfktttl na naslov skjvenskik rklilTilnenr izjavil i s tode: naši držav: .-j od njeaeitt r ioanka čJloveacl materialno prtjtrttfll ve? nego Srb j in nikdar ni pri S To nikomur -j misel, da bi v naj-odni ti-upsčini isiaviL, da feo SLovenci za to narodna, manjšina, u ^ ta^.oj pa, da M zahteval, naj al se 1 njimi slabo pjstorialo..__Eaapravljajoč o teu incidentu v Narodni t%k»ipi,ciai ;x>vdaxja imenovani list, da je ta nastop kierikalaih poslancev ]<>vzročil v vćj beosrradaki Ja'-no^ti vihar ogorčenja, ..Balkan i iz vaj i ^ »-Te besede jo v sredi parlamenta v Beo^-rad-i izgovoril slovenski klerikalni poslance tn ftj bil linean radi teh sramotnih, nič vredniL In izdajalskih besed ... Da *e ^^ia drl.-.. \*a konsoiiduje, da nazjlo napreduje, je do. kaz tudi v tem, da je slovenska klerikalni Stranka naravnost pobesnela. Njen! poilaj-ci v parlamentu v Beograda tako besce, s > tako nesramni, napadajo tako besno, da j>.« težko reč:, kaj bi bilo bolje, jih t pravi'J v bUiznieo ali pa jih vtakniti v kaaoniat*-}.,. Stranka duhovnika Korošca sc trudi na vse načine, da bi izkopala globok prepad rrvxj Srbi in Hrvati na eni in Slovenci na dnjc,' strani. (Res jo!) Dr. Korošec in njegovi klerikalci »o že dosegli to, da as v naŠ'h krajih a atudom in preziran jer-, gleda na Slovence v obče... Tmha jc ngotovitk di so uaSi klerikalci v resnici Se do 'josti kompromitirali Slorence v Beogradu Sn xu-kriviii, da tam Slovence, ki so £h vr*'-nosili tAiorekoč na rokah. £a skorsj bel j sovražijo kake* svoje dni Avstrljapc*. Da v taksnih razmerah najdemo Slovenk pri naših pritxwbah v Beogradu aaaafpal aiu. In. ušesa, je razumljivo! Slovanski vcidci, slovenski davkoplačevalci ae naj zate za. hvalijo blazni politiki slovensko klerikalno stranke in njenih poslancev! Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUOOVIK BARAGA, innum Telefon M0 Selenburgova ulica >fyfian Arcibažev: Mali Otto — In vendar je res! — le trdil študent svoje m se nekam čtidno nasmeh- Olga Nikofajevna je nagajivo zina„ Jala z glavo. — Seveda ni res!... Strašno ste smešni!... Stavim, da boste do ušes ^alrubljeni vame, predrto dospeva do vašega Harkova. Gledala mu je naravnost v oCi ter se veselo in razposajeno smejala. — Ne... nikakor ne! — jc u^ovar-3af študent in jesov rdeči, mladi obraz se je naenkrat čudno spremenil. Spre, menil se je tako. da je mlada dama to pot že zavedno opazila spremembo hi začutila nekak nerazumljiv nemir. Obraz se mu je naenkrat ves raztegnil, postal je starejši, celo starikave snbe so se mu pojavile okros ust, oči so postale srepe in nekam neprijetno globoke. — Zakaj? — ?e vprašala kljtib temu razposajeno. — Nimam rad žensk... jc odgovori! študent la se čudno nasmehniL ~ Ta je pa dobra! — jc vzkliknila Obča Nikolajevna in lahno zardela. — Kako to? • ' - Študent jo je na^lo pojrleda in povesil oči. — Kar tako ... — Ne, le povejte... ranima me... saj sem tudi jaz ženska... je pripom. rila Olga Nikolajevna. — O prisotnih se ne govori. - - se jc zarezal študent — No. pa uaj bo... recimo, da se i izjeme, i to, kar boste povedali, ne tiče mene... A sicer? Študent je nekaj Čas molčal. 05i-vidno je koleba?. Nu? — je vprašala Olga Nikolajevna razposajeno kakor otrok, ki rnu nočejo pripovedovati zanimive pravljice. — Čakam, kdaj mi odgovorite. Študent jo je zopet naglo pogledat, pomežikal jc iu nekaj zlobnega se je zasvetilo v njegovih očeh. — Sovražim ženske zato, ker so egoistične, lažnive in razvratne... — Olga Nikolajevna se je sarkastično nasmehnila. — Moški pa ne?] HUlg! *' 93 — Ne... ~ Niso lažnivi, niti egoistični, niti razvratni? — Ne, ne mislim tako... Pri moških je to drugače, ni tako ostudno, — je odgovoril študent in iskal primernih izrazov Olga Nikolajevua se je razvnela iu celo zardela je. — Kako neki drugače?..* Najprej moram omeniti, da ne gre za egoizem... vsi smo egoistični, moški in ženske, tudi med moškimi najdete najostudnejše egoiste... Toda moški ni vedno egoističen on se da navdušiti za idejo tako. da pozabi na vse... Ženska je pa egoistična vedno in pri tem kot žival: grobu in omejeno... Ona ljubi samo svoje telo, drag ji jc vsak prstek na njeni nogi... Za svoje telo, za to, da bi bilo to telo moškim všeč, ie pripravljena na vse, na razvrat, ua zločin, ua !až! Saj vendar ni ženske ki bi se ne izneverila moškemu, pa naj bo že njen zakonski mož aH pa ljubček. Se najraje postane nezvesta tistemu, ki ga ljubi... da<, baš tistemu, ki ga ljubi: Če postane nezvest moški, je to dokaz, da ne lju. bi... ženska pa prelomi zvestobo ve. činoma tistemu, ki ga ljubi, in sicer ne morda zato, ker čuti potrebo po takih rečeh, marveč zato. ker ji je prijetno, da je njeno telo moškim všeč. Zadostuje, da moški odločno izrazi svojo željo, pa se mu ženska prav gotovo uda. — Mar moški nikoli ne prelomijo zvestobe? Glejte no, kakšai svetniki so vam to! — je pripomnila Olga Nikolajevna sarkastično — No, da . . . roda tu ne gre za fco - . . stvar ie mnogo globlja — jc nadaljeval študent m se čedalje bo-U razvnemal taka da je zveneli iz njegovega glasu uaposled že mržnja: — moški postane nezvest. Če mu je dotićaa ženska potrebna, ženska pa cdo takrat, kadar ji nezvestoba nc nudi nk: radosti, ni;: naslade ... V ženski nezvestobi ie malone vedno giunoi>t. nezmisemost lil podlosc. Ona ne najde užitka v svoji poželnvosti. marveč v tem, da se ukloni tuji PGhotnostL Tujo polpotnost sprejme vase in zato jc umazana, nizkotna. In vse zato. ker Uubi bvoje telo. ker hoče z njim zapeljati moškega ia ga prisiliti, da pade pred njo na kolena. Le prelomi zvestobo moški, ue zna skriti svojega greha in se takoj izda ali pa se vrne od ljubice ia ie njegove ljubezni do žene konec . . . Kadar pa se vrne ženska od tjubčka, je tako dobra, mehka. neŽ.ia in strastna, da bi Človek mislil da jc njena ljubezen najčistejša na svetu! . » . — Gluposti! — ga ie zavrnila Olga Nikolajevna, toda nekaj neprijetnega se je zganilo v nji, kakor da sc jc spomnila nečesa sličnega. — Ne. tako je l*i nič drugače . * . In če moškega vprašate, vam na vse zadnje vedno prizna . . . 2enska It pa vrhu tega še do skrajnosti trmasta in hinavska. Pripravljena je umreti in odnesti v grob svojo tajno. Tu ne pomagajo niti prošnje vuti solze, nit' atrab pred javnim škandalom. In če ima HKS ški nadarjeno, lepo in naobraženo ženo, pa ji postane nezvest mu bo neprestano očitala vest. da ie prelomi! zvestobo tako visoko stoieči ženski... Ženski pa daite za moža še takega nija. ona se kljub temu speča s prvim capinom, ki ji Pride slnčajr.o pod reke. z gusarskim poročnik.->rn. s proda lalceni iz modne trgovine aH Da s pollzanirj inženjeriem . . . — Kakšne KrifobUe govorite! — 2h >e prekinila Olga Nikolajevna vsa ogorčena. — Res ie. kar govorim. — ie dejal študent resno, celo otožno, in nekaj bolestnega se ie ztranilo na megoveni obrazu. — Za žensko so i talenti i geniji i blagorodna srca brez pomena. — Imeti hoče samo krepkega samca . • e Kar poglejte. moŠk? ne more trpeti razvratnih žensk, on išče. ceni in Uubi čistost in duševno lepoto ženske, ženske pa ljubijo vedno razvratne, nizkotne in Izmozgane moške . . . al ^l »MOVfNSKl NAROD« dne 23 GecemDra 1925. ' Stran 3 Dnevne vesti. V Lmbliani, dne 22. decembra 192st — <*Sloven$ka Matica* in vprašanje slovenske univerze. Prejeli smo toAc izjavo: Odbor »Slovenske Matice« je v svoji seji dne 21. decembra 1923. so-cilasno sklenil, da izjavi naslednje: Odbor ^Slovenske Matice^ jc od vsega početka stal na stališču vseh ostalih korporacij, ki so podpisale spomenico v obrambo univerze v Ljubljani. crSlo-v'enska Matica« je naknadno spomeni* co podpisala, odobravajoč sodelovanje svojega odbornika dr. Joža Glonarja pri anketi za .slovensko univerzo, za kar mu izreka zahvalo. — Za ^Sloven* sko Matico* v Ljubljani. — Dr. Lončar, predsednik. — Ta izjava je jako zagonetna. Odbor »-Slovenske Matice* zatrjuje, da je od vsega začetka stal na stališču vseh ostalih naših korporacij riledc ljubljanskega vseučilišča, pravi, da je pri anketi glede slovenske u ni ver* sodeloval njen odbornik dr. Joža GTornar, povdarja, da mu za to sode* lobanje izreka zahvalo, ne pove pa in ne pojasni, zakaj ta njen odbornik ni podpisal izjave ostalih korporacij gle; dc ljubijaskega vseučilišča. In to je jedro vsega vprašanja. Razložite nam vendar, zakaj je e v nedeljo ob ti. dopoldne izročil Nj. Vel kralm Aleksandra v svečani avdi-lead po običajnem oeremonjifla svoje po-verimice* Poslanik de Salis jo prvi švicarski po&lanur na nasera dvore in obenem zastopa Švico v Bckarc&ti in v Arenah. Glavni njegov sedež je v Bukarešti. — Znižanje železniskiii tariiov. V pro-"reoiein rsmiitrstvu ie bila včeraj otvor jena kc^stereaca direktorjev vseli SelezniSktn direkcij. Ta konferenca bo razpravljala o re-organizaciji celokupnega železniškega prometa in vprašanju znižanja potniških železniških tariiov. Kakor zatrjujejo, namerava premer trto ministrstvo izvesti z novim le-ti m približno 25c'o znižanje osebnih tariiov. — Pravilnik o zrakoplovstvu. V prometnem ministrstvu izdelujejo pravUnft o zrakoplovstvu — Jugfjslovcnskij razstava turistike in narodne umetnosti v Pragi. Češkoslovaško* iegoslovensks liga in Jadranska Straža v Pragi nameravata prihodnje loto prirediti s pomočjo našega konzulata v Pragi jugoblo^ vensko razstavo turistike in narodne uaiet* r*o>.ti» Razstava bi trajala od marca do juli ia Otvor jena bi bila povodom praškega pomladanskega veselejma ter bi se nadalje > vala v okvirju poljedelske razstave in zaključila e rokolsko razstavo začetkom julija. Od konca veicscjma do začetka polje* delčke razstave, kakor tudi od konca poljedelske do začetka sokolske razstave bi bi]a .lugc»slove.n^ka razstava v neki praški šoli, nekaj časa pa tudi v Plznr, Brnu in Brotj-slavi. Ker bodo v oddelka narodne umetj tx>sti razstavljen* v pni vrsti razna iili-tlramska in ženska ročna dela, opozarjamo vse, ki se zanimajo za to razstavo, naj se obrnejo neposredno na prireditveni odbor. Odboru za prireditev razstave predsedujo nas generalni konzul v Pragi g. Svctozar R i šio. Naslov odbora je: Praha, IL Miku j Undska 7. (Češkoslovaška t ju^oslovenska Liga). —« /.'ii.-.Ka promocija na zagrebškem vsegčlfiSctr. Prejšnji teden ie bila promvi-rana ža doktorja prava $;dćaa. Diva Le« uac hčerka odličnega hrvatskega odvetnika rs Reki. To je prva doktorica prava iz tfevatskaga Primona. — Zahteve dalmatinskih profesorjev. Nedavno se jo vrnila &ku->sčma profesor-ake&a Udrnfienja sekeija Split, na kateri so bile sprejeebotor/ v Slove-niji ra nekili narodnih poslaoeov jo mmi-strit'o ver sklenile-, naj izplača trnančna 'delegacija v Ljubljani kateaetom vse njiin doline zneske. S tem oklepom je bilo rešeno vpraSanj«?, ti je dolgo časa vznemirjalo Javnost. — Bafkanska sindikalna konferenca. dtSvsa uprava Siaveza. nj«2hij«nib fcindi-!«atov je bila obvešeona od straaii tajništva Ora^e inteinacijonale, da se vrši prva velika baiTSanska sindikalna konferenca v So-Gj> dne £». aprila prinodnjesa k'ta* Konte-reaej bodo pribostvovali vsi voditelji druge ntemacljoaale- Uprav j naših sindikatov je uartjceno, da pripravi p'jaočiio o ra^mc-ran r nasi državi- — Zopet nove zgradbe za zavarovanje delavcev! Minister za socijalno politiko, g. Milan žimonovič bo v kratkem predložil ministrskemu svetu predlog glavne uprave Srodišnjega urada za zavarovanje delavcev. Te zgradbe se bodo zgradile v vseh večjih mestih naše države in bodo stale približno 50 milijonov dinarjev. — Kongres hišnih lastnikov v Barceloni. Glavni upravi Udruženja hišnih lastnikov v naSi državi je prispelo poročilo Mednarodne unijo za zaščiito lastnino, da se vrši meseeu aprOa prihodnjega leeta v Barceloni modnarodn: kongres hišnih lastnikov s celega sveta. Pokrov i toljstvo nad kongresom je prevzel španski kralj Alfonz Zdi so, da našo Udruženje ne bo moglo sodelovati ns kongresu radi materijalnih iež-fccč. — Protestno zborovanje državnih nameščencev v Kranju. V nedeljo dne 20. decembra 1933 se ;.e v Kranju vršilo protestno zborovanje državnih nameščencev'. Udeležba je bila zelo velika, znamenje, da se državuo nameščeustvo zaveda svojega položaja. Govorniki so resno ia temeljito razpravljali o bedi, ki je po voini zadela državne nameščence, zato je stvar države, da hm priskoči na pomoč. Poudarjali so, da je nujno potrebno zrvišanie prejemkov in revizija službene pragmatike, posebno pa še, da se nameščanja in prernščanja morajo vršiti le po faktični potrebi in ne iz strankarskih razlogov. Sprejeta ;e bila devet točk obsegajoča resolucija, v kateri so državni na-ineščeuei izrazili svoie z^hieve po zboljšanju nevzdržnega svojega položaja. Zborovanj, katero se je vršilo povsem stvarno, mirno in dostojno brez vsakih hirskanj in groženj, se je zaključilo z navdušenimi trikratnimi klici na Njegovo Veličanstvo. — Društvo državni u upokojencev in upokojenk za Slovenijo, sedaj v Celjt?, začne z 20. i. m- v zmislu 5L 6 društvenega zakona po novih pravilih delovati. Društvo Ima namen in nalogo varovati in pospeševati Koristi in pravice članov in jim nuditi v slučaju potrebe moramo poinoc. Izdajalo bo tudi gjasilo -Upokojenec-, v kolikor bedo to dopuščala društvena gmotna srejstva. Prevzelo bo L splošno društvo iugosloven-skib upokojencev v Ljubljani ter vabi vse njegove člane, da nabirajo nove člane, ker Je le pc1 pego:cm, da se število članov znatno zviša, mogoče izvršiti dano naloge. Vabimo torej vse še neorganizirane državne upokojence, upokojenke, vdove in sirote k pristopu, da bode moglo naše društvo nastopit: z močnim vpltvcm in Izvo-jevati ter izboljšat; ua5 gmotni položaj. Le z združenimi močmi nam bo mogoče kaj doseči. Društvo ne gleda na strankarsko pripadnost ter sprejme kot člana vsakega, ki dobiva is državne blagajno kako preskromno pod katerimisibodi naslovom- Ne dela nobene razSke med strokami, višjimi in nižjimi ter spolom. Prisfopnirro znaša tri dinarje enkratno, članarina pa zdaj še mesečno dva dinar ia, plačljiva polletno naprej, torej prvokm 15 Din- potem pa po 12 dinarjev v Januarju m juliju vsakega leta. Pr? mrh>goštevi?"em pristopu ne bo treba zvišati članarine Pristopi laliko vsak na ta način, da krrpi pri najMižiijem poštneUJ uradu čekovno položnico za Z5 par in placa na naš kont Št, 12.450 za I. splošno društvo iugoslovcnskih upokojencev v Ljubljani 13 drnarjev. — Iz Turjaka sa:n poročajo, da so se na Miklavžev večer spiašili graščinski konji in povozili posestnika Jakoba Možka. ki je kljub zdravniški pomoči podlegel težkim poškodbam. Z Jakobom Možkotn smo pokopali starega in priljubljenega turjaškega moža, bivšega Khunovega vojaka. Marsikatero /abavuo, pa tudi zgodovinsko nam je povedal. Kolikokrat nam je pravil o trpljenja našega ljudstva pred nemško graščinsko gospodo, kateri je moralo po cerkvenem naročilu poljubljati roke hi jo prositi celo dovoljenja za pobiranje gozdnih jagod hi gob. Kako vesel je bil naš Jaka esvobojcnia h nase jugoslovenske države! Dočaka! jo je. zdaj pa ga je pobrala smrt in ga rešiia vsega trpljenja. A. P. — Volitve na beogradakj univerzi. V nedeljo 20. t. m, se je vršil občni zbor Podpornega društva beogradske univerze. Zborovanje je potekalo zelo napeto in me. ."orau vihamo. Z največjo nervosnostjo pa so se vrštle volitve v gla\mi odbor. Volitve so trajale nepretrgoma od 11. dopoldne do 19. zvečer. SkgaUaaj ic trajal nato do 23., na kar je bil objavljen končni volilni rezultat- Volitev se je udeležilo Sest razam skupin, Postavili eo svoje laste: radikali f£03 glasov), marksisti (2*5 glasov), davi. dovičevci (224 >. samcstolni denaeikra,ije (15S). repubSkane: (146) in zeialjoradnnii (21 glasov). Vse stranke so znatno nazadovalo v primeri z rezultati lanskih volitev. Xapreuovaii so Ia samostojni deano-kratje od 104 na los. Glavni odbor je sestavljen tako-Ie: radikali 4, marksist! 2 davidovieevei 3, samostojni demokrati in republikanci po 2. — * Radio - naprava v restavraciji. Podjetni restavrater v Celjskem dornn v Celju 2. H. Tome ie inštaliral v svojem lokalu radio - napravo. Pri vsaki mizi v restavraciji visita dve siušali iu posetniki lahko komodno sedeč pri mizi poslušajo najrazličnejše koncerte in opere širem vsega sveta. Za Slovenijo je to novost in gospodu Torncu je samo čestitati, da ic on prvi, ki ie pri nas cvede! to novost. Naše obanstvo, ki prihaja v Celje, opozarjamo na to zanimivo sU — Kako Huška spoštuje svoje komponiste. Povodom oOletnice komponista profesorja Jeano Sibeliusa prirede na Finskem okoli 200 koncertov z deli komponista. Finski državni zbor je sklenil, da Sibcliusu dovoljeno državno pokojnino poviša na lUUOGO mark letno. Nadalje je bila jubilantu potom narodne subsKripcije podailena večia denarna svotu, tribeltub je dobi! tudi visoko I ediftovariTC/ N«,l«o?j Svaieira iu čase primera* botiClUl In novoletna darilm co CtC2 a Ha garfca ie oblačila. Za mal dtnar nabavita vse vr?ie Ihtih edlnolo r detajle trgovini konfekcijske tovarne FRAN OCR EN O A * CIE-, LJUBU Alf A, Gradiiče 4. TcL tot. ^ Erjavčeva cetta 2. — Iz Škofje Loke nam poročajo. Tukajšnja podrninica Kola ftisosiov. sester je Priredila dne 20. decembra božićnico v deški osnovni šoli. Obdarovanja >c bilo 77 revnih šolskih otrok — dečkov in deklic a obleko m čevlji- Odbor podružnice se naj-topleje zahvaljuje vsem cenjenim loškim damam za darovano pecivo, vsem gg. trgovcem za sladkorčke Iu iige, kakor tudi vsem, ki so z denarnimi prispevki pripo-mesii, da je bila obdaritev ourok tako bogata. — Smrtna uezgoda na železnici. V petek zjutraj !e v Štorafc pri Celju postajena-čelnfic Vidic vsled zledeufh ta! padel pod vlak, ki £a je,povoziL Bil je takoj mrtev. Pokojnik *e bil brat višjega inšpektorja pri tukajšnjem železniškem ravnateljstvu, dober uradnik iu priljubljen družabnik. Pogreb je bil v nedeljo popoldne na Teharjih. Udeležba pri pogrebu je bila izredno velika, ker ie bil pokojnik v vseh slojih zelo priljubljen. — !2ietui sin reši! svojo mater. V Ku-manovem se je odigrala prejšnji teden nenavadna drama. Med vdovo Scko Travica in n>enim sorodnikom Petrom Gvozden j vicem ie vladalo staro sovraštvo. Dne 16. t. m. "e prišel Gvozdenovič na Sokino dvorišče z ci o:nlm vi!.>!!.! t*.* zakiirai vdovi: --Sedaj bova obračunala! Tvoja čreva odnesem na vilah domovi* Prestrašena vdova le začela bežati po obzidanem dvorišču, rabijatni sosed pa za n.io. !21etnl vdovhi sin Dimitrije Je tekel v ktrhinio po očetovo puško ter jokajoč prosil soseJa. naj prizanese materi, toda Gvozd enovič je zavpiT: >Ko ubijem n;o. prideš :i ca vrsto!c Tedaj je deček dvignil puško, .-prožil ter zadel soseda v vrau da se Je takoi zgrudil m kmaln izkrvavel. — Zrakoplov v privatni »jporabi. Stavbni podjetnik Lu:o Karlovski v Vukovaru je prosil pri pristojnem ministrrvu za dovoljenje, da bi sme! imeti za osebno uporabo zrakoplov. Dovoljenje je sicer dobil, vendar mu je tnmstrstvo svetovalo, naj si zrakoplov ne mibavi poprej, dokler se v naši državi ne zgradijo privatni zrakoplovi ter se Izdajo veljavni predpisi za zračno plovbo. — Samomor! in nesreče v Sarajevu. Pred vojno so bili v Sarajevu samomori izredno redki, mod domačim prebivalstvom skoraj neznani. Letos pa ic bito v mestu 33 samomorov, izmed katerih ie 12 Stača'ev -uspelo«, dočim so 22 kandidatov, oziroma kanđhiatmj resili! Kaznih nezgod (tramvaj, avromobill, žeieznica itd.) je bilo 16, med temi 6 s smrtnim izidom. — Prvo peto van je največje motorne fađje sveta »Astunas^. 22.0O) brutto to.:. 32.CT*) ton nosilnosti, iz Szutfchampptona in Cherbot:rga v Južno Arreriko dne 26. februarja 1926. R o y a I M a i 1 Line. Generalno zastopstvo Zagreb, Trg 1. št. 17. Podzastop-stvo Ljub!jana. Kolodvorska ulica 26, m v vseh večjih atestaB Jugoslavije 2l30n — Slovensko planinsko društvo naznanja svojim članom, da so ravnokar dospel! lično Izdelani mab planinski znaki, katere se laliko nosi v gumbicah, istotako so dospeli lepo izdelani veliki planinski znaki. Opozarjamo interesente, da ie zalega majhna in naj se požurijo z nabavo znaka, katerega bi maral imeti vsak član. — Veliko iznenađenje za svaku ženu i djevojku pruža decembarski fbozičn:) brej ft. našeg om lijenog »SaoslcDg lista« za modu, sabave i Tmcanstvo. Upravo raskošna vanjska oprema dade već naslutiti, da će ovaj broj ne samo uslijed svoje op-j-ežncsii (40 stranica) vec : svojim bogatim i veoma zanimivim, zabavu, ia poncalrn * držajem te prekrasnim vrlo uspjelim jasnim slikama napose modnog dijela, uat-kririti sve dosele izašlo brojeve i oduševiti svaku čitateljicu ovog našeg obljublj^og časopisa. Osim nastavka -.Kako da ostanem mlada i lijepa* donosi ovaj broj i opet prekrasne l duhovito novele, humoreske, pomodne iiovosU, modne sitnice, budoar, muzički život u Zagrebu, majka, nješto o muškoj garderobi, kuharica, šaljivi kutić, zagonetke itd. itd. Pretplata na t>Z«»nski Listrf: iznaša na četvrt god. D:n 40.—, pol god. Din šO—, X god. Dio 160__. Pojedini brojevi Din 15.— dobiju se u svim knjižarama Uprava, j uredničtvo nalaze se u Zagrebu. Samostanska ulica 2, L kat. BODETE da eden par nogavic z žigom ia znamko (rdečo, modro ali zlato) nklju6" traja kakor štirje pari drugih, ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh rMv^S.Vnah- Iz Ljubljane — Na naslov Mestne elektrarne. PišeK> nam: Na Mlrjn je vladala sadnja dva večera popoma tema, kor javna razsvetljava ni gorega. Kako nai človek hodi potem po zbrozganih cestah? V nedeljo je bil davno mrak, ko še vedno ntemo imeli toka. In zdaj nam Že tri tedne vsako noč za par ur ukinete Inc. Že z ozirom na Javno varnost le skrajni čas, da se s tem preneha iu malo pospeši točno obratovanje. — Simon Gregorčičeva knjižnica po-sloje izredno v torek, sredo in četrtek pred praznikom, vsakokrat od 5. do 7. zvečer, da bo moč vsem cenjenim čitateljem in čitate-Iltcam Preskrbeti si za praznike primerno čtivo. Ko vas o tem obveščamo, želimo vsem prav vesele božične praznike in srečno nove leto. Zdravo! —. Knjižničar. «—• iVov socijolističen dnevnik, prične po novem letu izhajati v Ljubljani. Imenoval se bo »Delavska Politika«, izdajal pa ga bo cCentraini delavski svetr>, skupina dr. Ko> runa. Glavni urednik lista bo bivši poslanec G o 1 o u h_ — Vljudno naznanjamo cenjenim naročnikom, da so jo 22. decembra t. L preselila naša pisarna iz dosedanjih prostorov na Rimski cesti št. 13 v Slomškovo ulico la (v prejšnje prostore, g. mest. stavb, Biieelja). Pri tej priliki se Trabvaljul-^rno za cenjena naročila in se obenem naj topleje prip/oročamo za nadaljno naklonjenost. Ljubljanska gradbena družba z o. z. 2131-n — A\otok!ob »Slovenija* v Liobljani ima svoj redni občni zbor v torek dne 29. t. m. ob 8. zvečer v salonu pri Mlkllčn, hotel Jažnf kolodvor, v Ljubljani. Kolodvorska ulica. Dnevni red ie sledeči: 1.) Pozdrav in poročilo predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika- 4.) Poročilo revizorjev. S.) Volitve novega odbora. 6.) Slučajnosti. — Člani se naproša'o. da se občnemu zbora polncštevilno udeležc — Sokof f. v Ljubljani priredi SBvo-strov večer v veliki hi mali dvorani Kazine z raznovrstn'm Sporedom, katerega objavimo prihodnji teden. Zdravo. Prireditveni odsek. 2132-n — Brezsrčni vozniki. Policija ie ovadila 20Ietnes;i Ft. Lorgerja, doma iz Šmarja pri Jelšah, hlapca pr: Mar. Breskvar v Trnovski ulici iu 281eaiesa Jo-^ LeskovŠka, doma iz Št. Ruperta pri Laškem, hlapca pri V. Keržetu. Oba sta imela s premomog pre-oblolena voza, ki sta obtičala na Starem trgu, oba sta vi>Ied tega neusmiljeno pretepala konja, da so se ljudje zgražali Lesko všek je s svojim vozom obtičal na tračnicah cestne železnice, da je bil tramvajski promet celo uro prekinjen. — Aretiran je bil v Ljubljani neki £ab-iek Iv. zaradi suma vloma in prepovedane povrnitve v Ljubljano. Štirje vlcmi v Ljubljani. Zadnjo ne* del jo ponoči so se izvršili vlomi v štiri šole: v realko, humanistično gimnazijo, realno gimnazijo na Poljanah in v osnovno šolo na Grabnu. Vlomilci so bili vsekakor novinci brez modernega vlomilskega orodja, ker so odpirali lc miznice. v blagajne pa niso mugli priti- Na realki so dobili Ie kakih 100 Din drobiža, na Grabnu tudi le kakih 200 Din, v gimnaziji na Poljanah pa >plot ničesar. Srečo pa so imeli v hemaui^tični gimnaziji. Tam so našli v neki tnizniei ključe od Ma-» gajne, v blagjn pa nad 11.000 Din. Od ukra* denega denarja je bilo 6000 Din last gosp. ravnatelja, 5000 Dirj pa za izplačilo nadur profesorjem. — Bojevniki «>vt'/e WQ§$ke*e. Srnočno noč so -azgrajale po mestu tri glasne družbe, v eni jo bila tudi zastopnica nežnega spola. Vse je policija ovadila radi kaljenja nočnega miru. — Izredno bojevit je bil v ponedeljek zjutraj neki 20 letni Slavko L., đema iz Škofje Loke. Ob H 3. je prišel raz* grajat v kavarno »-Merkur*-', a ker mu niso kot pijancu hoteli postreči. >c je tekom d- poldneva vrnil ter se obnašal kakor oBj seden. Ozmerjal je prav surovo vse domače, nato pa osuval in oklofutal gospodinjo, njeno mladoletno hčerko, kuharico in na* takarica — Redka ugodna prilika se mudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna P. Kc- ; it-a Ko. Tržič. razDrodaja v eč tisoč parov razirovrstnih zaostankov pod lastno ceno. dokler trara zaloga. Blago ie garanttrarro najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v Iasrni podružnici v Ljubljani, na Bregu štev. 20. Iz Celja —C Obrtna zadruga mesare v v Cefri naznanja, da ostanejo za božične praznike, to je 25. In 26. t m., mesnice in stojnice v rnestn Celju in okolici Celje ves dan zaprte. V nedeljo dne 27. t. m. pa bodo obrati dopoldne odprti. —c Promocija. V soboto 19. t m. je promovira! za doktorja prava g. Karel U r h, čian Kluba napred. slovenskih akademikov v Celju. Čestitamo! —c Grozeča po vodenj. Kadi južnega vremena se »e pričel hitro tajati sneg v Sa-vmsktn planinah. Savtna ie rnoeno narastla in ponekod že prestopila bregove. Tudi Voglana je že ponekod prestopila svojo strugo. Upati pa jc da se vreme spremen! ter nam prizanese z zopetno povodriijo. MADAME; Za Vašo toaleto potrebujete POUDER aMQN PARFUM* «BOL'RJOIS*PARIS». Iz Maribora —m Zahvala mariborskega velikega župana poštnim nameščencem. Velika župan je posla! poštni direkciji v Ljubljani dopis, v katerem izreka priznanje in zahvalo vsem poštnim nameščencem za brezhibno iunkcfjoniranje telefona in brzojava ob pri-Fki zadne velike poplave, ker le na ta način so se preprečile večje nesreče ter je bila na i! a pomoč mogoča. —m Poplave pri F ali. Ker te nad elektrarno v Fali Drava zamrznila, ie voda pre- plavila državno cesto v dolžini 10 km taW visoko, da Je vsak promet nercogoč- Ako bi odprli zatvo^nice, da M voda odteklala, bi prišla elektrarna v nevarnost, ker bi zmanjšani pritisk vode ne zadošča? za gomtev generatorjev. Vsled tega nepreostane drugega, kakor počakati, da se led staja. Pač pa jc okrožna eradbena sekcija naroda električnemu podjetjL:. da mora državno cesto na svoie stroške preložiti tako, da ic izstopivša voda ne bo več dosegala. —m Osebna vest Okrajni komisar dr. J O s o j n i k ie prldeljen agrarnemu okrožnemu uradu v Mariboru. —m Novi kolodvor na Teznu začno graditi že prihodnjo spomlad zraven poslopja >Splošne stavbene družbe*. — Bivši odvetnik v Ptuja dr. Rafanmd Sadnik se je preseli v Gradec. Svojo hišo v Ptuju, v kateri le podružrtica LfuN'anske kreditne banke, je prodal trgovca Krakerju —m Elektrifikacija Dravskega polja. Z občinami ptujskega okraja se vrše pogajanja za ustanovitev električnih zadrug. Take zadruge se ustanove v Bndlnl, Spuhlli, Novi vasi, Bukovcih, Stojncih, Mali vasi. Formi-nu, Cvetkovcih, Pagoznici. Podvincm, Dor-r.o\i. Moškanjcih. Šmarjeti tn Pervenclh. Vse te zadruge bodo dobivale električni tok iz transformatorja ua Bregu Pri Ptuju. Stroški — brez inštalacij v hiše — so proračun eni na 2.995.000 Dtn. Denar se bo dobil deloma s posojili pri krajevnih denarnih zavodih, deloma od zadružnih centra?. Kmečko prebivalstvo se zelo živahno zanima za elektriko. —m Protestno zborovanje hišnih posestnikov proti davčni preobremenitvi se is vršilo zadnjo nedeljo pri Gambrlna ob izredno veliki odelezbt —m Namestnik pokojnega notarja dr. Bar leta jc postal Jak. K o g e \ btvšl notar v Postojni. —m Smrt znamenitega pohorskega kmeta. Prejšnji teden je omr! v Smolnfku nad Rušami malone po celi Sloveniji znani veliki posestnik Luka Hleb, star 72 let. Ftte-bi so kot nekaki kralji Pohorja £c*spodari!, več stoletij ca rtteboviui. Pokojni Luka fe bil visoko izobražen mož. ki je absolviral cei o višjo gimnaziio. strokovnjak ^ gospo-darstvn. izboren govornik in vedno iskre .i slovenski rodoljub. Njegova gostoljubna hiša ie bila vsakomur odprta. S pokojnim Luko ie izumrl rod rftebov. Blag mu spomin! Julijska brajino --j Na ognjišče Je zlezel 2letrrf VTktcr Mnoch v Lovrana pri Mfliah v odsotnosti matere. Otrok se jc opekel, obleka *e na njem gorela, bil je živa baklja. Ko Je prišla mati, je otrok umrL —J Predstava v Voičab. »Prosvetni krožek Selo - Kozaršče - Ciginj: vprizori 26, t. m. dramo v petih dejanjih *Lovsk! tati. Predstava bo v dvorani žapnišča v Voičah. --j zaplenjeni listL Tržaški prefekt ie odredil zaplembo slovenskega »Učiteljske • ga Lista* z dne IS t. nu ker vsebaje bak: tendenciiozue vest? m proti narodu naperjene fraze. Potem ie bil zaplenjen še nemški -SLmplicissimnsi z dne 14. decembra, ker prinaša sliko, ki žali Mussolintfa. —j Smrtna kosa. V Trsta Je umrl v starosti 76 let g. Franjo Kalin, posestnik. Naj počiva v mfra! Pokojnik je bil doma iz Skrul na Vipavskem. V svoji mladosti je bil trgovski pomoSriik, potem je tržil po Francoskem in Belgiji- S svojo pridnostjo si Je pridob;! lepo premoženje in se na stara ieta casta* nil v Trstu. —j Izredna nesreča. 16 letna Irma Vovk iz Fare je zaposlena v predilnici v Ajdovj šiSini. Ko je delala blizu stroj«, so se ji la*»^o zapletli v stroj, ki fi jc odtrgal z glave vso vrhno kožo z lasmi vred. Revica \o kričala in se svijala v bolečinah. Prepeljali to Jo v bolnico. —j ršcbko društvo* skrbi ra več nego 2000 otrok. Božični prazniki uo tu, bliža 6« novo leto! »»Šolsko društvo* klico: Spomi-j c jate m naSih otrok! Darila sprejema *Šol; sko društvo* v Trstu, ulica San Francesco d* Assisi 20—1. —j V Rončah so imeli *fa*jo*. Nekaj čai»a je bilo precej hrupa, pa &e je potem polegel. Sedaj BO ustanovili v glavnem tuji železničarji na Volćjidragi * t uš to-, m 2 ia^ lostjo ugotoviti pogin renskega obtožencev jt> btk> stavljeno po* rotnikom 6 vprašanj zaradi uboj«, to je ra vsakega obtoženca posebej enako vpraša nje. Porotniki so vpraSaaJa deloma soglasno, deloma pa z veHko večino glasov potrdili, na kar so bile izrečene obsodbe: Janez Fiilpič, Fr. Camernik aa Rudolf O" seak po 2 in pol leta tež k*? ječe. Rud. Fras-celj na 1 m pol leta. Anton Fllipie as Jote Mavsar pa na 1 leto težke j*-če- 10,000 Din posojila iščem za dobo šestih mesecev proti do j brim obrestiiD. Ponudbe pod «Jamstvo,'504Ii* na upravo «Slov. Naroda*. Moška suknja za srednjo postavo, &ka> ro nova - naprodaj za 500.— Din. — Naslov pove uprava «S!ovenskc.i a Naroda-*. ^037 Švedski „viskafors" snežni čevlji so letos najprimernejše božično darilo. Dobe se pri tvrdki ML TREBAH, L i ubijan*, Sv. Petra e. S A Stran 4.______»S L O V r N c m in A K O U. dne 23 decembra tbr^o. _ ^ Gospodarstvo Taksni zakon (Referat predsednika notarske zbornice, notarja g. Aleksandra Hudovcrnika na protestnem zborovanju gospodarskih kor por a* cij dne 20 dec. 1925. Če pa že zakonodajnik takim izročilnim po gobam neče pripoznati udobnosti po čles nu 6., točka 5. do vrednosti pol milijona dinarjev, naj jih pa vsaj primerno in to naj; manj na eno tretjinko zniža. Na vsak način pa jim mora pripoznati vse one udobnosti, ki so veljale za lastnike kmetij, kateri so poslopja sami uporabljali in zemljišče sami obdelovali, kar bo storil tudi prevzemnik, to pa do gotove vrednosti, kakor je to res ceno pri kupnih pogodbah, in za dotične osebe, ki uživajo po § 1. zakona z drie 18. junija 1901, Št. 74 d. z. udobnosti pri pre* nosu nepremičnin. Le mimogrede naj omenim, da je bilo b a j e v načrtu taksnega zakona predvide* no, da so izročilne pogodbe med dotičnim! osebami do zneska 500.000 Din pristojbin proste, da se pa o tem ni razpravljalo v skupščini. Naj omenimo še darilne pogodbe za primer smrti. To so namreč tiste pogodbe, katere stopijo v veljavno moč šele po smrti darovalčevi in pod pogojem, da ga obdar; jenec preživi. Od takih pogodb bi se morala taksa plačati šele po smrti darovalčevi, ne pa takoj, ko se je pogodba sklenila. Nekateri davčni uradi od takih pogodb niso doslej zahtevali plačila takoj ob skles pu pogodbe, ter so jih imeli v evidenci, dokler niso stopile v veljavno moč, pozneje so takso takoj zahtevali, naknadno so se povrnile zopet k prvotnemu postopanju, se» daj pa zopet zahtevajo takojšnje plačilo takse. Vidite, častiti zborovale! tako dosledno se postopa pri odmeri taks, in vendar če jo kje doslednost umestna, je gotovo pri plačilu taks. Iz tesni pa že nadalje sledi, da manjka enotnega in sistematičnega postopanja pri odmeri taks, za kar jo seveda odgovoren taksni zakon, ne pa tisti organi, ki ga izvršujejo. Od darilnib pogodb za primer smrti se mora taksa odmeriti po S t tooke 2. zakona z dne 15. septembra 1013, št. 278 d. z., ker so podvržene dednim pristojbinam. !Davčni uradi pa ne odmerjajo od takih po godb takse po tem zakonu, temveč jo odmerijo kratko Ln malo po 6 odstotkov, ce je obdarovanec prevzel kaka bremena, kar je nepravilno. Kake posledice pa nastanejo, "ker se sedaj takoj odmerjajo pristojbine od takih pogodb, naj dokaže sledeči zgled: A in B sta sklenila darilno pogodbo za primer smrti, od katere je takoj plačal takso. Po preteku enega leta razveljavita sporazumno pogodnika to pogodbo, ki eploli nikdar nI stopila v veljavo, ter zaprosi B za povrnitev takse. To prošnjo mu odbijejo, ker ni prosil v teku 90 dni od dneva plačila računši za povrnitev takse, zato je plačal B takso za prazen nič in no-bena pritožba mu ne pomaga. V 90 dneh pa ni mogel prositi za povrnitev takse, ker sta pogodbo še le razveljavila po preteku enega leta. To so blagodejne posledice natega taksnega zakona. Dotakniti se mora- mo končno še od stopalih pogodb prav: pisem: Od teh je plačati takso v iznosu 2 odstost. Ta določba jo popolnoma neutemeljena. Razlika med odstopnim pismom in zadolžnieo je samo ta, da se spremeni oseba upnika, visokost terjatev pa ostane, odnosno se deloma zniža, če se je le del prvotne terjatve odstopil. Da se izogne plačilu takse, bo pa previdni dolžnik rajši prvotno terjatev plačal in najel novo posojilo, eventueino poslužujoč se zakona o lastninskih hipotekah, ker ga ta stvar go. tovo no bo stala 2 odstotka, kakor pri od-stopnicah. \ Zgodijo se primeri, ko je treba mladoletno osebo proglasiti v okviru zakona za polnoletno. Za to ni pilo preje treba plačati nobene takse. Za take predloge pa zahteva naš taksni zakon ogromno takso 500 Din. Posledica temu določilu je, da so taki predlogi padli na minimum, kajti v samo najbolj nujnih slučajih zaprosijo stranke za priznanje polnoletnosti, ker ne-čejo plačati takse po 500 Din. Oglejmo si tudi predpise taksnega zakona za zemljeknjižne vpise. Tarifna postavka 138 taksnega zakona določuje, da se plača mimo-takse za zavarovanje ali temu sličnega, če sodnik izda več nego tri odločbe (sklepe), za vsako odločbo (sklep) še posebej takso po 5 Din. V praksi izgleda to vse drugače. Pred vsem moramo pripomniti, da ne pozna naš zemljeknjižni zakon nobenih odločb, temveč samo sklepe. Na vsak zemljeknjižni predlog izda zemljoknjižni sodnik samo en sklep, vsaka udeležena stranka pa dobi po en izvod sklepa, zaio jo ta taksa popolnoma neupravičena. še neko gorostasno določilo moramo tu pribiti. Tar. post. 139 določuje, da zna-ša taaksa za izbi Is ali znižbo vseh vrst zavarovanja, če se ne izdajo odločbe (sklepi) o tem, ali se o tem pri sodišču ne posluje dalje, 20 Din, če se izdado odločbe ali pismeni nalogi po 50 Din. Določilo, da je plačati takso po 20 D, če sodnik ne izda sklepa, ali se pri sodišču o tem nadalje ne posluje, je naravnost nesmiselna in nasprotuje zemljeknjižnemu zakonu, ker mora sodnik na vsak zemlje knjižni predlog izdati sklep in mora sodišče na vsak tak predlog poslovati na ta način, da sklep vpiše v zemljiško knjigo, sodnik pa na zemljeknjižne sklepe nikoli ne izdaja ne odločb in ne pismenih nalogov. Po tej tarifni postavki je tedaj plačati od vsakega zbrisa taksa po 50 Din. Vsled dopisa generalne direkcije posrednih poreza na ministrstvo pravde z dne 5. marca 1924, št. 9602, pa se plačilo te takse ne nanaša samo na brisanje onih pravic, ki so določeni v tarifni postavki 139, temveč tudi na brisanje služnosti, odkupne pravice, prepovedi odtujitve in obremenitve, užitnih pravic itd. Ta dopis utemeljuje naravnost razširjenje taksnega zakona odnosno tari.*', post. 139. Upoštevati pa je treba, da je taksa za zbris po 50 Din za vsako terjatev absolut. no previsoka in nikakor ne kaže raztegniti jo tudi na izbris raznih pravic. V naši zemljiški knjigi je vknjiženin še mnogo terjatev, ki znašajo manj nego 5 Din Pred vojno in še med vojno so zahtevala sodišča, da so se dedno terjatve nedoletnih otrok vknjižile v vsakem znesku, če so tudi znašale le par kron po tedanji valuti. Dandanes se to z ozirom na valuto ne prakticira več. Znan mi je slučaj, ko je prišel uek posestnik na bivšem štajerskem v položaj da je moral zbrisati pustiti pri svojem posestvu terjatev po 5 K ali 1 Din 25 p s prip. vred in v znesku 2 K ali 50 p. Za ta zbris je moral plačati takso za vsak zbris po 50 Din ali skupaj 100 Din, tedaj je taksa znašala skoraj SOkrat odnosno 100. krat več nego prvotna terjatev. Ali ni to gorostasno in brezmiselno? (Dalje prihodnjič.) Znižane cene do božiCnih praznikov v modemi končali Jas. Rojlna - Ljubljana —g Iz naše železne industrije. Upravniki državnih, kakor tudi lastniki in najemniki privatnih rudnikov so zahtevali od ministrstva za šume in rudnike in od ministrstva =avnih del, da se prepriča pri naročilih železnih konstrukcij pri poedinih domačih podjetjih o tem, da-li so podjetja sama obdelala železo aH pa ga naročila iz inozemstva. V zadnjem času se namreč opaža večja eksploatacija železa, vendar pa so morale uprave poginih rudnikov odpuščati delavce, ker po domačem surovem železu ui bilo povpraševanja. Zato so predstavniki rudnikov zahtevali, da se predelava v čira večji množini domača železna ruda, ne pa da železo uvažamo in s tem podražuje-090 konstrukcije, —g Telefonski aparati hi centrale Poštno ministrstvo je sklenilo nabaviti 1100 komadov raznih teleionskih apratov in 65 manjših central, ki se porabijo za zamenjavo starih in otvoritev novih telefonskih central. g Dobava španskega trstia. Ekonomsko odelenje Direkciie državnih železnic v Liub liani spre'ema do 11. ure 29. t. m. pismene ponudbe za dobavo 40^0 kg španskega trstja za pletenje premogovnih košar. Pogoji so na vpogled pri istem odelenju vsak delovnik od 10. do 12. ure. —g Zahteve dalmatinskih gospodarskih krogov. Več dalmatinskih rvrdk je poslalo te dni odboru Narodne banke spomenico, v kateri rvrdke zahtevajo, naj jim Nar. banka omogoči nakup deviz v čim večji količini. Dalmatinske cementne tovarne pa zahtevajo, naj se odpravi postavka o zavarovanju valute za izvoz cementa, ker bi bilo s tem zelo ustreženo naši cementni industriji. —g Stanje ruske državne banke dne 1. decembra. Aktiva: Kovinsko kritje: a) zlato v denarju in zlitkih 18,256.121 červon-cev; b) platina v zlitkih 3,373.742, tuje novčanice 4.858.314, vloge v tuji valuti 1S0.4S3, diskontirane menice 52.236.473, z zavaro-nino krite menice obveznosti 58.867, skupaj 79,000.000 černovcev. — Pasiva: Novčanice v obtoku in v blagajni 78,650.000, ostanek emisijske pravice 350.000, skupaj 79 milijonov černovcev. To in ono Strojepiska ?a slovenski in nemški jezik, z večletno prakso — išče si uho. — Ponudbe pod aZelo izvežbana r>000» na upravo «SIov. Naroda». Ljekarna prvovrstna u Zagrebu — prodaje se. Cijena odgo« vara dvogodišnjem brut? to prihodu. — Ponude na adresu: Dr. Matičevi(, Siegreb. Pejačevičev trg broj 8/1. 498S POZOR! POZOR! Ostanki za perilo tudi flanelasti, so napro* daj po polovični ali zelo znižani ceni. — Ne za; mud:te ugodne prilike! Resljeva cesta št. 30, I. nadstropje, desno. 5024 Mesarsko in prekajevalsko prodajalno sem otvoril v Go* sposki (Peternelovi) ulici št. 4. — Priporočam se cenjenim odjemalcem za mnogobrojni obisk. 5047 Boško Tovladije. Auto-Limousine moderno opremljen, za autovožnje, vsak čas na razpolago. — Naročila sprejema Pavel S t e I e. autotaxi, Ljubljana, Po; ljanska cesta X Telefon št 942._5042 Gospodična želi mesta kot blagajni* čarka v trgovini ali ka* varni. Vešča slovenskega in nemškega jezika. Sli žbo lahko nastopi tas koj. — Ponudbe pod vBlagajniearka/5040» na upravo »Slov. Naroda*. Vina „Opolo" prvovrstnega, (19 hektolitrov) — se proda po ceni Din 6.30 1 ter. — Vpraša se: Spodnja Šiška, Sv. Jerneja cesta št. 8 Sveže ribje olje najboljše znamke — se dobi v lekarni dr. G. Pic= coli, Ljubljana, Dunajska cesta 6. — Naročila se točno izvršujejo. 205/L Zaradi pozne seziie pri vsakem klobuku 15° o popusta. Stuchly - Maske, Židovska ulica št 3 Železna peč dobro ohranjena — ceno naprodaj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Peč/5039». Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo v no= vi ali stari hiši išče drz. uradnik. — Ponudbe pod cMirna stranka/4961». Večja soba prazna, pripravna za pi* samo ali krojaško de; luvnico — se odda. Isto* tam se sprejme gospod na stanovanje s postrežb bo. — Ponudbe na upra* vo «Slov. Naroda* pod aUgodnost/4959». Prodajalec manufakturne stroke, voj jaščine prost, dobra moč — išče službo v mestu ev. gre tudi na deželo —Ponudbe pod «Trgo« vina/4960» na upravo «Sl. Naroda*. OBJAVA 5C4S ddoldcoiidck ^rjmaDnnnpnnnnnGLiLJUuurjnDLJi h Hjunm ie nas najbolji! domač! informsćai zavod ima v vseh mestih zanesljive poverjenike daje informacije o vsem, posebno pa še o t m o vnem »tanju denarnih zavodov, trgov-sito- industrijskih podjggj in privatnih oseb -ove informacije so točne, izčrpne in btgt se nahaja v vuka KaradŽića ul 11„ Beograd -cv telefon je 6-25» a brzojavni na*!- Argus Po Jugoslaviji potuje neki VINKO OBROVAC, kateri se z našimi starimi, neveljavnimi papirji legitimira ter na podlagi istih sprejema za našo firmo ponudbe oziroma naročila, kakor tudi predplačila. Ker se pa s takim postopanjem glas naše poznane, dobre in stare firme diskreditira, zato opozarjamo naše p. n. odjemalce, da dotični ni pooblaščen sprejemati za nas naročila in še manj sprejemati denar, ter seveda odvračamo vsako odgovornost za tako zlorabo od sebe. Prosimo p. n. odjemalce, kakor tudi vse policijske urade, da se dotičnega takoj vlovi in odpošlje sarajevski policiji. Trgovački muzej OHo V. Roubičok i dr., SARAJEVO. e« Sneg Knptfo ie danes sneino čevlje WIMPASSING" •t (Pazite na varstveno znamko.) Zmota ameriških zdravnikov in Črnogorec Vu-ko Petrovič ie bil že od leta 1909. v Ameriki v kaznilnici v Lcaven-worthu. Še poprej je presedel štiri leta v neki ječi v Alaski, kjer je vsak dan pričakoval smrt na vešalih. Perovič je bil nain-reč leta 1905. na jmrt obsojen, ker je ubil nekega paznika v blatih rudnikih. Pravega dokaza za uboj sicer ni bilo, toda sodišče 'e verjelo Perovie^virn piotivnikom, ki jim je bilo na tem. da ^e polaste Perovieevega sveta, kjer se je nahajalo zlato. Tiste čase Je bilo še potrebno, da sam predsednik Ze-dir:enih držav podpiše smrtno obsodbo. Predsednik Roosevelt je ostavit predsedstvo, še preden je obsodbo podpisal, njegov naslednik Tait pa je izprerr.enil smrtno kazen v dosmrtno ječo. Sedaj je sodnik Pol-lock ravno po dvajsetih letih Peroviča osvobodil z utemeljevanjem, da predsednik Taft ni bil upravičen izprerreniti obsodbe, razen tega pa tudi ni dokazano, da je Perovič ubijalec. Za dokaz njegovega zločina so strokovnjaki predV.žili ožgane kosti ubitega paznika. Seda; pa se je dokazalo, da so bile kosti nekega — psa. Vsa javnost je prepričana, da je Perovič po nedolžnem presedel 20 let v temnici. (Podoben slučaj se je zgodil pred desetletji v Halozah, ko sta bila zakonska Bratuša pred mariborskimi porotniki obsojena, češ da sta umorila, spekla ln pojedla lastno hčer. Nemški zdravnik je namreč konstatiral, da so bile v peči najdene kosti ostanki nesrečnj deklice. Pozneje se je hčerka vrnila, a kosti so spoznali za —- svinjske.) Oče, ki zanika lastne otroke Pred novosadskim sodiščem so te dni obravnavali nadvso zanimivo tožbo. Tamošnji ugledni trgovec Joso Splrčič je vložil pri sodniji zahtevo, naj se mu ne pri-znata njegova otroka Joso in Pero, ker da sta bila spočeta od tretje osebe. Trgovec Spirčić se je opiral na izpoved nedavno umrle mu žene, ki je ua smrtni postelji priznala, da otroka Joso in Pero ne pri-padata njonemu pravemu možu, nego prijatelju Temu Kaufmanu. Skupno s to izpovedjo jo umirajoča žena, da si olajša vest naprosila prijatelja Kaufmanua, naj s Spirčičem pomaga otrokom do dobre vzgoje ln naj skupno skrbita zanje. Trgovec Spricič navaja kot pričo usmiljeno se stro. ki je slišala izpovod. Tudi trdi, da je ranjka v kritičnem času odpovedala izpolnjevanje svojih zakonskih, dolžnosti. Pri neki priliki je celo zahtevala pomoč porcije, ker ji je mož baš radi te odpovedane zakonske poslušnosti zapretil s pretepom. Razpravi je prisostvovalo zelo veliko število radovednega občinstva, da se napaso na raznih intimnostih, ki so prišle tekom procesa na dan. V zelo neprijeten položaj je zašil prijatelj ranjke, trgovec Kauf-mann, ki ni mogel preboleti sramote ln je pobegnil na Madžarsko. Xa interesanttno stališče se je postavil tudi kurator obeh otrok, ki je ugovarjal trgovcu SpirčiČu lz čisto človeških razlogov: pobegli Kauf- mann je brez sredstev in b! na načrn otro ci prišli na cesto. Kurator Je prepričeval sodnike, da treba razločevati dvojno: mo5 nost izvenzakonskega izvera obeh otrok lu dokaz izvenzakonskega izvora teh otiok Prvo ne zadošča, treba dokazati, da otro ka res ne pripadata njiju pravemn očetu nego pobeglemu prijatelju. Tak dokaz p* je nemogoč- Izjava na smrt. bolne matere no imloOfn. ker se je le-ta nahajala pod izrednimi vplivi predstojeće smrti in Je tudi prav lahko mogoče, da se jo sama varala. Vsled smrti matere, odnosno so proge trgovca Spirciča so pa tudi ne da* ugtoviti, ali odgovarja resnici njegova tr ditev, da ranjka ni ž nJim občevala v kri tičnem času. Kurator je uavedeJ neko pri. če, ki so izpovedale, da Je pobegli prijatelj Kaufmann spozna! ranjko šele po rojstvu obeh spornih otrok. Po aolgi razpravi jc sodišče objavilo razsodbo, s katero prisoja oba otroka a.Uju pravemu in resničnemu očetu, trgovcu Spirčiču. Kako bo sedaj to v.očeTovstvOv*. izgledalo, &i lahko predstav, ljamo! Podp?ra;fe podporno društvo slepih Radio - stsEp Stolpi pošiljalnili postaj hitijo kviŠkli Kolikor višja je pošiljajoča antena, toliko manjša je lahko sprejemajoča. Sedaj ;e go-r -v v K6nigswusterhansnu pri Berlinj veliki radio - stolp. Pariški Kiiieiov stolp je najvišja zgradba na svetu. Novi radio-stolp ne zaostaja mnogo zi njim. Dovršeni železni temelci stolp se dviga 243 metrov nad zemljo. Dobi Še nastavek iz lahke kovine 40 m visine, potem bo vise k 283 met-jv. Kar ta stolp posebno odlikuje po nemški sodbi, je tehnika grad>e. Pariški stolp ie potreboval 7000 ten Mm. raJio-stolp lc 700 ton litega železa. Skdr.ji tehta pri enaki stalni sigurnosti samo deseti del. §e ugodnejši je primer glede stroškov. Rcdio-stolp stare sedmi del zgradbe ob Selni. Zanimivo je tudi, da stoji ogromna zgradba električno izolirana na zemlji, to ie stolp ne steji prav ra zemlji, marveč na trdem porcelanu. Vsaka njegovih trdi nog je položena na vrsto trd o porcelanskih podlag. Vsako nogo pograbi BgHWHU ir>r':a. ki e zasidrana globoko v ROtt Ker so spone tam, kjer sc dotikajo ielezne noge, oprem-Tcne zopet i porcelanastimi zvitki, je pre-preprečciia vsaka električno vodilna zveza stolpove testavc z zemljo. V nasprotju z običajnimi antenimi stolpi dobi novi radio stolp strojno napravo za pošiljanje visoko gori v v i v-: 240 m v tnali strojnici. Služi1 bo tudi kot laboratorij za telegraiskotehnič-ni državni ^:rad. Napravijo se poskus! s kratkimi valovi ii eksperiment! z brez.ficnv. transoceansko teleionijo. Upajo, da dosežejo v kr ::kcm 7 Ziedir.jeniml državami v Ameriki redno teleionsko govorno zvezo Ako to uspe, bo za teleion>kc abonente ir.alenkost stopiti v pogovor s svojimi znanci na primer v Ne\vyork;:. Morda bo omenjeni stolp v krazfcen vefikj znamenitost In prvorojenec velike stolpne generacije. a W)JY)fl|'A pra/ete za pecivo . ■ ^^^^ C s. r IWL> s s \ /s s Opmo pravj in rane/ljivi / M hačgo Božiču h ffo omletu ■■■■■■HHBVsHHHHnaHMLM napraviti svojim s primernim darilom veselje in to je le mogoče, če iste kupi pri tvrdki Josip Peteline, Ljubljana, ki ima veliko za'ogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, ple;en ne, sraice za gospode, toaletne potrebščine, samovt ruce, angle?k? sifone, fine klotf, vezenine, čipke, torbice, nahrbtnike, pa n še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari o znatno znižani ceni Na veliko in malo! Na veliko in malo Urejuje: Josip Zupaatffc — Zs »Narodno tiskarno*: Fran Jczeršek. — Za iaseratni del Usta; Oton Chriatoi — Vsi « Ljubljani.