GLAS
LETO XXIV. ŠT. 25 (1135) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 27. JUNIJA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Pogovor
Marjeta Malešič,
ustvarjalka z
različnimi
zanimanji, je
povedala
marsikaj o svoji
življenjski poti 3
Opčine / Finžgarjev dom
Z izvirno igrico
Sončna vila in
kralj noči se je
uspešno končala
Mala gledališka
šola Matejke
Peterlin 8
Foto dd 
  ruštvo Marij
Kogoj, Mari-
jin dom Sv.
Ivan in Slovenska
prosveta so ob praz-
novanju farnega za-
vetnika sv. Ivana in v
sklopu projekta Brez
meja priredili koncert
gregorijanskega kora-
la v izvedbi Dekliške
vokalne skupine Bo-
deča Neža. Pevke vo-
kalne skupine so gre-
gorijanski koral spoznale lansko leto, ko so pri-
redile delavnice, ki jih je vodila prava izveden-
ka tega globoko verskega petja prof. s. Susi Fer-
foglia, ki od leta 2005 poučuje orgle in grego-
rijanski koral na Papeški univerzi Janeza Pavla
II. v Krakovu.
/ str. 11
MČ
D
www.noviglas.eu
Razplamteli so se kresovi ... 
Vrh Sv. Mihaela, 24. junija 2019
  atriju Kultur-
nega centra
Lojze Bratuž
so v ponedeljek, 24.
junija, na tiskovni
konferenci sprego-
vorili o opravljenem
delu v sezoni
2018/19 in predsta-
vili poletna Srečanja
pod lipami. O boga-
tem in napornem
minulem delovanju
je poročala predsed-
nica KCLB Franka Žgavec. Poleg rednega delo-
vanja in dogajanja v slovenskem centru, ki so
ga sestavljale številne prireditve, in sicer 24 gle-
daliških predstav, 11 koncertov, 6 razstav in 37
srečanj, sta preteklo leto zaznamovala tudi dva
izredna projekta Kresniček in Spomini 1918-
2018. Kulturni center posveča veliko pozornost
mladim, to je dokazala 15-dnevna glasbeno gle-
dališka šola, katere se je udeležilo nad 50 otrok.
Za uresničitev te zamisli so povabili zborovod-
kinje in mlado režiserko Sanjo Vogrič ter v krat-
kem, a intenzivnem času postavili na oder spe-
voigro Radovana Gobca Kresniček.
Z izrednimi finančnimi sredstvi, ki jih je na-
menila Dežela FJK, pa je Kulturni center Lojze
Bratuž uresničil projekt Spomini 1918-2018 ob
100-letnici konca prve svetovne vojne. K sode-
lovanju so privabili kar 29 partnerjev iz cele
dežele in skupno priredili 20 dogodkov na Go-
riškem, Tržaškem in Videmskem.
/ str. 7
MČ
V
Pismo predsednikov SSO in SKGZ oblastem
O zaščiti
Slovencev v FJK
  redsednika SSO in SKGZ, Walter Bandelj
in Ksenija Dobrila, sta naslovila na pred-
sednika Republike Italije Sergia Mattarel-
lo, italijanskega predsednika Ministrskega sveta
Giusppeja Conteja, predsednika Republike Slo-
venije Boruta Pahorja, predsednika Vlade Re-
publike Slovenije
Marjana Šarca, predsednika Avtonomne dežele
FJk Massimiliana Fedrigo pismo, v katerem sta
jih pozorila na nevarno namero kratenja pravic
slovenske narodne skupnosti v Italiji, katere
zaščito jamčita zakon 38 iz l. 2001 in zakon 26
iz l. 2007.
“Obračamo se na Vas zaradi nekaterih dogod-
kov, ki v slovenski narodni manjšini v Furlaniji
Julijski krajini vzbujajo skrbi in vznemirjenje.
V vseh teh letih, odkar sta bila v parlamentu
sprejeta zakon 38/2001 za zaščito slovenske je-
zikovne manjšine v FJk in nato še deželni zaščit-
ni zakon 26/2007, smo bili priča postopnemu
izboljšanju odnosov z večinskim narodom.
/ str. 2
P
Borut Pahor ob dnevu državnosti
Država je vrednost
sama po sebi
  a Kongresnem trgu v Ljubljani je 24. junija
zvečer potekala osrednja proslava pred
dnevom državnosti, ob 28. obletnici osa-
mosvojitve Slovenije. Na njej je slavnostni govor-
nik, predsednik republike Borut Pahor, dejal, da
je lastna država, zlasti za tako majhen narod, kot
je naš, vrednost sama po sebi. Z njo smo dejavnik
v svetu, je dejal in opozoril na odgovornost, ki jo
imamo do otrok, da jim omogočimo domovino,
v kateri se nihče ne bo čutil izključenega. Ustano-
vitev samostojne in neodvisne države je bila “naj-
veličastnejši mejnik v naši narodovi zgodovini”. S
samostojno državo smo “enakopraven del svetov-
ne ureditve”. Slovenija je suverena članica med-
narodne skupnosti. “Smo dejavnik navznoter in
navzven”. Spomnil je na čas izpred 30 let, ko je
Tone Pavček prebral majniško deklaracijo: v njej
so bile zapisane zahteve za demokracijo, suvereno
državo in za njene povezave v okviru prenovljene
Evrope. Slovenski narod je nato vse to mirno, po-
trpežljivo, pogumno in odločno dosegel v prid
svojih najbolj temeljnih in življenjskih stremljenj.
In v naš novi dom je zasijala svoboda, kot nikoli
prej, je dejal Pahor. Samostojna Slovenija je danes
že toliko stara, da so v njej rojeni otroci že postali
starši. Njihovi starši imajo odgovornost, da jim po
najboljših močeh omogočijo prihodnost, o kateri
sanjajo. Da oblikujejo strpno družbo, gospodarsko
in socialno močno in povezano družbo, ki je tek-
movalna in solidarna. Da spodbujajo vse oblike
radovednosti, iskanj, novih znanstvenih dognanj
in tehnološkega napredka, ki naj omogočijo nove
rešitve za nove in stare probleme sodobnega sveta.
Da pazimo na naš jezik in na vse kulturno, kar nas
določa kot narod. Da otrokom ohranimo zdravo
okolje, da aktivno gradimo skupen evropski dom.
N
  Poletna Srečanja pod lipami
O opravljenem in
prihodnjem delu
KCLB   Koncert DVS Bodeča Neža  
Pomenljivi
gregorijanski korali
TRST 
Foto dd Foto dd
Svet okrog nas27. junija 20192
Povejmo na glas
Še eno prepletanje narodov
V petek, 28. junija 2019, na Opčinah
Občni zbor ZKB Trst
Gorica in predavanje
  petek, 28. junija 2019,
bo ob 18. uri v razstavni
dvorani ZKB na
Opčinah, v ul. Ricreatorio 2,
redni občni zbor ZKB Trst Gori-
ca. Skupščina bo nadaljevala
obravnavo točke, ki je bila
začasno prekinjena na občnem
zboru z dne 12. maja 2019, in
sicer sporazumno prenehanje
pogodbe o reviziji računovod-
skih izkazov z družbo BDO Ita-
lia S. p. a. in imenovanje novih
zakonitih revizorjev za obdobje
2019-2027.
Takoj po občnem zboru bo ob
18.30 predavanje dr. Eve Cam-
pi z naslovom “Le parole fanno
la differenza – Besede naredijo
razliko”. Banka namreč sode-
luje z Združenjem Parole Ostili,
s katerim je v teh mesecih po
slovenskih šolah organizirala
srečanja in delavnice, ki so bile
namenjene tako odraslim kot
otrokom. Banka je s pomočjo
strokovnjakov s področja hu-
manistike in ekonomije govori-
la o digitalizaciji in jeziku sple-
ta, o izrednem potencialu in
nevarnostih spleta, socialnih
omrežij in spletnih aplikacij.
Po izredneh uspehu teh prvih
pobud se je Upravni odbor ZKB
Trst Gorica odločil, da ponudi
svojim članom še to izredno
aktualno predavanje o vplivu,
ki ga v današnji družbi ustvar-
jajo besede, v dobrem in sla-
bem. ZKB si s takimi partner-
stvi prizadeva razviti tudi de-
javnosti, ki so v resnici dodana
vrednost za skupnost in ozem-
lje in imajo kot cilj vključevan-
je, odprtost in trajnostni razvoj
družbe v koraku s časom.
Med predavanjem bo tudi
predstavitev knjige dr. Eve
Campi in Silvie Toniolo o po-
membnosti različnih izkušenj,
V kako z raznimi potovanji posta-ti državljan sveta. Iz besedila,ki navaja osebne izkušnje av-
torjev, je razvidno, da sta poto-
vanje in razvoj kulturne inteli-
gence nepogrešljivi izkušnji z
osebnega in strokovnega vidi-
ka. Pot, ki omogoča preučevan-
je jezikov in kultur sveta, ti lah-
ko odpira neskončne možnosti
za rast in celo za nove delovne
priložnosti, ker spoznaš, kako
se vedejo osebe, ki so različne
in živijo v drugačnih oko-
liščinah.
Tema raznolikosti in
vključenosti postaja danes po-
glavitna tako v socialni kot v
gospodarski razpravi, zlasti če
jo razumemo kot motor inova-
tivnosti in ustvarjalnosti.
Člani so vabljeni na občni zbor
in dogodek, s katerim ZKB Trst
Gorica, ob polnem spoštovanju
svojega poslanstva, želi spod-
bujati informativne in izo-
braževalne dejavnosti, ki pred-
stavljajo dodano vrednost za
ljudi in za celotno skupnost.
  eveda je bilo kar precej
zamud in marsikatero
določilo, ki je zapisano v
zakonski zaščiti, bi lahko bilo
že udejanjeno, a vendar so bili
doseženi pomembni rezultati.
Žal se v zadnjem času dogajajo
stvari, za katere smo mislil, da
so že presežene.
Najprej gre za zakonski osnu-
tek za spremembo zaščitnega
zakona 38/2001, ki so ga v po-
slanski zbornici vložili poslan-
ci Roberto Novelli, Guido Ger-
mano Pettarin in Sandra Savi-
no. Zakonski predlog vsebuje
razširitev zaščite na furlansko
in nemško skupnost v FJk,
anonimno izjavljanje pripad-
nosti eni izmed treh skupnosti
in posledično preštevanje ter
na koncu porazdelitev fi-
nančnih sredstev na podlagi
tega preštevanja. V zakonske-
mu predlogu ne najdemo nik-
jer določila za zvišanje fi-
nančne postavke.
Pri tem dogodku se sprašuje-
mo, zakaj niso vlagatelji za-
S
konskega predloga me-
nili, da bi bila dolžnost,
da se predhodno posve-
tujejo s predstavniki
manjšine, kot bi nareko-
vala spoštljiva odnos in prak-
sa. Razširitev zaščite na podla-
gi zakona 38/2001 na furlan-
sko in nemško skupnost bi
predstavljajo usoden udarec za
Slovence in za celotno organi-
zirano manjšinsko civilno
družbo. Naj bo jasno, da nika-
kor ne nasprotujemo zaščiti
ostalih dveh skupnosti, vendar
obe sta vredni posebne zakon-
ske obravnave, saj bi zgoraj
omenjeni predlog ustvaril še
dodatne napetosti med tremi
jezikovnimi skupnostmi.
Zaščita pa bi morala težiti v
obratno smer, in sicer, da se je-
zikovne in narodnostne razli-
ke ovrednotijo in se tako
ustvarjata sožitje in sodelovan-
je.
Drugi predlog, ki nas močno
zaskrblja, je poskus spremem-
be deželnega zaščitnega zako-
na 26/2007, ki je prav tako na-
menjen Slovencem v FJk.
Deželna uprava želi v novem
členu 22/bis dodati register
društev, ki svoje dejavnosti
razvijajo v jezikovnih ra-
zličicah na Videmskem in se
ne prepoznavajo v izvoru slo-
venskega jezika. V podlagi no-
vega registra bi neposredno
prejemala finančna sredstva.
Tukaj gre spet za nekorektno
poseganje v življenje slovenske
narodne skupnost in še pose-
bej v tisti njen del, ki je najbolj
šibek, kot so to Slovenci na Vi-
demskem in jih ne povezujejo
s slovenskim jezikom. Predlog
vsebuje potencialno nevar-
nost, da zaostri in loči skup-
nost na Videmskem, ki je ves
povojni čas doživljala hude na-
rodnostne pritiske. Polega tega
obstaja tveganje, da bi ravno
sredine, ki odkrito delujejo
proti priznanju slovenskega je-
zika in identitete, dobivale jav-
na finančna sredstva prav iz
zaščitnega zakona za Slovence.
V imenu slovenske manjšine
iz FJk prosimo in pozivamo,
da se z Vašim cenjenim in
uglednim posredovanjem zgo-
raj opisane pobude zaustavijo,
saj bi drugače to pomenilo hu-
do kršitev pravic, ki jih Sloven-
ci uživamo na podlagi italijan-
ske ustave in mednarodnih
pogodb”.
Trst / Slori: srečanje z nagrajenci  
Inštitut spodbuja
raziskovalno delo
  podbujati raziskovalno de-
lo mladih študentov, jim
nuditi svetovanje in stro-
kovno pomoč za diplomske na-
loge ter disertacije, poleg tega fi-
nančno podporo, tečaje, semi-
narje in prakse, tudi to so cilji
Slovenskega raziskovalnega
inštituta (SLORI). Vse to je jasno
poudaril direktor Devan Jagodic
na petkovem srečanju, 21. juni-
ja, z nagrajenci in nagrajenkami
natečaja za diplomska in podi-
plomska dela Mladi raziskovalni
pogledi na Slovence v Italiji, ki
je potekalo v Gregorčičevi dvo-
rani v Trstu. Srečanje je vodila
predsednica znanstvenega sveta
SLORI Zaira Vidau, ki je spom-
nila, da se z nagrajevanjem
končujejo javni dogodki inštitu-
ta v tej sezoni. Sledila je predsta-
vitev nalog petih nagrajencev,
Nike Cotič, Jasmine Franza, Na-
stje Gherlani, Urške Lampe in
Federica Montinija. Nika Cotič
je v svoji magistrski nalogi pri-
merjala pouk slovenske književ-
nosti v četrtem razredu osnovne
šole v Sloveniji in osnovne šole
s slovenskim učnim jezikom v
Italiji. Prisotnim je predstavila
opravljeno raziskovanje, v kate-
rem je primerjala učne načrte,
učne cilje, učbenike itd. Na
vprašanja, ki si jih je postavila,
je odgovarjala z opazovanjem in
raziskovanjem ter se poglabila v
realnost. Prav tako tudi Nastja
Gherlani, ki je raziskovala
S slušno zaznavanje pri otrocih zdvojezičnega območja naTržaškem in skušala ugotoviti,
katere so glavne težave pri razu-
mevanju oz. nerazumevanju so-
glasniških glasov.
Slovenski jezik je na našem ob-
močju pod velikim udarom je-
zika večinskega naroda, to je v
svoji magistrski nalogi - Načrt za
korpusnojezikoslovni opis slo-
venščine v Italiji - opazovala Ja-
smin Franza. Prevajalka ugota-
vlja, da se naša slovenščina ved-
no bolj oddaljuje od matične in
da nekateri izrazi, ki smo jih za-
radi vpliva italijanščine začeli
uporabljati, imajo v Sloveniji
čisto drug pomen, kar ustvarja
nesporazume predvsem v for-
malnem nastopanju.
Na koncu sta predstavila doktor-
ske naloge Urška Lampe in Fe-
derico Montini. Urška Lampe je
raziskovala v evropskih in ame-
riških arhivih informacije in do-
kumentacijo o deportacijah iz
Julijske krajine po drugi svetov-
ni vojni. O istem obdobju, 1945-
1954, je predaval Federico Mon-
tini, ki je poglobil politično stra-
tegijo in jugoslovanske pogajal-
ske odločitve v različnih fazah
tržaške krize.
MČ
  i kaj, življenje ubira svoja pota in se ne
ozira na naše kolektivne odločitve, ki
so pogostoma svojevoljne in lahko tu-
di škodljive. V človeku se namreč od časa do
časa pojavi želja, da bi naredil v svetu red, kot
temu pravimo, postavil in uveljavil odločna
pravila, ki so kaj rada z modrostjo življenja v
neskladju. Na srečo se dogajajo tudi prav na-
sprotne stvari in pred nedavnim smo na pri-
meru hišne pomoči na domu, in to s strani
tujcev, pokazali, kako se pripadniki različnih
narodov prepletamo, kar sploh ni v duhu ti-
stih uradnih stremljenj, ki zapirajo svoj narod
vase oziroma ga s poudarkom postavljajo na
prvo mesto. Tokrat velja izpostaviti drug pri-
mer prepletanja narodov ali točneje, kako v
zadnjem času Trst vse bolj odkriva Slovenijo.
Na kakšen način? Dejstvo je, da v tem trenut-
ku živi v bližnji Sloveniji okrog tisoč tržaških
družin, kar pomeni 2500 oseb, in to vse od
Sežane do Ankarana, se pravi preko Kozine,
Divače, Štanjela, Škofij pa vse tja do Kopra in
Izole, se pravi v območju širšega zaledja dežel-
ne prestolnice. Ne gre le za upokojence, am-
pak v dosti večji meri za uslužbence, podjet-
nike in osebe s svobodnim poklicem, ki sicer
bivajo onkraj nekdanje meje, svoje delo pa
opravljajo v Trstu. To so mlade družine, ki so
po uvedbi schengenske sprostitve meje odkri-
le v bližnji Sloveniji priložnost za ugodnejše
bivanje. To bi bilo v oddaljitvi od velemestne-
ga vrveža, v kar za tretjino cenejših stanovan-
jih in hišah, ko si je treba oskrbeti streho nad
glavo, v čistejšem zraku in bolj zelenem okolju
ter dosti bolj razpoložljivem slovenskem urad-
ništvu, ki je po zatrjevanju ene od prič nešte-
tokrat bolj po meri človeka, kot to velja za ita-
lijansko birokracijo. Tržaške družine so tudi
zelo zadovoljne s slovensko gostoljubnostjo,
ki se po razumljivi začetni zadržanosti spre-
meni v prijetno sožitje. Ob tem je potrebno
še posebej poudariti, da predstavniki mlajše
tržaške generacije, ki so se odločili za bivanje
v Sloveniji, ne čutijo več problema meje, ki je
bila v teh krajih obeležena tudi z neprijetnimi
spomini, prav tako ne čutijo problema narod-
ne drugačnosti, ki je nekoč kar preveč pogoje-
vala tukajšnje bivanje. Na srečo pa živimo v
novem času, ki kar kliče po prepletanju ra-
zličnih narodnosti, in tovrstno prostovoljno
prepletanje je vsekakor lep obet za prihodnost.
Širi prostor vsakega naroda v srečanje z drugi-
mi narodi ter jim s tem daje možnost, da se
srečajo z nami, ali celo skupaj z nami živijo.
Za to odpiranje sta značilna nadvse prijeten
širok razgled in prostranost, lahko bi rekli no-
va osvobojenost, za katero si je želeti, da bi
prevladala. Zagotovo gre za nekaj zelo lepega,
morda prelepega, da bi se takšno zbliževanje
med ljudmi lahko še krepilo, vendar se je ta
možnost pokazala in prav je, da vanjo verja-
memo. V nasprotnem primeru bomo dali pro-
sto pot močnim silnicam, ki vidijo rešitev naše
prihodnosti le v boju zgolj zase in v strogih
pravilih delitve in ločenosti.
Janez Povše
NS 1. straniO zaščiti ...
Zmerno zadovoljstvo Igorja Gabrovca
Korak nazaj glede
dvojnega registra
  eželni svetnik SSk Igor
Gabrovec je v tiskovnem
sporočilu 21. junija 2019
potrdil, da se je deželni odbornik
Pierpaolo Roberti uradno odpo-
vedal spremembi deželnega
zaščitnega zakona 26/2007, s ka-
tero bi uvedel dvojni seznam za
slovenske in neslovenske organi-
zacije na Videmskem, ki razvija-
jo projekte v korist slovenskih
narečij oz. jezikovnih različic,
kakor jih navaja sam zaščitni za-
kon. Odbornik je 27. junija skli-
cal delovno omizje na sedežu
deželne vlade v Trstu, na katere-
ga so vabljeni trije deželni svet-
niki (Gabrovec, Slokar, Sibau),
predstavniki krovnih organizacij
SKGZ in SSO, predstavnik slo-
venskega konzulata in predstav-
niki videmskih društev, ki so
sprožila zahtevo po ločenem re-
gistru. Odbornik je tudi določil
30 tisoč evrov prispevka, ki bo
po posebnem razpisu namenjen
delovanju šestih društev, ki niso
včlanjena v seznam slovenskih
društev, in Občini Rezija za de-
lovanje na osnovi člena 22 o je-
zikovnih različicah. “Volk sit in
D koza cela”? se sprašuje Gabrovec.“Navidezno ja, saj so si 'nekon-vencionalna' društva na Videm-
skem izborila skromen prispevek
za delovanje, struktura zaščitne-
ga zakona pa je načelno rešena
in s tem je bilo nazadnje upošte-
vano soglasno izraženo naspro-
tovanje slovenske manjšine, od
deželnega svetnika SSk in krov-
nih organizacij pa vse do diplo-
matskih zastopnikov Slovenije”.
Ostaja pa vprašanje, ali je sploh
uskladljiv pristop tistih, ki se
imamo za Slovence, in onih, ki
slovenska narečja na Videm-
skem predstavljajo kot nekaj ne-
odvisnega od slovenskega jezika,
kulture, naroda. Roberti je ven-
darle pristal na kompromisno
rešitev, ki jo je 10 dni krčevito
odklanjal. “Zato mu gre priznan-
je za politično občutljivost in in-
stitucionalno odgovornost. Raz-
veseljivo pa je dejstvo, da smo bi-
li kot slovenska narodna skup-
nost sposobni najti skupen jezik,
da smo enotno, načelno in
odločno odklonili enostransko
poseganje v zaščitni zakon, ki
nam je namenjen”.
Foto MČ
Nova številka revije Mladika namenja svojo rubriko o aktualnih
vprašanjih Fokus žgočim vprašanjem našega šolstva. Objavlja
namreč razpravo člana Višjega šolskega sveta, goriškega
profesorja Petra Černica o zaščitnem zakonu in šolskem
vprašanju. Avtor 18 let po sprejetju zaščitnega zakona za
Slovence analizira njegovo “šolsko” vsebino, uresničena in
neuresničena določila, nova državna pravila in pa dodatne
probleme, ki so se medtem pojavili.
Ob tem sta objavljena še natančni pregled šolskih členov
zaščitnega zakona in razmišljanje o demografskem upadu, ki
resno ogroža slovenske šole v Italiji. Uredništvo Mladike vabi na
javno razpravo o teh vprašanjih, in sicer na okroglo mizo Naša
šola med zakonskimi predpisi in demografskim upadom. Na
sporedu bo v torek, 2. julija, ob 20. uri na turistični kmetiji Gruden
- Žbogar v Samatorci št. 47 (Zgonik). Ob članih uredništva bodo
pri njej sodelovali avtor nosilnega članka v Fokusu, član Višjega
šolskega sveta prof. Peter Černic, načelnik Urada za slovenske
šole na Deželnem šolskem uradu dr. Igor Giacomini, ravnatelj,
dodeljen Uradu za slovenske šole, prof. Tomaž Simčič, ravnateljica
večstopenjskih šol v Doberdobu in Špetru prof. Sonja Klanjšček
ter deželni tajnik Sindikata slovenske šole prof. Jožko Prinčič.
Okrogla miza o naši šoli
Dr. Eva Campi
Aktualno 27. junija 2019 3
  Marjeta Malešič
“Učimo se celo življenje in znanja,
izkušenj ni nikoli dovolj!”
POGOVOR 
  unija si lahko v vitri ustvar-
jalnosti v Mestni knjižnici
Izola ogledate tri nove raz-
stave. Unikatni izdelki iz le-
sa so delo Danijela Čorkoviča,
za morsko vzdušje je z nizkimi
reliefi poskrbela Jožica Kleva,
Marjeta Malešič pa predstavlja
unikatne izdelke iz polsti. To-
krat predstavljamo Marjeto Ma-
lešič.
Marjeta, doma si s Krasa,
živiš v Škofljici?
Tako je. Pravzaprav se čutim
doma tudi tu v osrednji Slove-
niji, saj sem večino šol opravila
v Ljubljani. Na Kras pa se vedno
rada vračam, saj sem tu prežive-
la prva in najnežnejša leta. In
pri sebi opažam, da človeka z
leti vedno bolj vleče prav ta
zgodnja navezanost. Zaradi tre-
nutnega dela pa sem zdaj veza-
na tudi na Škofljico.
Kje si pravzaprav odraščala
in kje si hodila v šolo?
Odraščala sem med Krasom in
Ljubljano, kjer sem tudi začela
obiskovati osnovno, srednjo
šolo in nato še fakulteto.
V Ljubljani si diplomirala iz
geografije, potem pa še iz et-
nologije. Zdaj pripravljaš
magisterij?
Dodam majhen popravek. Naj-
prej sem diplomirala iz geode-
zije, čeprav sem tudi na Oddel-
ku za geografijo dober mesec
poslušala predavanja, saj me za-
nima tudi geografija na
splošno. Potem sem našla etno-
logijo in kulturno antropologi-
jo, kar je še vedno moje osred-
nje področje zanimanja. Zdaj
pa pripravljam magisterij s po-
dročja logoteorije, ki se v moji
nalogi prepleta z ljudsko de-
diščino ali z delčkom naše du-
hovne kulture.
Kako si se odločila za študij
etnologije? Kaj te je pritegni-
lo? Katera področja te še po-
sebej zanimajo?
Pravzaprav sta mi bili etnologi-
ja in tudi kulturna antropolo-
gija vedno tisto 'pravo', moje,
samo najti sem morala ustrez-
no po imenu. To pa sem našla
še v času študija geode-
zije z obiskovanjem več
informativnih dni. Pri-
tegnilo me je to, o
čemer sem vedno rada
prebirala, poslušala, si
ogledovala in pa zbira-
la različne stvari
(znamke, značke, raz-
glednice, kovance iz
držav po svetu, časopi-
sne članke, časopisne
slike in prispevke o
predvsem izvenevropskih ljud-
stvih...). Vedno sem se rada
poizkusila tudi v raznih ročnih
delih in spretnostih. Od nekdaj
pa me zanimajo tudi psiholo-
gija, načini in vzroki vedenja
ljudi, globlja, duhovna plat, in
pa živali. Če bi se še enkrat
odločala glede študija in pri-
hodnosti, bi bil med ožjimi iz-
bori gotovo tudi študij v pove-
zavi z živalmi, morda
preučevanje njihovega veden-
ja.
Zdaj pišeš magistrsko nalo-
go. Kakšno temo si izbrala in
zakaj?
Zdaj končujem dvoletni študij
na Fakulteti za uporabne
družbene študije, smer Psiho-
socialno svetovanje. Mojo te-
mo pokriva predmet Psihotera-
pija in duhovnost, in sicer ar-
J hetipi in vrednote pri najboljpoznanih pravljicah iz sloven-skega kot tudi malo širšega
evropskega prostora. Etnologija
in kulturna antropologija me
morata spremljati tudi tu... To
sem jaz.
Tvoje življenje je dinamično,
rada hodiš, rada se premikaš
iz kraja v kraj, rada
potuješ. Bi nam pove-
dala kaj o tem?
Ja. Verjetno sem se ma-
lo te dinamičnosti pri-
vadila že v samem
otroštvu, ko so me vozili
iz Ljubljane na Kras in
obratno. In povsod sem
se počutila doma, a
hkrati nikjer tako, kot bi
bilo to le v enem kraju.
Tudi dobre kolege ali
prijatelje imam
razpršene po celi Slove-
niji. Seveda tudi rada
potujem, če se le da. Po-
tujem najraje z vlakom
ali tudi drugimi lokalni-
mi prevozi. Tako lahko
vidim in občutim naj-
več, se najbolj približam
sliki tistih krajev in lju-
di, vzpostavljam stike z
njimi. Še posebej me že
od nekdaj vlečejo ni
kraji izven zahodnega
'modernega' sveta. Ne
zanima me moderna
tehnologija in razvoj,
mogočne stavbe in arhi-
tektura, bolj me zani-
majo ljudjbolj oddaljee
sami, njihova življenja, zabe-
leženi trenutki, življenje skup-
nosti, same kulture z vsemi
svojimi značilnostmi.
Katere so tvoje najljubše po-
hodniške destinacije?
Ja, rada tudi hodim in najraje
po naravi. Tu in tam se ude-
ležim tudi kakšnega daljšega
organiziranega pohoda. Vsee-
no pa imam rada malo manj
množično obiskane poti. Zdaj
sem jih začela odkrivati tudi v
okolici Škofljice, na primer po-
hod po Svarunovi poti, pohod
po barju... Zanima me pot Po
medvedovih stopinjah. V pri-
hodnosti pa si želim vsaj enkrat
prehoditi tudi Jakobovo pot do
Compostele v Španiji.
Zanimajo te tudi afriške in
latinskoameriške države. Kaj
te najbolj priteguje pri tako
oddaljenih ljudstvih?
Seveda, zanimajo me Afrika,
Latinska Amerika in morda še
bolj Azija. Tja me vleče neko
nasprotje od našega, zahodne-
ga sveta. Na splošno me vlečejo
večja preprostost, pristnost,
spontanost in povezanost z na-
ravo.
Imaš rada etno glasbo in ali
igraš kakšen instrument?
Tudi glasba kot umetnost mi je
blizu. Pravijo, da imam posluh
tudi zanjo. Učila sem se igranja
blokflavte in kitare. Ko končam
študij, se ji bom spet malo bolj
posvetila, ker me vedno bolj
vleče. Kot tudi k pravljicam, k
umirjanju. Pred nekaj leti sem
spoznala gospoda, ki je tudi
inovator na področju zvočil,
drugih instrumentov in velik
glasbenik po duši. V želji in
načrtu je, da se naučim vsaj
osnov igranja na srednjeveški
oprekelj, ki ga tudi on igra in
kdaj pa kdaj tudi še kakšnega
izdela.
Spoznali sva se v Sežani, kjer
si vodila delavnico izdelo-
vanja košaric iz rafije. Kakšne
delavnice še vodiš?
Res je. Midve sva se prvič
srečali v Sežani na delavnici iz-
delovanja košaric in podstav-
kov iz vrvi. Poleg tega sem ime-
la že več delavnic izdelovanja
košar iz beke ali srobota,
izdelovanja svitkov, iz-
delkov iz polsti, rož iz pa-
pirja, blaga in izdelkov iz
drugih ljudskih
znanj.
Tokrat razstavljaš iz-
delke iz polsti. Kje si
se tega naučila in
zakaj te je pritegni-
lo izdelovanje iz
polsti?
Osnove polstenja
volne sem se učila
na več delavnicah,
tudi v okviru pod-
jetja Soven, pa na
raznih sejmih, kjer so
razstavljali ali prodajali
izdelke iz volne ali polsti.
Nato sem kakšnega po-
skusila podobno izdelati
tudi sama doma. Pri
vsem tem so me prite-
gnili radovednost, nov
ustvarjalni izziv ter sam mate-
rial, prijeten in naraven.
Kakšne so v primerjavi z
oblikovanjem drugih mate-
rialov posebnosti ustvarjanja
iz polsti?
Prav vsak material ali ustvarjan-
je ima skoraj svojstvene lastno-
sti in zakonitosti. Volna je na
prvi otip zelo nežna, mehka in
gladka, hkrati pa moraš na njej
vsaj pri mokrem polstenju
kmalu pokazati svojo moč, kar
se na primer pri šibju za razno
pletenje ne bi obrestovalo.
Nam lahko zaupaš, kje naba-
vljaš volno in ali jo sama bar-
vaš?
Volno nabavljam pri podjetju
Soven d. o. o., ki tudi odkupuje
slovensko volno. Za česanje in
barvanje poskrbijo oni. Pred le-
ti sem se udeležila njihovega ta-
bora in sklopa delavnic, kjer
sem se res veliko
naučila.
Kaj ti pomeni ustvar-
janje?
Uuuu. Ustvarjanje mi
pomeni ogromno, po-
meni, da sem še živa.
V naši knjižnici si lani
za dneve evropske kul-
turne dediščine imela
predavanje o pomenu
pravljic. Bi nam pove-
dala kaj o pravljičnem
izročilu, o svojem od-
nosu do pravljic?
Klasične ali ljudske
pravljice sodijo med
duhovno kulturo,
med duhovno kultur-
no izročilo narodov ali
ljudstev. Kot take nosi-
jo v sebi tudi neko glo-
bljo simboliko, arheti-
pe in z njimi neka ne-
napisana pravila,
vrednote in mo-
drosti za življenje,
ki so se izkazale za
prave, ki vzdržijo.
V tem je tudi čar
predvsem ljud-
skih pravljic, saj
so se ohranile sko-
zi dolga obdobja. Pravljice
so tudi vir upanja, raznih
rešitev situacij v življenju
posameznika, znajo poto-
lažiti, hrabrijo, so prijazne, od-
prte za vsakogar in pozitivne.
Vsebujejo pa tudi določene lo-
kalne značilnosti, navade, ka-
rakterne lastnosti, kar jih do-
datno bogati.
Obiskala si mnoge starejše
ljudi in zapisovala njihova
pričevanja. Si razmišljala, da
bi njihove zgodbe objavila v
knjigi?
Seveda. O tem pogosto raz-
mišljam, me navdihuje in
imam določene načrte. Klenih
in zanimivih posameznikov, ki
bi si to zaslužili, ter njihovih
zgodb, zanimivosti poznam kar
nekaj.
Si tudi zunanja sodelavka
ISN SAZU. Ukvarjaš se s tran-
skribiranjem posnetega gra-
diva. Kakšno gradivo je to?
Gre za slovstveno folkloristi-
ko ali kaj drugega?
Tu moram malo popraviti. Lah-
ko bi se tudi tako reklo, da sem
neka njihova zunanja sodelav-
ka. A formalno je šlo za večkrat-
no študentsko delo. Res je.
Večinoma sem prepisovala av-
dio posnetke s terena znanih
slovenskih etnografov, kot sta
bila na primer Janez Dolenc in
dr. Milko Matičetov. Na posnet-
kih so zabeleženi njuni inter-
vjuji z domačini o lokalnem
izročilu, šegah in navadah, let-
nih opravilih in praznikih kot
tudi drobci duhovne kulture.
Je transkribiranje zahtevno
delo in kakšen je tvoj pri-
stop?
Transkribiranje je lahko zelo
zahtevno, če se lotiš prepiso-
vanja karseda natančno, da po-
skusiš zabeležiti tudi lokalno
govorico, narečje. In moj pri-
stop se nagiba k tej smeri. Ško-
da je vsake narečne besede,
izraza, ki bi se drugače, če ne bi
bila zapisana, lahko sčasoma iz-
gubila in pozabila. Celo bolje,
da je zapisana dvakrat kot no-
benkrat. Poleg samih besed in
vsebine je včasih zanimivo raz-
brati tudi čustveno doživljanje
tako spraševalca kot informa-
torja ob določeni temi pogovo-
ra, ob doživljanju in spominih.
V letošnjem letu si pridobi-
vala izkušnje tudi z voden-
jem ustvarjalnih delavnic za
otroke. Te delo z otroki vese-
li, navdihuje?
Ja, res je. V začetku leta se mi je
ponudila možnost za priložno-
stno delo z otroki. Do zdaj sem
sicer malo več delala s sta-
rejšimi, tako da mi je bil to do-
daten izziv. Moram reči, da je
bilo predvsem na začetku to de-
lo kar malo naporno, ko pri
vsej tej živosti še nimaš ustrez-
ne kondicije. A kljub utrujeno-
sti se vračaš domov pozitiven
in še nekoliko mlajši, naravnan
v prihodnost. Otroci so vir
življenja, mladosti, upanja, no-
vih načrtov in sanj. Poleg tega
so pristni, ne znajo še prav igra-
ti in lagati. Zato je bila to zame
krasna izkušnja.
Poznaš veliko zanimivih lju-
di. Na primer edinega lajnar-
ja v Sloveniji. S svojim širo-
kim znanjem in poznavan-
jem ljudi bi bila lahko tudi
odlična novinarka ali pisatel-
jica. Kaj meniš?
Samo popravek. Gospod, ki ga
poznam, je edini izdelovalec
lajn v Sloveniji. Takih, ki vrtijo
ročico na lajni, pa je nekaj več.
Res je, da me ljudje zanimajo.
Predvsem preprosti in hkrati
pokončni, posebni in zanimivi,
ki imajo svojo držo in obraz. Ki
znajo ali poznajo stvari, katere
so morda že tonile ali hitro to-
nejo v pozabo. Oni pa kljub te-
mu še vztrajajo pri tem, to ce-
nijo, za to živijo in se ne dajo.
O tem in o njih vsekakor name-
ravam pisati v prihodnosti, ko-
likor se bo le dalo. Vredni so,
da jih vsaj na ta način ne poza-
bimo.
Živiš med Krasom in Ljublja-
no. Na Krasu ti je zagotovo
bolj všeč. Pokrajina je čudo-
vita, posebno jeseni, ko se iz
belih kraških skal rdeči ruj.
Teti lahko pomagaš na njivi,
saj obvladaš tudi kmečka de-
la. Bi povedala kaj o svojem
doživljanju narave?
Že od malega so me veliko vo-
zili v naravo, tako se je globoko
zasidrala vame. Še posebej na
Krasu sem se po gmajnah ved-
no rada 'izgubljala' in tam
preživela več ur. Narava mi po-
meni veliko, tu najdem neki
svoj mir in velikokrat tudi od-
govore na marsikatera vprašan-
ja, ki se mi vsakodnevno zasta-
vljajo.
Rada bereš? Katere so tvoje
najljubše knjige?
Seveda, rada berem. Od študija
etnologije in kulturne antropo-
logije pa na policah bolj prevla-
dujejo tovrstne strokovne
knjige in priročniki. Neka-
tere med njimi so res res
skoraj za vsak dan, za celo
življenje in bi morale z
menoj, kamor bi šla jaz.
Poleg etnoloških, zgodo-
vinskih in geografskih so
zadnja leta z mano vštric
tudi psihološke, pa seveda
vedno več pravljičnih ozi-
roma zbirk pravljic in o
pravljicah. Naj omenim
Bruna Bettelheima – Rabe
Čudežnega, Clarisso Pinkola
Estes - Ženske, ki tečejo z volko-
vi, Kristino Brenkova – Sloven-
ske ljudske pripovedi in druge.
Človeku s tako raznolikimi
zanimanji, izkušnjami in
znanjem zagotovo nikoli ni
dolgčas. Kakšni so
tvoji načrti za prihod-
nost?
Hvala za ta kompli-
ment, a učimo se celo
življenje in znanja, iz-
kušenj ni nikoli do-
volj. V bližnji prihod-
nosti nameravam
najprej dokončati
študij in se še bolj
konkretno osredo-
točiti na duhovno de-
diščino - pravljice ter
na vse modrosti,
znanja, rešitve, ki jih
nosijo v sebi. Še na-
prej me zanima
ustvarjanje in razne
ustvarjalne delavni-
ce, ki bi jih lahko
imela, tako s sta-
rejšimi kot z najm-
lajšimi. Poleg tega na-
meravam tudi v pri-
hodnje zbirati drobce kulturne
dediščine ter dajati glas predv-
sem ljudem, ki ga po navadi ne
dobijo. To so preprosti, a po-
končni, zanimivi in posebni
ljudje. Vredni so, da jih ne po-
zabimo in se venomer učimo
tudi od njih.
Marjeta, hvala za pogovor in
želim ti uresničitev vseh tvo-
jih želja.
Najlepša hvala. Tudi jaz vam
želim vse dobro, uspehov in za-
dovoljstva pri vašem delu.
Špela Pahor
Od nekdaj me zanimajo
tudi psihologija, načini 
in vzroki vedenja ljudi,
globlja, duhovna plat, 
in pa živali
Klasične ali ljudske 
pravljice sodijo med 
duhovno kulturo, med 
duhovno kulturno izročilo
narodov ali ljudstev
Kristjani in družba27. junija 20194
Ob 30-letnici Lipe sprave
“Pred nami so še
pomembne naloge”
  ne 15. junija 2019, na
tako imenovani dan
krivde, odpuščanja in
sprave, je bila na Žalah v Lju-
bljani, ob Lipi sprave, žalna slo-
vesnost, ki se je je udeležil tudi
predsednik Republike Slovenije
Borut Pahor. K obeležju je po-
ložil venec in nagovoril ude-
ležence. Ta obeležitev spada
med prizadevanja predsednika
Pahorja za ohranitev zgodovin-
skega spomina na pomembne
korake na poti demokratizacije
in osamosvajanja v času t. i.
“slovenske pomladi”. Slove-
snost ob Lipi sprave prirejajo od
l. 1991 člani društva Združeni
ob Lipi sprave v spomin na vse
žrtve vojne in revolucije, ne gle-
de na kateri strani so padli.
Že na predvečer te spominske
svečanosti je predsednik Borut
Pahor priredil sprejem v
počastitev tridesete obletnice
društva Združeni ob Lipi spra-
ve.
Ob tej priložnosti objavljamo
pomenljiv zapis dr. Janeza Ju-
hanta o ustanovitvi, namenih,
ciljih in na sploh plemenitem
delovanju tega društva.
Prvega novembra 1988 sta bili
prvič molitev in sveta maša za
žrtve vojne in revolucije, 11.
maja 1989 pa je bila prav tako
tu (na Žalah v Ljubljani) zasa-
D jena Lipa sprave. Klepov zapispravi: “Vzrasla je iz prsti, ki sojo prinesli iz zemlje grobišč
Roga, Teharij, Podutika, v spo-
min na tisoče in tisoče ljudi, ki
nimajo zaznamovanih grobov
in jih je zmotna ideologija ho-
tela izbrisati iz zgodo-
vinskega spomina”, je
zapisal pokojni Stani-
slav Klep. 27. junija
1989 je potekala prva
žalna slovesnost ob Li-
pi sprave z udeležbo
kakih 3000 ljudi. Nan-
jo sta v imenu skupine
nekdanjih borcev NOV
in kulturnih delavcev
vabila Stanislav Klep,
prvi predsednik
društva, in Viktor
Blažič. Lipa sprave je
bila isto leto jeseni
uničena, a takoj spet
zasajena. Kasneje je si-
cer še dvakrat utrpela
poškodbo, a do danes
raste. Spravno slove-
snost ob Lipi je vsesko-
zi spremljal častni vod
Slovenske vojske in
predstavnik Slovenske
policije.
Na prvi slovesnosti je bil poleg
društva in svojcev žrtev deja-
ven tudi del borcev in kultur-
nikov različnih nazorov,
čeprav je Zveza združenj bor-
cev nasprotovala ciljem
Društva, kot je žalosten ugota-
vljal Stanislav Klep. Združeni
ob Lipi sprave se nismo zavze-
mali le za rehabilitacijo žrtev
slovenskega holokavsta, pač
pa za padle slovenske vojake v
nemški in drugih vojskah kot
za žrtve na partizanski strani,
kot smo zapisali v Izjavi, skrat-
ka za vse žrtve vojne in revolu-
cije. Že iz prve pobude za pod-
pis Izjave o narodni spravi,
prvič uradno prebrane 15. ju-
nija 1990 ob Lipi sprave, izha-
ja, da je namen društva uvelja-
vljati spravo med narodom, ki
ga je razdelila revolucija med
drugo svetovno vojno in po
njej. Leta 1997, v času predsed-
nika Janeza Podobnika, je
Državni zbor edinikrat napo-
vedal obravnavo Izjave, a je ni
sprejel. Kasneje jo je Društvo
še večkrat posredovalo pristoj-
nim organom oblasti. Izjava in
delovanje Društva nista dobila
podpore v politiki in drugih
delih družbenega življenja, še
posebej tistega dela politično-
uradniške in civilne družbe, ki
je vpet v izročila revolucije in
ima za to prednosti v družbi.
Pragmatičnost življenja žal na-
Dve volji in dve dejavnosti v
Kristusu
Koncil v Kalcedonu 451 je bil pravi dogmatski
čudež, ker je združil različne teološke poglede na
Kristusa, aleksandrijsko, antiohijsko in latinsko
izročilo. Na koncilu so poudarili osebno edi-
nost, da je Kristus učlovečena Beseda (aleksan-
drijska), privzeti človek, polnost človeškosti (an-
tiohijska) in solidarnost Boga s človekom v Kri-
stusovem odrešenju (latinska).
Kalcedonska definicija je sestavljena iz dveh de-
lov, v prvem poudari, da je en sam in isti Sin,
naš Gospod Jezus Kristus, popoln v božanskosti
in človeškosti, resnični Bog in resnični človek, iz
telesa in duše, enega bistva z Očetom po božan-
skosti in enak ljudem po človeškosti, v Božji na-
ravi rojen iz Očeta pred začetkom sveta, v zad-
njem času za nas in
naše odrešenje rojen iz
Device Marije in Božje
Matere po človeški na-
ravi. V drugem delu
priznava, da je On v
dveh naravah nepo-
mešano, nerazdeljeno,
nespremenjeno in ne-
ločeno, v eni sami ose-
bi in hipostazi Besede.
(DS 301) Prva dva pri-
devnika sta usmerjena
proti monofizitom,
brez spremenitve ene narave v drugo, tretji in
četrti pa izključujeta nestorjansko razlago ločitve
med naravama. Vse lastnosti obeh narav se mo-
rajo spoštovati.
Kalcedonska formula uporablja pojme narava
(physeis) in oseba (prósopon) ali obstajanje
(hypóstasis) , ne da bi jih definirala. To, kar je
dvojno v Kristusu, se imenuje narava, kar je eno,
je oseba ali obstajanje. Skozi stoletja je večina
kristjanov ponavljala jezik kalcedonskega konci-
la o dveh naravah in eni osebi v Kristusu. Kalce-
donska definicija nas zavezuje, da ne govorimo
o Bogu na abstrakten način, ampak z osebnim
jezikom. Učlovečeni Sin, enak Bogu po naravi,
se je zedinil tudi z vsakim od nas. Pomemben je
tudi prenos lastnosti, kar pomeni, da se Kristuso-
va božanskost nanaša na njegovo človeškost in
obratno. Tako je mogoče reči, da je Božji Sin
trpel na križu in da je Marija Božja Mati, kar je
potrdil koncil v Efezu 431.
Po Kalcedonskem koncilu so ponekod še mešali
osebo in naravo, zlasti pri novih monofizitih so
v dveh naravah začutili vračanje v nestoriani-
zem in govorili o eni učlovečeni naravi Božje Be-
sede. Trdili so, da sta pred zedinjenjem obstajali
dve naravi, po zedinjenju je oseba Sina določala
vse njegovo človeško življenje z Božjo močjo in
svetostjo. Na drugem Carigrajskem koncilu 553
so spregovorili o Jezusovem življenju kot zgodo-
vinskem izrazu večne Božje Besede (DS 422) na
osnovi prenosa lastnosti. Dve Kristusovi naravi
nista statični, ampak dinamični. Človeška nara-
va je en-hipostatična, kar pomeni, da ni oseba
po sebi, ampak je povsem naravnana nanjo.
Tudi po tem koncilu so še naprej govorili o eni
naravi v Kristusu. Tako sta nastali zmoti monote-
letizma in monoenergizma, ki sta zagovarjali, da
sta v Kristusu le ena
volja in dejavnosti. Pa-
pež Martin je obsodil to
zmoto na lateranski si-
nodi (649). Sinoda je
poudarila, da sta dve
volji izraz dveh narav.
(DS 510-516) Dokončno
sta bili obe zmoti obso-
jeni na tretjem koncilu
v Carigradu 680/681.
Koncilski očetje so pou-
darili, da sta v Kristusu
dve volji in dejavnosti
nerazdeljeno, nespremenjeno, neločeno in ne-
pomešano. (DS 556) Z učlovečenjem je Božji
Sin sprejel človeško umno dušo in voljo. Tako je
mislil, se odločal in veroval na svoj človeški
način. Božji um je predhoden Jezusovemu člo-
veškemu umu, vendar kljub temu človeški um
ohrani svoje lastnosti in načine spoznavanja. Da
sta v Jezusu dve volji, kažejo mnogi dogodki nje-
govega življenja, zlasti molitev v vrtu Getsema-
ni.  (Mr 14,36) Koncil v Carigradu je zahteval ra-
zločitev med Božjo in človeško voljo, ki sta bili v
Kristusu povezani in v harmoniji. Jezus je živel v
pokorščini Očetovi volji in bil svobodno odprt
za ljubezen do Boga in do ljudi. S tem je poveza-
na tudi njegova brezgrešnost, ki ni bila toliko v
uravnoteženosti dveh narav, ampak predvsem v
stvarnosti njegove osebe, ki je izključevala
možnost, da bi grešil. O'Collins pravi, da Bog ne
more grešiti proti Bogu.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (74) PRIMOŽ KREČIČ
Sveta Favstina Kowalska in podoba Usmiljenega
Jezusa
Podoba Usmiljenega Jezusa je bila naslikana po
videnju, ki ga je v mestu Plock, severozahodno od
Varšave, leta 1931 bila deležna poljska redovnica
Favstina Kowalska. Podoba sama pa je nastala v
mestu Wilno-Wilnius v Litvi leta 1934.
Bil je to čas med obema svetovnima vojnama, čas,
ki se je že nevarno nagibal proti novemu svetov-
nemu spopadu z vso grozoto, ki jo je ta
prinesel. In prav v tem času je Gospod po
s. Favstini ponudil svetu v pomoč spo-
ročilo svojega Božjega usmiljenja, h kate-
remu naj bi se človeštvo v svojih stiskah
zatekalo.
Sestra Favstina Kowalska, s krstnim ime-
nom Helena, je bila rojena 25. avgusta v
vasi Glogowiec, jugozahodno od Wrocla-
wa kot tretja izmed desetih otrok. Očetu
je bilo ime Stanislav, mati pa je bila Marija
Ana Babel. Po značaju je bila Helena zelo
živahna, vesela in dobrega srca, a tudi
odločna. Družina je bila revna, a v njej sta
vladali veselje in zadovoljstvo, ki sta izhajali iz glo-
boke vere in ljubezni, ki sta družili vse njene čla-
ne.
S sedmimi leti je Helena začela obiskovati šolo.
Kljub nadarjenosti pa jo je že po dveh letih morala
zapustiti in prepustiti prostor mlajšim bratom in
sestram, sama pa je postala pastirica in pasla do-
mače krave.
Helena je že kot otrok globoko dojemala duhovno
življenje. K temu je pripomogla tudi vzgoja v
družini, kjer je bil
Bog vedno na
prvem mestu.
Čeprav so bili revni,
je oče Stanislav
skrbel, da je kupoval
knjige, iz katerih so
ob večerih skupaj
brali. Bile so to knji-
ge o svetnikih in
puščavnikih. Na He-
leno je gotovo tudi
to vplivalo, da je za-
hrepenela po redov-
nem življenju. Kot
sama piše, je Božji
klic začutila s sedmi-
mi leti, ko je bila pred Najsvetejšim, izpostavljenim
na oltarju.
V starosti 14 let je odšla v bližnjo vas služit, da je
tako pomagala domačim. Božji klic pa je postajal
vse močnejši, zato se je po enem letu vrnila domov
in staršem povedala, da mora vstopiti v samostan.
Starši pa o tem niso hoteli ničesar slišati, saj ji niso
mogli nuditi niti dote, ki je bila takrat predpisana
za vstop v samostan. Helena je tako spet odšla
služit, tokrat v Lodz, da si prisluži doto. Ko je do-
polnila 18 let, se je vrnila domov in spet prosila
starše, naj ji dovolijo vstopiti v samostan, toda do-
voljenja tudi tokrat ni dobila. Helena ni vedela,
kam naj se obrne. Kljub božjemu klicu, ki ga je
nenehno čutila v sebi, in kljub temu da je nobena
stvar ni mogla zadovoljiti, se je odločila, da se za
svoj poklic ne bo več borila, ampak bo ostala v
svetu in pač živela tako kot vse njene vrstnice.
/ dalje
Mesto Plock na Poljskem
NA BOŽJO POT SPET MALO NAOKROG (16) Mariza Perat
Mesto Lodz
rekuje tudi številnim javnim
delavcem politično-taktično
preračunljivost, ki ostaja pri
kratkoročnih in pogosto tudi
sebičnih ciljih, pisanih na
kožo le določenim ljudem v
družbi. Zato cilji društva, ki s
spravo naslavljajo ureditev
polpreteklosti, ne pomenijo le
preseganje preteklih delitev,
pač pa uresničevanje tega, kar
smo si zastavili s samostojno
državo in demokratično ure-
ditvijo: uveljavljanje demokra-
tičnih procesov, pravne države
in spoštovanje človekovega
dostojanstva. To pa so temelji
demokratične države samo-
stojne Slovenije, zapisani v
njeni Ustavi in drugih prav-
nih uredbah.
V tem smislu si Društvo vse-
skozi prizadeva za družbeno
priznanje in podporo, da bi
ta načela dosegla vsakega
posameznika in družbo kot
celoto. Posebej s tem zasto-
pa, kot je zapisano v nje-
nem statutu, žrtve nekdan-
jega režima, ki je delu naro-
da dostojanstvo in pravice
sistematično kršil. Naša na-
loga je, da ne pristajamo na
kratkoročno pragmatičnost,
pač pa da smo sebi in celot-
ni družbi prisebno in vztraj-
no ogledalo za uveljavitev
dostojanstva vsakega člove-
ka. Pravica do javne besede
velja izkušnji resnice vsake-
ga človeka, še posebej
utišanih in zasutih. Tako
širimo in poglabljamo de-
mokratični prostor. A z žalo-
stjo ugotavljamo, da nekateri
pri nas tega še vedno niso pri-
pravljeni sprejeti. Tako ne za-
gotavljajo pravice do groba
vsem, čeprav so bili tudi po
Vaši zaslugi, gospod predsed-
nik, narejeni koraki za rehabi-
litacijo vsaj nekaterih žrtev in
za njihov pokop. Zato so pred
nami še pomembne naloge.
Nesprejemljivo je, da teh pra-
vic nimajo pobiti nepokopani
Romi in da se še vedno ustvar-
jajo ovire, da žrtve ne dobijo
državnopravnega zadoščenja
oziroma rehabilitacije. To za-
deva tudi oteževanje prekopa
in pokopa, in sicer kolikor je
mogoče s sodobnimi sredstvi
ugotoviti, posamičnih žrtev v
njihove domače grobove, sicer
pa vsaj v nacionalno obeležen
skupni grob. Ostalemu demo-
kratičnemu svetu bomo le ta-
ko, podobno kot so v Srebreni-
ci ali drugod, dokazali svojo
demokratično privrženost ter
spoštovanje zapostavljenega in
odrinjenega človeka. Moč de-
mokracije ni v prikimavanju
močnim, ki si sami lahko jem-
ljejo pravico, kot je vedel že
Platon, pač pa v zavzemanju
za omogočanje do besede in
veljave odrinjenim in prizade-
tim. Društvo tako ob podpori
demokratično osveščenih in
zavzetih državljanov ostaja
glas zasutih ust in upanje, da
naša demokracija vendarle
zmore korake za polno ure-
sničevanje dostojanstva vsake-
ga človeka in uveljavljanje člo-
vekovih pravic za vse ljudi. V
tem duhu se vsem sodelavcem
in prijateljem društva, Vam,
spoštovani gospod predsednik
Borut Pahor, ter vsem ostalim,
ki nas pri tem podpirate ob
30-letnici delovanja Društva,
iskreno zahvaljujem.
Janez Juhant
Kristjani in družba 27. junija 2019 5
  “Ivanovanje” v Slovenskem pastoralnem središču 
Za rast posameznikov
in skupnosti
GORICA 
  raznovati župnijskega za-
vetnika pomeni “zahvaliti
se njemu in Bogu za var-
stvo skozi stoletja, obenem pa je
to tudi priložnost za prošnje za
naše družine, otroke, mladino,
bolnike, za vse, ki trpijo na duši
ali telesu, da bi čutili, da skupaj z
njimi nosimo težo njihovega
trpljenja”. S to mislijo in močnim
poudarkom na skupnosti je g.
Marijan Markežič, župnik v Slo-
venskem pastoralnem središču v
Gorici, v nedeljo, 23. junija, pri
sv. Ivanu uvedel praznično sveto
mašo v čast sv. Janezu Krstniku.
V homiliji je g. Marijan povedal,
da Cerkev praznuje godove svet-
nikov na njihov smrtni dan, ki
velja kot rojstni dan za nebesa: iz-
jeme so samo Jezus, Marija in Ja-
nez Krstnik; zaradi njihove ve-
ličine praznujemo tudi njihov
rojstni dan. O velikem Jezusovem
predhodniku je povedal, da je
eden tistih, ki pričajo o tem, kako
“Bog obljublja prihodnost tudi ti-
stemu, ki prihodnosti ne vidi po
človeško... Bog ustvarja tudi tisto,
kar se človeku zdi nemogoče”.
Njegovi starši so bili namreč pri-
letni, in vendar je Bog uslišal nji-
hove prošnje, Janezovo rojstvo je
bilo “poseben božji dar”, kot je
velik božji dar “vsak otrok, vsako
človeško življenje”: “čist Stvarni-
kov dar in ne človekova pravica,
kot mnogi danes mislijo”. Vloga
Janeza Krstnika je bila v tem, da
je pripravil pot Odrešeniku. V
pravoslavnih cerkvah je njegova
podoba postavljena na prag, čez
katerega mora stopili, kdor gre v
posvečeni prostor. Zato obudimo
tudi mi hvaležnost do vseh, ki so
P v naših življenjih pripravili potGospodu, pa tudi mi “pripravljaj-mo pot v srcih naših sodobnikov,
ki včasih ne vedo, da more njiho-
ve najgloblje želje potešiti in iz-
polniti samo Bog”, je še dejal g.
Marijan.
Nedeljska maša je bila “le” krona
letošnjega Ivanovanja, niza
srečanj in prireditev ob prazniku
farnega zavetnika, ki je bilo smo-
trno zamišljeno in pestro. Prire-
ditelji, ki so želeli povezati Slo-
vence v mestu, so ponudili res
primerne dogodke duhovnega,
kulturnega in družabnega
značaja.
PREDAVANJE
V torek, 18. junija, je v Močniko-
vem domu ob cerkvi sv. Ivana na
izzivalno temo Kristjan za v cer-
kev in v trgovino govoril msgr.
Slavko Rebec, generalni vikar v
koprski škofiji, ki
ima znance tudi v
Gorici, saj je bil
pred 30 leti, kot je
uvodoma povedal
David Bandelj, ce-
remoniar pri novi
maši g. Karla
Bolčine. Sam g. Re-
bec je o sebi dejal,
da se nima za stro-
kovnjaka, temveč
raje skuša biti “člo-
vek, ki išče in skuša
razumeti z veliko
srca”. Nerad preda-
va, raje kramlja in
spodbuja razmišljanje z vprašanji,
še zlasti če ima pred sabo ljudi, ki
hočejo (ne pa “morajo”) biti kri-
stjani. Zavzete kristjane danes
preveva nelagodje, ko se sprašuje-
mo o lastni iden-
titeti v tem času.
Včasih živimo,
kot da smo v cer-
kvi vsi kristjani; v
trgovini, uradu in drugod pa na
to pozabimo, je začel. Zapuščamo
obdobje, ko je krščanska tradicija
zaznamovala utrip države, in pre-
hajamo v dobo pluralnosti usme-
ritev. Tako smo kristjani vedno
bolj v manjšini. Manj je otrok pri
verouku, manj zakramentov, ni
duhovnih poklicev, manj je kri-
stjanov tudi v politiki, rezultati
krščanskih strank so slabši itd.
Kakšen je kristjan v takem konek-
stu? Ni nujno tisti, ki ima znake
zunanje, temveč notranje pripad-
nosti, kot potrjuje tudi Katekizem
katoliške Cerkve. Zato “iščimo
moč krščanstva v sebi”, kajti “gre
za bistvo, obstoj človekovega
življenja”. Ra-
zočarani smo za-
radi številk, ki pa-
dajo. Ena številka
je vedno ista:
“Ena enka, en
sam Bog: iz njega
vse izvira, vanj se
vse steka... Tista
enka daje smisel
celotnemu
življenju”. Zato
ne smemo nik-
dar vreči puške v
koruzo. In biva-
lišče Boga med
ljudmi je vedno
isto: človekovo srce, ne katedrala.
Razpetost doživlja ne le Cerkev,
pač pa tudi družina. Čedalje je
bolj potrebno se obračati navzno-
ter in razmišljati, kaj naj naredi-
mo s sabo (!) in ne z drugimi. Pre-
verimo, koliko smo prežeti z Bo-
gom in Božjim življenjem, naslo-
nimo se na Njegove besede, saj
“iz njih lahko konkretno živimo”.
Vprašanje je, ali res verujemo v Je-
zusove obljube in besede. Pot Cer-
kve in evangelija ni nikoli pot sa-
mohodništva. Zato: pojdimo va-
se, pustimo, da nas Bog prepoji,
potem pa ostanimo v občestvu!
Skupaj se lažje formiramo, diha-
mo isto klimo, lomimo kruh, pre-
segamo delitve. Kot piše v Pismu
Diognetu, prvi kristjani so bili
normalni ljudje, ki pa kažejo
čudovit, po splošni sodbi nenava-
den način življenja. “Kar je v te-
lesu duša, to so v svetu kristjani”.
G. Rebec je zato navzoče pozval:
“V to smer pojdimo, pa ni pro-
blem, če smo manjšina”!
KONCERT
Zborovski večer, t. i. svetoivan-
ske glasbene utrinke, je letos
oblikoval Mladinski pevski zbor
Osnovne šole Franceta Bevka iz
Tolmina. V njem prepevajo mla-
di od 11. do 15. leta starosti, ki
jih vodi Barbara Kovačič. Zbor,
ki je nastal pred devetimi leti, ve-
liko potuje in tekmuje. Pevci so
ponosni, da z vsakega regijskega,
državnega ali mednarodnega
tekmovanja prinesejo domov
plaketo in osvojijo posebne na-
grade. Na goriškem večeru, 21.
junija, so ob klavirski spremljavi
Nike Kovačič zapeli trinajst med
sabo zelo različnih pesmi, od
Vatikanski muzeji 
Razstava Plečnik in sveto osvetljuje
arhitektovo pojmovanje svetega
  četrtek, 27. junija 2019,
bo v konferenčni dvorani
(Sala conferenze) v Vati-
kanskih muzejih odprtje razstave
Plečnik in sveto – Jože Plečnik,
slovenski arhitekt in obliko-
valec. Razstava je nastala v
sodelovanju z Nadškofijo
Ljubljana, Ministrstvom za
kulturo RS ter Veleposla-
ništvom RS pri Sv. sedežu.
Na podlagi izvirnih zapisov,
skic, načrtov in dopisovanja
pa tudi uresničenih projek-
tov doma in v tujini razsta-
va Plečnik in sveto osvetlju-
je Plečnikovo pojmovanje
svetega. Pojem 'sveto' pri
Plečniku ni povezan zgolj z
njegovim verskim pre-
pričanjem, ampak se dotika
tudi morale, kreposti, pra-
vičnosti in navsezadnje tudi
same arhitekture.
“Dela arhitekta Jožeta
Plečnika so bržkone naj-
boljša priča o njegovem poj-
movanju svetega, saj so kot
molitev, v kateri se skrivajo
vsa njegova prepričanja, vo-
dila in načela. Pri Plečniku
se namreč sveto ne navezuje
zgolj na arhitektovo reli-
gioznost, ampak tudi na
njegovo umetnost, na njegova
osebna prepričanja, življenjske
nazore in moralo. Ta področja so
pri Plečniku vseskozi tesno pre-
pletena, meja med njimi pa je po-
V gosto težko določljiva. V luči po-gostih razprav o potrebi po ločit-vi Plečnikove vere in umetnosti
velja torej najprej poudariti, da je
našega velikega arhitekta težko
razumeti, če omenjeni sferi
obravnavamo ločeno. Tako vera
kot umetnost sta za Plečnika sveti
in mu pomenita iskanje najvišje-
ga dobrega, moralno neopo-
rečnega, nedotakljivega, lepega
in ljubljenega”, je o Plečnikovem
pojmovanju svetega zapisal avtor
razstave dr. Tomaž Jurca. Kusto-
sinja Ana Porok pa dodaja: “Raz-
stava nam z neposrednimi
citati Plečnikovih intimnih
misli iz pisem razkriva
umetnikovo pojmovanje
svetega. Razstavljeni izvirni
načrti za sakralne objekte
in liturgične predmete iz
Plečnikove zbirke bodo ob-
javljeni tudi v prihajajočem
katalogu, uspešno sodelo-
vanje z raziskovalci Naravo-
slovnotehniške fakultete
Univerze v Ljubljani pa je
pokazalo, kako lahko z ino-
vativnimi metodami re-
konstruiramo izgubljeno
kulturno dediščino”.
Razstava predstavlja
večinoma gradivo iz Plečni-
kove zbirke in na ogled po-
nuja predvsem ohranjena
pisma, skice, načrte, foto-
grafije in modele, povezane
s tematiko razstave. Na raz-
stavi pa si je mogoče ogle-
dati tudi nekaj zanimivih
predmetov, narejenih po
Plečnikovi zamisli; med nji-
mi dva edinstvena Plečni-
kova keliha in njegovo
monštranco, zasnovano za
frančiškansko cerkev v Ljubljani,
ter maketo spomenika vojsko-
vodji Janu Žižki.
Mozarta prek judovske in tolmin-
ske ljudske pa do čvrste domol-
jubne, ki so jo ob dnevu državno-
sti poklonili zamejskim rojakom;
posebno radi očitno pojejo pesmi
sodobnih slovenskih skladateljev,
kot so Tadeja Vulc, Katja Gruber
in Patrick Quaggiato. Občinstvo
je na poseben način navdušila pe-
sem Sonce Tadeje Vulc, ki so jo
tolminski pevci zapeli tudi kot
enega dveh dodatkov. In dokazali
so, da tudi zbor, v katerem pojejo
še zelo mladi pevci, lahko razvije
zrelo zvočnost in visoko kakovost,
če je le delo resno zastavljeno in
če je zraven tudi veliko srce men-
torice, ki ga vodi. Uvodoma je go-
ste v imenu prirediteljev pozdra-
vil Marko Terčič, na koncu pa se
jim je zahvalil župnik Marijan
Markežič.
VEČERNICE IN KRESOVANJE
V soboto, 22. junija, je po 20.
uri naznanjalo praznik veselo
pritrkovanje, ki so ga goriški
skupnosti poklonili pritrkoval-
ci iz družine Skok z Jazbin. Ob
21. uri je bila v cerkvi posebna
molitev krščanskega občestva:
slovesne večernice v čast roj-
stva sv. Janeza Krstnika. Pri ol-
tarju jih je vodil p. Jože Zu-
pančič, lazarist z Mirenskega
Gradu, na koru so psalme s so-
listom Davidom Bandljem peli še
trije mladi fantje iz Mešanega
mladinskega pevskega zbora Emil
Komel, pri orglah je sedel Marco
Colella. P. Zupančič je v homiliji
spregovoril o sv. Janezu Krstniku,
o “največjem, rojenem od žene”,
kot je dejal Jezus. Praznik rojstva
sv. Janeza se praznuje na datum,
ko se dan začne krajšati; praznik
Jezusovega rojstva pa na datum,
ko dan začne rasti.
Kot se spodobi, je na dvorišču za
cerkvijo večernicam sledilo vese-
lo kresovanje ob bogato
obloženih mizah: to je bila še ena
lepa priložnost, da se je skupnost
vernikov iz Goriške še bolj okre-
pila.
Danijel D.
Uradno je začel svojo pot v Sloveniji
Apostolski nuncij je predal poverilna
pisma predsedniku RS Pahorju
  postolski nuncij v
Sloveniji nadškof Jean-
Marie Speich je
predsedniku republike Borutu
Pahorju predal poverilna
pisma. S tem je tudi
uradno začel svojo
funkcijo v Sloveniji.
Nuncij je v nedavnem
pogovoru za tednik
Družina o svoji vlogi
in diplomaciji Svetega
sedeža v svetu dejal:
“Smo graditelji
mostov. Bridge
builders. Z družbo.
Nunciji to opravljajo
na dveh ravneh.
Najprej z državo, z
vlado. Z njo želim v
imenu papeža, ki ga
zastopam, nadaljevati
odlične odnose, ki jih
imamo že več časa, kot
traja generacija, več kot 25 let.
Mislim, da lahko vstopimo v
drugo fazo, ki bo našla poti in
tudi načine. Sem človek
dialoga in velike odprtosti. Z
menoj je mogoče govoriti o
najrazličnejših stvareh. Poslan
sem bil sem tudi zato”.  (Vir:
Radio Ognjišče)
Papež Frančišek je na praznik
sv. Jožefa, 19. marca 2019,
imenoval nadškofa msgr. Jean-
Marie Speicha za novega
apostolskega nuncija v
Republiki Sloveniji in
A predstavnika Svetega sedežana Kosovu.Msgr. Jean-Marie Antoine
Joseph Speich se je rodil 15.
junija 1955 v francoskem
mestu Strasbourg. Leta 1979 je
v Strasbourgu diplomiral iz
teologije, leta 1982 je v Rimu
diplomiral iz dogmatične
teologije in leta 1983 iz
kanonskega prava prav tako v
Strasbourgu. V duhovnika je
bil posvečen 9. oktobra 1982
ter med letoma 1982 in 1984
je opravljal duhovniško službo
v župniji St. Vincent de Paul v
nadškofiji Strasbourg.
Izobraževanje za vatikansko
diplomatsko službo je začel
leta 1984 in ga je sklenil leta
1986, med tem pa je leta 1984
pridobil magisterij, leta 1986
pa doktorat iz kanonskega
prava. Med letoma 1986 in
2008 je služboval na
apostolskih
nunciaturah na
Haitiju, v Nigeriji,
Boliviji, Kanadi,
Nemčiji, Veliki
Britaniji, Egiptu,
Španiji in Andori ter
na Kubi. Od leta 2008
je bil odgovoren za
frankofonski oddelek
pri Državnem tajništvu
Svetega sedeža.
Msgr. Speich je kot
vodja ali član delegacij
zastopal Sveti sedež na
mednarodnih
srečanjih in
konferencah ter bil v
uradnih delegacijah ob
potovanjih papeža Janeza
Pavla II. in papeža Benedikta
XVI.
Papež Frančišek mu je 24.
oktobra 2013 podelil
škofovsko posvečenje in naziv
naslovnega nadškofa kraja
Sulci (Italija) ter ga istega leta
imenoval za apostolskega
nuncija v Gani.
Nadškof Speich govori alzaški,
francoski, nemški, italijanski,
angleški in španski jezik ter
razume portugalsko, flamsko,
latinsko in grško.
Mladinski pevski zbor OŠ Franceta Bevka iz Tolmina
Msgr. Slavko Rebec
Goriška27. junija 20196
Zaključna prireditev OŠ Ljubka Šorli iz Romjana / Poklon družini Bratuž
“Različnost je vrednota, 
ne pa nevarnost”
  rireditev Osnovne šole
Ljubka Šorli iz Romjana ob
koncu šolskega leta se je v
veliki dvorani Kulturnega centra
Lojze Bratuž dne 10. junija začela
s pesmijo: šolski pevski zbor pod
vodstvom Lucie Lavrenčič in ob
klavirski spremljavi Veronike Gras-
si je lepo odpel Gregorčičevega Ve-
selega pastirja. Kot je nato povedal
učitelj Dario Bertinazzi, so se to-
krat želeli izrecno pokloniti prof.
Lojzki Bratuž, ki je umrla prve dni
maja letos. Tesno je bila povezana
z njihovo šolo, je dejal, “še posebej
od trenutka, ko smo jo poimeno-
vali po njeni mami, Ljubki Šorli”.
V kulturnem centru, ki nosi ime
po Lojzetu Bratužu, je Bertinazzi
še povedal, da je prof. Lojzka Bra-
tuž izhajala iz družine, ki je dala
vse, kar je mogla, za slovensko na-
rodno skupnost na Goriškem. Ra-
P da se je zanimala za stvarnost rom-janske šole in njeno delovanje vLaškem. Še konec januarja je bila
v Romjanu navzoča na odprtju
nove šolske knjižnice. Zato se je
bodo vedno radi spominjali in
“učencem pripovedovali o njej in
njeni družini, o njeni moči in spo-
sobnosti vedno začeti znova, brez
zamer in predsodkov, z veliko lju-
beznijo do kulture, slovenskega je-
zika in vseh jezikov
našega malega ozem-
lja”, je še dejal Berti-
nazzi. Prof. Lojzka
Bratuž je bila prijazna
in skrbna, vedno jih
je opogumljala in
spodbujala, naj vztra-
jajo na poti, ki je sicer
posejana z naporom,
pa tudi z zadoščen-
jem.
V do zadnjega kotička
polni dvorani so otroci šole Ljubka
Šorli ne le zapeli nekaj ljubkih pe-
smic, temveč tudi pričarali živah-
no vzdušje s prizori iz ekološko-
dramske igre Narava spregovori
Darje Brezovar in Anke Zupančič.
Gre za poučno igrico, v kateri se
sprva nemarni in neodgovorni
otroci s pomočjo živali, rastlin, po-
toka in eko-policistov končno le
zavejo svojega napačnega ravnan-
ja in se naučijo, kaj pomeni pra-
vilno ravnati z odpadki in jih
ločeno zbirati. Razumeli so nam-
reč, da je prihodnost našega pla-
neta odvisna od nas samih, od vsa-
kogar izmed nas.
Zbrane je proti koncu nagovorila
tudi ravnateljica Sonja Klanjšček,
ki je poudarila, da moramo vsi
otrokom pomagati, da ta naš pla-
net ohranimo lep in pisan. Sami
ne bodo zmogli, vsak v svojem
malem lahko kaj naredi, preden
bo prepozno, za nas in še predv-
sem za otroke. “Ekologija ni samo
v plastiki in sortiranju odpadkov,
ekologija je v naših odnosih, v iz-
biranju besed, ki jih uporabljamo
vsak dan, v ohranjanju jezikov,
kultur, barv”. Naš svet je lep, ker
je raznolik. To raznolikost, ki nas
večkrat straši, moramo živeti na
konstruktiven način, brez strahu.
“Različnost je vrednota, ne pa ne-
varnost”. Za to “bomo delali sku-
paj. To nas je učila Ljubka Šorli, to
nas je učila vsa družina Bratuž. To
so naši kažipoti, to učimo in dela-
mo skupaj z našimi otroki. To bo-
mo delali še naprej: skupaj”!
Učitelj Dario, ki je povezoval pri-
reditev, se je zahvalil staršem, pri-
jateljem, združenju staršev,
društvoma Jadro in Tržič, osebju
na tajništvu, neučnemu osebju,
vsem učiteljicam in učiteljem;
predstavnice staršev petih razre-
dov pa so prebrale nekaj misli o
petletni prehojeni poti svojih
otrok. Sledil je krajši videoposne-
tek, ki so ga sestavili starši in tako
obudili spomin na razne priredit-
ve, izlete, projekte itd. Večer so
sklenili s pesmijo Mi smo otroci
enega sveta, ki so jo zapeli vsi
učenci vseh razredov, to je nad 150
otrok.
DD
Predstavitev 49. festivala narodno-zabavne glasbe Števerjan 2019
Z zagnanostjo in ponosom
Abrahamu naproti
  d 5. do 7. julija 2019 bo
pod Borovci v Števerja-
nu potekal 49. festival
narodno-zabavne glasbe Štever-
jan 2019. V imenu prirediteljev
sta ga Ilaria Bergnach in Fabijan
Muzic, predsednica in podpred-
sednik društva F. B. Sedej, pred-
stavila na tiskovni konferenci v
četrtek, 20. junija, v Trgovskem
domu v središču Gorice.
V krajšem pozdravu je županja
Franca Padovan povedala, kako
je ponosna na vse, kar organizi-
rajo vaščani, saj občina rada
podpira njihova prizadevanja.
Mislila je, da letos ne bo sedela
v prvi vrsti kot županja, temveč
da bo lahko bolj sproščena kje
za šankom … Toda po volji ljudi
je bila v tretje izvoljena, zaradi
česar bo skušala čim bolje opra-
viti svoje poslanstvo še pet let.
Organizatorjem je zaželela, da
bi festival, pri katerem sodelu-
jejo od najmlajših do najsta-
rejših, čim lepše uspel, saj bo to
gotovo nekaka priprava na 50.
festival, ki bo potekal drugo leto
in bo gotovo terjal še večji orga-
nizacijski in finančni napor.
Svojo prisotnost na finalnem
delu je že napovedal predsednik
vlade RS Marjan Šarec; Štever-
janci radi imajo ugledne goste
iz matične domovine, pred ne-
kaj leti so že imeli predsednika
Boruta Pahorja.
Ilaria Bergnach je še povedala,
da se bo festival v petek in so-
boto začel ob 20. uri, ko bodo
na odru predfinalnih večerov
nastopili vsi prijavljeni ansam-
bli. Števerjanski festival namreč
nima predizbora in nastopi,
kdorkoli se prijavi. Finalni večer
bo v nedeljo, 7. julija, z začet-
kom ob 17.30. Ansamble bosta
ocenili dve komisiji, ki ju sesta-
O vljajo glasbeni strokovnjaki inpo en član društva. Komisijo zaglasbo sestavljajo Slavko Avse-
nik mlajši, Hanzi Kežar, Marija-
na Mlinar, Nikolaj Pintar (pred-
stavnik društva), Andrej Ple-
sničar, Igor Podpečan, Jani Red-
nak in Ilaria Bergnach, ki komi-
siji predseduje; komisijo za be-
sedilo pa Martina Valentinčič
(predstavnica društva), Janez
Dolinar in David Bandelj. An-
sambli na odru bodo zaigrali po
dve skladbi: prva je iz zakladni-
ce narodno-zabavne glasbe,
druga pa mora biti izvirna, ki jo
bodo prvič predstavili na festi-
valu. Tudi publika lahko glasuje
in izbere en ansambel na večer,
ki se bo potegoval za finale. Le-
tos se je prijavilo 21 ansamblov,
med njimi sta dva zamejska.
Med njimi je kar nekaj debitan-
tov, drugače so taki, ki so v Šte-
verjanu že nastopili in se očitno
radi vračajo v Brda. V petek bo
nastopilo prvih 10 ansamblov:
ans. Dolenjskih 5, ans. Folkton,
ans. Jelen, ans. Kraški muzikan-
ti, ans. Lunca, ans. Razgled, ans.
Rožnik, ans. Valovi, ans. Vrli
muzikanti in ans. Zadetek, v so-
boto pa ans. Jug, ans. Mladi Po-
murci, ans. Murni, ans. Naši
fantje, ans. Petovia kvintet, ans.
Pik, ans. Prisrčniki, ans. Raubar-
ji, ans. Savinjski kvintet, ans. Ve-
seli Savinjčani in ans. Žurerji.
Potegovali se bodo za več na-
grad. Gostje v nedeljo zvečer bo-
do Prifarski muzikanti, ki pro-
slavljajo 30-letnico nepretrga-
nega delovanja. V primeru sla-
bega vremena bo festival, ki ga
bo vodila in povezovala Tjaša
Hrobat, potekal pod velikim
šotorom, ki ga nudi Zveza slo-
venske katoliške prosvete. Na
trgu pred cerkvijo bo tudi šotor,
kjer se zbirajo “ljubitelji
števerjanskih piščancev
in briške kapljice”. Pred-
sednica društva se je na
koncu zahvalila v prvi
vrsti članom društva, “ki
so seveda prostovoljci,
zaradi česar je njihov do-
prinos toliko bolj drago-
cen”: glavno vlogo odi-
gravajo njihova “zagna-
nost, strast in ponos”, ki
so odločilni, da se toliko
let nadaljuje tradicija fe-
stivala. Iskreno se je zah-
valila tudi pokroviteljem
in sponzorjem, ki podpi-
rajo prireditev. “Naslednje leto
se bomo srečali z Abrahamom”,
je še dejala predsednica Ilaria:
organizatorji že razmišljajo in
načrtujejo, kako bi primerno
obeležili okrogli jubilej. Festival
je prehodil zelo dolgo pot: vizija
in želja, ki so ju pred 49 leti
začeli uresničevati ustanovitelji
festivala, “se iz leta v leto izka-
zuje za pravo”.
Ob koncu je Simon Komjanc
povedal, da Vinoteka Števerjan-
ski griči, ki združuje deset vinar-
jev, na festivalu že več kot deset
let daje na razpolago vina svojih
članov. To, kar bodo nabrali na
pokušnji v posebnem šotoru na
trgu, bodo dali v dobredelne na-
mene. “Kdor bo prišel na festi-
val v Števerjan in pokusil naše
vino, bo torej tudi pomagal lju-
dem v potrebi”.
DD
Daleč naokrog je odmevala novica, da je v četrtek, 20. junija
2019, okrog 4. ure zjutraj prišlo v Gorici do silovite eksplozije na
Drevoredu 20. septembra, nedaleč od Kulturnega centra Lojze
Bratuž, v kateri je dobesedno razneslo dvonadstropno hišo.
Eksplozijo je bilo slišati daleč naokrog, celo do Števerjana. Razlog
naj bi bilo uhajanje plina v pritličju. Že od zgodnjih jutranjih ur
dalje je več ekip gasilcev imelo polne roke dela. Izpod ruševin so
tudi s pomočjo psov izvlekli, kot je bilo pričakovati, trupla treh
žrtev, dve že v jutru, tretje pa zgodaj popoldne. To so 43-letna
Sabina Trapani, njen 45-letni partner Miha Uršič in 50-leten
Fabrizio Facchettin. Gasilci so v četrtek še dalje iskali pod
ruševinami, da bi ugotovili, ali je v stavbi slučajno bil še kdo drug,
oz. da bi kaj več izvedeli o vzrokih tragedije in povzročeni škodi.
Kraj nesreče je v dnevu obiskal tudi nadškof Carlo R. M. Redaelli.
Popoldne je župan Rodolfo Ziberna, ki se je takoj vrnil z dopusta
v tujini, razglasil javno žalovanje. V soboto, 22. junija, so zastave
v mestu visele na pol droga. Drevored 20. septembra je še delno
zaprt za promet, saj se preiskave še nadaljujejo. Po drobnogledom
je predvsem osebnost 50-letnega Fabrizia Facchettina, rahlo
pohabljenega moškega z duševnimi težavami, ki je v zadnjih
mesecih na socialnih omrežjih objavljal slike demonov in angelov
ter skrb vzbujajoče citate.
Eksplozija v Gorici terjala tri žrtve
Fabijan Muzic, Ilaria Bergnach in Franca Padovan (ph DD)
D. Bertinazzi in S. Klanjšček
  udi letos je Prosvetno
društvo Vrh Sv. Mihaela
organiziralo lep praznik
ob koncu kulturne sezone, po-
vezan s kresovanjem na praznik
sv. Janeza Krstnika, v ponedel-
jek, 24. junija.
Večer s kosovelovskim naslovom
Razpalite kres, divje skačejo živi
akordi se je začel v čudoviti kleti
kmetije Grad Rubije na Vrhu.
Prvi, zborovski del prireditve so
oblikovali trije zborovski sestavi:
Otroški pevski zbor Etko Mužet-
ko (na sliki) , ki združuje najm-
lajše člane društva in ga vodi Ka-
ren Ulian, na klavir spremlja Ni-
ka Cotič, Mladinska pevska sku-
T pina Vihar, ki združuje mlade zVrha in okolice (dir. Mateja Čer-nic, klavir Maria Crasnich), in,
kot gost, Mešani pevski zbor
Hrast iz Doberdoba (dir. Hilarij
Lavrenčič). Organizatorji so prav
prijetno zasnovali srečanje, ki sta
ga s krajšim okvirnim pri-
zorčkom uvedli dve dekletci Vi-
harja, skupine, ki s svojo
sproščeno živahnostjo vedno iz-
vabi nasmeh na ustih poslušal-
cev. Izvirno in izjemno uspešno
je bilo tudi povezovanje progra-
ma zbora Hrast, za kar je s svoji-
mi simpatičnimi, humoristični-
mi skeči v narečju poskrbel Da-
rio Bertinazzi.
Kresovanje
na Vrhu
prirejajo že
več kot 20
let, je pove-
dala pred-
sednica društva
Vrh Sv. Mihaela
Karen Ulian, ki je v
svojem nagovoru
tudi pozdravila no-
vega župana Luco
Piska in župnika
msgr. Renata Pod-
bersiča. Pred nekaj
leti so si zamislili,
da bi večer oboga-
tili s kulturno točko in dali
možnost domačim zborom, da
domačinom predstavijo svoje
delovanje pred poletnim premo-
rom. Predsednica je poudarila,
da je ponosna na vse pobude, ki
jih je društvo uresničilo v zad-
njem letu, od domače božičnice
prek revije Zlata grla do uspešne
delavnice Na Krasu je krasno.
DVS Bodeča Neža ima za sabo
pestro sezono s tekmovanjem in
kar štirimi koncerti gregorijan-
skega petja. “Dekleta snujejo ve-
lik projekt ob 15-letnici zbora”,
je še povedala Karen Ulian. Pri-
pravljajo namreč osrednji kon-
cert v režiji Patrizie Jurinčič, ki
bo 21. septembra letos v Kultur-
nem centru Lojze Bratuž v Gori-
ci. Ob koncu zborovskega nasto-
pa se je predsednica zahvalila
Nataši Černic, ki društvu ra-
da daje na razpolago svojo
klet; gostiteljica je povedala,
da z veseljem vidi, kako klet
zaživi ob kulturnih priredit-
vah, zlasti ob glasbi, ki jo ima
ona posebno rada. Vse pri-
sotne je nato povabila na po-
kušnjo svoje malvazije 2014.
Kot je že tradicija, so se nav-
zoči, po prireditvi v kleti,
preselili na Largo, travnik v
bližini vaške šole, kjer je sle-
dil prižig ogromnega svetoi-
vanskega kresa. Tam so se v
toplem poletnem večeru, v
sproščenem vzdušju zadržali
pozno v noč ob obloženih mi-
zah in petju ob zvokih harmoni-
ke Mihaela Lavrenčiča. Tako so
skupaj nazdravili ob koncu pev-
skega leta.
DD
  Razpalite kres, divje skačejo živi akordi
Koncert in kresovanje
VRH SV. MIHAELA 
Goriška 27. junija 2019 7
Katoliška knjigarna / Na kavi s knjigo: krpanke 
Meja kot kruta realnost 
in dragocena priložnost
  a goriškem Travniku se
je v sredo, 19. junija, raz-
vil prijeten in živahen
pogovor, obujanje spominov na
čase, ko je v naših krajih stala še
meja, zastražena pregrada, ki je
življenje vseh nas na tak ali dru-
gačen način zaznamovala. V Ka-
toliški knjigarni je ob odlični ka-
vici, ki jo je ponudilo
tržaško podjetje Pri-
moAroma, svojo novo
knjigo predstavila pisa-
teljica Darinka Kozinc,
gospa Cirila Pregelj iz
Mirna pa je kot živa
priča življenja ob go-
riški meji občuteno pri-
povedovala svoje zgod-
be. Knjigo je izdalo in
založilo Založništvo Ju-
tro. Srečanje je bilo, kot
po navadi, pod pokrovi-
teljstvom Javne agencije
za knjigo Republike Slo-
venije.
Avtorica je knjigi, v ka-
teri je zbranih dvajset
zgodb, dala naslov
krpanke. To je zanimiva beseda,
v naslovu z malo začetnico napi-
sana, ki si jo lahko razlagamo na
več načinov: krpanka je lahko
drobna zgodba, sestavljena iz
manjših “zakrpanih” dogodkov
obmejne vsakdanjosti; če je z ve-
liko začetnico napisana - Krpan-
ke - pa nas v mislih takoj popelje
v dogodivščine znanega Levsti-
kovega junaka, slovenskega tiho-
tapca, ki je bil močan in hraber.
Prav take, iznajdljive in pogum-
ne, so bile naše ženske, ki so
odšle v Aleksandrijo, in tiste, ki
so iz Slovenije, takrat je bila to še
Jugoslavija, “švercale”, česar niso
mogle dobiti doma, osnovne
stvari, s katerimi so skušale
olajšati življenje svojih družin -
N to je bil “šverc iz potrebe”. Da-rinka Kozinc pravi, da “v litera-turi se še nismo dovolj posvetili
takim in drugačnim zgodbam ob
meji… Meja je bila takrat za mar-
sikoga kruta realnost, po drugi
strani pa je bila na neki način pri-
ložnost. Na eni in na drugi strani
meje so bili ljudje, ženske še po-
sebno, zelo iznajdljivi in prilago-
dljivi. Danes se tem zgodbam
lahko smejemo, takrat pa časi ni-
so bili tako smejoči”.
Gospa Cirila Pregelj je na dopol-
danskem srečanju povedala veli-
ko zanimivih anekdot. Spominja
se, kako so mejo postavili kar na-
enkrat, veliko so o njej prej go-
vorili, a ljudje zadeve niso jemali
resno; potem pa so hkrati prišli
oboroženi vojaki in meja je raz-
delila polja, domačije in pokopa-
lišča, ljudje na jugoslovanski stra-
ni pa so ostali “brez vsega”. Zdra-
vila, riž, blago, kava so postali ze-
lo dragocene surovine. Tako nam
je gospa Cirila z navdušenjem
povedala zgodbo o kmetu, ki je
na vozu, v sori, drogu med spred-
njim in zadnjim delom voza, na
katerem je prevažal seno, skril
surovo kavo, ki jo je kupil v Itali-
ji. Na bloku je carinik voz pregle-
dal in s palico suval “housau” v
seno, ničesar ni našel, s suvan-
jem pa je vrečo kave preluknjal.
Kmet je odpeljal naprej, vozil pa
je po makadamu in zrna kave so
začela počasi
padati na ce-
sto. Priskočili
so otroci in
ženske ter ka-
vo iz prahu
pobirali, tudi
gospa Cirila je
je nabrala
peščico
“očetu za eno
kofe”.
V Mirnu so
gospe čez me-
jo prinesle
marsikaj, zelo pa so morale paziti
na “babo”, ki je stražila mejo in
vse ženske fizično pregledala.
Imele so skrit dogovor z gospo,
ki je iz svoje hiše dobro videla,
kdaj je “baba” prišla stražit in
kdaj je odšla – ko je bila na meji,
je gospodinja odprla okence na
cesto in ženske so vedele, da
ničesar ne morejo prinesti s sabo
domov – zanimivo, kako so bile
med sabo solidarne! Pregljeva je
pripovedovala tudi o kipu fatim-
ske Marije, ki se je nekoč po do-
govoru ustavil tudi na bloku v
Mirnu, ob katerem je bil travnik.
Na tem travniku so se na jugo-
slovanski strani zbrali verniki in
se s pesmijo poklonili fatimski
Mariji; besede “Marija, k tebi
uboge reve, mi zapuščeni vpije-
mo, objokani otroci Eve v dolini
solz zdihujemo”, pa so miličniki
vzeli za provokacijo in s puškini-
mi kopiti vernike razgnali.
Ob kavici se je predstavitev knji-
ge kmalu spremenila v živahno
kramljanje. Navzoči so rade volje
delili svoje izkušnje s “švercan-
jem”, svoje spomine na čas, ko
ni šlo le za sobivanje z nasilnimi
družeti in miličniki, med kateri-
mi si je marsikdo ustvaril izjem-
no premoženje, in za prehod čez
mejo, ampak za pravi boj za
preživetje, ko v nekdanji Jugosla-
viji ni bilo najti niti zdravil.
Zgodbe v knjigi so vezane predv-
sem na žensko tematiko in na re-
snične dogodke. Darinka Kozinc
govori o pri-
morskem pro-
storu, ki leži
med dvema ra-
zličnima sveto-
voma, ki sta bi-
la nekoč pove-
zana, o primor-
skih ženskah, ki
so premagovale
vsakdanje
težave,
preživljale svoje
družine in obe-
nem v sebi
ohranjale vko-
reninjen pri-
sten slovenski
ponos. Knjiga
je spoštljiv spomenik njihovi iz-
najdljivosti in njihovim sposob-
nostim izkoriščanja možnosti, ki
jih je takrat meja ponujala.
Katja Ferletič
Spomini na znanca
Ob slovesu Davorina
Vodopivca
  o Gorici smo ga pogo-
sto srečevali in opazo-
vali, kako s hitrim ko-
rakom in malo aktovko pod
pazduho hiti po svojih
opravkih, največkrat na
šolo, kjer je poučeval. Pogo-
sto pa je obiskoval knjižnice,
arhive od Gorice, Trsta, Vid-
ma in celo do Rima. To je
bil prof. Davorin Vodopivec
iz Dornberka; tu je bil rojen,
a je od mladih let živel v Ita-
liji. V Gorici se je v šestdese-
tih in sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja pridružil
slovenski skupnosti in tako
smo skupaj živeli in se
srečevali. Ostalo mi je v spo-
minu, kako je ob prvih
občinskih volitvah z drugi-
mi fanti energično lepil pla-
kate z znakom lipove vejice
po goriškem mestu. Bil je
prisoten tudi pri mnogih
dogodkih družbenopoli-
tičnega življenja v zamej-
stvu. Nepričakovano na hi-
tro je umrl v dvaindevetde-
setem letu v bolnišnici v
Šempetru pri Gorici, kjer je
preživel samo nekaj dni svo-
je sicer dolge, zahrbtne bo-
lezni. Na pogrebu, ki je bil v
cerkvi v Dornberku 12. juni-
P ja in se ga je udeležilo velikoljudi, je gospa Janja Šinigojv lepem poslovilnem nago-
voru med drugim poudarila
njegovo osebnost, ko je
omenila pismo, ki ji ga je
napisal pred kratkim. V
njem tako razmišlja: “'To
našo narodno in krščansko
kulturo smo do sedaj ohra-
nili, poglobili in obogatili
skozi stoletja. Quo vadis Slo-
venija? Slovenci smo danes,
kot domovina in država, na-
seljeni na sončni strani Julij-
cev, tik ob Jadranu. Toda,
kje sta danes naš ponos, naš
čut pripadnosti krščanstvu'?
Ob tem pismu sem se zami-
slila tudi sama, tako kot ob
vsaki misli, ki ste mi jo, dra-
gi Davorin, povedali”.
Gospa Šinigoj je takole
končala svoje misli: “Prof.
Davorin, Sveti Duh vas je
podpiral v vašem delovanju,
v vaši preprostosti, skrom-
nosti, modrosti, v vsej ve-
ličini vaše plemenite oseb-
nosti. Bili ste njegov izbra-
nec, zato vam je sedaj, ob
Binkoštih, pri sebi pripravil
prav posebno mesto, saj ste
izpolnili svoje poslanstvo”. 
Kj
Obvestila
Županja in uprava Občine Števerjan
vabita na predstavitveno
slovesnost ob postavitvi novih
informacijskih tabel na Trgu
svobode. Dogodek bo potekal v
soboto, 29. junija 2019, na
omenjenem trgu s pričetkom ob
10.30. Dvojezični tabli,  ki
prikazujeta panoramski vpogled
v lego občine, predstavljata prvi
korak v sklopu popestritve
turistične podobe tega briškega
kraja. Na sami predstavitvi bo
tekla beseda tudi o nadaljnjem
razvoju občine na tem področju.
Vabljeni so vsi, ki bi želeli
kakorkoli prispevati k tej
razpravi.
Mladinski dom Gorica prireja
“Poletnosti 2019”, poletne
počitnice za otroke od 6. do 14.
leta: 26. 8. – 6. 9. ŠOLA ZA ŠALO
– igriva priprava na začetek
pouka (6-13 let); 2. – 6. 9. 1, 2,
3: SREDNJA! – uvod v srednjo
šolo (11-12 let). Informacije na
tel. 0481-280857 ali 366-
6861441 oz. 331-6936603; e-
pošta mladinskidom@libero.it,
www.mladinskidom.it
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v sodelovanju s
turistično agencijo v soboto, 3.
avgusta, tradicionalni piknik v
Zgornji Savinjski dolini z
obiskom Mozirskega gaja.
Ogledu t. i. parka slovenskih
vrtnarjev, kjer so umeščeni tudi
drugi objekti prepoznavnega
načina podeželskega življenja,
bo sledilo druženje. Vpisujejo do
13. julija po tel. 0481-884156
(Andrej F.), 346-1206031 (Sonja
K.), 0481-882183 (Dragica V.),
0481-78138 (Sonja Š.). Prvi
avtobus bo odpeljal iz Gorice s
trga Medaglie d'oro/Goriščka z
običajnimi postanki pri vagi blizu
Pevmskega mosta, v Podgori pri
telovadnici, v Štandrežu pri
lekarni in na Pilošču. Drugi
avtobus iz Doberdoba s
postanki na Poljanah, v
Sovodnjah pri cerkvi in lekarni
in na Pilošču, od koder bosta
nadaljevala pot v Zgornjo
Savinjsko dolino. Ura odhoda bo
objavljena.
Prispevke za SCGV Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na
bančni tekoči račun: Banca di Civi-
dale - IBAN IT 97 M 054 841 240
1CC 003 003 6225; SWIFT CIVIIT2C
s pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na tajništvu
SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
(od 28. 6. 2019 do 4. 7. 2019)
Radijska postaja iz Vidma od da -
ja na ultrakratkem valu s frek -
vencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo do lino
Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,
91, 103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it.
Slovenske oddaje so na spo -
redu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 28. junija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 29. junija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, ter -
skem, rezijanskem in ziljskem
narečju.
Nedelja, 30. junija ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 1. julija (v studiu
Stefania Beretta): Pravljica za
lahko noč. Torek, 2. julija (v
studiu Matjaž Pintar): Utrinki v
našem prostoru - Glasbena
oddaja z Matjažem.
Sreda, 3. julija (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Diomira
Fabjan Bajc prijateljica besed.
- Izbor melodij.
Četrtek, 4. julija (v studiu Andrej
Bavcon): Četr tkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila
in humor.
  ezona v slovenskem go-
riškem hramu se s poletjem
ne bo še sklenila. Na progra-
mu so že ustaljena, uspešna in ze-
lo dobro obiskana poletna
Srečanja pod lipami v sodelovan-
ju s Krožkom Anton Gregorčič.
Predstavila jih je glavna pobudni-
ca, kulturna delavka in časnikarka
Erika Jazbar. Poletni program je
zelo bogat, saj bodo srečanja letos
do 13. avgusta, začela pa se bodo
v petek, 28. junija, s proslavo dne-
va državnosti, ki je edina proslava
pri nas ob tem dnevu. Tudi letos
bodo na njej nastopili maturantje
iz Argentine (RAST XLVIII), ki vsa-
ko leto obiščejo naše kraje in ma-
tično domovino. Po nastopu se
bo večer, ki je v soorganizaciji s
Svetovnim slovenskim kongre-
som in Knjižnico Dušana Černe-
ta, nadaljeval s pogovorom s sta-
rim prijateljem Srečanj pod lipa-
S mi, dr. Jožetom Možino. Včetrtek, 4. julija, bo prišel v Goricoupokojeni ljubljanski nadškof in
dr. filozofije Anton Stres, ki bo
predstavil Leksikon filozofije, sad
svojega večdesetletnega razisko-
vanja. V četrtek, 11. julija, bo go-
stja zgodovinarka Tamara Gries-
ser Pečar, pisateljica nekaterih te-
meljnih del naše polpretekle zgo-
dovine (kot npr. Razdvojeni na-
rod), ki bo govorila o svojem stro-
kovno znanstvenem delu.
Ponovno bo v gosteh tudi dr. Jože
Dežman (18. 7.), toda tokrat v vlo-
gi predsednika vladne komisije
RS za reševanje prikritih grobišč.
Sledil bo večer o kulturni ustvar-
jalnosti včeraj in danes v vasi Dor-
nberk (25. 7.); na njem bodo pred-
stavili publikacijo Rajka Hareja Za
zemljo in materin jezik. Nastopali
bodo današnji ustvarjalci, ki obli-
kujejo kulturno dejavnost v vasi.
V četrtek, 1. avgusta, bo govor o
pomembni temi darovanja krvi; s
tem marsikdo ni dovolj seznan-
jen. Na srečanju, v sodelovanju z
društvoma krvodajalcev iz Dober-
doba in Sovodenj ob Soči, bodo
spregovorili Aldo Jarc, Štefan
Tomsič in Nataša Fikfak. Državna
funkcionarka Helena Jaklitsch je
deset let preučevala italijanska ta-
borišča, v katerih so bili slovenski
begunci, in o tem tudi napisala
prvo monografijo, ki jo bo pred-
stavila na večeru 8. avgusta. Bogat
poletni program pod lipami bo
sklenilo predavanje Živeto sloven-
stvo (13. 8.), ko bodo v gosteh
Marko, Bernarda in Andrej Fink.
V ospredju tega večera bodo vred-
note, na katerih temelji slovenska
argentinska skupnost, in kako v
tej družini žari navezanost na do-
movino.
Na koncu tiskovne konference je
pozdravil tudi predsednik Krožka
Anton Gregorčič Bernard Spazza-
pan, ki je poudaril, kako pomem-
bni gostje in teme, ki so v Slove-
niji zelo aktualne, pridejo s
Srečanji pod lipami tudi do nas in
tako lahko Slovenci v Italiji goji-
mo stike z našo domovino in širi-
mo naš obmejni prostor, kajti na
večerih je prisotna tudi čezmejna
publika, s katero pridemo na kon-
cu srečanja v stik.
S 1. strani
O opravljenem ...
Foto MČ
Foto DD
Kultura27. junija 20198
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (69)
Plemiški priimek Braunizer (3)
Goriški knezonadškof Edling - veljal je za svetniško
dušo - je zaradi sporov s cesarjem Jožefom II. od-
stopil že leta 1784, goriška nadškofija je bila potem
ukinjena in prenesena v Gradišče (obnovljena je
bila šele leta 1791). Novoimenovani župnik Jožef
Frančišek Braunizer se je torej znašel v precej težki
in zahtevni situaciji. Iz knjige Terzo d’Aquileia - Ter-
ritorio, Paese, Gente, Chiesa, Economia, ki jo je na-
pisal sedanji župnik Giuseppe Franceschin, izvemo,
da je bil Jožef Frančišek Braunizer pl. Braunthal ro-
jen v Kanalu in da je bil leta 1788, ko je postal žup-
nik v Terzu, star 32 let. Bil je doktor teologije in
apostolski notar. V virih je zabeleženo, da je govoril
in pridigal slovensko in italijansko, nekoliko manj
nemško. Njegov brat Janez je bil stotnik pešpolka
Reisky (brat/duhovnik ga izrecno omenja v svoji
oporoki). Pehotni polk Franz Reisky št. 13 se je iz-
kazal v vojnah proti Napoleonu.
Jožef Frančišek Braunizer je v novi župniji -
vsaj na začetku - imel precejšnje težave, saj
so se prebivalci in kurat Sv. Martina upirali
novim upravnim pravilom in zahtevali staro
avtonomijo župnije. Jožef Frančišek je užival
podporo novega goriškega knezonadškofa
Franca Filipa pl. Inzaghija iz Gradca in nje-
govega sodelavca msgr. Petra Codellija pl.
Fahnenfeld iz znane goriško-ljubljanske rod-
bine. Kljub uspehom je oktobra 1803 v dokaj
dolgem pismu nadškofu izrazil željo, da bi
ga premestili v Vipavo, predvsem zaradi
boljšega podnebja, saj mu je zdravje že ne-
koliko pešalo in tudi zdravnik mu je sveto-
val, naj zapusti tisto močvirnato območje. V
pismu Braunizer poudarja, da mu bo
službo v Vipavi olajšalo znanje slovenščine, ki ni
tako različna od tiste, ki jo govorijo na Tolminskem.
Omenja tudi dejstvo, da ne obvlada prav dobro
nemškega jezika. Nadškof je pa bil mnenja, da bi
moral župnik ostati v Terzu in obnoviti cerkev, ki
je razpadala in postajala premajhna za naraščajoče
prebivalstvo Terza. Braunizer je z uspehom zgradil
novo in zelo lepo župnišče ter leta 1804 začel ob-
novo cerkve sv. Blaža. Nad portalom župnišča naj-
demo še latinski napis: “sIste VIator aeDes qVas
CernIs popVLVM pastorI sVo ereXIsse sCIto” (“vedi,
ti popotnik, ki greš mimo, da je dom, ki ga tu vidiš,
zgradilo ljudstvo za svojega pastirja”, seštevek veli-
kih črk predstavlja kromogram za letnico 1791). Ob
vizitaciji je bil nadškof zelo zadovoljen z nastajajočo
novo - zelo veliko in monumentalno - cerkvijo.
Braunizerju ni uspelo pridobiti oltarja ukinjene
župnijske cerkve sv. Ivana v Ogleju, ki je bil prene-
sen v tamkajšnjo baziliko, kjer še danes stoji. Da bi
prišel do potrebnih sredstev za novo župnijo, se je
obrnil na domačega grofa Antonia Cassisa Farao-
neja in celo na njegovo veličanstvo, cesarja. Grofje
Cassis Faraone (Pharaon) izvirajo iz grškokatoliške
rodbine iz Damaska (v prejšnjih stoletjih so celo
imeli enega patriarha, Doroteja IV. Pharaona): uvel-
javili so se v Egiptu kot davkarji in cariniki, nato so
se preselili v Habsburško monarhijo, kjer so leta
1783 postali grofje Svetega rimskega cesarstva.
Grofa Antonia Cassisa Faraoneja so v Terzu
večkrat videvali v orientalski noši s turbanom.
Cerkev sv. Blaža so dokončali v naslednjih de-
setletjih in danes izgleda kot neoklasična stavba
s čebulastim zvonikom. Notranjost, ki je prav
tako impozantna, bogatijo krasne freske, med
temi tudi nekatera dela beneškega slikarja Se-
bastiana Santija in furlanskega umetnika Giulia
Justolina, ki je bil v Terzu tudi župan.
Jožef Frančišek Braunizer pleminiti Braunthal
je umrl zaradi pljučne vodenice 8. marca 1809,
star 52 let. V oporoki je poskrbel za družinske
člane in za revne župljane, medtem ko je svojo
knjižnico pustil župnikom, ki so ga nasledili.
Izrazil je željo, da bi vsako leto zanj darovali
mašo zadušnico.
Nad portalom župnišča v Terzu pri Ogleju najdemo latinski napis:
“sIste VIator aeDes qVas CernIs popVLVM pastorI sVo ereXIsse
sCIto” (“vedi, ti popotnik, ki greš mimo, da je dom, ki ga tu vidiš,
zgradilo ljudstvo za svojega pastirja”, seštevek velikih črk
predstavlja kromogram za letnico 1791).
Obnovo cerkve sv. Blaža v Terzu pri Ogleju je leta 1804
začel Jožef Braunizer iz Kanala.
V publikaciji “Schematismus der Kaiserlich-Königlichen
Armee: für das Jahr 1807” najdemo slovenskega stotnika
13. pešpolka “Franz Reisky”, Janeza (nem. Johanna)
Braunizerja pl. Braunthala iz Kanala. Po vsej verjetnosti gre
za brata Jožefa Frančiška Braunizerja pl. Braunthala,
prvega župnika v Terzu pri Ogleju. Pehotni polk Franz
Reisky št. 13 se je izkazal v vojnah proti Napoleonu.
Notranjost cerkve sv. Blaža, ki je impozantna,
bogatijo krasne freske, med temi tudi nekatera dela
beneškega slikarja Sebastiana Santija in
furlanskega umetnika Giulia Justolina, ki je v Terzu
bil tudi župan.
Župnišče v Terzu pri Ogleju je zgradil slovenski župnik Jožef Frančišek
Braunizer pl. Braunthal iz Kanala.
Dimitri Tabaj
Opčine / Mala gledališka šola Matejke Peterlin
Zaigrali so igro Sončna
vila in kralj noči
  petek, 21. junija 2019, je v Finžgar-
jevem domu na Opčinah doživela
uprizoritev končna produkcija Male
gledališke šole Matejke Peterlin. To je bila že
18. izvedba gledališke šole, ki je med mladi-
mi zelo priljubljena, saj otroke seznanja z
vsemi vidiki gledališkega ustvarjanja – od
soočenja z besedilom do odrskega nastopa,
ki vključuje tudi glasbo, kostume, scenogra-
fijo in rekvizite.
Glavna organiza-
torja male gleda-
liške šole sta Slo-
venska prosveta in
Radijski oder, pod-
pira pa jo tudi Urad
RS za Slovence v za-
mejstvu in po sve-
tu.
Otroci od šestega
do trinajstega leta
starosti so v samih
petih dneh naštu-
dirali gledališko
igro Sončna vila in
kralj noči, ki jo je
napisala Lučka Pe-
terlin Susič. To je zgodba o mali sončni vili
Lux Solis, ki rada hodi na modne defileje.
Zaradi svoje ljubezni do mode nevede zbudi
pozornost hudobnega kralja noči, Rexa Noc-
tisa, ki jo hoče privabiti na mračno stran, da
bi postala njegova asistentka in manekenka.
Da bi jo prepričal, naj zapusti sončno kral-
jestvo, je Rex Noctis pripravljen narediti vse.
Lux Solis pa priskočijo na pomoč zlobne
mračne vile, ki jim prav nič ne ugaja, da nji-
hov kralj tako občuduje sončno vilo. Skupaj
pripravijo načrt, ki mu ni kos niti Idejko,
najbistrejši škrat kralja Rexa. Ta se mora zato
odpovedati lepi sončni vili in se skupaj s svo-
jim mračnim kraljestvom umakniti.
Zaradi visokega števila udeležencev so pred-
stavo tudi tokrat odigrali v dveh izmenah: v
vsaki zasedbi je nastopilo kar triindvajset
otrok.
Režija predstave je bila tudi letos zaupana
gostujočemu režiserju: tokrat je bila ta na-
loga dodeljena režiserki Kim Komljanec iz
Ljubljane, ki vodi delavnice na področju
dramskega pisanja in mentorstva gledaliških
skupin po Sloveniji, pa tudi drugod po Evro-
pi, predvsem v Angliji, kjer je delovala zad-
nja leta.
Pesmi je uglasbil in posnel že večletni sode-
lavec gledališke šole Aljoša Saksida, za ko-
reografije pa je poskrbela Kim Furlan. Ko-
stume je pripravila Magda Petaros, sceno-
grafijo sta izdelala mlada Martina Sosič in
Lorenzo Mezzavilla. Za tehnično plat pred-
stave je skrbel Erik Geletti. Besedilo so se
otroci naučili pod vodstvom petih vaditeljic
Radijskega odra: Maruške Guštin, Manice
Maver, Anke Peterlin, Marjetice Puntar in
Lučke Susič. Za otroke je ves teden skrbelo
tudi petnajst mladih animatorjev Slovenske
prosvete.
Mojca Petaros
V  erjetno je že vsak izmednas vsaj enkrat v življenjuobiskal gledališče in si
ogledal kakšno gledališko
predstavo. Zvočno gledališče pa je
nekaj bolj posebnega, ki ga
marsikdo verjetno še ni okusil.
Tretje leto zapored so pri
Radijskem odru organizirali večer
zvočnega gledališča.
Priložnost je Radijski oder
izkoristil tudi za to, da je nagradil
najboljše radijske igre na
natečaju, ki so ga priredili v
spomin na dolgoletno igralko
Radijskega odra Marjano
Prepeluh. Tema natečaja je bilo
odpuščanje. Komisijo so
sestavljali Maja Lapornik, Jože
Faganel, Andrej Pisani, Franko
Žerjal in Anka Peterlin. V imenu
komisije je najprej spregovorila
njihova koordinatorica (in
predsednica Radijskega odra)
Maja Lapornik, ki je povedala, da
so bili zelo zadovoljni s
prispelimi radijskimi igrami,
predvsem pa, ker so bili avtorji,
tudi tisti nagrajeni, iz našega
zamejskega okolja in iz osrednje
Slovenije, kar pomeni, da imamo
tudi med nami nadarjene pisce,
istočasno pa je natečaj zanimiv
tudi za avtorje iz osrednje
Slovenije.
Očitno je, da je bilo veliko iger
zelo dobrih, kajti komisija se je
odločila, da bo podelila veliko
nagrad. Tretjo nagrado so ex
aequo prejeli Monika Bukovec iz
Cerkelj ob Krki za igro Družinski
portret, Aleš Matko iz Celja za
igro Čudna sobota zlodejeva in
Manica Maver iz Trsta za igro
Rane. Drugo nagrado sta ex
aequo prejela Tomaž Susič iz Trsta
za igro Sodna obravnava in
Primož Vresnik iz Ljubljane za
igro Odpuščanje po bitki za
Stalingrad. Prvo nagrado je prejel
Urban Pirc iz Škofje Loke za igro
Zadnja stava. Poleg teh so bile
priporočene še igre Janeza
Povšeta, Tomaža Lapajne
Dekleve, Roka Vilčnika, Cvetke
Bevc, Jake Smrdelja Simonetija,
Manice Maver in Polone Ramšak.
Po slovesni podelitvi nagrad so
obiskovalci (vsako leto se jih
zbere več) lahko prisluhnili
radijski igri Šola solopetja Milojke
Žižmond Kofol, ki jo je režirala
Maja Lapornik. Igra ni bila
izbrana naključno, saj je zmagala
na prejšnjem natečaju Radijskega
odra ob praznovanju njihove 70-
letnice.
Soorganizatorji večera so bili
Radio Trst A, Slovenska prosveta
in Društvo slovenskih
izobražencev. Prisotne je
pozdravila Martina Repinc iz
programskega odseka
Radia Trst A, ki je
zadovoljna, da lahko po
radiu predvajajo toliko
radijskih iger, ki jih
ustvarja Radijski oder,
povedala pa je tudi, da
bi si Radijski oder
zaslužil, da bi njihove
igre predvajali tudi na
RTV Slovenija.
Obiskovalce je pozdravil
tudi predsednik
Slovenske prosvete Marij
Maver, ki se je spomnil,
kako so pred
sedemdesetimi leti na
istem kraju igrali Slehernike,
danes pa imamo na tem kraju
drugačno umetnost. Predsednik
Društva slovenskih izobražencev
Sergij Pahor je ravno tako
zadovoljen, da postaja
Repentabor spet center kulturnih
pobud. Večer je povezovala Nadia
Roncelli.
Pričakujemo lahko, da bo Radijski
oder tudi prihodnje leto, že
četrtič, organiziral večer zvočnega
gledališča, mogoče bomo lahko
takrat prisluhnili kakšnemu od
letošnjih nagrajenih del.
Urška Petaros
V
Večer zvočnega gledališča na Repentabru
Poseben čar pod
milim nebom
Kultura 27. junija 2019 9
JEZIKOVNICA
Morem ali lahko?
Tudi v tokratni Jezikovnici pri izbiri teme ostajam pri
bralčevem odzivu, v katerem se je potožil: “Drug 'grd' pojav
se mi zdi raba prislova 'lahko' v stavkih, ko bi morali upora-
biti katerega od modalnih glagolov moči, smeti, morda, mo-
rati, dopustiti. Predvsem v pravnih besedilih, ki bi morala bi-
ti pomensko zelo natančna in nedvoumna, take ohlapnosti
ne bi smeli dopustiti. Mislim, da bi smeli prislov 'lahko' upo-
rabljati le tedaj, ko gre za nasprotje od 'težko', sicer pa ne in
ne pristajati na otroško govorico: “Mami, a grem lahko ven?”
Morda je pravo merilo za rabo 'lahko' tedaj, ko ga moremo
nadomestiti z 'zlahka'. Doživel sem, da je lektor pravno bese-
dilo, ki se je izognilo konstrukciji z 'lahko', dosledno 'popra-
vil' na 'lahko'. ” Tako je zapisal zgroženi bralec. Ste tudi vi, ki
pravkar berete Jezikovnico, take-
ga mnenja in ogorčeni nad tem,
kako drugi rabijo jezik? Naj vas
in omenjenega bralca potolažim.
Ni tako hudo, kot je videti. Po-
glejmo, zakaj ne.
Z naklonskima oz. modalnima
glagoloma moči in morati je
križ. Še zlasti pripadniki mlajših
generacij pogosto ne ločijo med
tem, da se kaj mora, da je tisto
torej treba storiti (moram iti v
šolo), česa drugega pa ne more-
mo storiti, ker nismo zmožni (ne
morem v šolo, ker sem bolna),
zato pogosto slišimo, da bi kdo
kaj mogel storiti namesto moral storiti, kar je seveda na-
pačno. Pustimo tokrat ob strani ločevanje med morati in
moči in se osredinimo na glagol moči. Prva slovarska po-
menska razlaga v prenovljenem Slovarju slovenskega knjižne-
ga jezika na portalu Fran pravi, da “izraža sposobnost osebka,
da uresniči dejanje zaradi svojih a) telesnih lastnosti: ne mo-
rem več delati, b) duševnih, čustvenih lastnosti: tega ne mo-
rem dojeti, c) določenih, navadno značajskih lastnosti: ta člo-
vek ne more molčati, č) objektivnih, zlasti materialnih
možnosti: takih kreditov ne bom mogel odplačevati”. V na-
daljevanju je še šest podrobnejših pomenskih razlag s primeri
rabe, ki večinoma temeljijo na zanikanju (ni mogel čakati, ne
more v hribe, nihče ji nič ne more). Zelo malo primerov pa je
v pogojniku, eden izmed njih je tale: “mogli bi ga prijeti, če
bi hoteli”, ki ima stransko razlago “lahko bi ga prijeli”. In
smo prišli do besedice lahko, ki našemu bralcu (po nepo-
trebnem) dela toliko sivih las. S to besedo, ki ji pravimo tudi
povedkovnik, ni namreč čisto nič narobe. Če smo na Franu
nekoliko pozornejši, vidimo, da nas pri glagolu moči usmerja
tudi k Sinonimnemu slovarju slovenskega jezika in sopomen-
ki lahko: “Ali lahko izpolniš obljubo?, Vsak hip lahko pride-
jo., Tako ravnanje je lahko nevarno., Lahko ga obiščete, kadar
hočete., Jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena.”
Tudi če si besedo lahko ogledamo v Slovarju slovenskega
knjižnega jezika, vidimo podobno razlago kot pri glagolu
moči in tudi podobne primere: “šiva še lahko; vozilo se lahko
giblje na prostem in v vodi; lahko greste”. Tudi v Slovenskem
pravopisu ni nikakršnega kvalifikatorja, ki bi nam odsvetoval
rabo povedkovnika lahko: “to se lahko vsakomur primeri;
lahko vstopim?”. Po preverjanju podatkov o besedah moči in
lahko lahko (!) sklenemo, da sta besedi sopomenki, vendar
pazimo: v zanikani obliki besede lahko ne moremo rabiti,
pač pa moči v deležniku (ni mogel govoriti vs. lahko je govo-
ril, kolikor je hotel). Pobrskala
sem še po zelo zanimivi in prak-
tični knjigi Jezikovne reže specia-
listke za pravni jezik, dr. Monike
Kalin Golob, kjer se mi je potrdi-
lo, kar so nas učili že med študi-
jem, namreč da je oblika mo-
rem, ko ne gre za zanikanje, na-
mesto lahko – zastarevajoča: “Za-
nimivo je, da se v sedanjiku na-
mesto morem pogosteje upora-
blja lahko: Na podlagi
dokaznega gradiva lahko ugoto-
vimo, da je tožena stranka …,
najbrž zato ker zveni morem pa-
pirnato, leposlovno.”
Spet lahko sklenemo z že znano mislijo, da se jezik spreminja
in da nekatere besede v določeni rabi zastarevajo. Nesodobno
je torej rabiti: mogel bom priti, zato pa: lahko bom prišel. Po
drugi strani zanikanja ne moremo izraziti z lahko, zato rabi-
mo izključno moči: ne morem/ne bom mogel/nisem mogel
priti. Da je beseda lahko izključno izraz otroške govorice, kot
meni bralec, ne drži. Beseda lahko je enakopisnica, kar pome-
ni, da ima več različnih pomenov, je tudi prislov s protipo-
menko težko; to pa še zdaleč ne pomeni, da moramo to bese-
do rabiti zgolj v tem pomenu. Da je kaj v jeziku “grdo”, o tem
bi se tudi dalo razpravljati. Za začetek tako izjavo omilimo s
primernejšimi besedami ustrezno, neustrezno in primerno
ter manj primerno.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko
Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem
(Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna
vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošlje-
te na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo
Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 64
  red kratkim je pri založbi
Libris izšla nova knjiga Na
obodih spirale, avtorja Al-
da Černigoja, profesorja socio-
logije in filozofije, rojenega na
Gori nad Ajdovščino in živečega
v Kopru, in to četrta po vrsti
(Večer pri Maticavih, 2002,
Čas ob zori, 2006 in Po dnevu
noč, 2011). Nova knjiga pri-
naša 21 novel. Pripovedova-
lec je en sam, to je avtor; opi-
sani liki se izpovejo skozi nje-
gov notranji monolog. Jezik
je izbran in povrhu tega obo-
gaten s primorskim izrazjem,
kar je po mnenju pisca bese-
dila na platnici Bojana Bizja-
ka “gotovo dodana vrednost
tega dela”. K temu bi sam do-
dal, da domačnost jezika do-
besedno boža bralca, saj je
človekov “materin jezik” nje-
govo narečje in si avtor za to
svojo drznost odstopanja od
knjižnega jezika zasluži vso
pohvalo.
Dogajanje je avtor postavil v
pozna osemdeseta leta in delo-
ma tudi že v obdobje novega po-
litičnega sistema. To je v čas
dvomov, zbeganosti, preloma s
starim sistemom kot tudi že
prvih razočaranj nad novim.
Obravnava predvsem svet urad-
nikov, šolnikov, funkcionarjev
in povzpetnikov z osvetljevan-
jem njihovih psiholoških stanj
in njihovih odzivov na potresna
družbena dogajanja. S poudar-
kom na “občečloveških moral-
nih in eksistenčnih vprašanjih
o iskanju smisla”. Pri tem avtor-
ja vznemirjajo zlasti “tavanje v
praznem življenju, v brezper-
spektivnih delih in službah, ne-
srečne ljubezni, nasilje nad žen-
skami” in moralni relativizem
nasploh. Čeprav nastavlja s tem
“boleče ogledalo običajnega
življenja”, čuti bralec, da spo-
ročilo knjige “ni brezperspektiv-
nost”.
Avtorjevi liki, pahnjeni v ta mi-
selni in družbeni kaos, nam
namreč prinašajo tudi naslednja
spoznanja in sporočila, kot npr.:
“On res ni bil rojen za komuni-
sta in je s tem, da se jim je
pridružil, naredil pravo nasil-
je nad sabo. Ni pa bil nikoli
prav njihov, tudi če so misli-
li, da je. Globoko v sebi je no-
sil dvom …” Vendar, “ali lah-
ko to stranko, partijo, kar ta-
ko zapustiš, pa tudi če si bil
poln dvomov vanjo. Gre za
človeški odnos do ljudi, ki
ostajajo tam … Gre za vest …” In
še naprej: “Enkrat, že kdaj, si je
bil mislil, da pozna vse odgovo-
re. Pa jih ni res. S stremljenjem
gor, gor, gnanim s karierizmom
…, je zlezel noter v sam sistem
tega enoumja …” Beremo tu-
di razmišljanja, “da vsa evrop-
ska kultura temelji na krščan-
stvu …, tudi reči, ki nimajo
nič skupnega z vero, še celo
dejanja, ki so proti njej, in tu-
di možje, kot so Voltaire,
Nietzsche, so se napajali pri
tej veri …” V zvezi z vznemir-
ljivimi eksistenčnimi
vprašanji zbujajo pozornost
misli, kot npr., “da ostane člo-
vek s svojo smrtjo zmerom
sam …In potem pride tisto,
skrivnost… Nobena znanost
ti ne more pomagati in tudi
noben duhovnik ne … Zato
ni leka za smrt na sveti … Tru-
plo tvoje pač strohni v gomili
… Ali čaša tvojih del ostane.
Za to, ja, gre, kaj si v življenju
naredil, kaj si pustil za sabo …
Zato seči globoko vase! Obliko-
vati nekaj prvinskega. Nekaj
edinstvenega … Vse, kar si nare-
dil, ostane v tebi, tudi v drugih,
ki so bili okoli tebe …” Branje
knjige deluje na bralca katar-
zično, ker ob vseh teh dvomih,
razmišljanjih in spoznanjih išče
in preizkuša tudi samega sebe.
Zato gre knjiga za človekom še
dolgo potem, ko jo je prebral.
Milan Gregorič
P
Nova knjiga pri založbi Libris
Aldo Černigoj: 
Na obodih spirale
Ljubljana / Slovenska matica
Predstavili so roman Claudia
Magrisa in eseje Josipa Ostija
  ri Slovenski matici so pred-
stavili slovenski prevod ro-
mana Brazgotine, v kate-
rem je italijanski pisatelj Claudio
Magris spregovoril o za-
molčanem koncentracijskem ta-
borišču v Trstu. Predstavili so še
zbirko esejev Med dvema brego-
voma, v kateri je
slovensko-bosanski
avtor Josip Osti
zbral pogled na
slovensko poezijo
in prozo zadnjih
desetletij.
Obe deli sta bili,
kot je povedala
urednica Ignacija J.
Fridl, dalj časa v
programu Sloven-
ske matice. Prevod
po njenih besedah
zahtevnega Magri-
sovega romana, v
izvirniku naslovlje-
nega Non luogo a
procedere, je opravila Veronika
Brecelj.
Magris, ki se večkrat omenja kot
kandidat za Nobelovo nagrado za
literaturo, je v Brazgotinah s šte-
vilnimi zgodbami in literarnimi
junaki spregovoril o tržaški Rižar-
ni, za katero se dalj časa ni vede-
lo, da je bila koncentracijsko ta-
borišče, ki je imelo lasten krema-
torij. Sporočilo je po uredničinih
besedah v tem, da se vsaka rana
zaraste, čeprav pušča brazgotine.
Kot je povedala lektorica Nada
Šumi, mu je navdih za roman
predstavljal resničen moški, ki je
obsesivno zbiral vojno gradivo in
artefakte za vojni muzej, šele v
opombi na koncu pa je mogoče
izvedeti, da gre za pisateljev alter
ego. Vsa pričevanja, zajeta v delu,
so po njenih besedah tudi
pričevanja o
življenju, hkra-
ti pa je v Ma-
grisovem pi-
sanju veliko li-
rizma: “V
osnovni into-
naciji je ljubeč,
liričen ton in
odnos do
življenja”.
Vojna je po njenih besedah pred-
stavljena z zgodbami, ki se razle-
zejo na vse jezike in svetove, na
dialog z drugimi, roman se pre-
mika po prostorih in časih. “Ne
gre za poročanje o vojni, ampak
za filozofsko razmišljanje o da-
našnjem svetu - ali smo dovolj
strpni, kako doživljamo druge
svetove. Srečamo se tudi z utruje-
no civilizacijo preobilja, ki ne ce-
ni prvinskega”, je povedala lekto-
rica.
Roman so doslej prevedli v 15 je-
zikov, pisatelj pa ga je ob svojem
80. življenjskem jubileju na Slo-
venski matici predstavil tudi na
literarnem pogovoru.
Na Krasu živeči avtor iz Sarajeva
Osti je v zbirki Med dvema bre-
govoma zbral eseje, ki jih je od
70. let prejšnjega
stoletja dalje pisal o
slovenski poeziji in
prozi ter avtorjih,
kot so Dane Zajc,
Ivan Minatti, Niko
Grafenauer, Boris
A. Novak, Ciril Zlo-
bec in Svetlana Ma-
karovič. Izbral je le
nekatere eseje, kajti
če bi vse, bi bila
knjiga dvakrat de-
belejša.
Tem je, kot je pove-
dal na predstavitvi,
dodal nekaj esejev
o pesnikih iz dru-
gih republik nekdanje Jugoslavi-
je. Zbirko sicer uvajata eseja o
Srečku Kosovelu, ki je po Ostije-
vem mnenju v svetu bolj aktua-
len kot katerikoli mlajši slovenski
pesnik, v celoti pa gre za “same
zgodbe”, prek katerih se mu doz-
deva, da mu je uspelo prodreti
globlje v slovensko nacijo.
P
  ezikovni portal Fran, kjer
so zbrani splošni,
etimološki, zgodovinski,
terminološki in narečni
slovarji, je dostopen tudi kot
aplikacija.
Aplikacija, ki jo je
na lastne stroške
izdelalo podjetje
DigiEd iz Žirovnice,
deluje tako v
operacijskem
sistemu Android
kot iOS. Po
podatkih, ki jih je
ZRC SAZU
posredoval direktor
podjetja DigiEd
Žiga Fon, si je Frana
v skoraj tednu dni
preneslo že več kot
3000 uporabnikov,
od tega 1190 za
okolje iOS in 1920
za okolje Android.
Na ZRC SAZU si
želijo še več
uporabnikov
aplikacije, ki so si
je, kot je pred dnevi
povedal urednik
Frana Kozma
Ahačič, želeli prav
uporabniki spletnega
portala sami. Utemeljitelj
knjižne slovenščine Primož
Trubar bi si po njihovem
prepričanju, če bi se utelesil
v 21. stoletju, aplikacijo
Fran prenesel na vse možne
naprave. Trubar je bil
J namreč tudi sam zelodovzeten za tehnološkenovosti, navsezadnje je bil
tisk s premičnimi črkami v
16. stoletju razmeroma nov
izum.
“Izkoristite, kar vam ponuja
napredek. Z enim klikom
imate dostop do več kot 30
slovarjev”, so zapisali na
ZRC SAZU. Po mnenju
Ahačiča, pobudnika
vseslovenskega jezikovnega
portala, so slovarji primerni
tudi za počitniško branje.
Uspeh jezikovnega portala Fran 
Na mobilnike in tablice
ga je naložilo že več kot
3000 uporabnikov
Tržaška27. junija 201910
  a tokratnem srečanju v
Društvu slovenskih izobražen-
cev je polna Peterlinova dvora-
na poslušalcev z velikim zanimanjem
spremljala predavanje muzikologinje
in diplomirane pianistke Sare Zu-
pančič, ki ga je v obliki pogovora vodil
glasbenik Janko Ban.
Gostja je na izredno nazoren in obe-
nem poglobljen način prisotne popel-
jala v umetniški svet opere
Kačji pastir – tržaškega sklada-
telja Pavleta Merkuja. Za temo
je vladalo veliko zanimanje,
saj gre za enega najbolj priz-
nanih slovenskih skladateljev,
ki presega vseslovensko meri-
lo; obenem pa je bil Merku'
dolgoletni sodelavec društev
Slovenske prosvete na ul. Do-
nizetti.
Zanimanje pa je vzbudil tudi
pomemben podatek, da je
Merku' edini slovenski sklada-
telj, čigar opero so uprizorili v
tržaškem gledališču Verdi.
Prav v zvezi s tržaško uprizo-
ritvijo Kačjega pastirja je mu-
zikologinja Sara Zupančič opravila
izredno dragoceno raziskovalno delo,
saj se z izjemo njene monografije mu-
zikologi niso poglabljali v analizo ope-
re in kot vzrok navajali predvsem dej-
stvo, da je dvojezično gradivo objavlje-
no v enem od jezikov, ki ga ne pozna-
jo.
Monografija avtorice Sare Zupančič z
naslovom Kačji pastir – La Libellula:
Glasbena večjezičnost opere Pavleta
Merkuja je najprej nastala kot magi-
strska naloga pri mentorju, prof. Gre-
gorju Pompetu. Študija, ki jo je nato av-
torica dodatno razširila in objavila, ni
ostala neopažena, saj je dobila študen-
tsko Prešernovo nagrado Univerze v
Ljubljani in tudi nagrado urada Vlade
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Opravila je zelo temeljito delo, ki pa je
bilo možno le nekomu, ki ima res po-
globljeno muzikološko znanje in ki se-
veda pozna oba jezika. Med drugim je
morala pri analizi partiture operirati tu-
di s številkami in statistiko, z analizo
posameznih tonov in not, preverjati,
kakšne kombinacije je skladatelj upo-
rabljal, itd.
V Društvu slovenskih izobražencev je
predavateljica poslušalstvo seznanila s
svojimi številnimi in zanimivimi od-
kritji. Svoja izvajanja je nazorno pod-
krepila s projekcijami kostumov opere
in fotografij s premiere, ki jih je posnel
takratni uradni fotograf Verdija Adria-
no de Rota in ki jih hranijo v arhivu v
palači Gobcevich (izjemoma so jih dali
na razpolago DSI-ju) in pa z razlago izo-
bešenih skic Klavdija Palčiča, ki jih je
avtor posodil za ponedeljkov večer. Po-
slušalce je v čas dogajanja leta 1976 po-
peljal tudi kratek film Aljoše Žerjala. Po-
leg tega pa je z igranjem na klavir Sara
Zupančič ponazorila in podkrepila raz-
ne ugotovitve.
O tem, kako poglobljeno in temeljito
delo je opravila avtorica v svoji študiji,
govori tudi zelo obsežna bibliografija,
saj je seznam dolg kar 18 strani. Med
viri je avtorica posebej poudarila neka-
tere: v Merkujevi intenzivni korespon-
denci s slovenskim glasbenikom Pri-
možem Ramovšem je Zupančičeva
našla dragocene informacije za spozna-
vanje Merkuja kot skladatelja in obe-
nem človeka. Med 50 let dolgim prija-
teljevanjem sta glasbenika drug druge-
mu vsakih nekaj dni pošiljala izredno
zanimiva pisma; nabralo se jih je okoli
1000. Njihova vsebina je postala bogat
in dragocen vir, ki priča o Merkujevem
glasbenem razvoju. Poleg tega pa je po
Merkujevem opusu avtorico vodil
tržaški glasbenik Fabio Nieder, ki je
skladatelja dobro poznal in prišel v stik
z njim že v najstniških letih.
V enem izmed zgodnjih pisem Ra-
movšu je npr. avtorica dobila zanimiv
podatek, da je Merku' pisanje svoje
opere v slovenščini načrtoval že leta
1956, pri 19 letih. Spodletelemu posku-
su je sledilo še kakih 14 drugih.
Tehniko opere Kačji pastir je Zu-
pančičeva primerjala z drugimi Merku-
jevimi uglasbitvami vse do leta 1976 in
ugotovila, da je prav v času nastanka
opere Merku' končno dobil svoj slog,
ki ga je dolgo iskal in ki ga je sam poi-
menoval neo-ekspresionizem.
Šele 20 let po prvem poizkusu je prišlo
do uresničitve njegovih načrtov. Sredi
sedemdesetih let prejšnjega stoletja je
v Trstu prišlo tudi do do-
ločene odprtosti do slo-
venske kulture (v Ros-
settiju so takrat uprizo-
rili Cankarjevega Ideali-
sta). Čas je dozorel za to,
da je superintendant
tržaškega opernega gle-
dališča Giuseppe Verdi
(in obenem nekdanji
sošolec na klasičnem li-
ceju Francesco Petrarca
v Trstu), Giampaolo de
Ferra leta 1976 Merkuju
zaupal pisanje nove
opere za gledališče Ver-
di.
Merku' je najprej izbral
avtorico besedila, napisanega v slo-
venščini. Po naključju je prišel v stik z
verzi Svetlane Makarovič; njihova me-
lodičnost ga je tako prevzela, da se je
odločil, da ji zaupa vsebino libreta za
svojo opero. Makarovičeva je sprejela
izziv in v ta namen prilagodila neko
svojo starejšo dramo.
Za režijo je Merku' izbral znanega
režiserja Presburgerja; kostumografijo
in sceno pa je dodelil Klavdiju Palčiču,
ki je do takrat sodeloval predvsem s Slo-
venskim stalnim gledališčem v Trstu.
Iz virov je Zupančičeva ugotovila, da so
vsi štirje idealno sodelovali: glasba, be-
sedilo, režija in kostumi so bili posta-
vljeni na isto raven. Tako je nastala
“opera štirih soustvarjalcev”.
Merku' se je odločil za to, da se libreto
napiše v slovenščini in nato prevede v
italijanščino. Toda slovensko, prvotno
verzijo so uprizorili v Mariboru šele leta
1985, devet let po premieri v itali-
janščini. Libreto je bil tudi v Trstu dvo-
jezičen: v pogodbi je Merku' zahteval,
da se obe partituri upoštevata kot izvir-
ni, skušal ju je uglasbiti z enako glasbo
za obe verziji, kar mu je tudi uspelo, ra-
zen ene izjeme.
/ str. 15
P. in
N
Slovensko zamejsko numizmatično društvo 
Redni občni zbor o letnem
delovanju
  udi letos je Slovensko zamejsko
numizmatično društvo J. V. Val-
vasorja imelo svoj redni občni
zbor, in sicer na začetku meseca maja.
Člani so se kot vedno zbrali v gostilni
Veto na Opčinah, kjer že dolgo let vljud-
no gostijo numizmatike in jim dajejo na
razpolago svoje prostore tudi za redna
mesečna srečanja.
Predsednik društva Andrej Štekar je uve-
del občni zbor s pozdravom vsem pri-
sotnim, nato je podal izčrpno poročilo
o opravljenem delu v preteklem letu. Tu-
di v letu 2018 so imeli zamejski numiz-
matiki običajno delovanje, torej me-
sečne sestanke, društvene izlete in sode-
lovanje s sorodnimi društvi bodisi v
Trstu kot v Sloveniji. Pred leti so zamej-
ski numizmatiki navezali stike s tržaško
sekcijo Societa' Friulana di Archeologia,
katere člani lokalne sekcije so prišli tudi
na nekatere sestanke slovenskih numiz-
matikov.
Tudi lani so izpeljali dva strokovno vo-
dena izleta na zgodovinsko tematiko.
Prvi je bil v nedeljo, 20. maja 2018, na
ogled razstave Cesarji in njihovi zakladi
- Veličanstvo rimske Srbije, ki je bila v
palači Meizlik v Ogleju. Drugi izlet so
pripravili 15. decembra, tokrat v Narod-
ni muzej v Ljubljani, kjer so si z vodičem
ogledali razstavo Zlato kitajskih cesarjev:
zlati predmeti iz obdobja Wanli dinastije
Ming. Po ogledu jih je v prostorih Nu-
mizmatičnega kabineta gostil še kustos
dr. Andrej Šemrov, ki jim je prijazno raz-
kazal najrazličnejše novosti v kabinetu,
saj so bili zamejski numizmatiki že
večkrat gostje posebnega oddelka Na-
rodnega muzeja, a je numizmatična sek-
cija tako bogata in raznolika, da je vedno
vredna obiska in natančnejšega ogleda.
Društvo je nabavilo nekaj numizma-
tične in zgodovinske literature. Predsed-
nik društva se je 27. oktobra lani udeležil
drugega državnega kongresa numizma-
tičnih društev Italije, ki je potekal v Pa-
dovi v muzeju Bottacin; tu je predstavil
slovensko zamejsko društvo in njegovo
delovanje. Medtem je startal tudi nov
projekt, za katerega bo treba mnogo tru-
da s strani raznih članov. Odločili so se
namreč za kovanje medalje tržaškemu
Slovencu, ki je ogromno prispeval k slo-
venski kulturi nasploh. To bo v zadnjih
dveh stoletjih verjetno prva medalja,
skovana na Tržaškem, ki bo posvečena
slovenski osebnosti. K temu projektu so
povabili tudi člane sorodnega tržaškega
filatelističnega društva Košir (saj naj bi
za isto priložnost pripravili filatelistični
žig prvega dne), predstavnike Društva
slovenskih izobražencev in Slovenske
prosvete iz Trsta, da bi dogodek ob pred-
stavitvi medalje čim bolje uspel. Sproti
bodo člani obveščali javnost o dogod-
ku.
Blagajničar
Stanko Flego
je orisal eko-
nomsko stan-
je društva, ki
ima zgledno
urejeno bla-
gajno, saj
večina delo-
vanja poteka
na prostovol-
jni ravni in so
vsi izdatki le
za poštne
stroške in na-
kup novih knjig. Društvo razpolaga z za-
vidljivo bogato knjižnico, ki je zanimiva
za marsikaterega zgodovinarja; o tej je
spregovoril knjižničar Ivan Hrovatin in
na kratko opisal nekatere nove nakuplje-
ne numizmatične knjige. Tajnik društva
Mitja Petaros je uvedel krajšo razpravo
o predvidenem kovanju nove medalje.
Sledil je sklepni del občnega zbora, ko
so si numizmatiki izmenjavali mnenja
in predloge za prihodnje delovanje ob
priložnostnem prigrizku.
Slovensko zamejsko numizmatično
društvo J. V. Valvasorja ima izredno raz-
gibano in ustvarjalno delovanje. Kdor bi
želel pobliže spoznati zanimivo zgodo-
vinsko področje, ki ga ponuja numizma-
tika (morda tudi za svetovanje ali ceni-
tev), se lahko oglasi vsak drugi četrtek v
mesecu (razen v poletnih mesecih) v go-
stilni Veto na Opčinah po 20.30 uri, ko
se redno srečujejo zamejski numizmati-
ki. V zanimivi družbi bo lahko vsakdo
izvedel marsikaj presenetljivega.
MAP
T
  rejšnjo soboto, 8. junija
2019, smo pokopali v Mil-
jah podjetnika in javnega
delavca Daria Macorja. Množica
Miljčanov in prijateljev tudi od
drugod ga je zadnjič pozdravila
v krasnem sončnem dnevu, naj-
prej v stolnici, kjer je po blago-
slovu župnika iz Zindisa don Ale-
xa Cogliatija v imenu družine
spregovorila hči Gilda. Dokaz po-
kojnikove velike priljubljenosti
so bili, od glavnega mestnega
krožišča do pokopališča, dolg žal-
ni sprevod in misli, izrečene ob
odprtem grobu. Bile so polne
hvaležnosti, prijateljske in insti-
tucionalne bližine, zavzetosti in
priznanja za njegovo veliko-
dušnost in pozornost do vseh, za
podjetnost in delavnost, ki se ni-
sta izkazali le v lastnem podjetju,
ampak tudi v prizadevanju za do-
brobit krajevne skupnosti. Poseb-
no topel je bil glasbeni objem
številnih godbenikov na pihala
vse do pokopališča in ganljivo
slovo žalostinke z dudami.
P Miljska županja Laura Marzi ternekdanji miljski in danes tržaškižupan Roberto Dipiazza, pokra-
jinski predsednik Confartigiana-
to Dario Bruni in deželni pred-
sednik Graziano Tilatti, kolega iz
vrst gradbenikov iste organizacije
Maurizio Decli in predsednik pu-
stne “kompanije” La Bora Danie-
le Stefani so s kratkimi, a dožive-
timi nastopi, opisali ne takoj
opazno, markantno figuro člove-
ka, ki smo ga v Miljah poznali
predvsem kot Kralja pusta.
Dario Macor je imel dobro bese-
do in nasmeh za vsakogar. Znal
je govoriti raznim generacijam in
tudi mladim, tako na delu kot v
pustni skupini. Skrbel je za razvoj
svojega poklica in kulture kam-
na, in to ne le v krajevnem kro-
gu. Glavni miljski trg Marconi,
kjer sta stolnica in sedež Občine,
je tlakovan z njegovim istrskim
“masegnom”. Ko je končal delo
v bližnjem kamnolomu Renice,
se je razdajal za lastno pustno
skupino, ki žal ni nikoli zmagala
Miljskega pusta. In v
dneh pustnih vragolij
je “kraljeval” po mil-
jskih ulicah v sijajnih
kostumih, ki so spo-
minjali na Beneški karneval, sku-
paj z ljubljeno ženo Lauro, hčer-
kama Jessico in Gildo.
Veliko prijateljstvo različnih ljudi
s pokojnikom se je izkazalo tudi
po pogrebu, ko so se mnogi zbra-
li na miljskem glavnem trgu na
zakuski v njegov spomin.
Iskreno sožalje vsem njegovim
dragim in naj mu bo lahka do-
mača zemlja, katere je bilo tako
polno vse njegovo življenje.
Rad bi povedal še, da je bil Dario
Macor tudi Slovenec, a tega ni
razglašal na veliki zvon. Kot dru-
gi kolegi iz Miljskih hribov, deni-
mo Remigio in Franco Ellero in
še drugi tukajšnji obrobni Slo-
venci, je živel polno naše razno-
liko bogastvo ob meji med Kra-
som in Istro, med kamnom in
morjem. Polno je doživljal našo
primorskost in sredozemskost, ki
sta prej fiziološko kot kulturno
ali nacionalno stanje. Zato bi se
rad tu spomnil še nekaj takšnih
vzornih oseb, ki so plodno in de-
javno živele to naše posebno
stanje, nešto izmedju, ki so nas
(me) zapustili in nam (mi) mno-
go dali.
Pred kratkim smo pokopali v
Miljah tudi zobozdravnika Italica
Stenerja, ki je bil dokaj znan. Po-
litik, kulturnik, krajevni zgodo-
vinar, a predvsem izrazit “borec”,
kot ga je opredelil sin Marco na
pogrebni svečanosti, ki si je pri-
zadeval za vsestranski razvoj ne
samo Milj, a tudi širšega tržaške-
ga, istrsko-beneškega, tudi slo-
venskega in hrvaškega zaledja.
Doktor Lionello Durissini, do
zadnjega (89. leta) direktor
tržaške stanovske organizacije
ACEPE, je med prvimi znal
ovrednotiti krajevne dobrote, kot
so vino, čokolada, domače peci-
vo in slaščice. Kot strasten plani-
nec je ob nedeljah hodil na izlete
in ture po Sloveniji z alpini-
stičnim društvom “CAI XXX Ot-
tobre”. Ob padcu meje je na ve-
selico slovenskih in italijanskih
gospodarstvenikov in sindikatov
na prehodu pri Fernetičih prine-
sel krasen šop rož, da bi poudaril
in proslavil zgodovinski dan.
Tak lik pripada tudi Corradu
Quadracciju, turističnemu in
kmečkemu podjetniku iz Na-
brežine, sinu italijanskega poli-
caja, ki je bil ubit po koncu voj-
ne, in domačinke iz Šempolaja.
Dobro se spominjam dogodka v
deželnem svetu, ko ga je deželni
odbornik Dressi, ki ga je očitno
poznal kot Italijana, začudeno
ogovoril, ker je bil v zastopstvu
Slovenskega deželnega gospo-
darskega združenja. V razpravi
je bil deželni zakon o turizmu
in kampingih. Značajni go-
spod Quadracci mu je, s svo-
jim značilnim prešernim na-
smeškom, odvrnil, da je pač
tudi Slovenec in Kraševec.
Zadnja moja misel gre prijatel-
ju Lucianu Tonsigu iz Ronk,
delavcu in možu zavedne Slo-
venke, ki sta med prvimi dala
svoje tri otroke v komaj odprt
slovenski vrtec in šolo. Ne
predstavljam si nastanka in ra-
sti društva Jadro v Laškem tudi
brez njegovega tihega in vztraj-
nega dela in prizadevnosti.
Naj bo lahka naša skupna istrska,
tržaška, kraška in bizjaška zemlja
vsem njim in seveda še drugim
sorodnim ljudem, ki so jo žlaht-
no in pošteno zaznamovali.
Davorin Devetak
Občuten zadnji pozdrav Dariu Macorju (foto Massimo Semeraro)
  Predstavitev publikacije o Merkuju
Samo v ustvarjanju in umetnosti
je človek zares svoboden
DSI 
Foto damj@n
  Odšel je priljubljeni “kralj pusta”
In memoriam - Dario Macor
MILJE 
Tržaška 27. junija 2019 11
Obvestila
Župnija Sv. Križ in Slomškovo
društvo v sodelovanju z Rajonskim
svetom za Zahodni Kras vabita na
“Teden kriških zavetnikov”. V sredo,
26. junija, so odprli likovno
razstavo Anice Pahor v
Slomškovem domu; odprta bo od
27. do 30. junija, od 18.00 do
20.30. V soboto, 29. junija, bo ob
19. uri v župnijski cerkvi evharistija.
V nedeljo, 30. junija, ob 10. uri pa
bo v župnijski cerkvi slovesna
evharistija. Sledila bo tradicionalna
procesija po vaških ulicah.
Zveza slovenskih kulturnih društev in
Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst
vabita na Koncert pod gradom ob
50-letnici revije Primorske poje in
v pričakovanju Slofesta 2019 v
petek, 28. junija 2019, ob 21. uri v
Trstu, središče Toti (ul. del Castello
3 na griču Sv. Justa). Enkratni
koncert zborovske glasbe bodo
oblikovali: Dekliška vokalna
skupina Primorsko - Mačkolje,
Dekliški pevski zbor Igor Gruden -
Nabrežina, Piccolo Coro Artemia,
Fantovska skupina Devin-
Nabrežina in Komorni zbor Ipavska
- Vipava. Vstop prost.
Praznik Cirila in Metoda na Vejni - Tudi
letos bo praznovanje svetih Cirila
in Metoda na Vejni, in to v nedeljo,
7. julija, ob 18 uri. Vabljeni v čim
večjem številu, še posebej narodne
noše. Slovesnost se bo začela s
sveto mašo, pri kateri bo pel
združeni zbor ZCPZ, nato bo
procesija do oltarja svetih Cirila in
Metoda in tam bodo še molitev,
petje, blagoslov in počastitev
relikvij svetih bratov.
Slovensko deželno gospodarsko
združenje vabi člane na 43. redni
volilni občni zbor, ki bo v
ponedeljek, 1. julija, ob 17.30 v
prvem sklicanju in ob 18.30 v
drugem sklicanju v kleti kmetije na
Gornjem vrhu 40, Sovodnje - GO.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami daruje
I. K. 15 evrov.
V spomin na dragega Sandija De
Luise darujeta Mirka Košuta in
Miranda Bajc 40 evrov za
svetoivanski Marijin dom.
  Kavarna S. Marco - Predstavitev sezone Slovenske filharmonije
Glasbeni užitki tudi za
tržaške poslušalce
TRST 
  lovenska filharmonija je v
sredo, 19. junija, predsta-
vila v kavarni San Marco
v Trstu abonmajski program
simfoničnih in vokalnih kon-
certov za sezono 2019/20. Pred-
stavitev je nastala v sodelovan-
ju s tržaško Zvezo cerkvenih
pevskih zborov, Zvezo slo-
venskih kulturnih društev,
Glasbeno matico, družbo
Multimedia in letos tudi s
pokroviteljstvom Generalne-
ga konzulata Republike Slo-
venije v Trstu. Program nove
sezone sta predstavila direk-
torica Slovenske filharmoni-
je Marjetica Mahne in umet-
niški vodja Orkestra SF Kle-
men Hvala. Ob njiju je sede-
la predsednica ZCPZ Trst
Rossana Paliaga, ki je v uvo-
du pozdravila prisotne in
prevajala za italijanske po-
slušalce. Marjetica Mahne je ze-
lo zadovoljna z odzivom tržaške
publike na koncerte SF in upa,
da se bo sodelovanje s tržaškim
mestom dolgoročno nadaljeva-
lo. Slovenska filharmonija je
bila v razburkanih vodah, je de-
jala direktorica, v zadnjih dveh
letih pa se je s trudom in do-
brim delom vrnila na svoje
standarde in zdaj delujeta zbor
S in orkester na profesionalnemin vrhunskem nivoju. “Številoabonentov vidno narašča in
upamo, da bo tudi ta sezona ta-
ko uspešna kot prejšnja”, je zau-
pala Mahne. Umetniški vodja
Klemen Mahne je v imenu or-
kestra predstavil dva abonmaj-
ska ciklusa, oranžnega in mo-
drega, ki sta posvečena dvema
velikanoma glasbe.
Oranžni bo letos spominjal na
250-letnico rojstva Ludwiga
van Beethovna, ki je bil med
drugim od leta 1819 častni član
ljubljanske Filharmonične
družbe, predhodnice Slovenske
filharmonije. V tem abonmaju
bo nastopalo veliko svetovno
znanih glasbenikov, na vsakem
koncertu bo izvedena Beethov-
nova skladba. Oranžni abonma
bo sklenil koncert znamenite
pianistke Dubrovke Tomsič Sre-
botnjak, ki bo praznovala tri
pomembne jubileje: 60 let so-
delovanja s SF, 75 let solistične
kariere in 80. rojstni dan.
V Modrem abonmaju bo zve-
nela zlasti glasba, ki se navezuje
na čas življenja in ustvarjanja
Lucijana Marije Škerjanca ob
120-letnici njegovega rojstva.
Skladatelj je bil zelo vezan na
tradicijo. V abonmaju, ki ga
prevevata romantika in lirika,
bo nastopalo veliko mladih
ustvarjalcev, kot npr. Aleksan-
der Gadžijev, Natalie Clein, Ni-
ka Gorič in Blaž Šparovec.
Bogat bo tudi vokalni abonma,
kot je v letošnji knjižici zapisal
umetniški vodja zbora Sloven-
ske filharmonije Borut Smre-
kar, ki ga žal ni bilo na tiskovni
konferenci. Abonma prinaša
pester spored vokalnih in vo-
kalno-instrumentalnih del od
zgodnjega baroka do danes.
Glede na izjemen odziv lanske-
ga leta bodo tudi v tej sezoni
ponovili družinski abonma, in
sicer bo ena sobota na mesec
namenjena najmlajšim po-
slušalcem. Poleg glasbe bodo v
tem sklopu tudi balet, poezija
in vizualna umetnost. Poseb-
nost tega sklopa je aktivno
udejstvovanje publike z glasbe-
niki, pevci in dirigenti.
Izven abonmaja velja omeniti
že zakoreninjeni Božični in no-
voletni koncert, na katerem so-
delujeta zbor in orkester, ter
dva dogodka v bližini Trsta, in
sicer “open air” koncert v Luki
Koper (na terminalu) ter iz-
vedbna skladb Ludwiga van
Beethovna in Johannesa
Brahmsa v Pordenonu. Več in-
formacij na www.filharmoni-
ja.si.
Tudi v tej sezoni bosta ZCPZ in
ZSKD v Trstu priredila za svoje
člane obisk vseh koncertov
abonmajskega programa z av-
tobusnim prevozom.
MČ
S 1. strani
Pomenljivi ...
  a delavnicah so pevke
spoznale zgodovino ko-
rala in se učile branja
nevm, to so posebni znaki za ton,
ki so jih uporabljali v srednjem
veku. Ker je gregorijanski koral
peta beseda, je treba razumeti be-
sedilo in njegovo sporočilo ter
globoko občutiti in se vživeti v
N petje. Koncert je DVS BodečaNeža prvič izvedla lani v goriškistolnici prav pod vodstvom sestre
Susi, potem pa še v Ljubljani in
Kostanjevici, pod nadzorom neu-
trudljive zborovodkinje Mateje
Černic, ki na teh priložnostnih
koncertih tudi poje. Vadba in pet-
je te posebne zvrsti imata velik
pomen tudi pri oblikovanju sku-
pine in razumevanju med pevka-
mi, o čemer je pevovodkinja glo-
boko prepričana. Koncert z naslo-
vom Mysteria Vitae Christi so na-
zadnje priredili v soboto, 22. ju-
nija, v župnijski cerkvi pri Sv. Iva-
nu v Trstu. Program sestavljajo
napevi iz različnih delov cerkve-
nega leta, od adventa do Božiča,
posta in Velike noči,
kot je v uvodnem
pozdravu obrazložil
kulturni delavec
prof. Franc Biancuz-
zi, ki je predstavil
spored večera. Pevke
so spremljali pri-
ložnostna vokalna
skupina treh pevcev
(Mirko Ferlan, Peter
Gus in Joahim Na-
nut), maestro Ric-
cardo Cossi z orgel-
skimi improvizacija-
mi in glasbenik
Aleksander Sluga na
violončelu. Za konec izrednega
pevskega srečanja so pevke pred-
stavile poslušalcem še Marijino
antifono Salve Regina.
  o prejšnjega tedna je bila na ogled v razstav-
nem prostoru Magazzino delle idee (med
blagovnico Mirella in gledališčem Miela)
pregledna razstava klasika francoske in svetovne fo-
tografije Roberta Doisneaua Accross the Century
(Skozi stoletje). Naslednja na krasni lokaciji, ki kaže
na pristanišče in nabrežje, je namenjena veliki ame-
riški fotografinji Vivian Maier (1926-2009), ki po
smrti doživlja izreden uspeh po celem svetu zaradi
svojih neponovljivih urbanih portretov in detajlov.
Njena razstava The Self-Portrait and its Double (Sa-
moportret in njegov dvojnik) bo na ogled od 20. ju-
lija do 22. septembra, info na spletni strani: www.
magazzinodelleidee. it.
Pred kratkim pa so odprli na
Gradu sv. Justa izbran poklon
bizjaškemu fotografu Mauriziu
Frullaniju, ki je prerano umrl
pred tremi leti. Razstava Iter in
fabula (Potovanje skozi pripo-
ved) bo v gosteh v Alinari Ima-
ge Museum vse do konca avgu-
sta, ko bo žal, neslavno, zaprl
pred komaj tremi leti odprt,
aveniristični digitalni in hkrati
analogni tržaški sedež floren-
tinske svetovno znane firme
Bratov Alinari. Razstava je od-
prta po poletnem urniku: od
torka do nedelje, 10.00-13.00
in 16.00-19.00 Info za
skupinske obiske idr. tel.
040631978, 040305133,
www.imagemuseum.eu.
Da bo krožnik poln, po-
vejmo še, da bo v mil-
jskem muzeju Cara' do
7. julija foto razstava Na-
tura, fra splendori e ferite (Narava, med čudesi
in ranami) Stefana Ciola, sina Elia, znamenitega
pesnika podob povojne Furlanije in Italije. Ur-
nik: od torka do petka med 18. in 20. uro, v so-
boto med 10. in 12. ter 18. in 20. uro, v nedeljo
med 10. in 12. uro, info www.photoimago.com
in www.benvenutiamuggia.eu. Pravi
praznik torej za vse ljubitelje sodobne
umetnosti ali “neumetnosti”, vizualne go-
vorice, ki se je svetovno občestvo danes naj-
bolj poslužuje po zaslugi tehnologije, ved-
no boljših optičnih zmogljivosti pametnih
telefonov in širjenja svetovnega spleta.
Prvi dve razstavi sem si ogledal s prijatelji
Furlani, ki so “odkrili” Doisneaua, avtorja
znamenitega objema Pariških zaljubljen-
cev že pred 40 leti. Sam pa sem s svojimi
naivnimi očmi novinca občudoval “ogul-
jenega” klasika, kot da bi ponovno bral sti-
he Božanske komedije ali Sapfo. Skoraj
vsak posnet ali ulovljen ali skonstruiran
prizor (tu se privrženci fotografije delijo)
te lahko prevzame in omami zaradi svoje
darežljive in nežne neposrednosti. Doisne-
au ni ne Capa in ne Cartier-Bresson, nobe-
nega angažmaja, nobenega vratolomnega ali roman-
tičnega reporterstva, le čista, umirjena lepota, kot ti-
sta Ansela Adamsa. Kdor ne pozna tega klasika, upo-
dobitelja sakralnih slik mogočne ameriške divjine,
naj kar posrfa po spletu. Imate pred sabo Bacha v
glasbi? No, nekaj podobnega.
/ str. 12
Davorin Devetak
D
Visoka svetovna in lokalna fotografska ustvarjalnost
Mojstri, ki znajo v objektiv
ujeti lepoto
Maurizio Frullani - Massaua Eritrea, 1999
Stefano Ciol - Razdejana dolina Visdende, 2018
Nadaljujejo se uspešna dvojezična srečanja
o slovenski književnosti, ki jih v kavarnah in
knjižnicah z velikim navdušenjem prireja
kulturna delavka Elena Cerkvenič. Srečanj,
na katerih razpravljajo o slovenski literaturi
in primerjajo slovenske in italijanske
avtorje, se udeležuje kar veliko
navdušencev, tako iz slovenskih kot
italijanskih krogov. Na zadnjem srečanju v
kavarni Tommaseo v Trstu je bil govor o
dveh velikanih slovenske in evropske
literature, in sicer o Ivanu Cankarju in
Vladimirju Bartolu. O njih so poleg Elene
Cerkvenič razpravljali še prof. Cristina Benussi,
pisatelj Leonardo Luchetti, prof. Anna Piccioni in
prof. Duja Kaucic Cramer. Govorci so se pogovarjali
predvsem o delu Hlapec Jernej in njegova pravica
ter Alamutu, deli, ki sta si zelo sodobni. Avtorja z
delom prikažeta pogled, ki ga imata na družbo.
Temperamentni Cankar se upre avtoriteti in
nepravičnosti družbe ter brani šibkejše. Alamut, ki
opisuje teroristična dejanja voditelja sekte izmailcev
(ismaelitov), pa je zopet vzbudil pozornost leta 2001
po terorističnem napadu v New Yorku. V delu, ki je
bilo prevedeno v več kot 18 jezikov, Bartol opisuje
nasilje in terorizem, a tudi, kako si lahko politični
vodja zagotovi poslušnost podrejenih. Avtor se je
takrat nanašal seveda na fašizem in nacizem, tema
pa je še kako aktualna tudi danes, saj vidno
naraščajo populistična gibanja in taka tipologija
osebnosti. / MČ
Literarni pogovor v kavarni Tommaseo
Foto MČ
Foto MČ
Videmska / Aktualno27. junija 201912
  oletje je čas, ko se ljudje
radi zbirajo na
prireditvah, v Nediških
dolinah pa je še posebej
prijetno, saj v objemu zelenečih
bregov potekajo številne
pobude in dogodki, ki spadajo k
starim tradicijam.
V petek, 21. junija, so v Špetru v
prostorih Slovenskega
multimedialnega okna zapele
Dreške čeče ter Zbor angelov
(Coro degli angeli) iz kraja Val
Tramontina. Dogodek je
privabil kar lepo število
poslušalcev in je bil vključen v
sklop vsakoletne prireditve
Festival di canto spontaneo
oziroma Poti ljudskega petja. V
okviru iste prireditve so v
nedeljo, 23. junija, v Ščigli
zapeli Nediški puobi ter Andrea
Del Favero in Dario Marusic.
Nadvse zanimiv in za Nediške
doline pomemben dogodek je
P bilo sobotno odprtje razstave,posvečene Maksu Klodiču,inženirju in ustvarjalcu novih
poti. Zanimive panoje o
življenju in delu tega
vsestransko sposobnega moža,
ki je izhajal iz družine Ta
dolenjih iz beneške vasice
Hlodič, je pripravil Gorenjski
muzej, razstavo, ki spada v
sklop prireditev ob 50-letnici
društva Rečan Aldo Klodič, pa
so predstavili ob podpori Urada
za Slovence v zamejstvu in po
svetu ter pod pokroviteljstvom
občine Garmak. Za glasbene
vložke je poskrbela najmlajša
generacija Klodičev, in sicer
Davide Klodič z malo Milo in
Bianco.
Gorenjski muzej iz Kranja je
poleg razstave pripravil tudi
poseben vagon vlaka, ki pelje iz
Nove Gorice v Bohinj in je v
celoti posvečen inovatorju in
inženirju Maxu Klodiču. O
njem in predvsem o vlogi, ki jo
je imel pri gradnji enega za
tedanjo dobo najbolj drznih
gradbenih projektov, preko
6300 metrov dolgega predora
na bohinjski železniški progi, je
spregovorila direktorica muzeja,
Marjana Žibert. Fabio Bonini je
nato z zelo zanimivom
posegom prisotnim predstavil
družino Klodičev, Ta
Dolenjih, vseh pa je
pozdravila tudi
županja Eliana
Fabello, ki je
poudarila, da je bil
Maks Klodič v Evropi
priznan inženir,
doma, v Klodiču, pa
zanj skoraj ne vedo.
Prav zato je pobuda
KD Rečan Aldo Klodič
in Gorenjskega
muzeja nadvse
dobrodošla.
Poletna razigranost je
višek dosegla v
nedeljo, ko so po vsej Benečiji
zagoreli svetoivanski kresovi
“kriesi”; najpomembnejša sta
bila na Lužah, kjer je bil
prireditelj KD Rečan, ter v
Gorenjem Tarbiju. Ob “kriesu”
so seveda zaigrale harmonike,
na Lužah so poleg domačinov
zapeli in zaigrali tudi Naši fantje
s tržaškega Krasa, zazvenela je
slovenska pesem, na voljo pa so
bile domače dobrote ter seveda
dobra kapljica.
Suzi Pertot
Pester teden v Beneških dolinah / Tudi razstava v poklon Aldu Klodiču
Ob pesmi in harmonikah 
je zagorel kres
13. Mednarodni zborovski festival v Kopru
Uspešen nastop
MeMlPZ E. Komel
  dvorani sv. Frančiška v
Kopru je od 7. do 10. ju-
nija potekal 13. medna-
rodni zborovski festival Koper.
Sodelovali so štirje res kakovostni
slovenski zbori iz Slovenije in Ita-
lije; prvi dan je nastopil Dekliški
pevski zbor Glasbene šole Koper
pod vodstvom Maje Cilenšek, na-
slednjega dne Zbor Slovenske fil-
harmonije z dirigentko Petro
Grassi, tretji dan Mešani pevski
zbor Obala Koper pod vodstvom
aktivnih udeležencev mojstrske-
ga tečaja dirigiranja in zadnji dan
so nastopili domačini, Mešani
mladinski pevski zbor Emil Ko-
mel iz Gorice pod vodstvom Da-
vida Bandlja. Poleg nastopov je v
soboto, 8., in v nedeljo, 9. junija,
potekal tudi mojstrski tečaj pod
V spretnim mentorstvom StojanaKureta, na katerem je šest mladihdirigentov urilo svoje sposobno-
sti in spretnosti pri dirigiranju
zbora Obala.
Dogodek je organizirala predsed-
nica Mešanega pevskega zbora
Obala Koper Tamara Mikolič
Južnič z organizacijskim odbo-
rom, omogočili pa so ga Mestna
občina Koper, koprski župan Aleš
Bržan, ki je bil častni pokrovitelj
letošnjega festivala, Zveza kultur-
nih društev Mestne občine Ko-
per, Javni sklad RS in drugi me-
dijski pokrovitelji. Umetniški
program zborovskega festivala je
oblikoval skladatelj in zborovod-
ja MePZ Obala Koper Andrej Ma-
kor. Dva zbora sta nastopila z
dvema Makorjevima skladbama,
in sicer Slovenska filharmonija s
starocerkvenoslovansko Bogoro-
dice Djevo in zbor Komel z re-
sponzorijem O magnum myste-
rium. Za Bandljevo zasedbo je bil
ta nastop izredno pomemben, saj
je nudil možnost za preizkus pro-
grama, ki ga bo zbor Emil Komel
izvedel na mednarodnem tek-
movanju v Arezzu letos avgusta,
kjer se bodo mladi pevci kosali s
profesionalnimi zbori na najvišji,
svetovni ravni.
Med občinstvom je bila prisotna
ugledna gostja, in sicer dirigen-
tka in glasbena pedagoginja
Lučka Kralj-Jerman, goriška roja-
kinja, ki živi v Buenos Airesu v
Argentini.
Štirje večeri so bili lepa pri-
ložnost za druženje in uživanje
ob kakovosti zborovske glasbe v
slovenskem sredozemskem bise-
ru, Kopru. Tudi letošnji koprski
zborovski festival se je uspešno
končal, in ker je bil nivo res vi-
sok, so vsi, pevci, dirigenti in pu-
blika, od njega veliko odnesli.
Samuel Devetak
Foto Tamara Mikolič Južnič
Z 11. strani
Mojstri, ki znajo ...
  b razstavi je tekel cel čas
poučen in dopadljivo
grajen film Robert Doi-
sneau, La lente delle meraviglie.
Režiserka Clémentine Deroudille
povzema po pripovedi fotografo-
vih hčera, vnukinje, njegovih
francoskih prijateljev in sodelav-
cev, ameriških in japonskih za-
stopnikov, umetniško in življen-
jsko parabolo umetnika, ki se ni
nikoli premaknil iz Pari-
za, pravzaprav četrti, v
kateri se je rodil. Fino po-
sneti in tiskani črno-beli,
a tudi barvni kadri prika-
zujejo skrite kotičke, ve-
like in male junake
nočnega in dnevnega
življenja Prestolnice XX.
stoletja. Skozi portrete in
sprehode znanih juna-
kov pesmi, poezije, fil-
ma, skozi nenadejane sil-
huete in poglede ano-
nimnih ljudi, otrok, živa-
li, skozi šarmantne vitke
figure visokomodnih
manekenk ali elegantne plešoče
pare vseh starosti je naslikal rea-
listično, dobrohotno in ne obso-
jajočo fresko časa. Ves “nedopo-
vedljiv” srh vojne je izrazil lahko
le z dramatičnim, guernicovsko
zleknjenim konjem, ki se ne-
močno skuša dvigniti...
Doisneau je soavtor z znanim pi-
sateljem Danielom Pennacom
dveh knjig o Počitnicah in
Družinskem življenju, na dolgo
in široko sta prebredla francosko
deželo za tako toplo fotokroniko
sodobnih ljudskih navad in
družinskih okolij. Sodeloval je tu-
di z znanimi modnimi revijami,
O kot Vogue in Femme, za katere jeizdelal svojske reportaže in por-trete, kot je objavljeni z dekleti na
soncu v trenutku sproščenosti.
Res upam, da je ob ljubiteljih žan-
ra obiskala to razstavo tudi katera
šola in razred osnovnošolcev, saj
oči za lepo si “zgradimo” v mla-
dih letih, če nam seveda kdo da
to možnost.
Izbor, ki sta ga opravila Annama-
ria Castellan in Giacomo Frulla-
ni, predstavlja razne pomembne
etape na umetniško iskalski poti
Maurizia Frullanija, ki je bila po-
svečena prabitnim izkušnjam
med glasbo daljne Indije, ar-
haično lepoto Afriškega Roga in
kartezijanskimi sodobnimi prepi-
si starogrških bajk in mitov vse
do germanskih pravljic in Wa-
gnerja. Na računalniških ekranih
tržaškega muzeja AIM Alinari
Image Museum se vrstijo digital-
ni zapisi znamenitih portretov
umetnikov, pisateljev, glasbeni-
kov in drugih sopotnikov. Vsa
estetska “štimunga” nekako od-
seva dvojno slogovno šifro edin-
stvenega ustvarjalca, njegovo ve-
liko mojstrsko znanje ter obvla-
dovanje tehnike, globoko filozof-
sko čutenje in sočutje do sočlove-
ka. To je lepo dokumentirano v
bistvenem katalogu Fundacije
Fratelli Alinari, z izborom fotogra-
fij, ki ga predstavlja predstavnica
fundacije Emanuela Sesti.
V Šerezadinih pripovedih ali sli-
kah Na poti rage nam umirjeni
portreti modrecev in glasbenikov
pričajo o svetosti in skrivnosti
življenja. Eritrejske nevsiljive, po-
duhovljene, telesne lepotice in
domačni
družinski inter-
jerji iz cikla
Massawa (1994-
2000) nas ogo-
varjajo kot pri-
tajene ikone da-
našnje Afriške
rane. Pred veli-
kimi “živimi sli-
kami” iz zad-
njega cikla Svet-
niki, miti in le-
gende obnemi-
mo. Hladna,
znanstveno ri-
gorozna, skoraj
obdukcijska postavitev in uprizo-
ritev ateljejskih zgodb, s prefinje-
no doštudiranimi scenografija-
mi, kostimi, osvetlitvami, frag-
menti postatomske more ali ka-
tastrofe nam dajo misliti: človek,
kje si?
Nazadnje svetujem še obisk mil-
jskega muzeja sodobne umetno-
sti Cara'. Fotograf Stefano Ciol je
s kustosom Fabiom Rinaldijem
od društva PhotoImago smiselno
razporedil svoje poetične črnobe-
le krajinske elegije iz raznih kra-
jev Italije ter zadnje barvne repor-
taže Tilmenta in naravnega raz-
dejanja furlanskih gozdov.
Pivka / Predstavitev zanimive knjige 
Brodolomec in
kitolovec iz Pivke
  ranc Žele iz Hrastja pri Piv-
ki je bil mornariški
podčastnik, ki je preživel
brodolom ob koncu prve sve-
tovne vojne in po njej preživel
več let kot kitolovec. O nje
govi napeti življenjski zgodbi je
pred leti izšla knjiga, zdaj pa so
odprli še razstavo.
V Parku vojaške zgodovine v
Pivki so na predvečer Poletne
muzejske noči odprli razstavo o
Francu Želetu (1896–1971),
pivškem rojaku, avstro-ogrskem
mornariškem podčastniku, ki je
junija 1918 preživel brodolom
bojne ladje Szent István. “Ni
mogoče opisati tega bridkega
obupnega trenutka, kaj se vse
dogaja na tako veliki, smrtno
ranjeni vojni križarki, na kateri
se bori za življenje in smrt mno-
goštevilna posadka vseh naro-
dov. Posadka, ki je bila povezana
skozi leta in leta z dobrim tova-
rištvom, nima rešitve”, se je spo-
minjal dogodka, ki ga je zazna-
moval za vse življenje in ima tu-
di na razstavi osrednje mesto.
Žele je pred vojno spoznal tudi
prestolonaslednika Franca Fer-
dinanda, čigar uboj v Sarajevu s
strani srbskega terorista je bil
povod za izbruh vojne. V knjigi
so o umorjenemu princu zapi-
sane Želetove besede: “Prilju-
bljen je bil pri vseh po-
morščakih, posebno pa je imel
rad slovanske narode, to je po-
vedal sam med častniki”.
Tudi po koncu vojne njegovo
življenje ni bilo enostavno in
F enolično. Udeležil se je uporaproti Italijanom v Radohovi vasiin moral v konfinacijo v notran-
jost Italije. Preizkusil se je kot
podjetnik, se izselil v Brazilijo,
nato v Argentino. Ni mu bilo
lahko, se spominja v knjigi Mor-
nar, pustolovec, kitolovec: “Zelo
težko mi je opisati moje občutke
in žalost, ko sem prvič in zadnjič
stopil v ta samotni svet ribjega
življenja z mislijo, ali se bom še
kdaj vrnil in videl obraze svoje
družine”. Iz Argentine se je po-
dal na kitolovko v Južni Georgi-
ji, kjer je v dveh letih zaslužil do-
volj, da se je vrnil domov in
družini omogočil dostojno
življenje.
Direktor Parka vojaške zgodovi-
ne Janko Boštjančič je v nago-
voru obiskovalcem izpostavil,
da gre za razburljivo življenjsko
zgodbo, kakršnih pri nas ni bilo
malo v burnem dvajsetem sto-
letju. Posebnost te zgodbe je v
tem, da jo je njen akter Franc
Žele skrbno popisal v obliki spo-
minov, ki jih je v knjigi izdala
njegova vnukinja Flory Banovac
Žele pred desetimi leti.
Slavnostni govornik na priredit-
vi je bil minister za obrambo
Karl Erjavec, ki je uvodoma vod-
stvu muzeja čestital za vpis v raz-
vid muzejev in sploh za izjemno
uspešno razvojno zgodbo, ki jo
Park predstavlja v slovenskem
prostoru. Poudaril je, da je Park
vojaške zgodovine ena izmed
največjih, najbolj obiskanih in
zelo reprezentativnih muzejskih
ustanov v Republiki Sloveniji, in
izrazil zadovoljstvo zaradi zgled-
nega sodelovanja s Parkom in
Slovensko vojsko, tako pri zago-
tavljanju eksponatov kot v smi-
slu izobraževanja njenih kadrov.
V zvezi z razstavo o življenju in
delu Franca Želeta je minister
dejal, da nas nagovarja z več
sporočili: “Gotovo s tem, da je
pomembno ohranjati spomin
na naše prednike, naše rojake ter
na njihovo pogumno soočanje
z življenjem, ki je zanimivo tudi
z vidika naše vojaške zgodovine,
obenem pa ta dogodek prinaša
tudi sporočilo o tem, da nam je
Slovencem pomorstvo blizu in
da smo pomorska država”.
TAM
Robert Doisneau - Frizerke na soncu, Femme 1966
Slovenija 27. junija 2019 13
Na turistični domačiji “Sinji vrh” se začenja mednarodno
ustvarjalno druženje likovnih umetnikov, poimenovano
“Slovenija, odprta za umetnost”. Mednarodni likovni simpozij
letos praznuje 27-letnico intenzivnega in neprekinjenega
delovanja. Simpozij poteka od nedelje, 23. junija, in se bo končal
v soboto, 29. junija 2019. Na njem ustvarja 19 avtorjev, ki so jih
izbrali različni selektorji, likovni kritiki, likovni umetniki in
galeristi. Nabor predstavlja narodnostno in generacijsko
raznoliko skupino. Avtorji prisegajo na različna motivna
izhodišča, sloge, načine in tehnike likovnega izražanja. Za
vsakega posameznika pa je značilna avtorsko prepoznavna,
intimno svojstvena in izoblikovana likovna poetika. Simpozij
želi, da prav ta pride do izraza, zato ne postavlja omejitev v
izražanju. Tako lahko pričakujemo dela, ki bodo razkrila odprtost
posameznikovega ustvarjalnega duha in moč njegovega
ustvarjalnega karakterja.
27. Mednarodni likovni simpozij
  anljiv, vreden upošte-
vanja in spoštovanja, je
vzklik duhovnika, žup-
nika in publicista, Andreja M.
Pozniča, “naj Bog živi Sloveni-
jo”! Bil je izhodišče njegovih
razmišljanj v komentarju, obja-
vljenem v Slovenskem času,
časniku za družbo in kulturo, ki
je priloga tednika
Družina. Minilo je
28 let, odkar ima-
mo Slovenci sa-
mostojno državo,
njeno usmeritev,
dosežke in mo-
gočo prihodnost,
kar so množično
in na različnih
ravneh ocenjevali
25. junija, na dan
državnosti, ki je
največji slovenski
državni praznik.
Tega dne leta 1991
je namreč Sloveni-
ja postala samo-
stojna in neodvi-
sna država, saj sta bili v takratni
demokratični skupščini pod
vodstvom koalicije z nazivom
DEMOS sprejeti Deklaracija o
neodvisnosti Slovenije in Te-
meljna ustavna listina o samo-
stojnosti in neodvisnosti Slove-
nije. Dan kasneje, 26. junija
1991, pa je ob grožnjah t. i. Ju-
goslovanske ljudske armade in
G njenih premikih na Primorskemsledila še slavnostna proslava naTrgu republike v Ljubljani, kjer
so z droga spustili staro sloven-
sko zastavo z rdečo zvezdo in
dvignili nanj novo slovensko za-
stavo z novim grbom samostoj-
ne Slovenije. Zgodaj zjutraj na-
slednjega dne se je z napadom
Jugoslovanske ljudske armade
začela vojna za Slovenijo.
Ob obletnici slovenske samo-
stojne države so javna občila ob-
javila veliko podatkov in ugoto-
vitev o dosežkih Slovenije na ra-
zličnih področjih. Zagotovo je
Slovenija precej bolj razvita, kot
je bila ob svojem nastanku, bla-
ginja in življenjski standard sta
se na splošno zvišala. V časniku
Delo je Miha Jenko zapisal, “da
se je Slovenija v preteklih ose-
mindvajsetih letih solidno raz-
vijala, vendar nam zdaj manjka
jasnih ciljev”. Ekonomist Moj-
mir Mrak je tudi prepričan, “da
Slovenija nima jasne razvojne
strategije. Zdaj imamo očitno
več proble-
mov sami s
seboj.
Družbena
blaginja se
je v času sa-
mostojne
države Slo-
venije sicer
povečala,
so se pa po
drugi strani
povečale
tudi razlike
med ljud-
mi”.
Manj obzi-
ren do ak-
tualnih
oblastnikov je zgodovinar Stane
Granda. V Slovenskem času je
zapisal, “da to, kar se dogaja v
Sloveniji, presega vse meje. Slo-
venija vse bolj tone v totalitari-
zem. Sejanje sovraštva in strahu,
kar delajo vladajoči, je skrajno
zavržno, nizkotno”.
Sicer pa nekateri dogodki v Slo-
veniji potrjujejo trditve o širjen-
ju nekakšne prosvetljene dikta-
ture.  (Ta domneva je moja, av-
torja prispevka, M. D.) Nihče od
ministrov ne odstopi, čeprav ob-
stajajo dokazi o njihovem ško-
dljivem delovanju. Za največji
tak primer navajajo ministra za
obrambo Karla Erjavca, ki v po-
litiki deluje že od leta 2002. Bil
je minister različnih resorjev,
vendar pravi, da ni nikoli napra-
vil nobene napake in zato ne bo
odstopil. Premier Marjan Šarec
ga ščiti in zagovarja, ker bi z nje-
govo odstavitvijo izgubil tudi
podporo stranke Desus, ki jo vo-
di Karl Erjavec, kar bi povzročilo
padec vlade. Sedanja koalicija
oziroma manjšinska vlada pa se
krize zelo boji, saj bi s krizo mi-
nistri izgubili zaposlitev in
oblast, posledično pa bi se na
oblast lahko ponovno povzpela
SDS z Janezom Janšo. Po razpra-
vi v parlamentu o obtožbah SDS
zoper Karla Erjavca je ta prejel
39 glasov podpore, zoper njega
pa je glasovalo 35 poslancev.
Kljub zaupnici v državnem zbo-
ru pa se primer Karla Erjavca na-
daljuje na sodišču. Ministra za
obrambo je ovadil Sindikat vo-
jakov slovenske vojske, ki ga
dolži zlorabe položaja in neve-
stnega dela. Drugo kazensko
ovadbo pa je vložil general Miha
Škerbinc, ki naj bi ga Karl Erja-
vec nezakonito odstavil s po-
ložaja poveljnika
poveljstva sil Slo-
venske vojske.
Vlada deluje pod
strogo taktirko
premiera Marjana
Šarca, vendar ima
tudi sam težave.
Vztraja pri omejit-
vah zasebnih
osnovnih šol glede financiranja
njihovega programa, kar je tudi
v nasprotju z odločitvijo ustav-
nega sodišča. Zaradi takega rav-
nanja je domnevno izrekel
obžalovanje in osuplost tudi lju-
bljanski nadškof metropolit Sta-
nislav Zore, ki je obiskal pred-
sednika vlade. Ob tem so se po-
javili glasovi, da pripravljajo
obisk predsednika vlade Marja-
na Šarca v Vatikanu. Nastal je to-
rej labirint dogodkov, ki pa se
med seboj izključujejo.
Slovenski katoliški tednik
Družina je svojo novo številko
po večini namenil slovenskim
duhovnikom, ki proslavljajo ver-
ske obletnice in jubileje. Časnik
so zato za eno številko poimeno-
vali kot Novomašno Družino.
Beremo, da je bilo letos v Slove-
niji šest novomašnikov, ki poja-
snjujejo, zakaj so se odločili za
poslanstvo duhovnika. O novo-
mašnikih v zanimivem komen-
tarju piše Metod Benedik, kapu-
cin in cerkveni zgodovinar. Za-
trjuje: “Statistika novomašnikov
pri nas ni rožnata. V 70. letih
prejšnjega stoletja smo imeli v
povprečju 50 novih maš na leto,
še ob prelomu tisočletja po 20,
zdaj jih kakšno leto preštejemo
že na prste ene roke. Zelo očitno
drsimo v stanje, ki ga zahodna
Evropa pozna že nekaj desetletij.
Dejstvo je, da se število duhov-
nikov zmanjšuje sorazmerno z
občutnim upadanjem kristja-
nov, ki tudi dejansko živijo kot
praktični verniki. A številke niso
in ne smejo biti naša glavna
skrb. Glavna naj ostane skrb za
srčno predanost duhovnikov, ki
so mala čreda, sol zemlje in luč
sveta”.
Marijan Drobež
  Baron Münchhausen
“Vse je res, samo verjeti je treba!”
SNG NOVA GORICA 
  everjetne pustolovščine
in domišljijska doživet-
ja, ki se spreminjajo v
neomajne trditve, nemškega
plemiča, vojaka in strastnega
lovca barona Münchhausna je
na papir izlil nemški pisec,
knjižničar in znanstvenik, pa
tudi prevarant Rudolf Erich Ra-
spe (1736 – 1794). Za tega lite-
rarnega junaka, ki svoje laži
ima za golo resnico, ker je mi-
selno zelo svoboden, je avtor
dobil navdih pri resnični osebi,
Hieronymusu Karlu Friederi-
chu. Odtlej je delo doživelo
ničkoliko literarnih različic. Na
Slovenskem ga poznamo še zla-
sti iz zbirke zgodb Lažnivi Klju-
kec (1856), ki jo je France Mala-
vašič napisal po priredbi zgodb
za otroke Gottfrieda Augusta
Bürgerja. Ruski avtor Grigorij
Gorin (1940-2000) pa je lik tega
vojaka z bujno fantazijo posvo-
jil, da je lahko sprožil ostro kri-
tično puščico na račun repre-
sivnega režima Leonida
Brežnjeva. Gorin je to gleda-
liško igro in scenarij napisal l.
1976, dogajanje pa postavil v
razsvetljenstvo in svojo kritično
misel sptretno zavil v tančico
humorja, da se je izognil takrat-
ni strogi komunistični cenzuri.
Kritično ostro rezilo je naperje-
no proti tedanji sovjetski
družbi, ki je kratila svobodo po-
sameznika. Nad vsem morata
prevladati razum, racionalnost,
domišljija, čustva in resnica, ki
razkrinkava laži, vse to je nedo-
pustno in je treba zanikati, za-
treti. Žal se to večkrat dogaja tu-
di v današnjem svetu, kjer člo-
vek ni normalen, če ne sledi to-
ku časa, političnim usmeritvam
itd. Zato je delo še vedno ak-
N tualno. Kot ostro satirično ko-medijo je Gorinovo dramskostvaritev v letošnjem aprilu na
velikem odru premierno upri-
zorilo Slovensko narodno gle-
dališče Nova Gorica in z njo
naštelo osmo premiero v pro-
gramu sezone 2018/2019. Delo
je zaživelo v sijajnem sloven-
skem prevodu Borutu Kraševca.
Režiserka Yulia Roschina je ob
pomoči dramaturginje Ane
Kržišnik Blažica uprizoritev
uokvirila v razsvetljenski čas in
ji predvsem v prvem delu dala
kar nekaj skrivnostno pri-
vlačnega, “pravljičnega” ruske-
ga nadiha. K takemu nenavad-
nemu ozračju je pripomogla tu-
di scenografska podoba: vrsta
težkih zastorov odstira pogled v
dogajanje v globini odra po za-
misli scenografke Vasilije Fišer,
hkrati tudi kostumografke, ki je
v prvem delu oblekla igralce v
bogata, pisana stilna oblačila.
Pri tem je razkošnost poudarila
natančna oblikovalka maske in
pričesk Mirela Brkić. Čarobnost
daje predstavi tudi mestoma
prav sanjava glasba skladatelja
Branka Rožmana. Z vso to zu-
nanjo podobo se krasno ujema
neverjetna prvoosebna pripo-
ved barona Münchhausna, ki
med drugim prepričljivo trdi,
da se je med potapljanjem v
močvirju sam izvlekel iz njega,
s konjem vred, s tem da se je
močno povlekel za lase, ali pri-
poveduje, kako je nekoč v jele-
na ustrelil koščico češnje. Ko ga
je naslednje leto videl, je imel
češnjevo drevo namesto rogov!
Vse te svoje neverjetne “resni-
ce” in prepričanja mora baron
zanikati, da lahko preživi v mi-
selno vse prej kot odprti družbi.
Njegova žena bi ga rada s svo-
jim ljubimcem razglasila za no-
rega, da bi si lahko prilastila vse
njegovo premoženje. Baron
mora ubiti lastni jaz in vse svo-
je fantazije za preživetje, a v tej
novi prisiljeni preobleki se ne
znajde, ker ljubi
resnico in ne ma-
ra laži. Zato se ra-
je pusti “izstreliti
na luno” in
zbežati daleč proč
od tega razumar-
skega sveta, ki sta-
vi le na korist. In
tej podreja še lju-
bezen. Ko se ba-
ron odpove vse-
mu, mu vojvoda
vendar dovoli
ločitev od žene,
da bi lahko
zaživel ob svoji
dragi ljubici Mar-
ti. Prav zaradi nje
se odpove vsem
svojim izmišljoti-
nam in osebni
svobodi misli. A
tudi ta ljubezen je
usojena propasti,
ko nima več kril
fantazije. Brez idealizma s ščep-
cem norosti je baron oropan
vsega domišljijsko življenjskega,
zato usahne tudi njegov na-
smeh in vse to, kar osmišlja
njegovo bivanje.
Sama predstava v doslednem
prikazu režiserke Roschine nas
nagovarja, naj se spet vrnemo v
objem čustev, idealizma...,
čeprav bomo morda zaradi tega
označeni kot čudaki. Baron
Münchhausen z vsemi svojimi
domišljijskimi poleti je v pol-
nosti zaživel v premišljeni igri
Kristijana Gučka, ki je barona
prikazal v pravšnji meri zasan-
janosti. Njegov baron je duho-
vit, poln čustev, pa tudi prese-
nečen nad togostjo družbe, ki
noče npr. sprejeti še enega
pomladnega dne (32. maja!), ki
si ga je sam zamislil, da bi po-
daljšal lepo pomladno vzdušje.
Posebno lirične poteze je Guček
svojemu baronu dal v začetnih
prizorih s Patrizio Jurinčič
Finžgar, ki je odigrala vlogo ba-
ronove ljubice Marte. Najprej jo
je prikazala kot zaljubljeno mla-
denko, ki vdano prenaša vse
ljubimčeve fantazije, potem pa
vedno bolj oddaljujočo se žen-
sko, v kateri se sicer ob koncu
spet – a zaman - prebudi nek-
danja iskra ljubezni. Baronovo
borbeno, preračunljivo soprogo
je s krepkimi izraznimi poteza-
mi polnokrvno poosebila Ana
Facchini, baronovega sina Teo-
fila je kot razvajenega, za-
dirčnega in vzkipljivega
“ničeta”, ki bi rad z “otroško
trmoglavostjo” vse dosegel, pri-
kazal Andrej Zalesjak. V resnob-
no togost je Radoš Bolčina zavil
pastorja. Baronovega uslužne-
ga, v vsem predanega služabni-
ka Thomasa je čustveno obar-
vano odigral Žiga Saksida.
Župana, ki se rad obrača po ve-
tru, je izoblikoval Tilen
Kožamelj, Blaž Valič je orisal
odvratnega odvetnik Rom-
mkopfa. Krasen, smeh vzbuja-
joč komedijski par pa sta tudi z
nadvse posrečenim pevskim
duetom ustvarila Jože Hrovat in
mladi Jakob Šviligoj, ki svoje
nedvoumne igralske talente go-
ji v Amaterskem mladinskem
odru (AMO). Hrovat je vojvodo
opisal kot nečimrnega, napu-
dranega plemiča, ki se zelo rad
spogleduje z modnimi muhami
in so mu le-te mnogo bolj pri
srcu kot državniški, uradni po-
sli. Še posebno duhovito ga je
obarval v prvem delu predsta-
ve, ko sta v razkošnem kostumu
še bolj živo zablesteli baronova
modna spogledljivost in njego-
va komičnost. Iz te vloge se vid-
no izrisuje Hrovatova nagnje-
nost k hudomušnemu izobliko-
vanju komedijskih likov, v kate-
rih smo ga pa malokdaj lahko
gledali. Ali je režiserjem vselej
ostala prikrita ta njegova igral-
ska danost? Jože Hrovat je s to
bleščečo interpretacijo kar na-
jlepše praznoval svojo štiridese-
tletno dolgo poklicno pot, pre-
hojeno v novogoriškem gleda-
lišču. To izčrpno opi-
suje v intervjuju, ki ga
je z njim imela drama-
turginja Martina
Mrhar in je objavljen v
gledališkem listu, ki
spremlja predstavo Ba-
ron Münchhausen. Ta
bo gotovo ostala v spo-
minu tudi zaradi svoje
jasne “dvodelnosti”, ki
se ne kaže le v vsebini
– prvi del označujeta
baronova bujna do-
mišljija in njegova svo-
dodomiselnost, druge-
ga pa racionalna to-
gost -, ampak tudi v
scenografski in ko-
stumski podobi, ki iz
razsvetljenskega časa
preide v sodobnost.
Tisti, ki so pripomogli,
da je propadel baro-
nov domišljijski svet,
skušajo iz njega napra-
viti mit, saj mu postavijo celo
spomenik. A on se jim ne da
ukleniti v hladne spone razu-
ma, raje znova “poleti na luno”
in se odpove vsemu, tudi lju-
bezni, kot pa bi se svobodi. V
vseh pogledih je novogoriški
Baron Münchhausen zelo pri-
vlačna predstava, katere vsebi-
na se v gledalčevo zavest zapiše
kot nepotešljiva želja po resnici
in svobodi, ki naj jo vsak ljubo-
sumno goji v sebi in ne prepu-
sti, da bi mu jo kdorkoli odvzel.
Iva Koršič
Dan državnosti, najpomembnejši praznik Slovenije
Dosežen občuten razvoj na več področjih,
toda država nima jasnih ciljev!
Foto SNG Nova Gorica / Jaka Varmuž
Aktualno27. junija 201914
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 25. junija 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (249)Erika Brajnik
Oči v naturopatiji (4)
Oči ne lažejo! Usta povedo marsikaj, vendar oči
povedo še vse ostalo, kar si usta ne upajo poveda-
ti.
Tako se zgodi, da se lepo vidi, če se je oseba držala
navodil naturopata. Če ima oseba preveč toksinov
vranice in če se drži navodil, ti izginejo v dveh
mesecih, če pa se ne drži navodil, znaki ostanejo.
Laž ima kratke noge!
Po tradicionalni kitajski medicini poznamo rek:
“vidimo z jetri, slišimo z ledvicami”. Vsak deficit
oči ima povezavo z jetri. Ko so jetra šibka, se to na
našem telesu lahko kaže kot oči, ki se solzijo, ki
ne prenašajo svetlobe,
skratka oseba ne more
ven brez sončnih očal.
Kaže se tudi s suhimi
očmi, občutkom peska v
očeh idr.
Takšni znaki še niso bo-
lezenski, kažejo pa na
težavo, ki bo z leti pripel-
jala do bolezni. Zato je
potrebno takoj ukrepati
in tok bolezni ustaviti, in to z ustreznim jedilni-
kom, v tem primeru mislim na jetrni jedilnik. Je-
trni jedilnik iz moje knjige Naturopatski nasveti
in recepti zajema to dejstvo, da po eni strani na
jedilnik dodamo hrano, ki krepi jetra, to so vse
grenčine (regrat, cikorija, koromač, janež, ar-
tičoka, kopriva, pa tudi pegasti badelj, vitamine B
idr.), vendar moramo po drugi strani iz jedilnika
odvzeti živila, ki jetra šibijo (kavo, čokolado,
oreščke, losos, razhudnike, češnjo, slivo, kis, por).
Zelišče, ki preprečuje pri starejši osebi pešanje vida
in ki zavira rast sive mrene je žafran. Najbolje je,
da ga oseba uživa v jedi vsak dan. Doda se ga lahko
enolončnici, rižoti, ješprenju, mesu in ribi. O tem
priča študija, ki so jo izvajali na starostnikih in pri
tem ugotovili, da se je z vsakodnevnim uživanjem
žafrana starostnikom vid izboljšal.
Borovnice krepijo paličice in čepke očesa, ki skrbi-
jo za nočni vid. Kdor vidi slabo, ko se temni in
ponoči, kdor potrebuje očala za nočno vožnjo ali
ko se mrači, naj uživa veliko marmelade iz borov-
nic ali naj uživa veliko svežih ali zmrznjenih bo-
rovnic.
Ginko biloba je odličen, ker prekrvavi možgane
in zadnji del očesa. Novejše študije potrjujejo, da
pomaga tudi pri rumeni pegi (makula) in zeleni
pegi (glavkom).
Navadna smetlika (euphrasia) se veliko uporablja
v homeopatiji za odpra-
vljanje vseh vnetnih stanj
očesa, torej za suhe oči,
vnete oči, solzne oči. Zelo
hitro in dobro učinkuje.
Vitaminski napitek za oči:
vzamemo korenček, pe-
teršilj, cikorijo in zeleno.
Vse skupaj zmiksamo z
malo vode in popijemo.
Tak sok izjemno dobro
krepi oči, saj je doprinos vseh vitamin zelo visok.
Ob težavah s kratkovidnostjo toplo priporočam
sok endivije. Veliko znanstvenih raziskav priča o
koristnosti in učinkovitosti tega soka.
Stari Egipčani so proti sivi mreni uporabljali divji
med, ki so si ga kapali v oko večkrat na dan!
Komur ima težave z očmi, svetujem, naj žveči
sveži česen, 2 ali 3 stroke (lunce) na dan, saj si bo
tako prečistil očesno lečo.
Oko je pomemben organ, zato ga je vredno pra-
vilno hraniti. Naturopatu oko veliko pove o člo-
veku, ki ga opazuje in mu želi pomagati!
Iščimo zdravje!
/ konec
www.saeka.si
Dne 24. junija
goduje sveti
Ivan, po sta-
rih izročilih
naj bi bil ta
dan najdaljši
v letu, večer
pa je kresni
večer, ko se
ljudje prijetno družijo ob tradicionalnih sve-
toivanskih kresovih. V junijski najkrajši noči
mladi pripravijo “frašje”, ponekod zbirajo
po vasi stare lesene predmete, jih nagrma-
dijo in prižgejo kres, ki se dviguje pozno v
poletno noč. Nona Viktorija je za ta dan pri-
pravila dva “kranjceljčka”: na osnovo v obli-
ki venca iz vezanih “biek” je postavila drob-
ne rumene cvetke “rajška”. En kranjceljček
je obesila na luč pred vhodnimi vrati hiše,
drugega nad vrati hleva - venčka naj bi ljudi
v hiši in živino obvarovala pred neurjem in
nezgodo.
Letos je bil pred godom svetega Ivana, v ne-
deljo, 23. junija,
praznik Svetega
Rešnjega Telesa.
“Ta praznik se
tradicionalno
praznuje na prvi
četrtek po ne-
delji Svete Troji-
ce ali enajst dni
po binkoštni ne-
delji”. Z odpravo
nekaterih praz-
nikov, v Italiji
od leta 1977, ker
je četrtek delov-
ni dan in v
upanju, da bi se
cerkvenih obredov udeležilo večje število
vernikov, so čaščenje s procesijo prestavili
na prvo naslednjo nedeljo. “Za ustanovitev
praznika ima največ zaslug sveta Julija
Lieška, ki je imela vizije, v katerih jo je Bog
nagovarjal, da je treba ustanoviti tak praz-
nik, leta 1264 pa je papež Urban IV. uradno
razglasil praznik Svetega Rešnjega Telesa in
Krvi. Bistvo praznika je čaščenje posvečene
hostije, ki kristjanom predstavlja Najsve-
tejše”.
Praznovanje Svetega Rešnjega Telesa je tra-
dicionalno povezano s slovesno procesijo,
ki predstavlja Božje, ki z ljudmi hodi po po-
teh življenja. Žal pa so se časi spremenili in
prav tako tudi navezanost na take cerkvene
obrede. Že samo procesija, a tudi praznik na-
sploh, katerega so nekoč ljudje zelo občutili
in obhajali, sta danes izgubila pomen, v
naših krajih nekoč, še posebno v času Av-
stro-Ogrske, pa so bila praznovanja zelo slo-
vesna. Ljudje so se nekaj dni pred prazni-
kom trudili in pripravljali pot, po kateri se
je vila procesija. Cesto so okrasili s poljskim
cvetjem, na njen rob so v makadam vsadili
mala zelena, sveža drevesca, navadno jelše,
“mlajčke” oz. večje veje, katere so si možje
že predčasno priskrbeli; na Vipavskem so po
vaseh pot od ene Marijine kapelice očedili,
z vejami “lesenske” so ustvarili pravo živo
mejo na krajih, kjer je bilo potrebno prekriti
kak porušen zid ali zanemarjeno grmičevje.
Gospodinje so na okna postavile najlepše
rože, bogato štikane prtičke, odeje in vezane
preproge, prav vsi, otroci, mladi in starejši,
so bili praznično razpoloženi. Procesija se je
vsako leto vila po isti poti, na kateri so bili
pripravljeni štirje oltarji, ob katerih so se
verniki ustavili in ob vsakem je župnik pre-
bral odlomek iz evangelija. Obreda so se
udeležili tudi predstavniki raznih društev in
javne uprave; v Gorici so bili nekoč na začet-
ku sprevoda vojaki, sledili so predstavniki
vojaških in civilnih oblasti, nosilci zastav in
pod nebom nadškof z Najsvetejšim. Pred
njim še deklice, prvoobhajanke, ki so v svo-
jih belih oblekicah nosile košarice cvetja in
pot posipavale s cvetnimi lističi. Nekateri so
te lističe s tal pobirali, ker so bili “požegne-
ni”, prav tako so “mlajčke” podtikali v hišne
strehe, da bi jih obvarovali pred strelo, ali
pa jih obrezali in vezali v šopke, ki so jih po-
stavili na njivo, da bi jih obvarovali nesreč.
Zanimivo je, da so ponekod do leta 1918 pri
procesiji sodelovali tudi avstro-ogrski vojaki,
ki so pred vsakim oltarjem v trenutku, ko je
župnik povzdi-
gnil Najsvetejše
po branju evan-
gelija, sočasno
ustrelili s puško
v zrak. Na vasi
je med procesi-
jo župnik bla-
goslavljal in
molil, da bi bila
polja rodovit-
na, pridelek bo-
gat, vas in njeni
prebivalci ob-
varovani pred
nezgodo. Po
starem
kmečkem izročilu, tja od srednjega veka na-
prej, je bil praznik Svetega Rešnjega Telesa
dan, ko je bil kmet prost tlačanskega dela.
Po verskih obredih so ljudje odšli domov,
kjer se je praznovanje nadaljevalo ob bogato
obloženi mizi: gospodinje so že prej pripra-
vile pečeno meso, sladke njoke s slivami in
na maslu popraženimi krušnimi drobtina-
mi, razne vrste prikuh, grah, špinačo, sladki
kruh, potice, kuglofe, kuhane štruklje in
štrukeljčke z marmelado. Cvetni okraski so
po navadi stali ob cesti do večera, ko se je
skupinica najstnikov z veseljem lotila čistil-
ne akcije.
ŠTRUKELJČKI Z MARMELADO
Sestavine:
300 g moke, 100 g sladkorja, 80 g masla, 1
jajce, 1 kavna skodelica mleka, polovica
vrečke pecilnega praška, 1 žlička limoninega
soka, ščepec soli, marmelada, 1 beljak.
Priprava:
V večji skledi zmešamo moko, pecilni
prašek, sladkor, maslo, jajce, mleko, ščepec
soli in limonin sok. Testo dobro pregnete-
mo, razdelimo na dva hlebčka, nato ju raz-
valjamo na tanko v obliki pravokotnika.
Enakomerno namažemo z marmelado, nato
ju zavijemo, da dobimo dva dolga štruklja
in ju premažemo z beljakom. Pečemo na
175-180 stopinj Celzija za 40 minut, nato,
ko se shladita, ju razrežemo na manjše rezi-
ne - okoli 2 cm široke. Štrukeljčke lepo po-
stavimo na krožnik in serviramo.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (43)   Komigo
Catine in njeni
sočni ženski liki
KULTURNI DOM GORICA 
  aterina Tomasulo, ki jo v
gledaliških krogih v naši
deželi, pa tudi drugod po
Italiji in tujini poznajo s psevdo-
nimom Catine, je bila pred časom
spet zelo dobrodošla gostja večera
Komigo, trijezičnega festivala ko-
mičnega gledališča, ki sta ga 16.
leto zapored v pomladnem času
priredila Kulturni dom Gorica in
kulturna zadruga Maja iz Gorice
v sodelovanju z ZSKD in še drugi-
mi slovenskimi in italijanskimi
ustanovami. V torek, 7. maja 2019,
je bila na sporedu peta letošnja
predstava, in sicer kabaret v fur-
lanskem jeziku 9 Catine e 1/2 (9
Catin in pol). Na velikem odru go-
riškega Kulturnega doma, na ka-
terem so viseli različni kostumi in
še kak predmet, značilen za gar-
derobno sobico igralcev, se je kar
pred občinstvom, ki je zelo dobro
zasedlo dvorano, Catine “prelevi-
la” v devet izmed svojih najbolj
popularnih, zelo različnih
odrskih likov. Ti so se porodili v
vseh teh letih, ko se je iz natakari-
ce v kavarni na furlanskem po-
deželju polagoma spremenila naj-
prej v simpatično kabaretistko, na-
to pa v eno izmed najboljših ko-
mičnih igralk v Furlaniji Julijski
krajini. Zanimivo je dejstvo, da je
sama doma iz Basilicate in jo je
želja po boljši zaposlitvi z južne
Italije pripeljala na naš konec, po-
tem ko je bila namenjena v Švico,
kjer se je rodila in od koder so jo,
staro šest mesecev, starši odpeljali
v Basilicato, svoj rodni kraj, kamor
so se vrnili zaradi domotožja. V
Furlaniji se ji je polagoma spet zai-
skrila tista gledališka žilica, ki je
trideset let tlela v njej. V otroških
letih je namreč zelo rada nastopa-
la. In zdaj, ko jo vsi poznajo kot la
“cabaretista friulucana” (“furlan-
lucansko kabaretistko”) in se ji po-
C nujajo zmeraj nove možnosti na-stopanja, pripoveduje svoježivljenjske dogodivščine na gleda-
liških večerih, vselej prežetih s ko-
mično noto, a tudi z realističnimi
poantami, v katerih vsakdo lahko
prepozna tudi okruške iz svojega
življenja. Catine je tako dobra
igralka, ker iz njenega izvajanja ve-
je pristnost in ker je za vse svoje,
tudi bizarne in duhovite like do-
bila navdih iz realnega življenja.
Vse te figure so postale neločljivi
del njene biti. Iz njene odrske pri-
povedi lahko spoznamo, kako se
usoda poigrava z nami in kako se
včasih boleča izbira spremeni v
veliko priložnost, ki zaobrne smer
našega življenja.
Na odru goriškega Kulturnega do-
ma, na katerem je že nekajkrat na-
stopala, je spet dokazala, da zna
spretno omrežiti gledalce s svojo
zelo prijetno gostobesednostjo in
veščino preobražanja, ki je vselej
zelo živo, živahno in razgibano.
Nikdar ne zdolgočasi. Res je ime-
nitna. Pod taktirko svojega prija-
telja režiserja Claudia Morettija z
lahkotnostjo prehaja iz enega lika
v drugega, ne da bi se nikoli po-
navljala, vmes pa pripoveduje svo-
jo življenjsko zgodbo. Tudi tokrat
je seveda doživela dolgotrajno
ploskanje zadovoljne, navdušene
publike. Iz rok Igorja Komela,
predsednika goriškega Kulturnega
doma, je prejela posebno priznan-
je Komigo 2018, umetnino, izde-
lano v raku tehniki slovenskega
umetnika Ivana Skubina iz Gole-
ga Brda. V lanski sezoni se je nam-
reč predstavila v vlogi protagoni-
stke kabareta 50 sfumature di friu-
lano (50 odtenkov furlanščine).
Komel je opozoril, da je Catine
povsem osvojila tudi goriške gle-
dalce, med katerimi je na njenih
predstavah vselej tudi veliko Fur-
lanov.
Do zdaj so bili deležni priznanja
Komigo: Tržačana Boris Kobal in
Andro Merku', Gianfranco Saletta
iz Gorice, Teater 55 Ljubljana, fur-
lansko gledališče Trigeminus iz
Manzana, furlanski teater Incerto
iz Vidma, Špas teater iz Mengša,
Boris Devetak iz Trsta, Robert Co-
tič in Tik tak teater iz Gorice, Fran-
ko Korošec iz Trsta, Iztok Mlakar
iz Nove Gorice, čarodeji Mago
Luis iz Gorice in Gojmir Lešnjak –
Gojc.
Organizatorja zelo privlačnega ka-
baretnega večera sta bila Kulturni
dom Gorica in kulturna zadruga
Maja Gorica, v sodelovanju s fur-
lanskim združenjem Societa' Fi-
lologica Friulana iz Gorice, pod
pokroviteljstvom SKGZ, Zadružne
banke iz Ločnika, Fare in Kopriv-
nega ter Fundacije Goriške hranil-
nice.
IK
Aktualno 27. junija 2019 15
“Pustite nam rože po našem sadit”
Petdeset let za Benečijo (1)
  ako hudo je, ko tuja bese-
da počasi preplavlja zem-
ljo, ki je bila nekoč naša,
vem iz izkušenj. Vem, ker to
doživljam. Benečija je to čutila
dolga desetletja in čuti še danes.
Predvsem v tistih krajih, kot v
Idrski dolini, kjer je slovenska be-
seda skoraj povsem zamrla v času
fašizma in še danes ni našla po-
guma, da bi spet zazvenela kot
nekoč.
V Rečanski dolini je drugače.
Rečanska dolina je imela srečo.
Srečo, da so se tam rodili in živeli
ljudje, ki so razumeli pomen
ohranjanja slovenske kulture in
slovenskega jezika. Letos je ravno
petdeset let od tega, ko je trinajst
Benečanov, vse kaže da je ta šte-
vilka zares srečna, odšlo k notarju
in ustanovilo prosvetno društvo.
In to kljub temu da je bilo takrat
zares težko, da je bila v Benečiji
tajna organizacija Gladio vsem
zavednim Slovencem za petami
in da je celo videmski škof skušal
preprečiti beneški preporod, s
tem da je zavedne slovenske du-
hovnike zamenjal s tujimi. Kljub
temu je Rečanski dolini uspelo.
In ravno tistim, ki so pred petde-
setimi leti kljubovali pritisku,
psovkam, grožnjam, prerezanim
gumam in ustrahovanju, se gre
zahvaliti, da sta danes Rečanska
dolina in celotna Benečija še ved-
no slovenski. In da tu utripa duša,
ki je tako pristna, tako trdoživa in
predana, tako polna zagona, po-
guma in upanja, da ji podobne ne
najdeš nikjer drugje. Benečija...
Ko pomislim nanjo, vidim veliko,
odprto, slovensko srce …
Prijatelji iz Rečanske doline so mi
že pred meseci napovedali, da bo
praznovanje teh petdesetih let
kulturnega dela zelo bogato. Za-
gotovila sem jim, da bom poma-
K gala in bom zraven na vseh pri-reditvah. Enostavno bi ne mogladrugače. Ker imam Benečijo rada,
ker vem, kako je bilo vse skupaj
težko in je še danes.
Ker mislim, da bi mo-
rali biti prisotni vsi.
Že zato, da mladim
rodovom, ki bodo v
naslednjih desetletjih
delali, zato da ne bo-
do te doline onemele
in utihnile, vlivamo
pogum in jih bodri-
mo. Benečija se ne
sme počutiti sama.
Nikoli.
Prvi večer smo se
zbrali v Špetru. Čeprav se KD
Rečan-Aldo Klodič od nekdaj drži
načela, da deluje po vaseh, da
skuša kulturo prinesti med ljudi
in da je prisotno tudi v tistih po-
zabljenih krajih, ki so se skoraj že
povsem izpraznili, smo se tokrat
zbrali v dolini. Nekako prav je, da
se praznovanje začne v Špetru, v
kraju, ki je od nekdaj stičišče, sre-
dišče, center za Slovence iz Ne-
diških dolin. To je najbolj uraden
del praznovanja. Predstavitev QR
kod. Tistim, ki so tu le mimogre-
de, se zdi, da gre samo za predva-
janje nekaterih intervjujev, ki
bodo drugače trajno shranjeni
v QR kodah. Sama vem, da je
v teh QR kodah petdeset let
težke zgodovine. Vem, koliko
truda je za vsem tem, in razu-
mem, kaj pomenijo posamez-
ne pripovedi. V njih so ujeti
spomini na tiste čase, ko ni bi-
lo lahko, ko je bilo pravzaprav
vse skupaj skoraj nemogoče.
Ljudje, ki so se zbirali pri
Rečanu, so tvegali mir, morda
celo službo, tvegali so svoj vsak-
dan, da so lahko ohranili svoj je-
zik. Želja, da bi lahko še govorili
in molili, kot so govorili in molili
njihovi starši, njihovi dedje, nji-
hovi pradedje, pa je bila pomem-
bnejša od vsega. Medtem ko je po
zidovih pisalo proč z duhovniki,
ki podpirajo Slovence, in
nočemo slovenščine v šolah, na
cestah pa so žeblji prežali na ro-
doljube, je Aldo Klodič pisal tiste
preproste, a vendar tako lepe ver-
ze, tiste nežne besede, ki so po-
stale simbol slovenske Benečije …
PUSTITE NAM ROŽE PO NAŠEM
SADIT.
Margheriti pomagam, pravzaprav
nudim ji moralno podporo pri
pripravah na osrednjo prireditev.
In ob njej spoznavam, kako težki
so bili tisti časi in koliko moči so
Benečani vložili v boj za svoje
pravice.
Tudi sama sem bila tam pred šti-
ridesetimi leti. Takrat, ko se je vse
šele začenjalo, ko je bilo najtežje,
ko dvojezične šole še ni bilo in si
je KD Rečan kot osamljeno
društvo prizadevalo tako za slo-
venski jezik kot tudi za socialne
in delavske pravice. V Benečiji, ki
je bila pozabljena od vseh. Hote
pozabljena. Bila sem na Mladi
Briezi, zato da sem otroke
poučevala prvih slovenskih be-
sed. Prebivali smo po skednjih,
po zapuščenih hišah v Spodnjem
Tarbiju, kuhali in jedli pa smo
pod razpetim šotorskim krilom.
Tedaj je bilo to še dovoljeno. A
vendar so dnevi minevali v vesel-
ju. Da smo tam, da lahko poje-
mo, da se lahko pogovarjamo. V
svojem jeziku. Spoznavala sem
narečje, Benečijo, življenje, ki ni
poznalo razvajenosti in obilja, ki
smo jih bili vajeni v Trstu. A je bi-
lo zasnovano na vzajemnosti, so-
lidarnosti. Pritiskov tedaj nisem
občutila, Benečani nas niso obre-
menjevali s tem. Zagnano so ri-
nili naprej, kovali načrte, se po-
govarjali, peli in molili v svojem
lepem, pojočem slovenskem na-
rečju.
Preporod se je začel predvsem v
cerkvah. Škof Zaffolato je iz poli-
tičnih in protislovenskih razlo-
gov poslal v lieško faro mladega
italijanskega župnika, Romanina,
naročil mu je, naj “da na mesto
stvari”, “che metta a posto le co-
se”. A zgodilo se je nasprotno,
mladi duhovnik je dojel, kaj
doživljajo ljudje, razumel jih je in
podprl njihov boj.
V cerkvah se je še
naprej molilo v
slovenščini, v Be-
nečijo se je med
drugim vrnil tudi
Rino Marchig,
mlad župnik, ki je
bil obenem idea-
list in borec za slo-
venske pravice.
Nacionalisti, ki
jim je stala ob stra-
ni tajna organiza-
cija Gladio, so po-
besneli.
V soboto, na veliki
slovesnosti, ki ni
praznik le za
društvo Rečan,
ampak za celotno
Benečijo, poslušam, kako Mar-
gherita Trusgnach v svojem go-
voru pripoveduje o teh težkih
časih. Ker jo dobro poznam, do-
jamem, kako se ji trese glas, pre-
več je občutkov, preveč spomi-
nov, preveč bolečine, preveč gan-
jenosti. Petdeset let je veliko. In
ko po petdesetih letih vidiš na
odru množico otrok, ki pojejo v
našem slovenskem jeziku, je vsa-
komur težko zadrževati solze. Tu-
di Daniela, ki vodi otroško folkor-
no skupino, ne skriva občutkov
sreče. To je zame nepozaben dan,
enostavno srečna sem, lepo je,
preveč lepo... končno, kar kipi iz
nje, ko prisede k meni in me ob-
jame. Spoznali sva se na Mladi
Briezi, takrat, pred štiridesetimi
leti. Ona je potem vsak dan delala
za svoje ljudi. Meni doma, v
Trstu, ni uspelo pozabiti Benečije
…
Na sobotni slovesnosti se je zbra-
lo veliko političnih osebnosti, ne-
kaj jih je bilo iz Trsta, Gorice, so-
sednje Slovenije. Benečija praz-
nuje. Društvo Rečan Aldo Klodič
ima za sabo petdeset let dela. Dol-
ga pot, ki nas je iz teme pripeljala
do svetlejših, svobodnejših dni.
Zdravko Likar, politik in kulturni
delavec iz sosednje Tolminske, se
spominja, da je bilo v tej temi
društvo Rečan pravzaprav edino
upanje, edina luč … In Soška do-
lina je Benečanom stala ob strani,
kolikor je bilo v njenih močeh.
Počasi se zvrstijo govori, zapojejo
odrasli, zbor Rečan. Z njim zapo-
jejo še otroci. Mali lujerji. Glasovi
se spajajo. Glasovih tistih, ki so
kljubovali žebljem in psovkam,
in glasovi otrok, ki se danes lahko
šolajo v domačem jeziku, ki lah-
ko pojejo v slovenščini. Ki se lah-
ko tudi igrajo v slovenščini. Poje-
jo Lieško polko, himno Rečanske
doline. Pojejo skupaj, ubrano.
Vsem, ki poslušamo, se dela kepa
v grlu. Nabirajo se solze. Lepa je
ta Rečanska dolina, krasna prav-
zaprav. Lepa, kot so lepe vse te do-
line Benečije. In upanje je ravno
v teh otrocih, ki so danes tako po-
gumni in nasmejani, ki se ne bo-
jijo odra, publike, ploskanja. In
niti žebljev na cesti, ker jih na
srečo ni več.
/ dalje
Suzi Pertot
Nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji
“Žile” in Evropeada
  ogometna reprezentan-
ca Slovencev v Italiji je
postala zelo resen pro-
jekt, ki so ga predstavili minulo
soboto v Bazovici. O Žilah, kot
nazivajo izbrano vrsto naših
igralcev, smo svojčas že pisali,
pred njimi pa je prvo uradno
tekmovanje, turnir proti drugim
narodnim manjšinam v Veli-
kovcu na avstrijskem Koroškem.
Dolgoročni cilj pa je, kot znano,
čez natanko leto dni Evropeada,
evropsko prvenstvo narodnih in
jezikovnih manjšin, tudi v Av-
striji, in sicer v Celovcu, od 20.
do 28. junija 2020.
V to zgodbo močno verjamejo
pri Združenju slovenskih špor-
tnih društev v Italiji, za svojo pa
jo je formalno vzela tudi dežel-
na nogometna zveza FIGC, tako
da v vseh nastopih slovenski
N fantje zastopajo tudi FurlanijoJulijsko krajino. To je poudarilna predstavitvi deželni predsed-
nik federacije Ermes Canciani,
ki je zelo ponosen na projekt. V
Bazovici so predstavili dvain-
dvajseterico, ki sta jo evidenti-
rala selektor Mario Adamič in
njegov pomočnik Alen Carli, ki
je tudi steber selekcije na igrišču.
Mirno lahko zapišemo, da so v
izboru res vsi najboljši slovenski
nogometaši v Italiji, dokaj ena-
komerno razporejeni med posa-
meznimi matičnimi društvi. Tu-
di klubi so prepričano podprli
reprezentanco in v pripravljal-
nem obdobju pomagajo z igrišči
ter seveda s skrbnim sodelovan-
jem svojih nogometašev in
športnih delavcev.
Poleg predsednika ZSŠDI Ivana
Peterlina je na dogodku pozdra-
vil tudi Anton Tonči Žlogar, le-
genda primorskega nogometa,
nekdanji slovenski reprezen-
tant, svojčas tudi igralec in tre-
ner pri Krasu, danes selektor
državne izbrane vrste do 16. le-
ta. Poudaril je, da bo nastopanje
za Žile še utrdilo čut pripadnosti
zamejskih Slovencev.
Predstavili so tudi himno repre-
zentance – Žile, prilagojeno ra-
zličico znane pesmi glasbene
skupine Blek Panters. Dober-
dobski bend jo je v športnem
središču Zarje tudi zaigral v živo.
Predstavitvi ekipe in nagovorom
je sledila prijateljska tekma naše
selekcije, ki je proti tržaški
postavi Sant'Andrea San
Vito (prva amaterska liga)
pokazala odločen napre-
dek v igri in zmagala s 4:
0. Zadeli so Krasov mladi-
nec Alessio Celea, Juven-
tinin napadalec Kevin
Kerpan in dvakrat Martin
Juren, nogometaš iz sovo-
denjske občine, ki je špor-
tno zrasel v Biljah in na-
zadnje igral za Kras.
Začelo se je torej malo za
šalo, malo zares, načrt pa
je s časom prerasel začet-
ne okvire in požel zani-
manje, podporo ter nav-
dušenje soudeleženih,
kar je bistveno. V sezoni, ki so
jo v marsikaterem klubu pri nas
končali s povešenimi glavami,
pa pomeni aktivnost v tem pro-
jektu, obenem tudi možnost za
čimprejšnjo revanšo.
Naj zapisu, ki je nastal pred tek-
mo v Velikovcu, dodamo, da je
ekipa Žile osvojila prvo mesto in
s tem pokal. Čestitamo!
HC
  petek zvečer je v Brajdi na
Vrhu več kot 150 otrok in
staršev praznovalo
uspešen konec sezone pri ŠZ
V Soča.V pozdravnem posegu je predsed-nik ŠZ Soča Igor Tomsič pohvalil
trenerje, odbornike, starše ter se-
veda člane in članice za re-
kordno sezono društva.
Nad 110 članov, ki priha-
jajo iz raznih krajev, od
Števerjana do Doberdoba,
je tekmovalo v treh med-
pokrajinskih prvenstvih
ženske odbojke (članska
in dve mladinski) in v treh dežel-
nih mladinskih moških prven-
stvih. Najbolj številna (50 otrok)
je bila v sezoni 2018/19 skupina
najmlajših, ki jo je
društvo razdelilo v
dve podskupini
(splošna motorika
in “S3 volley”).
Na večeru je prisot-
nim staršem in čla-
nom društvo po-
streglo, poleg mesa
na žaru in sladic,
tudi z načrti za se-
zono 2019/20, ki
bo še kar pestra, saj
se bo število sku-
pin oz. prvenstev
še dodatno okrepi-
lo za tri ekipe
(dečkov in deklic).
Z 10. strani
Samo v ...
  redavateljica je opazila, da
je slovenščina za ta libreto
bolj ustrezen jezik in vse-
kakor bolj učinkovit; kot že
omenjeno, pa je Merku' uglasbil
obe verziji popolnoma enako.
Vsebina libreta je tragična: gre za
zgodbo mesečnice, ki ima svoj
alter ego v kačjem pastirju. Po-
ročena je z moškim, s katerim ni
srečna. Podzavestno si želi svo-
bodnega ustvarjanja, prostosti,
P
prostega plesa. Ko ji mož pove,
da jo ljubi, ga v sanjah skoraj za-
bode. Mož pokliče na pomoč so-
sede- mesečnico odpelje policija
in jo zaprejo v umobolnico.
V vsebini je prisotnih mnogo
simbolnih elementov: mož je
predstavljen kot mumija; glavna
protagonistka mesečnica stalno
prešteva, kar predstavlja njeno
vklenjenost v družbo, saj čuti, da
jo ima družba le za številko. Pri-
sotna je pol- miš, teta Magda, ki
predstavlja pritisk družine nanjo
in ki mesečnico stalno kara. Gre
za grotesken lik, ki spominja na
kabaret iz nemškega ekspresio-
nizma. Grotesken in iznakažen
je tudi prikaz sobe, kostumov,
prisoten je pajek, ali hrošč.
Kačji pastir pa je pozitiven lik in
kot rečeno, predstavlja hrepe-
nenje po svobodi in umet-
niškem ustvarjanju. Zu-
pančičeva je ugotovila, da je
razdvojenost, ki jo v operi pona-
zarjata mesečnica in kačji pastir,
v Merkujevi misli zelo prisotna.
Sporočilo opere same pa je v
tem, da je človek samo v umet-
niškem ustvarjanju resnično
svoboden. Zato ga družba ne
sme omejevati v njegovi ustvar-
jalnosti.
Konec uspešne sezone pri ŠZ Soča
Veselo srečanje ob načrtih 
za prihodnje podvige