MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravni Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, upravo 2448 Izhaja razan nadelja In praznikov vsak dan ob 10. url / Volja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani § PoStnl čekovni račun SL 11.400 JUTRA Tajno zračno oboroževanje Nemčije SODELOVANJE NEMČIJE, RUSIJE, ITALIJE, AVSTRIJE IN MADŽARSKE. V mesecu decembru lanskega leta je bil v Berlinu tajen sestanek šefov letalskih oddelkov generalnih štabov Nemčije, Sovjetske Rusije, Italije, Avstrije in Madžarske. Za Italijo se ga je udeležil letalski minister Italo B a 1 b o. Pritegnjeni so pa bili tudi nekateri najbolj zanesljivi letalski tehniki in zastopniki letalske industrije. Ta konferenca, o kateri ni smel poročati noben list prizadetih držav in o kateri je svetovna javnost izvedela samo potom dobro organizirane špionaže, je bila prav za prav le nadaljevanje prve, ki je bila poleti v Moskvi in so se je udeležili poleg Rusov, Nemcev in Madžarov tudi Bolgari, Turki in Perzijci. Natančne podrobnosti o predmetih razprav in sklepih berlinske letalske konference sicer niso znani, dognalo se je pa vendar, da je šlo v prvi vrsti za enotno organizacijo bojnega letalstva v omenjenih državah, zlasti pa v tistih, ki po mirovnih pogodbah ne smejo imeti Vojaške aviatike, to so Nemčija, Avstrija, Madžarska in Bolgarija. Podlago za to enotno in skupno organizacijo je tvorila dosedanja nemško-ruska praksa. Nemčija, ki je neprestano kričala v svet in še kriči, da je razorože-na in zato brez moči napram »oboroženim sosedom«, se je že več let posluževala Rusije kot firme za kritje dejanskega oboroževanja v zraku. Berlinski in moskovski vojaški krogi delajo v tem oziru roko v roki. Rusija je dala Nemčiji Prostor za vojaška letalska skladišča, pilotske in opazovalske šole, tovarne in delavnice za montažo, preizkušnje Itd., Nemčija je pa preskrbela Rusiji svoje patente, strokovnjake, učitelje in vse ostalo kar je potrebovala. Javna tajnost je namreč, da so bili Nemci tisti, ki so organizirali boljševikom vse vojaško letalstvo, tovarne, šole in sploh vse kar je treba. Vse nemške tovarne za letala, Fokker, Junkers, Riihrbach, Helnkel itd. imajo v Rusiji podružnice svojih obratov, katere so organizirali njihovi nemški inženerji in tehniki ter jih tudi vodijo. Samo tovarna v Lipeckem izdela vsak mesec najmanj dvajset velikih bojnih letal z vso opremo za bombardiranje. Ta- ko se je sovjetom posrečilo, da so zgradili do lani že preko 2500 bojnih letal najmodernejše konstrukcije. Toda te tovarne in ustanove ne služijo samo Rusiji. V njih se izdelujejo tudi bojna letala za Nemčijo, ki ostanejo seveda v Rusiji, kjer so na varnem, so pa vendar vsak trenutek na razpolago, da polete v Nemčijo ali kamor bi Nemci hoteli. Da je to res, dokazuje zlasti dejstvo, da posečajo nekatere po Nemcih v Rusiji vodene pilotske bombarderske in opazovalske šole nemški častniki in podčastniki. Med 75 učenci, ki so kot diplomirani piloti zapustili predzadnji kurz šole v Sebastopolu je bilo 55 Nemcev, «3d teh tudi nekaj Avstrijcev! Po zarnes-ljivih informacijah ima Nemčija sedaj v Rusiji 575 samo višjih letalskih in drugih častnikov ter vojaških funkcionarjev, ki so prideljeni rdeči armadi kot inštruktorji, bi pa bili v primeru potrebe takoj zopet na razpolago nemškemu generalnemu štabu. V Nemčijo bi se lahko vrnili že v nekaj urah na nemških bojnih letalih, ki so stacionirana v Rusiji, Mimo tega pa izdelujejo letala za Rusijo in Nemčijo tudi nemške tovarne v rajhu, ki jih nato pošiljajo v Rusijo. Od leta 1930. doslej so izdelale 950 takih letal samo Fokkerjeve tovarne. Moskovska in berlinska konferenca se je torej ukvarjala z vprašanjem, oskrbeti na ta način z bojnimi letali tudi Avstrijo, Madžarsko In Bolgarsko. Za te države se bodo izdelovala in hranila bojna letala deloma v Rusiji, deloma pa v Italiji In Turčiji, kjer se l»do vežball avstrijski, madžarski in bolgarski piloti. Deloma se to že izvršuje, zlasti glede Madžarske. Zanjo izdeluje letala Italija in tam se vežbajo tudi madžarski častniki in podčastniki. Za vse to 'Vejo dobro tu- j d: na Dunaju in je zato jasno, da se vr-j še zračni transporti letal iz Italije na Madžarsko preko Avstrijo z vednostjo avstrijskih oblasti! Dollfussova izjava o popolni neutralnosti Avstrije napram sporom med Italijo in Jugoslavijo je torej že po tem malo verjetna, da ne rabimo ostrejše besede. Transporti orožja preko Avstrije DOSLEJ JE BILO PREKO AVSTRIJE ODPOSLANIH IZ ITALIJE NA MADŽARSKO OKOLI 50 VAGONOV PUŠK IN STROJNIC. — SODELOVANJE AVSTRIJE. DUNAJ, 9. januarja. Koncem preteklega tedna je dospelo preko Beljaka iz Italije v Hirtenberg na Nižjem Avstrijskem okoli 40 vagonov pušk in strojnic. Kot pošiljatelj je fungiral komendator Gui-seppe Cortese iz Verone. Pošiljatev je prevzela hirtenberška tovarna uabojev. Kakor se zatrjuje, se je na ta način do-ooslano orožje natovorilo na tovorne avtomobile in prepeljalo na Madžarsko. Deset vagonov orožja je pa prispelo v Hir-‘enberg že v noči na Silvestrovo. DUNAJ, 9. januarja. Avstrijske oblasti izjavljajo, da ne vejo ničesar o transportu orožja, ki naj bi bilo prispelo iz Italije v Hirtenberg, odkoder se transportira dalje na Madžarsko. Znane so doslej samo izjave železničarjev, ki zatrjujejo, da le bilo v plombiranih vagonih 40.000 do 50.000 pušk in okoli 200 stTOjnlc. Ta pošiljatev je dospela v Avstrijo na čisto legalen način. Železničarji zatrjujejo, da se je morala ta pošiljatev izvršiti sporazumno med italijanskimi in avstrijskimi oblastvim, ki so za to dobro vedele. Z druge strani se zatrjuje, da je dopo* slano orožje nekdanji vojni plen. Hiiicu-berška tovarna ga zato popravlja in izdeluje zanj tudi potrebno municijo. Tisk socijalnih demokratov izraža bojazen, da bo to tajno transportiranje orožja preko Avstrije škodovalo državi in spravilo v nevarnost lahko tudi posojilo Društva narodov. Desničarski listi pa ugovarjajo, češ. da ima Avstrija od tega samo dobiček, ker se v Hirtenbergu zaposlujejo številni delavci, ki so bili poprej brez posla. Na vsak način pa spravlja to ob«^ oroževanje Madžarske preko Avstrije v čudno luč nedavne izjave avstrijskega zveznega kancelarja Dollhissa o absolutni miroljubnosti in nevtralnosti Avstrije. Po vsem tem in po novemberski konferenci zastopnikov generalnih štabov v Berlinu je 'asno, da moramo tudi Avstrijo prištevati k tistim državam, ki sodelujejo v italijanskem komplotu proti sedanjemu stanju v srednji Evropi. Komunistična revolucija v Barce'oni KOMUNISTI IN ANARHISTI SO ZASEDLI JAVNA POSLOPJA. — ZMAGOVIT NAPAD VOJAŠTVA. MADRID, 9. januarja. Po poročilih iz Barcelone so nastali tam preteklo noč krvavi spopadi s komunisti in anarhisti, ki so nameravali izvesti dobro pripravljeno vstajo. Na dogovorjeno znamenje so nenadoma napadli javna poslopja in jih zasedli. Pri tem so vrgli tudi več bomb. Prebivalstva se je polotil silen strah, ki se je pomiril šele tedaj, ko je Izvedelo, da so komunisti že v obrambi. Ko so namreč hoteli zavzeti topničarsko vojašnico, so naleteli na nepričakovano močan odpor. Vojaki so komunistični napad odbili in Jih pognali v beg. Umaknili so se večinoma v komunistični dom, kjer so se zabarikadirali. Boji med njimi in vojsko se še nadaljujejo. Doslej je na obeh straneh veliko mrtvih in ranjenih. Oblasti upajo, da se jim bo že danes posrečilo vzpostaviti mir In red. O komunističnih nemirih poročajo tudi iz drugih španskh mest, oblasti pa so jih večinoma že zadušile. Minister Jevtič o odnošajih z Italijo JUGOSLAVIJA SPOŠTUJE UMETNOSTNE SPOMENIKE IN POGODBE. JUGOSLAVIJA JE MIRNA A BUDNA- Japonci zasedli pokrajino Jehol JAPONSKE CETE SO TAKO PREKORAČILE MEJE MANDŽURIJE IN VDRLE V STARO KITAJSKO. PARIZ, 9. januarja. »Petlt Parisien« objavlja razgovor svojega dopisnika Roubauda z jugoslovanskim zunanjim ministrom Jevtičem radi odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Zunanji minister je dejal: »Prepričani smo, da se italijanski tisk preveč razburja radi nepomembnih dogodkov, ki smo jih ml prvi obžalovali.« Nato Je minister izrazil željo po ugod-nem soglasju z italijansko vlado. Naglasil je, da Jugoslovani spoštujejo vsa umetniška dela preteklosti. »Ml spoštujemo grob sultana, ki je tlačil naše ljudstvo in občudujemo arhitekturo in umetniška dela, s katerimi so Benečani opremili našo in tuje dežele. Doprinesli smo neštete dokaze prijateljstva do Italije. V Dalmaciji smo dovolili nekaj, kar ni bilo doslej koncedirano še v nobeni drugi pogodbi, namreč pravico prebivalstva, da optira za Italijo, ne da bi bilo prisiljeno zaoustiti deželo. Vendar je od 700.000 op-tiraio za Italijo samo 4000 prebivalcev.« Minister je nato pristavil, da imajo italijanski prebivalci Dalmacije vse upravne šolske in prosvetne pravice, v materialnem oziru pa »m^o pred Jugostovanl ce-1,1 prednosti. Svoje izjave je minister za- ključil z besedami: »V sedanjem času, ko se usoda narodov odloča na papirju in ko se tako lahko dele in kosajo države, bomo ohranili Jugoslovani miroljubnost In živce, pa tudi svoj budni pogled!« IZJAVA POSLANIKA JOUVENELA. RIM, 9. januarja. O priliki svojega nastopa je izjavil novi francoski poslanik v Rimu Jouvenel dopisniku rimske »Tribune«, da prihaja v Italijo kot njen dober prijatelj in poznavalec. Obenem je dejal, da obstojajo med Francijo in Italijo mnogi skupni interesi, zato je prepričan, da se bosta obe državi sporazumeli in bosta v bodočnosti nastopali roko v roki. Fašistični tisk greši često, ko sodi Francijo docela krivo. Njegova naloga je proučevati razmere. Na svojem mestu namerava ostati samo pol leta, ker svoje politične kariere ne mara zamenjati z diplomatsko. SMRT SLAVNEGA PIANISTA. RIM. 9. januarja. Tu je umrl v. 85. letu življenja slavni pianist Vladimir Pašman, ki je bil rojen 'T Odesi. Pašman je bil znan po vsej Evropi, pa tudi v Ameriki. TOKIO, 9. januarja. Skoraj brez boja so japonske čete zasedle kitajsko pokrajino Jehol. Japonske oblasti izjavljajo. da so bile k temu prisiljene, ker so Kitajci pripravljali napad na Šanghajkvan. Kitajske namere so se dale preprečiti S3mo na ta način, da so Japonci zasedli Jehol. FRANKOBROD 9. januarja. »Frank furter Zeitung« piše o dogodkih na Daljnem vzhodu In pravi, da nimajo Japonci prav nobenega argumenta več. ki bi iih opravičeval do namere, odcepiti severno Kitajsko od ostale države. Vojna, ki jo tako pripravljajo, bi mogla kaj lahko izzvati velike in nevarne svetovne zapletljaje. Obisk kralja in kraljice v Sinap BEOGRAD, 9. januarja. V prihodnjih dneh dopotujeta v Sinajo jugoslovanski kralj Aleksander in kraljica Marija na obisk k romunskemu kralju Karlu. V Si-najl bosta ostala kralj Aleksander in kraljica Marija najbrže do 17. t. m., ko se bo podal kralj Karol k otvoritvi parlamenta v Bukarešto. Romunska vladna kriza BUKAREŠTA, 9. januarja. Oiicielni začetek vladne krize se pričakuje danes popoldne, ko bo prispel v Sinajo zunanji minister Titulescu. Sklical se bo takoj kronski svet, na katerem se bo razpravljalo o nesoglasjih, ki so nastala med kraljem Karlom in notranjim ministrom Mi-halakom zaradi odstranitve sedanjega prefekta bukareštaaske policije in povelj- nika romunskega orožnlštva. če se bo kralj vdal in dovolil, da se omenjena funkcionarja zamenjata, potem vlada dr. Maniuja najbrže ne bo podala ostavke. Če se pa to ne bo zgodilo, potem je kriza neizogibna in bo najbrže nastal položaj, iz katerega se bo težko našel parlamentaren izhod. POROD BOLGARSKE KRALJICE. SOFIJA, 9. januarja. V kraljevski pa-'ači pričakujejo vsak trenutek porod kraljice Ivane. BREZPOSELNOST NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. PRAGA, 9. januarja. Po uradnih nodatkih je bilo 31. decembra t, 1. na Češkoslovaškem brez posla 749.876 oseb. Ker je ob koncu meseca novembra znašalo število brezposelnih le 608.809. se je število brezposelnih pomnožilo v mesecu decembru za 141.000. Dnevne vesti Rojstni dan kraljice Marije. Kakor dru-1 ga mesta, tako je tudi naš Maribor slovesno praznoval današnji rojstni dan kraljice Marije. Ob 9. uri dopoldne je bila v stolnici slovesna služba božja z zahvalno pesmijo in molitvami, ki jih je opravil pomožni škof g. dr. Ivan Tomažič. Cerkvene svečanosti so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblastev, med njimi predsednik okrožnega sodišča g. dr. Žiher, oba okrajna glavarja gg. dr. Ipavic in Makar, mestni župan g. dr. Franjo Lipold, predstojnik mestne policije g. dr. Hacin, ter zastopniki raznih korporacij. Cerkvena svečanost je bila tudi v pravoslavni kapelici v Melju; opra vil jo je višji vojaški svečenik prota g. Trbojevič. Državna poslopja in nekatere hiše so bile okrašene z državnimi trobojnicami. Flohr prvi, Pirc drugi. V petek je bilo odigrano zadnje kolo mednarodnega šahovskega turnirja v Hastinsu. Pirc je porazil Aleksandra, Steiner Jacksona, Michell pa Sultana Khana. Partiji Flohr-Tylov in Menšikova-Thomas sta se končali remis. Remis se je konča’a tudi iz osmega kola viseča partija Flohr-Ale-ksander. Flohr je dosegel 7 točk in je dobil prvo nagrado, naš šahovski mojster Vasja Pirc je dosegel 6 in pol točk ter si je priboril drugo nagrado. Tretjo in četrto nagrado pa si delita Sultan Khan in Steiner, ki sta dosegla po 5 in po! točk. Poroka. Na praznik Treh kraljev sta se poročila dr. Mile Bedjanič, sekundarij tukajšnje splošne bolnišnice in dr. Hermina Gollova iz Dravograda. Bilo srečno! Sprememba posesti. Danes dopoldne je bila na javni dražbi prodana hiša št. 34 na Aleksandrovi cesti, dosedanja last Kmetijske eksportne zadruge v likvidaciji. Kupila jo je tvrdka Pinter & Lenard za 854.000 Din. Za Pomožno akcijo mesta Maribora so darovali: Mariborska tekstilna tvor-nica 2500 Din, Franc Golčman, mizarski delovodja 100 Din, Ludvik Voršič, hišni posestnik 100 Din, Jakob Mandil, glavna zaloga tobaka 100 Din, Alojzij Ceh, zasebni uradnik 130 Din, Viktor Nedogg, hišni posestnik 200 Din, Marija Friihauf-ova, hišna posestnica 100 Din, Josip Sič, železničar v pokoju 100 Din, Ivan Tomovič, slaščičar 2C0 Din, Peter in Berta Albaneže, lekarnar 150 Din, dr. Fric Vrečko, upravnik bolnice 100 Din, »Adri-ja«, špedicija 100 Din, Tujsko-prometna zveza 100 Din, Hranilno in posojilno društvo delavcev 100 Din, Ivan Klančnik, •mizarski mojster 200 Din, Pavel Hasen-ohrl, hišni posestnik 100 Din, Pavel Za-vadlal, kurat 100 Din, Martin Gajšek, hišni posestnik 200 Din, Vlastimir Vane, uradnik 100 Din, dr. M. R. Otmar Der-njač, zobozdravnik 100 Din, Franc Hoh-njec, mesar, obleko in obutev ter 10 kg suhega mesa, Mihael Hohnec, mesar in hišni posestnik 150 kg govejega mesa, I. Pregrad, veletrgovina »Trgovski dom«, 18 kosov raznega konfekcijskega blaga, Ivan Močivnik, trgovec, moško sukno za 5 oblek, Jakob Lah, trgovec, 42 kosov raznega konfekcijskega blaga in Ivana Scherbaumova, posestnica, 9 kosov raznih oblačil. Vodstvo Pomožne akcije se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje! »Šola in Dom« v Ljubljani opozarja vnovič, da je otvorila za svoje člane brez plačno vzgojno posvetovalnico, kjer dobe svete o vseh vprašanjih vzgojstvain Šolstva. Posvetovalnica 'je odprta v Pra-žakovi ul. št. 8 I. nadstr. ob ponedeljkih in četrtkih od 10.30 do 12. ure. Društvo »Šola in Dom« je imelo doslej sestanke v Brežicah, Krškem, Trbovljah, Ptuju, Sp. Šiški, Mostah in na Prlah. Izvolili so se pripravljalni odbori, da se osnujejo podobna društva, oziroma da se nabirajo člani za ljubljansko društvo. V mnogih drugih krajih se pripravljajo sestanki. Posvetovalnica za osnovne, meščanske in učiteljske šole se otvori s 16. t. m. v Frančiškanski ul. 6, prvo nadstropje, desno. Odprta je ob ponedeljkih od 8. do 10. ure. V obeh posvetovalnicah se spre-jemaio novi člani. Zahvala. Namesto venca na grob preminule gospe Angele Novakove, žene trgovca in hišnega posestnika v Mariboru, je daroval neimenovani znesek 100 Din tukajšnji požarni hrambi, za kar mu izreka poveljstvo prisrčno zahvalo. Predavanje za mojstrske izpite. Mariborska zbornična obrtnopospeševalna poslovalnica priredi na večstransko zahtevo ponovno večerna predavanja za mojstrske izpitne kandidate. Predavanja so brezplačna in bodo obsegala najpotrebnejšo snov iz obrtnega zakona, knjigovodstva, računstva, geometrije, kalkulacije, spisja in trgovskega zakona. Število udeležencev je tokrat omejeno na 40. Pripustili se bodo tisti, ki se prijavijo prvi. Prijave se naj pošljejo pismeno na obrtnozadružno nadzorništvo pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, kjer se dobilo tudi ustmena navodila. Prijave se sprejemajo do 16. t. m. Učni tečaj za obrtnike, trgovce in njihovo pomožno osebje. Obrtnozadružno nadzorništvo bo v bližnji bodočnosti v Mariboru organiziralo več učnih tečajev po vrsti, kakor se bo kompletiralo najmanjše potrebno število udeležencev za posamezne učne predmete. Predvideni so predvsem ti-le tečaji: predavanja za mojstrske izpitne, kandidate (20 ur), obrtno knjigovodstvo in kalkulacija za rokodelce in rokodelske pomočnike (okrog 30 ur), trgovsko knjigovodstvo za trgovce in trgovske pomočnike (okrog 30 ur), modeliranje za kovinarje in kiparje (okrog 24 ur), kovinsko risanje (okrog 50 ur), pouk o strelovodnih napravah (okrog 20 ur), avtogeno varenje (96 ur) in mizarsko risanje (okrog 40 ur). Predavanja za mojstrske kandidate so brezplačna. V ostalih tečajih morajo udeleženci plačati prispevke po višini predvidenih stroškov, v kolikor ne zadostuje binovinska oziroma zbornična pripomoč. Ti prispevki iznašajo običajno 50—100 Din za mojstre, polovico pa za pomočnike. Nekatera predavanja bodo podnevi, druga pa na željo v večernih urah. Priredili se bodo najprej tisti tečaji, za katere se bo pokazalo največ zanimanja. Lahko se pa organizira pouk tudi v drugih, tu ne naštetih predmetih, ako se javi dovolj interesentov. Zadevni predlogi so vsak čas dobrodošli. Pismene prijave naj se naslovijo na »Obrtnozadružno nadzorništvo v Mariboru (okrajno glavarstvo)« do 10. t. m. Tam se sprejemajo tudi ustmene prijave in dajejo najpotrebnejša pojasnila. Nov tržni cenik. Po vzgledu drugih večjih mest je jelo tudi mariborsko tržno nadzorstvo izdajati z novim letom tržne cenike vsakega 1. in 15. v mesecu. V ceniku so navedene cene vseh živil, ki jih človek dandenes rabi in kupuje. Tedenska tržna poročila pa bo izdajalo tržno nadzorstvo še nadalje. Grajski kino. Do vključno petka se predvaja krasna zvočna opereta »Friderika«. Godba: Franc Lehar. Glavne vloge: komorni pevec H. H. Bollmann, Mady Cristians, Paul Hobiger, Otto Wallburg. — V predpripravi: Neprebrano »najboljša in najveselejša« zvočna opereta: »Zvezde z neba«. Liane Haid, Gustav Frohlich, Szoko Szakall. Nalezljive bolezni. Na področju dravske banovine je v času od 8. do 14. decembra 1932 obolelo za nalezljivimi boleznimi 394 oseb, in sicer za davico 238, za legarjem 55, za škrlatinko 49, za šenom 21, za otrpnenjem tilnika 14, za ošpicam 6, za grižo in za otročično vročico pa 4. Živčni napad je dobil včeraj zvečer pri zadnji predstavi v Grajskem kinu usluž-beni operater Ivan Basel, stanujoč na Meljski cesti. Ob koncu predstave se je zgrudil na tla in obležal nezavesten. Z r.ekim osebnim avtom so ga prepeljali na dom in ga prepustili domači oskrbi. Izgubljeno in najdeno v lanskem letu. Pri uradu za najdene in izgubljene predmete pri tukajšnji mestni policiji je bilo lani prijavljenih 535 naidenih in 331 izgubljenih predmetov. Drobna policijska kronika. Zaradi pretepa in lahke telesne poškodbe sta bila ovadena neki Ivan K. in Ivan H., zaradi goljufije v znesku 100 Din neki Vinko P., tri osebe pa zaradi kaljenja nočnega miru, puščanja konj na javni cesti brez nadzorstva in zaradi prenagle vožnje. Zaradi suma tatvine in tajne prostitucije so romale v hotel pri »Grafu« 3 lahko-živke, v moškem oddelku pa sta delila isto usodo z njimi dva bosanska prodajalca preprog. Pojasnjen vlom pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Poročali smo, da je v soboto zjutraj srečal neki policijski agent na križišču Gosposke in Slovenske ulice starega policijskega znanca Jakoba Frasa, ki je nosil v roki precej težek ročni kov-čeg. Detektiv je povabil Frasa na policijo, kjer so spravili iz kovčega dve prekajeni plečeti, 2 svinjski krači in pol hlebčka sira. Fras se je nerodno izgovarjal, da mu je to podaril za priboljšek neki znanec, čigar imena pa se ni mogel spomniti. Vse te zemske dobrote so bile zavite v nov modro pisan prt. Kmalu pa se je vsa zadeva pojasnila. Studenškim orožnikom so namreč izročili v soboto neki lovci, ki so bili na praznik Treh kraljev na lovu v studenškem gozdu, večji zavoj, ki so ga našli med lovom previdno skritega pod listjem globoko v gozdu. Na veliko začudenje so orožniki izmotali iz zavitka in iz velike posteljne odeje večjo množino raznega tobaka in cigaret, dva namizna gostilniška prta, moške čevlje in več drugih predmetov. Takoj so ugotovili, da izvirajo najdene stvari iz nočnega vloma, ki sta ga izvršila v noči na Tri kralje dva neznanca v Dietingerjevo gosiilno pri Sv. Lovrencu na Pohorju. 'O tej najdbi in ugotovitvi je bila telefonično obveščena tukajšnja mestna policija, ki je Frasa nekoliko strožje prijela in je naposled navedeni vlom priznal. Obenem pa je izdal tudi svojega pomočnika Franca Šimenka, ki je tudi že star znanec policije in sodišča. Policija je Šimenka naglo izsledila in aretirala, nakar je oba dolgoprstneža, ki imata za seboj že dolgoletno ječo zaradi prevroče ljubezni do tuje lastnine, izročila sodišču. Koliko jih je lani pokopal mestni pogrebni zavod? V krizi živijo Mariborčani, v krizi umirajo in revno jih pokoplje mestni pogrebni zavod. Malo je takih žalujočih preostalih, ki bi privoščili rajnkemu paradni pogreb. To nam dokazuje kratka statistika mestnega pogrebnega zavoda, ki je pokazal lani 791 oseb, in sicer 339 moških, 296 žensk, 66 dečkov 80 deklic, 9 vojakov in 5 kaznjencev. Od teh je bilo 10 samomorilcev, in sicer 6 moških in 4 ženske. Od pogrebov ni bilo nobenega »gala«, pač pa 11 prvega razreda, 53 drugega razreda, 77 tretjega, 88 četrtega, 100 petega, 103 šestega in 75 sedmega razreda. Med pogrebi je bilo 57 otroških, 24 ubožnih in 127 bolniških. Prevozov iz mesta pa je bilo lani 16. Tolažljivo pri tem je, da ne pozna smrt nobenega razreda in da enako kosi med bogatini in berači. Iz policijske shrambe. V mesecu decembru 1932 so pošteni najditelji oddali odnosno prijavili pri uradu za najdene predmete: zlat ženski prstan, moško čepico, ročni dvokolesni voziček, svileno ruto, par belih ženskih rokavic, denarnico z 9 dinarji, moški jopič, poročni prstan, denarnico z zneskom 8 Din, denarnico s 5 Din 75 para, zlato zapestno uro, denarnico z dvema ključema, krznati mali ovratnik, črni ženski dežnik, malega rjavega psička, moško srebrno zapestno uro, žensko srebrno zapestno uro in znesek 110 Din. Ogenj. Preteklo soboto okrog poldne se je vnel tram na podstrešju posestnika Ivana Lettnerja v Aškerčevi ulici. Tram je začel tleti radi preveč zakurjene peči. Poklicani gasilci so ogenj pogasili ter preprečili večjo nevarnost. Čevlji po izbiri Din 30.— tedensko »TEMPO«, Maribor, Slovenska ulica 18 Majhne nezgode. Mariborski reševalci so na svoji ambulančni postaji nudili prvo pomoč 221etneinu mesarju Ivanu Lovrenčiču s Slomškovega trga, ki se je med delom porezal na levi roki, dalje 61'et-nemu mizarju Jožefu Veberiču iz Hoč, ki si je skoro odsekal tri prste na levi roki, 301etnemu čevljarskemu pomočniku Otmarju Černeselu iz Jenkove ulice, ki sc je občutno urezal v levo dlan in pa 24letnemu uradniku Jošku Jugu iz Klav-niške ulice, ki se je pri padcu poškodoval pod levim očesom. Vsi poškodovanci so bili obvezani in se zdravijo v domači oskrbi. Vandalizem. Neki Zlikovci so preteklo noč zlomili klop pred Nabavljalno zadrugo železniških uslužbencev v Frankopanov! ulici in razmetali zlombene dele. Policra je zlikovcem že za petami. »Franz Josef« grenčica poveča moč umstvenemu in fizičnemu delu. Na.odno gledaiijie Repertoar. Ponedeljek, 9. januarja; Zaprto. Torek, 10. januarja ob 20. uri: »Nevihta«. Red A. Sreda, 11. januarja. Zaprto. Četrtek, 12. januarja ob 20. uri »Pri belem konjičku«. Red B. Mariborsko gledališče. »Nevihta«, učinkovita in pretresljiva drama A. N. Ostrov skega, ki je ob premieri dosegla popoln uspeh, se ponovi v torek, 10. t. m. za red A. — »Pri belem konjičku«, veleza-bavna revijska opereta je pri vseh upri' zoritvah napolnila gledališče do poslednjega kotička. Prihodnja ponovitev tega privlačnega dela bo v četrtek 12. t. m. za red B. — »Maks in Moric«, otroška revija s petjem, plesom in godbo, ki je bila njena premiera razprodana do poslednjega kotička ter je morala 1 velika množica občinstva oditi brez vstopnic, se ponovi v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri. — »Bog maščevanja«, drama Schaloma Ascha, eno najzanimivejših del pri nas skoro popolnoma nepoznane židovske 11 terature, se pripravlja kot naslednja dramski premiera. Režira VI. Skrbinšek, A. N. Ostrovskii: Nevihta k Temna, kakor misterij ruske duše, in zlasti v tistih časih, ko je bilo Povolžje še dosti bližje Aziji kakor Evropi, je klasika A. N. Ostrovskega petdejan-ska drama »Nevihta«, ki jo igra te dni naše gledališče v režiji g. Jožeta Koviča. Režijsko je delo dobro zgrajeno, samo mestoma je tretirano preveč le zunanje, brez možne poglobitve. Nekoliko škoduje efektu igre kuliserija, ki je preveč »našminkana«. Neprijetno pa je tudi, če padajo sence dreves na — nebo. Razsvetljava je tudi važen del uprizoritve! Igralsko je »Nevihta« ena boljših, dasl ne naših najboljših predstav. Mestoma manjka pravi tempo in soigra popušča. Na višku so pa posamezne kreacije. Gdč. Kraljeve Katarina Kabanova spada med njene najmočnejše like. Globoko prepričujoča je zlasti v zadnjem dejanju. Gdč. Starčeve Varvara je pristno dekle, dobra kreacija v celoti in večinoma tudi v detajlih. Klasična je ge. Dragutinovicevc mati Marfa. Ustvarila je jeklen značaj tiranke in nam odkrila neko skoraj novo noto. Močno tipizirana je naposled tudi blazna dama ge. Z a k r a j š k o v e. Zgovorno Feklušo je pogodila ga. S a v i n o v a, deklo Gla-šo igra ga. T o v o r n i k o v a, neko žensko pa ga. G o r i n š k o v a. Moški tipi večinoma niso tako močni kakor ženski. Dobro izoblikovan je g. D a n e š a slabič Tihon Ivanovič Kaba-nov. Tu je g. Daneš slekel komiko in se nam predstavil kot dober karakteren igralec. G. N a k r s t je dovolj dober ljubimec Boris Grigor jevic, g. V. S k r b i riše k skrbno zamišljen Vanja Kudrijaš, g. P. Kovič pa urar Kuligin. V splošnem pogoden je tudi trgovec Dikoj g. Gro-m a. Ostale moške uloge igrajo: gg. Rasberger Šapkina, F u r i i a n prvega, Tovornik drugega, Gorinšek tretjega, Blaž četrtega, Harastovič petega in Standeker šestega sprehajalca. Dosedanje predstave so bile dobro obiskane. r Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, po-krepi presnavlianie in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Gramofonske plošče od Din 15.— naprej nrodn izposojevalnica »šlafteiv. Slovenska 18. Pes je ugriznil davi na Ptujski cesti 301etnega zidarja Avgusta Nerata v desno in levo roko. Nerat je moral iskat' nomoči v tukajšnji bolnišnici. Tragična smrt. V Cirkovcih je umr! preteklo soboto nenadoma 231etni poštni uradnik Vlado Dovša. Njegovo truplo so nrepeljali v Središče, kjer ga bodo jutri ookonali. P'aor mu snomin, žalujočim preostalim naše sožalje. V M a r i h o r ti, dne 9. f. 1933. Mariborski WE€EKbmC« TfifFsT ■PWWM»rwc^yrrviraiWMMI S !smt& Zahteve m želje jugoslovanskih planincev RESOLUCIJA KONGRESA ZVEZE PL ANINSKIH DRUŠTEV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. Na kongresu Zveze jugoslovanskih planinskih društev je bila v petek popoidne Pred zaključkom soglasno sprejeta še naslednja resolucija, ki vsebuje vse glavne in osnovne zahteve, želje in potrebe našega planinstva: 1. Kongres ugotavlja, da pomeni železniška olajšava polovične vožnje za Planince samo v skupinah najmanj 6 oseb veliko oviro za razvoj planinstva in turizma splošno, ker se more ta olajšava v praksi izkoriščati le v jako omejenem obsegu. Zato kongres ponovno in _ nujno naproša ministrstvo za promet, da ugodi predlogu, da se dovoli olajšava polovične vožnje na vseh vlakih, izvzeim-ši ekspresne, že skupinam planincev treh ali vsaj štirih oseb, članov planinskih društev, ki so včlanjena v Zve^i Planinskih društev Jugoslavije. 2. Glede razmerja zimske alpinistike zastopa kongres načelo, da je smučanje planincem v glavnem le sredstvo za dosego cilja, t. j. poseta planin pozimi, do-Čim jc zimskemu športniku glavni namen smučanje. V tem vidi kongres bistveno razliko med zimskim planinstvom oziroma zimsko alpinisti/ko ter zimskim športom. 3. Kongres posveča posebno pozornost vprašanju organizacije reševalne službe in zavarovanja članov ter naroča zvezni upravi, da pripravi za bodoči kongres po konzultiranju včlanjenih društev vse potrebno gradivo, ki se bo razpravljalo v posebni točki dnevnega reda. 4. Kongres smatra, da je treba zakonodajnim potom urediti vprašanje zaščite planinskih naprav (planinskih potov, stez, markacij, orientacijskih deščic in planinskih zavetišč), dalje rastlinstva, živalstva in rezerviranih planinskih pustinj ter možnost razlastitve zasebnih in javnih zemljišč, ki so neobhodno potrebna za zgradbo in razširjenje planinskih koč in zavetišč ter prisilne ustvaritve služnosti za pota in orientacijske naprave, potrebne za pristop do planinskih koč in vrhov. 5. Kongres izreka priznanje T. K. »Skali« za idejne smernice v delovanju za odpiranje plezalnega prometa v slovenskih planinah, ki je našlo svojo končno redakcijo v prvovrstnem alpinskem delu M. Kajzlja: »Naš alpinizem«. Kongres smatra, da je delo izvršeno v formi, ki more služiti za vzor sličnemu delu v ostalih predelih naše domovine. Kongres Priznava plezalni pokret kot eminentno važno smer v našem alpinizmu. 6. V zvezi z referatom o tnednarod-konvencijah o obmejnem turistov- skem Prometu smatra kongres potrebno, da zvezna uprava poskuša najti pota in .n, da se pridno čim prej tudi razgovori o konvenciji o obmejnem prometu °a meji nase kraljevine in Albanije. 7. Moderno evropsko planinstvo kot pokret inteligentnih mas napram prirodi ni niti čist šport niti turizem, temveč je po svojem bistvu in naravi popolnoma avtonomno kulturno delovanje, ki se more razvijati sploh samo na svojih lastnih temeljih in more samo kot popolnoma avtonomen činitelj vršiti svojo vzgojno misijo vztrajno in z uspehom. Temelj ujegovega dela, princip njegovega razvoja, njegovi cilji in teorija ter njegova organizacija se morejo razvijati samo iz planinskega pokreta samega. Ne morejo pa se v nobeni smeri vsiliti niti menjati od zunaj niti se ne more planinstvo podrediti tretjim organizacijam izven njega, ker bi bil tak poizkus istoveten s podre-zanjem same korenine in temelja modernega planinskega pokreta mas kot spontane nekomercielne kulturne delavnosti, ki počiva izključno na zasebni iniciativi in idealističnem delu samoniklih organizacij in požrtvovalnih posameznikov. Izključno na teh principih so bili doseženi vsi dosedanji veliki uspehi planinstva kot pokreta mase v državi in Evropi. Vsako zakonito sistemiziranje se mora nujno držati teh principov. Naravna pristojnost, pod katero spada planinstvo po naši državni organizaciji, je ministrstvo trgovine in industrije, ki je poklicano, da vsak svoj načrt, ki se tiče našega planinstva, najprej sporoči vsem društvom, včlanjenim v Zvezi planinskih društev Jugoslavije, da se izjavijo in da ne ustvarja zakonitih bianco-pooblastil brez uzakonjenih principov in proti opisanim interesom našega organiziranega planinstva, iz česar bi mogle nastati samo zmede in ovire v razvoju ter padec naših, po generacijah požrtvovalnega dela težko pridobljenih planinskih pozicij. Nekomercielno idealistično in nacionalno delovanje domačega organiziranega planinstva bi morale centralne in avtonomne državne oblasti izdatno podpirati naposled že zairadi njegove splošne nacionalne vzgojne funkcije, in to na podlagi teritorialnega principa, pri čemer naj določijo del dohodkov iz turizma in del dohodkov koncesdoniranih odnosno pogodbenih turističnih ustanov dotične-ga upravnega teritorija v korist velikih planinskih organizacij dotičnega okoliša, in to samo in izključno za materialne izdatke in ustvaritev trajnih vrednot planinstva. Kadar se bo turizem eventualno zakonito reguliral, se je treba izogniti vsaki možni nejasnosti, nekonkretnosti ali dvoumnosti zakonskega teksta in mora ostati avtonomija planinstva glede smotrov, razvoja in organizacije nacionalnega planinstva nedotaknjena. Treba se je nadalje izogniti vsaki birokratski komplikaciji, vsakemu ustvarjanju sinekur, vsakemu novemu obremenjevanju, vsakemu ustvarjanju fondov, ki jih ne kontrolira- jo organizacije same in pa javnost, kakor sploh vsakemu novemu birokratiziranim Vsa eksekutiva pa se mora prenesti izključno na banovine in naj se ne delajo poizkusi na temelju samo teoretskih dedukcij. Šport Občni zbor SK Železničarja. Športni klub Železničar ima občni zbor z običajnim dnevnim redom v torek 24. t. m. v klubovih prostorih v Frankopanovi ulici. Morilka svojega moža pred sodniki ANA RANERJEVA OBSOJENA Pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je daines dopoldne obravnavala strašila rodbinska drama, ki se je odigrala 5. septembra 1. 1. na Pobrežju pri Mariboru. Na zatožni klopi je sedela 601etna posestnica Antonija Ramerjeva s Pobrežja, obtožena težkega zločina umora svojega moža. Iz obtožnice posnemamo: Obdolženka Antonija Ranerjeva je bila posestnica pri Št. Janžu na Dravskem polju. Po smrti svojega moža je prodala posestvo in se leta 1920. poročila s Francetom Raner-jem, posestnikom m Pobrežju. Tudi Ra-ner je bil vdovec in oba sta imela otroke iz prvega zakona. Že radi tega ni bil zakon srečen. Antonija Ranerjeva je sovražila moževe otroke, mož pn bo visela z vso svojo težo, dokler ga be bo zadušila. Čez ravan je prilezla meglena jesen in v mrazu motnih brezupnih dni so se zvijali uveli listi v rjave brezoblične lise, ki so jih spihali z vej čez poljano divjajoči viharji. Gole. oropane poslednjih osamljenih lističev, so mrko štrlele črne, sprane veje. Vodene snežinke so zdrknile ob vejah 'n se raztopile na močvirnih tleh. Ko se je pogreznilo nebo še nižje, so naletavale na gosto, zakrile žalostno sliko zapuščenega drevesa in se v plešočih oblakih, ki jih je dvigal veter, vrtinčile vedno višje v temno nebo... Preko noči se je vzdramila zima. Po širni poljani se lesketa tenka plast snega. Veje samotnega drevesa so posute 7’ ivjem ki plamti v pramenih vzhninio-Če°*a 1 ■1" Sredi neskončne bele ravni se širi gozd. Med modrikastimi tenčicami in nad temnimi' debli se bleste krošnje, ki jih je pobelil zapadli sneg, da izgledajo kakor naguban pajčolan, pretkan z biseri. Soj jutrnje zarje sili skozi fine zavese velikega grajskega okna. Ob njem pogosto postaja vitka postava grofice. Otožno zre v zimski čar. Daleč na zasneženi ravani opazi osamljeno drevo in — kjer počiva modro nebo na krepkih kronah gozdnih dreves, čez katere prestira sobice to.pIe žarke, da puhti iz gozda modrikasta megla, — tam se ustavijo oči in misli grofice. kiila je takrat mlada in zelo lepa. Koliko grofov jo je plaho prosilo ljubezni, a odklanjala je vse po vrsti. Med njimi n: bilo tistega, ki ga je skrivaj ljubila. Grof se ji dolgo ni približal. A prišel je. Nekoč, na sprehodu v tistem gozdu, ki ga zdaj otožno motri, ji je z mladeniškim ognjem in s samozavestjo grofa, ki si je svesten uspeha, odkril svojo vročo ljubezen. Bila sta srečna... V sijainih pripravah na bližajočo se noroko jima je prehitro mineval čas. Sivolasi grof se je sicer začetkoma proti- H hčerini poroki Snubec je bil le grof-nič več kot ona. Brej so prihajali s po- nižnimi prošnjami celo knezi. Ker se je vsak dan oglašal bodoči zet in se je zelo spoštljivo vedel napram staršem, so ga vzljubili. Teden dni je manjkalo do poroke. Stikanje glav in šepetanje služinčadi je postajalo očitneje. Končno je prišla mlada nevesta na sled govoricam, ki jim skraja ni mogla verjeti. A prihajale so vedno oogostejc in od njenih najzanesljivejših ljudi, ki so ji bili zvesti in so jo ljubili radi dobrote, ki jo je vsem izkazovala. S strtim srcem, z izgubljenimi upi o sreči, je zahtevala od ženina, da se ji nikdar več ne približa. če ljubi, je tudi grofica močna! Odpustiti more celo varanje, pozabiti ne! Radi grofovih obljub o poboljšanju, je zmagala grofičina ljubezen, a poroko so odgodili. Grof ni odslovil svoje lepe sobarice, ki bi bila kmaln postala vzrok ločitve. Preselila se je na neko oddaljeno grofovo graščino. Ko je nadzoroval svoje imetje, jo je še včasih skrivaj obiskal... Ta sobarica si je lastila vso oblast nad služinčadjo in ukazovala kot prava gospodarica. To ni ostalo dolgo prikrito grofici. Bo-1 Jo jo jc izdajstvo ženina in odslovila ga je. Grof je kmalu prebolel ločitev ir. se jc poročil z neko francosko plemkinjo. Težko je pozabljala grofica svoje razočaranje. Najrajše bi vse zapustila in šla v samostan. A ostala je na ravnini, na katero so jo vezali spomini... Ljubila je rahel veter, ki ji je božal lase v lahnem poigravanju, ko je jezdila spomladi po mehki stezi proti gozdu. Ko se jc dan nagibal in se je dvigal mesec ves krvavordeč iznad oblakov, se je vračala. Kmalu se je kopala v srebrni svetlobi zelenkasta ravan. Na gozdu je počivala mesečina, a ob oknu je slonela grofica in premišljevala. In ko je ležala pod njo ravan v polnočnem snu, je prisluškovala otožnim zvokom opojnih ciganskih melodij. Ljubila je grofica ravnino in nje valujoča žitna polja. Dajala so kruha tolikim revežem in tudi takim, ki so jo v zahvalo izrabljali. Na dolgih potovanjih je iskala pozabljenja. Nikdar ni več ljubila in ni se poročila. * Sedaj, ko sloni ob oknu, se ji je stožil obraz ob teh spominih. V finem mehkem obličju ji lesketajo odsevi zasnežene ravni in drse preko snežnb belili las... Njeno življenje je povest osamljenega drevesa... Rad/ifav Rudan Rod na r (POMNI) Cesta ie bila prazna; nobenega človeka, nobenega voza ni hilo na njej — in Caharija se je v osvežujoči tišini pogreznil v. svoje misli. Zagrizel se je vanje kakor kača v svoj plen, da jih za vse na svetu ne bi bil izpustil. In njegove misli so bile vse jasne in svetle, nenavadno svetle. Morebiti nikoli v življenju ni bil mislil takih misli kakor tisto jutro doli po Rebrnicah, tisto jutro, ko je šel, da izpolni svoj davni sen in potem tih in vdan starec sede v zapeček. In kakor da bi moral tudi z besedami potrditi tisto, kar je bil v mislih sklenil in zaključil, je neprestano nihal s sivo glavo in ponavljal: »Tako je, da, tako je...« Potem se mu je hipoma zazdelo, da stoji na silno visoki gori, prav na samem slemenu, in da vidi za seboj vso svojo prehojeno pot, vseh svojih pet in sedemdeset let, pred seboj pa stezico bodočnosti, vso s cvetjem posuto in v tiho gomilo se iztekajočo. Poprej, na oni svoji prehojeni poti, ko je stopal strmo v breg, je vidpl pred seboj samo sivo nejasnost in negotovost in ni nič vedel, teko je tam g6ri na vrhu in kaj se skriva za njim; zdaj pa, ko je stal g6ri v jasnu višine, ni bilo nikake skrivnosti in negotovosti več. Zidaj je bilo vse tako razločno in preprosto, kakor da bi na dlani ležalo. »Tako je, da, tako je...« je ponovil in se znova 'n še globlje nadihal osvežujočega zraka. »Sin se je vrnil,« je mislil; »bolan je prišel, a bolezen mu je prizanesla, ni »a pokosila. Zdaj se bo zopet oprijel zemlje, pognal bo vanjo svoje močne korenine, kakor hrast nad bajto, da ga nobena burja ne bo več mo-gla izruti. Oženil se bo, otroke bo imel, in vse bo kakor je od nekdaj bilo. In tudi Marički bo treba najti ženina, tudi Marički...« Cesta se je vila mimo zveriženih obronkov položnega gorskega podnožja, krivila se, sukala in iz-tegala, dokler se naposled ni iztegnila na položno plan ter se privila k Močilniku, ki je tiho žuborel v svoji globoki strugi. Modrikaste megle so se dvigale in trgale kakor prosojne koprene in svetla zora se je vedno bolj nižala, lila svojo svetlobo v dolino in jo prepajala z vedrim bleskom. G6ri izza Nanosa se je bližalo mlado solnce in že obsevalo Pasji rep, Sv. Trojico in samotnega Sv. Sancerba. Caharija je še vedno mislil in ni videl ne raz-gubljajoče se megle ne mlade zore in svetlih solnčnih žarkov na vrhovih in pobočjih zahodnih gričev. Tudi zvon, ki se je prav tedaj oglasil iz zvonika cerkve sv. Vido, ga ni predramil iz globokih in praznično opojnih sanj. Kakor ves vase izgubljen in zamaknjen je premikal stare noge, sklanjal glavo, naslanjal se z desnico ob grčavo drenovko, z levico pa nihal in meril takt korakov, gibov nog in svojih sanj... Tako je, da sam ni vedel kdaj, dospel do prvih hiš in. do prvih ljudi, ki so zaspanih obrazov odpirali vrata in se praznično oblečeni odpravljali k rani maši. »Dobro jutro, Caharija!« ga je pozdravil nekdo in se mu prijazno nasmehnil. Starec se je predramil, dvignil glavo in odzdravil: »Bog daj, Tone!« »Pa si le prišel,« je dejal oni in se mu pridružil. »Dolgo te ni bilo na spregled.« »Nisem utegnil,« je rekel Caharija. »Delati je bilo treba in zima je bila, burja. Saj veš — ne bi je bil zmagal.« »In sin se ti je vrnil...« »Bogu bodi hvala!« »Je boljši?« »Bo! Koliko sem pa molil za njegovo zdravje. O ti Devica loška!« »Pa bo zdaj ostal?« »Nu, kako pa?« se je začudil starec im v njegovem začudenju je bilo nekaj užaljenju podobnega. »Zakaj ne bi ostal? Pogodbo z Mozarjem bom spremenil. Na njegovo ime bo šlo. Zato sem prišel. V nedeljo bo prišel še sam in bo potrdil.« »A?« se je začudil oni in umolknil. V zvoniku je zopet zazvonilo in okolica cerkve je oživela. Od vseh strani so prihajali praznično oblečeni ljudje, moški in ženske, fantje in dekleta, in vsi so bili še zaspani in niso vedeli kako bi gledali in kako bi se obračali. Nerodno, zadevajoč se drug ob drugega, so se gnetli skozi ozka, samo napol odprta vrata v prostorno svetišče, ki je bilo še vse jutrnje temno in le medlo razsvetljeno od zunanje luči in od belih voščenih sveč, ki so gorele pred glavnim oltarjem. Caharija se je preril do kropilnika, pomočil roko v blagoslovljeno vodo in se pokrižal. Potem je odšei do klopi, pokleknil na klečalo, vzel iz žepa rožni venec in se potopil v globoko in vdano molitev. Niti opazil ni, kdaj je stopil pred oltar svečenik z ministrantoma in kdaj se je maša pričela. V svoji molitvi je bil sprva ves miren in vdan: čuvstvo sladkega notranjega zadovoljstva in nekakšne skladne sreče mu je polnilo dušo, da se je dvigala kakor bela golobica v somračne višave poslikanega stropa in plavala nad množico ljudi, ki so mrmraje molili in se tiho prestopali z noge na nogo. Ali čimdelj je molil, temmanj zbrana je bila njegova molitev. V čuvstvo sladkega zadovoljstva in skladne sreče se mu ie pričel mešati zagoneten nemir. Vstajal je od nekod, ~prv». rahI°’ tiho in nečutno, potem pa se je ve • čal, širil in skušal zamoriti vsa druga občutja. Starcu so zadrhtele vele roke, rožni venec je zarožljal in hladen pot mu je oblil čelo. O športnih razmerah pri nas GOSPODU MOHORKU IN TREZNEMU OPAZOVALCU V ODGOVOR! V zadnjem času so razni gospodje smatrali potrebno objaviti v »Večenniku« kritike, tako v zadevi sodniškega vprašanja kot tudi v ostalih športnih zadevah Maribora. Pri tej priliki je zvezni sodnik g. Mohorko omenil — ti ne samo klubi, ampak tudi sodniki! Kdor se neče pokoriti, naj odloži svojo funkcijo in vrne izkaznico. Glavna skupščina je znižala tudi sodniške takse od 80 na -10 Din, kar nekaterim tudi ni prav. Moje mnenje je, odpraviti takse popolnoma, ker če morata igralec in funkcionar delati brezplačno le iz ljubezni do športa, bi to delali lahko tudi sodniki. Ako je to mogoče pri lahki at-'etiki in vseh drugih panogah športa, bi bilo to mogoče tudi pri nogometu. Mnogo bi imel še povedati, toda prostor ne dopušča, G. Mohorku v odgovor bi moral napisati še sledeče: Ne delam samo v nogometnem športu, ampak tudi v drugih športnih panogah. Konstatiram, da delamo, ne samo jaz, nego tudi moji tovariši in moj klub, vedno v najlepši slogi in v sporazumu z visemi ostalimi mariborskimi društvi, tako v lahki atletiki, zimskem športu itd. Pripominjam pa, da se p r i d e 1 u z S- Mohorkom še nisem srečal. Pokažite, kaj ste za mariborski šport naredili! Upam, da sem javnost o stvarnem stanju zadosti informiral in s:u;:ram gornje moje izftve za zaključene. Josip Fišer. Mali oglasi SOBO v gospodarskem poslopju, pra zno ali opremljeno oddam ta-koi. Stritarjeva ulica 17. 93 Dnina koi Razno DVE LEPI PRAZNI SOBI, uporabni tudi za odvetnika ali drugo pisarno, odda takoj Fokter, Aleksandrova cesta 6. It. 96 OPREMLJENO SOBO oddam en! ali dvema osebama. Magdalenska ulica 46. 93 se lakoi prodata iz konkurzne mase Swaty Piki. Vpraša naj se pr: konkurznem upravitelju dr. Škapinu Karlu, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 12. PUSNI KROFI najfinejši, dnevno sveži, samo I.— Din komad. Pekarna Čebokli, Glavni trg. 42 SOBO ODDAM enemu ali dvema gospodoma. Tattonbpchova 16, III., levo. 66 DIJAKE SPREJMEM takoj na stanovanje in dobro hrano (zakurjena soba). Vprašati Grajska ulica 2, pri hišniku. 94 Sobo odda Službo lila SOBO s posebnim vhodom, elektriko, oddam najrale oficirju. Betnavska-Pofiska 16. 62 PRIDNA KUHARICA. poštena, ki bi opravljala tudi druga hišna dela. išče mesto. Naslov naj pustijo refleRtanti v upravi »Večernika«. 96 Kupujte svoje po-trebiilne pri nalit inserentih t PRAZNO SOBO oddam, Cankarjeva ulica 1, 11. nadstr. 99 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so ob prebridki izgubi naše ljubljenke sočustvovali z nami, nam lajšali veliko bol ter spremljali malo pokojnico na njeni zadnji poti. Maribor. 9. januarja 1933. Rodbine Reicher, Graser, Ebner. STANKO DETELA v Mariboru